BRIAND STVORU SVOJE DESETO MINISTRSTVO Briand je »tvoril svoj deseti kabinet, s Caillauxom kot finančnim ministrom. — Obrnil se je na levico za podporo ter opustil Poincareja, Painle-teja in Doumerja. — Caillaux je za varčevanje. Podpora poslanske zbornice je dvomljiva. PARIZ, Francija, 24. junija. — Aristide Briand je stvoril svojo deseto vlado. To ni vlada kot jo je nameraval ustanoviti pred osmimi dnevi, ko je imela resignacija Raoul Pereta za posledico resignaci-jo vsega kabineta. To tudi ni vlada republikanske koncentracije, s preiskušenimi voditelji na čelu, katero je skušal dvakrat stvoriti tekom tega tedna. ♦ Kljub temu pa je močna raditega, ker je sprejel Joseph Caillaux mesto finančnega ministra. Caillaux pozna svoj posel ter ima že definitiven program ekonomije in reform. V ostalem pa je novi kabinet najbolj značilen radi tega, ker je potisnjen Paul Painleve z mesta vojnega ministra. Na mesto vojnega ministra je bil imenovan general Guillaumat, njegov tajnik je postal polkovnik Picot, načelnik zveze "Geules Casses" ali mož, ranjenih na obrazu tekom vojne. V novi kombinaciji nima nobenega mesta prejšnji predsednik Poincare in tudi ne senator Paul Doumer. ! Ta precej krotek rezultat mrzličnih pogajanj, ki so se vršila ves ta čas, ter skrivnostnih sestavljanj programov je vse zelo presenetil. Do včeraj je zavzemal Caillaux stališče, da ne bo prevzel mesta finančnega ministra, razven če postane ministrski predsednik ter dobi potrebno polnomoc. Do včeraj zjutraj je Briand še vedno prosil Poincareja, naj prevzame finančno ministrstvo, čeprav je do takrat že vedel, da bo Caillaux prevzel mesto, če bi postalo prazno. Odklonitev Poincareja je uničila kombinacijo. Njegovi politični nasprotniki socijalistične in radikalno socijalistične stranke, so bili zadovoljni s tem , da služi kot finančni minister, a niso hoteli, da bi prevzel kako drugo mesto v kabinetu. Painleve kot njih predstavitelj je to stališče dobro pojasnil ter ni hotel služiti s Poincarejem, razven če bi slednji prevzel najbolj nevarno mesto. Vspričo te dvojne odklonitve ni prostajalo Bri-andu nič drugega kot prenehati s svojimi poskusi, da ustvari neke vrste unijsko vlado. V svojih dveh pogovorih z M. Cailauxom, je pridobil Briand prejšnjega izgnanca zase ter mu dal poleg ministrstva še nadaljno čast in polnomoč pod-predsednistva sveta ter avtoriteto, da nastopa z dekreti, v kolikor prideta pri tem vpoštev ekonomija in omejitev. CaiHaux pa je hotel nekaj več kot le to negativno obliko sile, a Briand ni mogel nuditi ničesar več. Po svojem ustroju je novi kabinet v glavnem le-vičji, ker obsega devet radikalnih socijalistov napram desetim članom ostale levice in zmernih strank. Milijoni za prohibicijo. Za uvedbo prohibicije so izdali $35,000,000. — Nadaljne velike s vote so tudi izdali v poskusu, da izvedejo tozadevne postave: WASHINGTON. D. C.. 24. jim. Senator Reedy iz West Virgin i je. demokrat, je predložil včeraj re-soUiieijo. koje namen je preprečiti, da bi zawx?l William S. Vare iz Pennsylvanije, v slučaju da bi 1'jl v jeseni izvoren, -svoje mesto v senatu. Resolucija je v zveKi z razkritji, da se je izdalo pri primarnih volitvah za senat v Pennsvlvaniji več kot $600.000 v interes-u Va-re-a. Soglasno z resolucijo, naj bi bil diskvalificiran za svoje inesito vsak senator, če je izdal ea svojo izvolitev več kot $10,000. V veerajwijih razpravah pred senatnim komitejem, ki preiskuje primarno volibveno kampanjo v Pennsyvaniji, so pričeli razpravljati o strroskiii, 'ka4ere je imela AtntLsalonsIka Li-ga, da spravi 18. amendment v ustavo. Kot priča je 'bil poklican generalni pravdnik Lige, Wayne Wheeler. Zaslišal ga je senator Reed. "Wheeler je priznal, da je Liga "investirala" $35,000,000 v prohibicijo. Predložil je pobotnice, dohodke in izdatke Lige izza uveljavlje-nja prohibicije. iz katerih je razvidno, da je irzdala narodna organizacija izza leta 1920 do konci* 1925 $3.423,766 za izvedenje postave. K tem številkam pa je treba do-M a vit i nadaljne izdatke, kot. je rekel Wheeler. Organizacija ima kampanjski sklad, kojega ol>*e>ga ni razkril. Ta sklad je za politično delovanje narodne organizacije ter njenih državnih panevjr. Sklade se npora.b>!ja. da se porazi nasprotnika prohibicije. Namignilo se je, da! je slkupna višina teh skladov zelo velika. Komitej je odpodal danes zvečer še več pozivov na politike v Pennsvlvaniji, naj nastopijo pred njim. Senat or Reed čaka še vedno na nastop Thomas W. Cunninghama iz Pannsv Ivami je. zakladničarja republikanskega državnega komiteja ter podpornika Wild i a m 5?. Vare. Dosedaj ni bilo še mogoče ugotoviti njegovega bivališča. Nada! j na. zelo zaželjena priča je sodnik O'Connor, ki je sporočil, da je 'bolan. Laški fašisti in Liga narodov. Italija se ne bo udeležila delovanja, če se ne bodo utihnili protifašisti v Ženevi, — Švicarski zunanji minister Motta je razkril t o italijansko pretnjo. Najnovejši načrt Mussolini ja. Mussolini namerava poročiti svojo hčerko z italijanskim prestolonaslednikom. — S tem bi prišla tudi slovanska kri v "pristno" rimsko. — Nevesta j e stara petnajst let. RAZPUST POLJSKEGA SEJMA Poljska narodna zbornica (Sejm) se je razšla sredi velikanskih kravalov. — Diktator Pilsud-ski si bo izbral nadaljno zbornico, da da postavno obliko svojemu programu. — Nik do ne ve, kaj se je pravzaprav pripetilo. Mrs. Carvert so obesili v Angliji. Kljub zatrdilom, da j e \ nedolžna, je bila včeraj obešena neka ženska, ki je bila spoznana krivim umora svoje gospodinje. MANCHESTER AngJija. 24. junija — V notnvnjoHti ded katerega bi pripor#-eil kralj« ipomiloščenje. Med onimi, ki >so bili najbolj neumorno zaposJetii z izbiranjem podpisov, je bil mož na smrt obsojene, ki je živel ob čaNU, ko je bil izvršen umor. Voe«io od nje. Mrs. Calvert je (bila anketirana dne 2. aprila. Snirtna ofbsodba je fcila proglašena dne 7. maja. Še predtto je bila »rečena obsodba, je iff.javila, da se čuti zopet mater in da naj se raditega preloži izvršitev smrtne obsodbe. Po angleškem .prizivnem (postopanju jemato zaprisegel sodnik .poroto, obstoječo n žunsk. ki naj bi vprizorile potrebno preirfkavo. Ta preiskava pa je imela nehatinapeto. Nova francoska ofenziva v Siriji. Francozi so otvorili v Siriji novo ofenzivo. — Ojačenja iz Maroka so že dospela na lice mesta. BEIRUT, Sirija, 24. /linija. — S pomoejo ojačenj iz Maroka so otvorili Francozi novo ofenzivo »proti Džebel Druzom. Dve koloni sta se pričeli pomikati iz Salkgad in Seteida ter s-e bosta najbrž združili v treh dneh v notranjosti Džeberl dežele, i Medtem pa se je položaj v Damasku še nadalje poslabšal z» Fraacofeet Sirci navdajo fcfcoe-na vrata vteafeo noč, a dosedaj so jih .še vedno vrgli nazaj v bojih iz bližine. „ Francozi ko otvorili intenzivno ohsrtreljevnnje s težkimi topovi na (ihuta vrtove. Drve vasi, obdani od ŽENEVA. Šviea, 24. junija. — Italijanska vlada je pred kratkim informirala švicarsko vlado, da bo prenehala is svojo aktivno soude-ležl>o v Lipri narodov, če se bodo vršili kaki proti-fašitienem zboiwanjui. k nje bilo prirejeno na čast Matteottiju. Švicarska Mlada je uprizorila vse mogoče napore, da potolaži Itali,jane, a Švica vztraja trdno pri svojem dostojanstvu kot suverena država. Informirala je sicer italijansko vlado, da bo vprieorila v*sak mogoči napor, ki bi motil mirovne delegate pri Ligi ter vznemirjal inoeemKke vlade, a je izjavila tuli povsem odkrito, da izključno le iialij>n>ki fašisti odgovorni za zadnji spopad, ker so navalili na socijalistieni seritanek ter ga prekinili. Zgodovina zadnjega dogodka, kot ga je pojasnil včeraj Motta, se je pričela z obiskom italijanskega poslanika, ki je naprosil, naj se prepove koč i j al »stični se?«tanek. ker bi vznemiril italijanske faši-;4e v Ženevi ter tudi gotove italijanske delegate. Motta je naprosil oblasti v Ženevi, naj »prepovedo sestanek, a državni svet v Ženevi je to odklonil. češ, da oročiti svojio hčerko Eddo z italijanskim ppesftolonasledini kom I hnbertom. da bo v bodoče kot edini tast /bodočega kralja še večja moč za prestolom kot je že sedaj. Ne ve se še, odkod izvirajo te govorice, ki ]xa ne utihnejo in ljudje si pravijo pomembno: — Kjer je dim, tam mora biti tudi ogenj. Govorica se je širila le ustnic-no, kajti listi si je niso drznili o-m en it i. Edda MuFNolini je slana petnajst. let ter se nahaja v nekem samostanu v bližini Florence, kjer dela svojim vzgojiteljicam življenje skrfjno naporno. Kot se glasi, je saanovoljna in trmoglava, se noče' vkloniti nika-ki disciplini rn če jo pozovejo, naj se pokori pravilom zavoda kot druge deklice, ki prihajajo vse iz knežjih in arfatokra-tičnih hiš. pravi ošabno: — Jaz sem Muf^so-linijeva hči. Ne ve se še. kaj pi'avita kralj in pr<^itoilona-slednik k temu načrtu, a oba nimata sploh nobene besede, odkar je Mmtssolini na »krmilu. Konvencija železniških delavcev. ('(IICAGO. ni.. 2^. junija. — Devet zvez v železniških delavnicah zttpaslcnih delavcev se a ne bi šel denar v tujino. so se silmo zvišale pristojbine za potne liste (na 200—300 zla lih rubljev). En'd'ko so bila silni omejena vt-a detnarna nakazila tujino. Proti verižništvu in .previ-okim cenam so »se izdale ostre t dredbe in kazen ji* bila izgori v Sibirijo, in zaplemba vsega pn moženja. Obevnem se je pričelu r \ tra akcija proti 'korupciji, ki -e je zlasti razpasla v raizuik. risx--Inugah. Samo v poljedelskih za 1 rnicwh je (bite 1579 osel) postavljeno pred sodišče in ol*sojenlh. , Kako m-na je odaryka kriza sovjetske Rrfsije se vidi iz raz uih predlogov sovje". -kili vc lite I'jcv. v svrho sanacije gosipodar-.ikih razmer. Tako priznava K.i-linin, da je 'partila nakupna moč . rublja za 10 odstotkov. Predsco ,nik pet rog rajske borze je prizna j r:a valutni konferenci stalno pa-(d a nje červonca. Kalinin je vsled I tega opozarjal delavce, da se mo-j rejo v bodoče zvišali mezde le. če se bo 'povišata produkcija ]m>-pd joti j. v katerih delajo. Torej či-i>to kapitalistično stališče Stalin je označil kot škandal da operira sovjetski statistični urad z ne-| pravimi številkami in vodja urada ! Popov je v je bil vsled teira odpn- I • . v seen. Komunistična stranka je iz-zdala -številne oklice za povečanje : produkcije in se postavlja na kapitalistično stališče. enem bi se v tovarni predelava* boksit v aluminij, kar bi bilo v jug. državi .velike koristi, zlasti za tovarne aeroplanov. i Velika nesreča na železnici. Te dni *»e je pripetila na postaji Brezno velika nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Zvečer je šel železniški uslužbenec I Ferdinand Pirš na postaji Brezno • po železniškem tiru domov. Za njim je pripeljal istočasno osebni j vlak. Pirš je sicer slišal vlak, i vendar se ni umaknil, ker je bil ! prepričan, da vozi vlak po dru-jgein tiru. kar je {»o novean voz-|nem redu spremenjeno. Stroj je | pograbil Pirša in ga vrgel na tla. > Pri tem pa mu je popolnoma zmečkal desno nogo ipod kolenom, j Težko ranjenega so prepeljali v i mariborsko bolnico, kjer so anu . morali odrezati nogo. < Na tragičen način ponesrečil. ' V vojaški bolnici v Osijeku se je zdravil vojak 41. i>eš[)oLka Al - Rebolj. rodom iz Drage pri Skofji Loki. Obolel je bil na pljučnici. V deliriju je na nerazjasnjen ' način padel skozi okno prvega \ nadstropja bolnice na kamenito dvorišče, pri čemur je dobil smrtne poškodlbe. katerim je podle-1 gel. • I Domneva se, da je ne**re>čni vojak iskal vode ter namesto sko?i vrata hotel priti skozi okno k vodnjaka. Žalostna smrt "Amerikanca". Seljak Iv. Benakovič iz Županje se je pred leti izselil v Ameriko ter se je nedavno s trdo priiskiže-nimi dolarji vrnil v domovine. Kupil si je čedno poseltvo. Te dni je. vračajoč se s polja, padel z voza in si zlomil nogo. Rena je bila težka. Prepeljali so ga v bolnico kjer so mil odretzali nogo. Cez par dni je v bolnici innrl. Ni mu bilo u-njeno, da bi užival sad svojega dela. Krvav politični spopad v Čapljini. V Ca/pljini se je odigral krvav politični spopad. Znani radičevee odvetnik dr. Dražič je sedel v gostilni s (predstojnikom srezke ekspoziture. Medtem je prišel v gostilno Toiua Rebac z učiteljem K reši če m in desetero drugih c-seb. Vsi so bili precej vinjeni. Rc-bae se je takoj začel preil v izadnjem času zelo deprimiran. Ponovno je izjavil, da je najboljša nagla smrt. Domneva se, da e vzrok njegovega obupnega čina živčno raz-s! rojstvo. t -1- NOVICE IZ SLOVENIJE Fordova tovarna v Jugoslaviji. Največja ameriška tvornica avtomobilov Ford .je predložila po svojem zatstopnikru ministrstvu trgovine in industrije prošnjo za dovoljenje, da sme v jug. državi zgraditi svojo tovarno avtomobilov in bi se tu .sestavljali, kanose-vije pa bi se fabricirale v tovarni. Z oeirom na to ibi za sedež tovarne prihajala v poštev samo pristaniška mesta, »pred vsem Su-Hirfc in S^K'it. Zo najbrže imenovan Josip Goričar. Dotlej m>ini-^trtvo se ni rešilo te prošnje, vendar pa se je nadejati, da ne bo delalo zaprek ameriškemu podjetju. Umrli v Ljubljani. Zadnje dneve so bili javlje-ni ""ledoči smrtni slučaji: Roza Stacul, trgovčeva žena, <60 let.. Ignacija Katarina Soško, u»mi-ljenka. 44 let. Marija MojSkerc. aasebniea, 75 let. t Franc Dvornik, i^ofertač, 72 let. .____ _________ Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nucfi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po Obresti vam prično teči že od prvega v julija naprej. Frank Sakser State Bank 8Z Cortland! Street, New. York, N. Y. i Kalifoiaiijlčani »o se zavaeli strožje proltibicijt»ke postave. Čimbolj bodo prohibioijske pota ve stroge, temveč grozdja bodo Kaiifornijčani prodali. V Calif orni j i je butle^arija v j večjem cvetju. Iz tega napravi lahko človek svoje lawtne sklepe, ki niso Ameriki, še manj pa Calif orni ji v po-ebno čast. * Ameriški milijonar Browning se jc pred kratkim poročil z mlado deklico, ki je včeraj pnuzno-vaJa svoj šestnajsti rojstmi dan. ALilijonar je star dvainpetdeset let. Ribničanje imajo značilen prv.' govor, ki j>a v tem slučaju ni na mosta. Pregovor so glasi: "Uog ljudi pari, KranjinČaai ini buše". * C«' bi šlo prohibifijonistom v-sc posreči in v^e jxn-olji, bi morata ameriška -sodišča, vsako najiiranj-prekršenje 18. amendinon: n najmanj is smrtjo kaznovati. K sreči nismo še tako tlrloč. Ce bi bili. bi bilo vse ameriško prebivalstvo kmalu izstreljeno .s liači vred. * Govori se o namerava'iii poroki ?t alijams'kega jirestolonaslednika z 15 letno Mussolinijrvo hčerjo. VzchniiiH), da se bodo te govorice uresničile. Ali bo v tem slučaju j>ovedol jugoslovanski kralj, kot 'bratiimnec ženina, nevesto k oltarju? * Ko doseže Angležinja trideseio Jeto svoje starosti, dobi tudi volilno pravico. Sedaj so začele angleške ženske temu odloku odločno nasprotovati. Pravijo, da jc ženska že z eno-indvajsetimi leti dovolj duševno zrela ter naj ima pravico voliti, ko jc stara enoindvajset let. Stanofst je ženski najtežje priznati. Še tista, ki je stara štiride-se let, vam bo le s težavo priznala, da jih bo prihodnije leto devet hi dvajset. Neka pii-n»tcljica pravi: Vsaka ženska smatra svojega moža le za medlo senco onega le-prjja in živahnega mladeniča, v katerega se je pred leti zaljubila iin se nato poročila ž njim. Z i-to pravico bi laJiko tudi zakonski možje istotako sodili o svo jih ženah. Ztiamstiveniki l%o ljku ten držala v naročju malo knjižico. Zato tiidi ne morem povedati. kakšne barve kopal ao o-Heko je imela na sebi. __________ „ .riti.®^. \ I. GLAS NARODA I (SLOVENE DAILY) Owned and Published by / SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank flakaer, president. _ Louia Benedik, treasurer. Plaee of bnainMB of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" ________"Voice of the People"__ ___Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 2m eelo leto velja liti ta Ameriko Za Neto York za celo leto $7.00 m Kanado---------------$6.00 Za pol leta_______________________ $3<50 Za pol fet*--------------$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za ietrt leta------------------$1.50 Zq pol leta.......................$3.50 ___________Subscription Yearly $6.00. __Advertisement on Agreement. ____"Ql&s Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopim bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar nag se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _________najdemo naslovnika._ "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876. . . MUSSOLINIJEVA HGl l^.. -- ^ Laški diktator Mussolini ima petnajst let staro hčer, ki študira v nekem francoskem učilišču. Včeraj je newyorsko časopisje objavilo brzojavko, da je Mussolini vse potrebno skomaudiral, da se bo njegova hči poročila z laškim prestolonaslednikom, sinom kralja Viktorja Emanuela. Laški kralj doslej še ni izpregovoril zadnje besede o tej stvari. Brez dvoma bo rekel <4ja", kot je izrekel ta usode-polni "ja" tudi tedaj, ko mu je pulil in izpulil Mussolini vajeti iz rok. Menda sta se že dve laški princezi poročili s fantoma, ki nista kraljevskega rodu. Ce pri prineezinjali ni veljala starodavna tradicija, je tudi prestolonaslednik ne bo vpožteval. Za ženo bo vzel Mune 20. junija je imelo dmuStvo Sv. Alojzija, at, 41 K. S. K «>. svojo mesečno sejo in volitev delegatov za konvencijo. Bilo je nad en ducat kandidaitov. Boj je bi! bud in po vročem boju sta zrna-gala Anton Maleaič. sedanji tajnik, kateri ima veilike zaalnge za drutaro in John S&monilč, prejšnji predsednik. / Mr. Anion Papic tz 2. ceste misli obiskati s svojo eopraga meseca juKja svoje sorodnike, znance in, pri jtiteQe v afeveltodu in Lo-Ausuo, Okio. Trme imamo hladno in «qho. * naj se udeleži tega piknika, ker bo zelo ■zanimiv. Kogar bodo pe- j te srbele, bo imel dosti prilike, da j si jih nabimsi. Oni, ki bodo imeli i suhe gobe, si jih bodo lahko na-' močili; zraven bo še doforega do-mačega prigrizka. Obenem opaža t-jam Vse člane in članice nagega društva, da se vsi ^ »ideieaijo te«ra piknika. Nikar nc pozabite na 4. julij. Pojdimo vsi ok in izA'ira iz komirnistionc i ureditve države. To tudi uvide-, .vajo sovjetski voditelji, le da te- • ga nočejo in skoraj tudi ne more-| jo priznati. Vznrtk sedanje krize ]»21 je v glavnem v sledečem: Tudi najbolj zagrizeni koraimi-sti so morali ispoznati. da se so-| vjetski .sistem ne more vadiTŽa.ti i če ne pridobe komunisti za sebe I kmeta. Zato so nehale rekvkzi I l*rje poljskih ipridelkov in kmet jc , postal zopet gospodar svojih pridelkov. Pričel jih je prodajati v lii^sto in /.a izkupiček si nabavi! ir>diiKtrijske izdelke. Stabilizacija valute je kupno sposobnost vasi (še povečala in nujna posledica t€-Iga je brla ,da so bile zaloge industrijskih izdelkov skoraj izčrpano. Po vsej Rusiji je nastala pra-' v a lakoia iza industrijskimi izdelki in zato se je sovjetska vlada odločila za velike nakupe v tujini. obenem pa jc hotela z nakupi strojev dvigniti rusko industrijo. Komisar i j at 'za zunanjo titgo-v'uo jc hotel v tujini nakupiti za 1011) milijonov zlatih rubljev raznega bialga (bombaževine, volne, tovarniških izdelkov, produkcijskih strojev), obenem j*a je hotei izvoziti za 1105 milijonov žita. Na ta način bi prišla Rusija clo pre-potrelmih industrijskih izdelakov a obenem ne bi bila ogrožena ruska valuta, ker bi se vsi nakupi krili t. izkupički za izvoženo žito. Dejanjsko je bil'a žetev tudi tako dobra, da bi mogla Rusija izvoziti nameravano količino žita Ni se pa sovjetskim organom po-. snočilo zbrati petrebno žito in za-; te je v>a akcija propadla. Zakaj • v dobi od oktobra do marca je ■ izvodila samo za 308 milijonov • rubljev, dočim je v istem ča^u u- • vozila za 3G7 milijonov tujega • blaga. Trgovska bilanea je bila torej prav zelo pasivna in bi se še silno povečala, ker že ini bilo vec eks-portnega žita na razpolago, dočim je bilo tujega blaga še vse polno naročeno. Zato je morala sovjetska vlada vsa ta naročila preklicati. : Pasivnost trgovinske bilance pa - .ie imela seveda tudi težke posle-: dice na valuto. Valutna« zaloga dr-Jžavne banke je padla od 335 mi-. 1'jonov na 230. S tem sicer še ni ; padlo kritije bankovcev pod za-['konito določeno mejo, toda tujina I je takoj nržjc ocenila rubel j. zla-ti še, ker je bilo poleg ^bamkov-. rev v prometu tudi državnih za-kladnih listov za 355 milijonov. Padec valute je lcakor vselej, tako tudi sedaj povzročil draginjo in s tem zmanjšajo notranje kupne vrednosti rublja. Rii-~ k a vlada jo nato hotela dvigniti valuto z deflacijo. ......... _ š ^ ^ _ _ _ _ ' ' GLAS NARODA, 25. JUN. 1926 I. —5—i ZANIMIVI 04 KORISTNI PODATKI DRŽAVA WEST VIRGINIA. West Virginia je bila poprej dri države Virginia m tekom Civilne vojrae je bila sprejeta kot sa«nabtojua država v Unijo. Leži južno od držav Ohio in Pennsvl-vaoiije in njena površina znaša 24,200 kvadratnih milj; velika je torej kot Bosna-Hercegovina in Dalmacija tskxipaj. Njeno ofoličje je raznovrrtno — široke doline na vzhodnih in 'zapadnih straneh in gorovje na vzhodnem -delu. Podnebje je v Nj>Io»nem zmerno, ari i v nekaterih delih države so že imeli slano celo v juniju. V gorskem dolu sredi gošč lavorike in bo rovih gozdov je najti led in zmrznjeno zemljo tupatam tekom vse-1 ga poletja. Rudarstvo in droga naravna bogastva. — Po produkeiji premoga je West Virginia druga država v Uniji; leta 1924 je produkcija premoga je znašala 110 milijonov ton. Premogovišča Appalachian gorovja se raztezajo od severa do jugozpada preko vse države. Od 15.000 kvadratnih milj premogo-višč je ukora j 12.000 produktivnih. V obratu je približno 480 premogovnikov, ki 'zaposlujejo približno 75,000 Ijtidi. Premog West Virginije je zlasti primeren za kokti in v devetih okrajih se nahajajo veltika kdksna podjetja. To4iko petnoleja 'kot naravne ga plina je v tolrkih količinah v i-.everozapadnem delu države. Letni pridelek petroleja je znašal G milijonov sodov. .Skupna mineralne produkcija se ceni na čez 200 milijonov dolarjev na leto. West Vinginia poesoduje tudi o-gromne gotwiove iz koterih prihaja ko gladino. '/.trto poglavitne industrije višje ležečih delov države so živinoreja goadarstvo in rudarstvo. Farni je eee 87,000. Glavni pridelki so koruza, seno, krompir in sadje. Dolina Grča* Kanawha daje najfinejšo pašo v vsej državi. West Virginia slovi zlasti po svoji volni; oftrižine leta 1924 so znašal« skoraj dva in pol milijona funtov. Prst je -posebno primerna za jabolka. breskve in drugo sadje. Sladkor in Mini]) iz javora se prideluje v velikih količinah. Leta 1924 je West Virgima pridelala čez 15 milijonov bušlov koruze, skoraj 4800.000 bušlov ovsa. 6,400.000 funrtov tobaka. 7 milijonov bušlov jal>olk in skoraj mi-Ijon buakyv breskev. Industrije. — Po statistiki od leta 1923 je bilo tedaj vdržavi 1487 industrijalnih -podjetij s 85,661 dcdavci in x letno produkcijo v vrednosti skoraj 500 milijonov dolarjev. Država imb je-Iclanne in Valjčne mline »tovarne n ob reki Mononga-beJa ima tovarne stekla, vozov itd. Fairmont je lokalno središče premogovniškega Okraja, koksa in lesne i-ridustrije ter ima nekoliko predilnic, tovarn stekila, lon-čevin itd. Farkersburg ima strojarnice, rafinerije petroleja, žage, livarne, veliko tovarno lopat in tovarne porcelana. Ma-rtimsiburg, sredi okraja jabolk in breskev, ima apnerije, mline za moko, mu oči ter g^a položili na o-peracijvsko mizo, raz katero je v spodaj nastavljeno posodo curljala voda. Poskusni objeklt Je bH mnenja, da so kaplje, iki curljajo v posodo, njegova kri. Po preteku petih minut, ko so ga dvignili z mize, je bil v resnici mrtev« — Kapljajoča voda je njegovemu življenju napravila konec, kakor da bi bila res njegova srčna kri. Pri nekem dnu gem posknisu so na smrt obsojenega vtaknili v celico, v kateri je ravnokar umrla neka žerska na posledicah azijar-ske kolere. Povedali pa zločincu tega riso. V drugo celieo, ki je bila popolnom'a čk-rta in v vsakem oziru higijenična. so (zaprli drugega na smrt. obsojenega ter mu povedali, d aje tu notri umrla neka ženska za kolero. Obsojenec se je tako prestrašil, da je izbolcl na koleri. medtem ko ise drugega zločinca bolezen ni lotila. V Ameriki je reka ženska pila kislano. silno močan strup ter v par urah. lunrla. Toda pri zdravniškem ray telesen ju ni bilo niti sledu zas*rupljenja, ker je bila v resnici popila le neko popolnoma neškodljivo barvano vodo, uver-jena. da pije gori -navedeni tsfcrup. (Ko sem po šestdnevni vožnji z garliškega lx>jišča prišel v nelko sedmograško me>to, se me je zdravnik takoj lotil, ker je bila prestreljena desiniea že v opaem skoraj nie eiitrl, toda ko so kosci 'košč.ic padali v spodaj na-stavljcro' posodo, hi pa najraje' vsakokratt zavipil. Torej tudi domišljija. Pripomiba pisca). PAMETNA ODREDBA -^s^s^-^mm mf?. i ■ jwi»i mm m Če ste se naveličali navadnih... Zanimivosti o Abesiniji. j ^OSTI cigaret se tekom desetih let po-\-zpne ter pade. Toda II ELM AR ni navadna, pač pa pristna. Ko enkrat okusijo vaše ustnice HELMAR ste dobljeni, in čimdalje fee družite žnjo, tembolj ji boste naklonjeni. Seznanite se s H ELM A Kraljico izrednih cigaret. Težave prvega nastopa. Ko je Joseph Addison prvikrat govoril v irskem parlamentu, ni •spravil drugega iz isebe, kot: ^ Gospod ipredjsednik, jaz mislim. — To je ponovil tri do štirikrat, a vsakokrat oda moja. ce se še kdaj dvignem v tej aborni-ci. da bi govoril, me napodite ali storite z menoj, (kar hočete. — /Buren krohoet.) Neki dober govornik, irski poslanec. ki pa je tudi imel 'tremo', je po svojem govoru vprašal prijatelja. kako mu je govor ugajal. — O prav idobro, le da si ipred-sednika preve&krat najrovoril z "gospod". — Ti. — mu odvrre poslanec. — ko bi ti vedel, v kakem istam.ru sera ise nahajal, " ko sem govoril, bi fe mi nič ne cn-dil, če bi bil presednjka ogovoril z "madame". Da imajo tremo igralci, ko prvič nastopijo, je znana in naravna stvar. Marsikdo se bo pa čudil če mu še ni znano, da imajo tremo hodi najslavnejši igralci, viir-tuozi itd., iki nastoj>ajo skoraj vsak večer pned izbranim občinstvom. Kiibelik ima na primer 1 rem o ne .^anno v rokah, ampak se mu tresejo celo kolena. Sam trdi, da ga včasih ne vidita sila poliwie korak najprej. Ko je bil Faderew-ski še mlad. je izelo trpel na tej bolezni, sedaj ne več. % Tudi aaigleški zdravniki so občutili zadnji' generalni štrajk ▼ Angliji. Pacijentov ni bilo. ker n: bilo na razpoflago prometnih sredstev. Bolnik pa ne hodi Ad peš, poselmo .Knnflešlci ne. ker «o razdalje re« prav obsežne. Lutka gospe Rolando ve. Pisateljica zanimivih " Spominov gospa Rolandova, .ki so ji revoJucijonarji odrekali glavo, se je nekako v svojem devetem letu zaljubila v svojo čečo. "No, pa mar zares 'ljubiš to leseno podobojo je nekdaj vprašal zinanec. Seveda jo ljubim!" je izatr-dila deklica. "Pa saj ni lepa". "Mogoče". "Tudi duhovita ni". "Ne ni posebno", se je nasmehnila deklica. Čenm i pa jo potem imaš rada?" "Ker me tako zvesto posluša!" bodo nad kopališči v CaKforniji krožili aeropJani, ter imeli pasove in Te«evalce. Kakorhitro bo reševalec ko-te potalja, mu bo« vr^el iz aa-aka rešilni pa*. v V Pragi se je zopet pojavil nek čudežni oftirok po nnetau He«irj-numboidt, po Todin iz Madžarske. Je šele šest let star. a rešuje najtežavnejše matematične naloge v splošno -začudenje matematikov in drugih »učenjakov. Pretirana samozavest Evropo, predvsem Angležem lastno zaničevanje vweh temnopoltnih in dni-gobarvnih narodov, je vzrok, da si domišljnjejo nuiogi od mašili sodobnikov, da so Evropejci edini pametni ljudje. Marsikdo, ki pride v Abesinijo?-postane v tem oziru včasih skeptičen. Divje romantična Abesinija, političen enclave, krog in krog obdana od tujih kolonijabiih sil. — brez lastnega dohoda k morju, jc Abe^ir.ija. edina država v Afriki, ki si je znala ohraniti svojo siivo-reniteto. S svojo — kot trdi legenda — nad .'iOOOletno zgodovino, spada Abesinija med najstarejše in najbolj svojevrstne države Afrike. Odločujoče je vplivalo na značaj današnje kulture in civilizacije te dežele dejstvo, da je prišla tekom svojega zgodovinskega razvoja zopet in zopet v dotiko in izven dotike z ostalim svetom, pri čemer so tTajali presledki često po stoletja. Stdletja trajajoča izolacija od velikih komunikacij svetovnega prometa je imela 'za naravno po-Kledico močan konservativen element. Mnoge prastare šege. mnogi prastari nazori in mnoge prastare državne institucije so se o-hranile v tej deželi iz davnih ča-! sov neizpremenjenc. Skupno podlago teh pojavov pa je iskati v Abesincem lastnem glol>okem religioznem prepričanju. Sveto pismo je še danes prvi temeljni zakon abesinskega cesarstva. Krščanstvo je prišlo v Abesini-jo že v 4. stoletju. Kako, (znanstveniki še niso dognali. Zgodovin ski razvoj je povzročil, da se to krščanstvo rtcl evrapejsskega precej razlikuje. Abesrnci so monoliti. privrženci koptične - omen.i tjl;rati: evksinski most). Kandidat vzdigne glavo ter rnn zabrusi i -— Da, praspod, toliko kot Laska ris izdaj! Villemain se ni dal spraviti i« ravnotežja in je brž povzel besedo: — Izvrstno, gospod, ne spodbujam vas, da postanete profesor, imate pa poklic zn novinarja Odrezati so :znate dn^ro. . . glede na to vam dam pni red. Resnica je da je iz tega kandidata postal izvrstni časnikar. Tmo mu je bilo Ponfmartiu; njegov; Slovstvene sobote se odlikujejo po živahnosti. JLa Fontainovo jabolko. Slavni basnik La Fontaine je imel navado jesti vsako dopoldne pečeno jabolko. Neko jutro je baje položil tak sad na polico, da bi se shladilo. ter odšel medtem v 'svojo biblioteko po knjigo. Edca njegovih prijateljev vstopi v so-|bo, zapazi jabolko in ga sne. Ko ! -se vrli La f'onta'ine vrne in ne vidi več jabolka, takoj ugane, kaj se je zgodilo. Ves razburjen krik. ne: "Za Boga milega, kdo je pojedel jabolko, ki sem ga postavil na polico?" "Jaz ga nisem", se odreže po-setnik. "Blagor vam, prijatelj". "Zakaj pa?" "Ker sem dej-al arzenika vanje, da bi zastrupil podgane", jc pojasnil prevejani basnopisec. "Jojmene, arzenik!" zatoliče prijatelj, "otroven sem!" "Poiniritij se, dragi moj", veli La Fontaine z nasmehom "sa.j je samo sal-a. ki sem jo naredil, da bi izvedel, kdo je snedel jabolko". ZAROKA V KRALJEVSKI RODBINI Angleški lord Dufferin je nekoč relkel, da ga ni govornika, kateri ne bi postal nervozen pred na-"tai>om. Eden rajboljših govornikov angleške izbonnice lordov jc bil lord Rerbv. Pa se je tresel kot šiba na vodi, dokler ni spregovolil par stavkov. Sam o sebi je trdil. da so mu itsta in grlo ostiše-na kot obsojencu, katerega peljejo na vislice, dokler se z govorom ne "ogreje". John Bright je T>il pravi umetnik govora, ob koncu svojega življenja pa je povedal, da so se mu vsakokrat kolena tresla, kadar jc imel govoriti večji govor v zbornici in vsakokrat je gojil prikrito željo, da bi predsednik konin drugemu prej podal besedo. Di-apaeli. najbolj hladen in samozavesten govornik, je istotako trpel na govorniški tremi. Njegova žena je trdila, da je njen mev: najljubeznivejši človek pod sotu-ceni. toda silno razburljiv, kadar se je pripravljal na pomembnejši govor. Kadar se je na tak dan peljala ž njim v parlament, ga niti nagovoriti ni smela. Celo Gladstone je postal nemi ren, kadar je stal pred množico vanj uprtih očd. Trepetal kot pes na vrvici, kadar jc vstal, in na obrazu anu je bilo poznati, da trpi. Večkrat je ponavljjal. da je vsak veliki govornik od Demoste-na pa'do Burke ja na pnedveČer kakega velikega govora bil ner-voeen. L*>rd Guilford pripoveduje takole : Ko sem prvikrat n&meravai v zbornici govoriti, sem tresoč se ^•tal ter spravil dva ali tri sltav-ke iz sebe, potem pa se mi je zameglilo pred očmi. Zapustil me je spomin ir -videl misem nič drugega kot lasuljo ?^>eakerja, katera je pcMajala vedno večja in večja ter tako naralstla. da je bila vsa zbor-rica ena sama lasulja. Potem pa sem se sesedel na atol. Gibson Craig je imel naUog, da govori v prilog preistolnemu govoril. Disraeli je pisal o »tem svoji sestri: — Craig se je dvignil ter g3edal kot oalboden prešič ter — — — molčali. Njegovi prijatelji so mu vttKlikali, a on je jedljal. nato je nastal splošen vriše. — Sledil je presledek, strašen odmor, potom pa .se jc sesedel. — Pred kratkim se je zaročil romunski princ Nikolaj cz igiroko princa-zo Elizabeto, nečakinjo bivšega kralja Konstantina. .-•i fcčatrs y • »mtm GLAS NAHODA, 25. JT7N. 1926 NASLEDNIK TURŠKEGA KALIFA * ' Kaj ne pravi j 9 tradicije iz človeka., o tem se laihko prepričamo, ee zasledujemo obupne boje zavrženih kraljev in cesarjev, ki niti v prgoanstvu nočejo priznati, da je konec njihove pozemske slave, temveč dalje nujejo in vrtajo, da bii se zopet povzpeli na stolec, katerega jiin je izpod mak nil veliki vihar. Te značilne borbe za oblast ne najdemo samo pri kn&čam&ih vladarjih, temveč tudi pri moha-mcdattflh. Kakor lcuje in dela neprestano načrte Žita za svo?jega sina Otona, tako se tudi Viljem Hohen-r.ollernski trudi, da bi ni zopet u-trdil po/icijo ter na kakršenkoli način obnovil monarhijo. Turčija, katero je prerodil Kemal paša. je pred par leti odpravila sul-tanat in kalifat, a pregnani sultani in Kalifi ter njihovi nasledniki še vedno ne dajo miru. Tudi oni bi radi za vsako ceno obnovil; ■Care razmere, ki so jim dovoljevale patriarhalno veliČastje ter jim nudile vno suverenost v turških posvetnih in verskih zadevah. Ko je umrl Mohamed VI. v Sati Rernu. so sklicali v inoremstvu živeči Turki zborovanje in družinski svet, na katerem je bilo sklenjeno, da se ponudi kalifat princu Aočatila oporoka umrlega sultana, ki je zahteval od ffvojega mHlednika. da vztraja v l>oju in nadaljuje borbo za kalifat ter izraža željo, da bi ga pokopali v Damasku. Princ Medžid se .je takoj v smislu tradicije obrnil na francosko vlado s prošnjo, da bi dovolila pokopati pokojnega sultana v Damasku. Pariška vlada je prošnji ugodila. Ko je bilo to doseženo, je Medžid prosil še italijansko vlado 'za vojno ladjo, ki naj' prepelje telesne osttanke ■sultana v Sirijo. Tudi Italija je izpolnila prirčevo željo. Nastalo je pa veliko vprašanje, kako naj se prepelje sultanovo truplo do luke. Mohamedawk! pogrebni pnedipisi namreč strogo zabranjujejo. da bi se truplo mrliča prevažalo na vozu za mrtve kristjane. Zato bodo sultanovo truplo iz S&n Rema do obale prepeljali na topovski lafeti Italija bo izkazala pokojnemu sultanu vse vojaške častri, prestolonaaled-nik princ Medžid pa se bo po pogrebnih svečanostih naselil v San Remu, odkoder ibo vodil borbo proti Kemal paši za obnovitev sultanove posvetne in duhovne oblasti. POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. : : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI KRALJEVSKE NAPITNINE Neki Anglež je v velikem ion-donskem listu opisal radodannost raznih kronani h glav. Kralj Edvard VI. je bil velik nasprotnik napitnin in če se je mogel, se je tej ratzvadi izognil. Seveda ga je tedanja angleška a-ristokraeija kaj rada posnemala in za služabnišrtvo so bili takrat slabi časi. Drugače pa so ravnali kralji in cesarji, ki so prišli na angleški dvor v obiske. Španski kralj Alfonz je vsak dan razdal nad sto funtov napitnine. Nemški Viljem je Ibil h anan kot radodaren z napitninami. Ko je prvikrat prišel v Windsor, je daroval 2500 funtov, poleg tega pa še razne dragulje višjim dvorjanom. — Ruski car je dal pri enem svojem obisku med shizabništvo angleškega dvora raadeiiti 3000 funtov. Razen te vsote, pa ae 300 fuobov v dobrodelne namene. Posebno rad je delu škatlje za nosljanec. seveda .posute z biseri in drugimi dragimi kamni Kralj Leopoid belgijski je rad prihajal v Pariz navadno incognito A izdajal »e je s tem, da je P« hotelih in drugod dajal nenavadno visoke napitnine. Prane Jožef pa je bil bolj varčen. Redkokdaj je njegova dareŽjivost presegati« woto enega fanta na MOLITVENIKI: Duša popolna ................... j._ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 ▼ fino platno ...............LOO v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............ L7Q Kajaki glasovi: v platno vezano ............................1.00 v fino platno vezano ..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez. .............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vmno .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela ...... 1 oq Oče naš, slonokost rjava.......... 1 26" ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik ...................... jjq Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angL slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano .... .35 Domači vrt, trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači šivinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 i Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 : Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina bres učitelja — i 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholsld podlagi ..........................75 Praktični računar...................75 Praktični sadjar trd. ves. ........ 3.00 Parni ko tal; pouk za rabo pare____1.— ^Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk..................36 Računar v kronski in dinarairf ve_ Ijavi......................... .75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar.....................go Sadno vino ....'...................30 Srbska začetnica .................40 Slike iz živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 Slovensko-nemški in nemško-zloven- ski slovar................... JJO Spolna nevarnost ................25 Spretna knharioa; tn|o vezana *... 1.45 broširana .................. 1.20 Sveto Pismo stave in nove zavezi, lepo trdo vezana • • cqnuMH o . . • •. 8.00 Umni čebelar ................... 1._ Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po-^j® ® «30 Voščilna knjižica..................60 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. 8., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............L— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska.......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Snrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano .................. .75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja \ v...........1.— broširano ...................80 Cesar Jožef IL .30 Cvetke ..................^....... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato...................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v...................... Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza ...»...................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Ehzabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Godčevski katekizem .......„-...... .26 Gruda umira, trda vez........... 1.20 Gusarji .........................90 Hadži Murat, trda vez. ............30 Hči papeža ....................1._ He d vika ..........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez. ____1,40 Jutri (Strug) trd. v................75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš. .................40 5. zvazeik; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Bled dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano.....................30 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Krišev pot, trdo vezan ............1.— Krvna osveta .................... m Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40 „ h^i mm •••••• • m m • 90 Lucfffr t j • • • 1.50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zt. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu je- zikoslovju....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 io. zv. Darovana. Zgodovinka povest........................60 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjta vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. z v. Iz dnevnika malega pored- nencla, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15 zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič- klh dogodkih .................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi GostaČ .....................35 Materina žrtev .60 Musoliuo ..........................40 Mali Klatež ".......................70 Mesija ..........................30 Mirko Pošten j akoviČ.................30 Mož z raztrgano dušo. Drama na mor. jn. (Meško) .................1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Na Preriji .......................30 Nihilist ..,....................... [40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotja...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica........35 Amerika, povsod dobro, doma naj. bolje .......................36 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35 Napoleon I. .................... .75 .25 .75 .30 Praprecanove zgodbe ............. J25 Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofona..... Ptice selivke, trda vez.____ Pikova dama (Puškin) .. Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvetzek . Rablji, trda vez Robinzon ..... Revolucija na Portugalskem .40 .75 .60 .30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo...................50 Sanjska knjiga Arabska ........ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda vei .........90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez............... .60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 St. 27. Fran Erjavec: Brezposle. nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 31. Roka roko ................ .25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj aln8tij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... .50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 št. 37. Domače živali .............30 Št. 39. La Boheme................ 1.— St. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše.............. 1.— St. 48.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 št. 50. Slika De Graye............ 1,20 .80 1.5C 1.— .50 .30 Št. 51. Slov. balade in romance Št. 52. Sanin .................... St. 54. V metežu ................ Št. 55. Namišljeni bolnik.......... To in onkraj Sotle........ Št. 56 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: Obiski. (Cankar). Trdo vesano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Ogenj tr. v.................... Pesmi v prozi, trdo vaz.......... Prigodbe Čebelice Maje trda 1-40 . .25 1.30 .70 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .................... .85 Pingvinski otok tr. v. ............ JO Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuž Joanes tr. vez. ..........L,— Pod krivo jelko. Povest iz časov Jto- kovnjačev na Kraiyjsk»m..... JX> Poslednji Kehftanee ............. .80 Pravljice H. Majar...... ........ JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Boka .35 Po strani klobuk, trdo ve«. ........ 90 Požigaleo ....................... «90 SPISI KRIŠTOFA ft MID A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado M urnik; Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., bros. .50 6t. 5. Fran Milčisiri: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......0L...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Goli®: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Bjlilčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na. rodno-gospodarski spis, poelo re-nil dr. Albin Ogrio , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, preval Mirko Pretnar, 80 str.,...............80 Št. 18. Jarosl. Vrchjicky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš......................... J25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 &t. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 855 str., broi.......................... .80- > Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 $t 26. L. Andrejev: Črne maska, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. -35 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................23 3. zv. Marijina otroka, povest is kav. kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----...... JO 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............80 13 zv Boj in zmaga, povest....... JO 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .80 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... .80 17. z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................80 19. zv. Mlada mornarja. Povest .80 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.........................7Q Tunel ...........................1.. Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ I.-j Vera (Waldova) broš......... .33 Višnjeva repatica (Levstik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore "irdo vezano................. .78 broi.......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu naroda ...........29 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—« Zmisel Bmrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... jjo Zmaj iz Bosne.................... .70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ........... ,65 Ženini naše Koprnele ................85 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............ .30 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—, ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..........JUfl 2. zv. Hudo brezdno..............................SS 3. z v. Vesele povesti......................35 4. z v. Povesti in sliks . .....................J5 5. zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji kruh .........................69 ZBRANI SPJtSI ZA MLADINO (GANGL): 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. z v. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ....................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... .80 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... .00 Naročilom je priložiti denar, bodisi f gotovini, Money Order ali poštne m^nVl po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rč« komandirajte pismo Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku, Knjige pošiljamo pofonno proato. "GLAS NARODA" piPY*mc ginniHHima 00. S3 Oorttutdt StL Ini i . . -. .. ■_! — . . . GLAS NARODA, 25. JUN. 1926 Prva skušnja. Zofka Zvonarjeva. WESLEY BARRY SE JE POROČIL ko doli na drsno molite? — Sto-4>i 1 je blizu k mani ter se mi pačil v obraz in se norčeval: — Povejte no, ali veste, kje imate srce? — Skoraj sem zajokala, tako me je bilo sram, in sem zašepettala: — O ja! — No, kje ga i>a imate" Povejte no! — me je dražil. Počasi sem roke bolj gori proti vratu ipotegnila in sem rekla: — Tukila • — A tako, tam imate srce. no hvala lepa! — razjarjen je letal ]K) ;-obi in renčala — Sh nih^ cu m a h en. počakati se mora še pallet. potem bo pa že vedela, kje ga ima. Takrat smo deca še govorili predmestju dialekt. nismo znali pravilne slovenščine, ker je bil j>< ik v šoli nemški, zato nam je dalo Dram. društvo kasneje dramaturga Antona Terstenjaka, in temu ni-<> bili na^-i — kuku, teku in .-.dejla, prav nič všeč. Zabiča-val nam je. da govori el, tel, mel, jezik se nam je lomil pri tem izgovarjanju, ali čez par mesecev it am je teklo gladko. Šolskega nadzornika pa je iir-ral takrat pri protista vi August pa ne tisti iz cirkusa, o ne, ampak gospod August K rule, ki uči danes angleško, vsak dan se ga lahko vidi. kako pricaplja s knjigo pod pazduho i/. Rožne doline a kavarno I'nion. Kot šodski nadzornik je pitLšel inšpioirat učitelja. Moral je podati odločmega. stroge-ga moža. A irlej ga no! Smuknil je kot mala žaba skozi vrata na • !«•!• t<-r zmumil v kot. tako se je preplašil olx'ii -t va. Izgledalo j dj» se en učitelja boji. mesto uči-t -!j n Jaz pa, ki .sem bila pri , ku.siijuh tako sramežljiva, sem bila pri pred.stavi naenkrat si'mo korajzna in temperamentna. Le čakaj režiser, zdaj ti pa pokažem, •"•e imam talent za ijrt/.ilko ali ne! Vifleč preplašenega šoliskega nadzornika •cm šla po njega v kot in -ein ga za rokav naprej privlekla. češ: tukaj se govori pred ram -po! s leni sem ga pa ravno najbolj prVomila in režiser si je za kulisami pulil lase. I>rn«n dan .--eni pa čitala v slovenskem časopisu prvo kritiko: — V prvi vršiti nam je ompniti Ztvo-narjeve Jeliee. ki kaže polejr brhke vnanjoVi tudi izredno nadarjenost in obeta zla>!ti za vloge en.t ke»a 'l^ra postati prav dobra moč. — j Ko ^ejn To prečitala. mi je bilo tako špulko |>ri smeu, četudi nisem pri skušnji vedela, kje ga imam. Petdesetletnica Vladimira Na-zorja. V Zagrebu bivajoči Istrijani so pred kratkim proslavili v svojem Iružonju petdesetletnico pesnika V ladimira Nazor ja. Književnik Katalinovič-Jeiretov je govoril o literarnem delovanju pesnika ter naglasa! njegovo veliko ljubezen do Istri.je in njenega mehkega libit rnijskega narečja. Pnečital je nekoliko krasnih Nazorjevth pesmi v dialektu. Pesniku je bila v f 'rikvenie.o poslana pozdravna brzojavka. UhDERWOOO « UNDWWM9. N V Pj>hI kakimi desetimi loti je xač'-l vzbujati v raznih kinematograf škili slikah veliko pozornost devetletni fantič Wesley Barry,ki je bil tako pegast, kot da bi pihnil v otrobi. Baš zastran teh peg jc postal ljubljenec .občinstva. Te dni se je poročil. Star je devetnajst let. njegova žena pa 23. Starokrajska porota. Dne 7. junija se je pričelo ju- ] uijsko zasedanje ljubljanske poro- | te. V dvorano je stopil mlad. lop < fant 1 Janez Pogačar, 1 rojen januarja 1905 v Krnici pri , Gorjah. Obtožen je, d(a je dne S. 1 marca 192f» izvršil roparski napad na Franceta Dijaka iz Bohinja. ; Pogačar je imel žalostno mlado-!. \j< j o v oče je bil bogat kmet ki je imel s prvo ženo osem otrok. ; z drugo pa sedem. Obtoženec jc? po vtarnisti tretji otrok iz prvega , zakona. Ko nm je mati umrla, je moral že kot llMeten deček z doma. nakar si je slkribel sam za življenje kot pastir, hlapec in delavec. Osmega marca zvečer je šel u- < t rit jen od -dela v Potočnikovo go-1 i 111 o v Krtnici. tam je našel večjo družbo, med katero je tudi bil France Divjak. Pogačar je v ge-. t dni popil uekaj žganja in vina. ko pa je pri plačevanju opazil, da ima do tedaj neznani mu Divjak več j" število bankovcev pri sc-I i. je sklenil. 'bine, nato pa šel mirno spat. Fdaree je bil tako hud, da je bi! Divjak nezavesten do jutra, ko -o «ra ljudje našli. i Pogačar je imeli >istnieo nekaj | ča>a pri sebi v hlačnem žepu, ko so ga ipa zvečer orožniki aretirali, je Pogačar neopaženo odvrgel listnico od sebe, ki so jo orožni-; ki našli šele potem, ko je Pogačar primal >-voj zločin. Pri porot, razpravi se obtoženec j zagovarja ter taji, da bi on izvršil Ta lop. Bil je na večer zelo o-mamljen ter se sedaj ničesar ne pominja. Nasilja nad Divjakom ni izvršil, njegovo listnico pa je našel šele zjutraj, ko je iskal svoj ! j klobuk. Listnico pa je obdržal do J onega trenotka, ko so ga žandar-; ji aretirali. Porotni razpravi je predsedoval ; j-odni svetnik Vehovar. senat -vta, .tvorila še sodna svetnika Lajovic lin Mcrala. državni pravdni k jc bil dr. Mastmjaik. obtožencev zagovornik pa dr. Žitiko. Zaslišane priče so izpovedale v »lavnem, da je bil obtoženec kritičnega dne res zelo pijan, vendar ne toliko, da se ne bi svojega dejanja zavoual. Po zaslišanji prič je stavil senat porotnikom vpra-j sanje, ali je -Janez Pogačar krivil ud od etlst v a ropa. iz v ršen e ga s silo. nad Francetom Divjakom, ki mu je prizadejal težko telesno poškodlK) in ga oropal 400 dinarjev. Državni pravdnik .ie poudarjal, da imajo med kaznivimi dejanji pečat, sramote posebno ona, ki so naperjena proti lawtnini in imetju. Hujši nego tatvina, poneverba rn goljufija pa je rop. Kvalifikacija ropa je v tem slneaju podobna. ker je obtoženec •že pri preiskavi priznal orožnikom, pozneje ; \ ■fcsr" .William Kennelly, L^ m __ -r INCORPORATED REAL ESTATE AUCTIONEER BerkeleyfHeights, N|J., je ~ V okrožju zone 20 milj, in samo ena ura vožnje iz New Yorka; 14 milj od Tube postaje v Newarku; Baš v črti, kamor se Newark razširja; V Watchung Mountains okrožju, na višini 500 čevljev; Samo par minut hoje cd Berkeley Heights postaje Delaware, Lackawana and Western R.R. Sredi poti med Summit in Plainfield —i-ii Frodanih bo na Javni Dražbi -- 475 Lotov BERKELEY HEIGHTS PARK.HH ŠT BERKELEY HEIGHTS PARK, mwlTm Prostor je ob Union Avenue, College Avenue in sosednjih cestah. Sredpota med Summit in Bernardville v osrčju Watchung Mountains. Samo par sto čevljev od Springfield. Ave., glavne prometne žile predmestja New Jersey poleg jerseyskega vhoda novega prometnega predora. RAZPRODAJA SE BO VRŠILA v P0NDELJEK, 5. JULIJA ob dve'i popoldne v lepem ali slu boni vrememi na. mestu pod velikim Šotorom Umestne omejenosti. 70% na hipoteko. Brezplačne lastninske police. ZASTOPNIK JE VSAK DAN* NA POSESTVU. ' PIŠITE PO ZEMLJEVID. Lastniki bodo pomagali kupcem postaviti hiše po lahkimi pogoji. KAKO SE PIIIDE XA POSESTVO: Vzemite Hudson Tubes na 33. rest i in 6. Ave., ali v Hudson Terminal na Cortlandt Str., ali ferry z Ban-lay Street do I). I,. K- \V. postaje v llolx^rn nato pa Lackawanna vlak do Rerkel-'y Heights postaje. Pojdite proti jugozar- du na I'n on Ave. pur minut d«> prostora. V. AVTOMOBILOM: Vzemite katerikoli terry preko Mea.«lo\vsob Newark Turnpike do Market Street. N<->vark. imj Market Str do SpriiiKfie'd Ave. do I!« rk Iw* Heipntr, zavijte na levo »ia riaInfield Ave., v ISerkeley lleiK»its prtko železniške proge, nato pa na desno na Union Ave. do prystura. riainfield In Summit Ave. busi vozijo mimo Springfield Ave., par sto korakov vstran od posestva. 149 Broadway WILLIAM KENNELLY New York City Incorporated Telephone Hanover 1020 11 os t opravljati njegov po-klie. — Na ta vprašanja so porotniki o vcutuelno v,i»ra5ajijc je oodil Skrabo na dve leti težke jeee in ;JL'.(XX) dinarjev (»dškotljuiie Ani t aim Str-le^u. IŠČE SE izvežbane može za likanje podov. Stalno delo. Pridite osebno ali pa pi.šite. — Wisconsin Chair Company, Port Washington, Wis. NAPRODAJ IC his po 2 t'aniiliiji, 5 in G sol) tcr verando; kurjava na paro. najnovejša kopališča in kuhinje. Pridite pojrleilat-. — Anton Bremec, Marion Ave. & Ramsey Street, Middle Village, L. I. C3x 25 & 2.9) Fonienellov odgovor. Težko bi bilo najti na zabav* Ijico ijalj iponižaijoe odgovor, nego ga je dal Corneilev nečak, slov-stvenik Fontenelle (1657—1757), nekemu pisatelju, ki je rabil Fon-tenc-llove pomoči in je prišel ''<. njemu s (ponižno samoobtožbo. češ. da ga je žalil v neki brošuri. ''Gospod ', mu jc dejal filozof, •'to sem šele od vas izvedel". Na Angleškem nakopLjejo nn ]<»to povprečno po p«»t tisoč ton i zlate rude. Ste se naveličali ft fš> mleka"/ Mleko, mleko, mleko—ni futla, . •• kh otr TUti večer pri laojj prvi sku-š j i»ji v Miari Citahiici je Uilo prav r^ininiivo. Brio nas je niomjro. — I're<|jio cm* je režiser Kocelj (pojavil, je liil v s<>!>i tak Kuuder, kakor da je kak sejean. Ko je \xtopi! re-/Ker. je v-«' utihnilo. Vffl mladi ili-letanlje m> aasedli stole, ki so l»i!i okoli M>l>e razvrščeni. Jaz sem do-1:1 i /a prvo '|M>>kiiMnjo vlouro Je-lu e v i*jri "SoNki naclzortiik" o j«» ili toliko na poti. ampak tj.sti za menoj, kaj tirfti delajo? To me >e skrl»elo. ob jej, «rotovo -r ini jHusmeliujejo. Vlotfo gftanknta, tnojejra zaročni« a. je iztiri posjhhI Gioaitini. knjitrnrnar na Glavnem trjrti, kateri takrat >ode!o»val |>ri "ila i/vr-tno, ampak je šlo t vrel«-no — «lrrrr —. Pa me je začel rr/.i-MT >>uk«ti. Koj pri prvih »•tavkih tik- tie ustavil: — Ali takole hočete jfovoriti? Govorite na-ravno! Mtsčil >e je z memo j. n-li za*t(mj. Imela m>iii tudi vzklikniti S t a n kot ti: — Oil. od vst-f»a ^«rea 1e. . . nak! tojfa pa /e ne r<--»Viii Qiairiiiiiju, *ia >i mislila, mami doma /e. a!i njemu pa že ne. iti jrl« d;«la tnnasto na Tla. RežiK »r j«v.en: — Saj to ni pr d ion tir i! L«-j ^a no, •»e»|.-ij --i pa apa trditi. iln to ni 'Jinice" bajno \-7»li\a na vse šolarje in študente. Za * četek poč-itjiie praznujejo na najrazličnejše (načine. Jstndentke luvkalerih angl-^kih šol se ob tej priliki oblečejo v- moško obleko ter prem eni rajo po mestu. r9p ? ~t ? - ? rti**, -i>b<> pa to "jireklical. kar vzdržuje tudi pri razpravi. Trditev, da je Poga-•ar našel denar na vrtu. ne velja. toženca so zelo verjet-»le. prinnanjt? orožnfkom pa tic (ir/i. ker ^i orožnika *iploh sama nista na jasnem. DaiLjo-je zagovornik opisiirl pomanjkanje vzgoje in brižno.Mti za Pogača rja v njegovih mladih letih. Porotniki ojen na tri leta težke joče. po-c-in ne \-sakega jx>1 leta s trdim ležiščem, temnieo in po-toni. VH I razen se nuu všteje preiskovalni zapor. / Ižanec pred poroto. r t- i Klasiecm 'kraj tejx^zev in )>oboja ■je Tir. V tem slučaju pa je porotno sodišče razpravljalo o pra-v po-; sebnem iz.rasit'ku ižanske- surovo-j s-.t'i. Pred porotniki se je zagovarjal ^fartin Sknaba. rojen 1897 v i Matenji vasi rn pristojen v Išk-j Loko ter pose^rtnik v Matenji vasi. Bil je že večkrat, predkaiznovan in sicer enkrat radi tatvine in štirikrat radi topeža. Obtožnica proti njemu navaja, otlletTio hčerkico. Pri raapravi je isti senat kot ]>ri dopoldanskem zasedanju, državno prtovjdništvo je zastopa«! dr. ]\Iawtnak. abtfoženea je zagovarjal dr. Poeek, ztwtopnik zaseJraega udeleženca JStrleta pa je bil dr. Frlan. Obtožcnee se zagovarja v prist- 1 ni ižanski govoriei: — Xekaj .jc ' Ires in nekaj ni res! — V nedeljo i 5po drugi maši sta šla & svakom \ l SušteršičAn v Tonijevo gostilno: na Igu. Tam s-ta naletela 11a An-j i tona Strict a. V gasilno 71a je' ]>ri-sel še neki Za/1 ar. Z Zalarjem sta >p nekaj sporekla, 'ker mu je ta očital, da je sam, če mu je žena odšla. Škraba i«ra je zafrknil: — Kaj pa ta veš. ali sem jaz 7>nsti« ba'bo, ali je baba mene! Z Zalarjiem sta bila pri kraj 11. ko je ta. c-rtiBteČ pretep, previdno oilšel iz gositilne. Nato sta se Sit-ištaršie in Škraba, ipo domače Me-'žnar, spravila na Strleta.'ki se do takrat ni vtikal v prepir in na katerega je imel -Škraba posebno jezo, ker je bil cerkovnik mesto njc-• £a in ker ga je nekoč naznanil ra jdi tatvine lesa. i Šušterčie je ipnložH! fstrletn klo-.futo, ta je že (zagrabil za stol. V ' veži pa je Šbraba HKDaril z zaprtim 'nožem Strleta trikrat močno po 1 glavi. Sltrle je ipadel krvaveč na tla. Šiiišteršič ga je hotel kar s koso. kar pa je preprečil Strletov sin Jože. Na travniku zunaj gostilne pa j je Škraba osruvail Sitrleta 7. odprtim nožem ter mu prerozal hrbtni mozeg. Zaslišanih je biLo več prič, 50 ^ let stari Anton Strie je prišel v dvorano "ves sključen in šepajoč ob j>alici ter opisal omenjene dogodke, enako druge priče, kot Strletov sin Jože. dalje gostilni-čarka Roza Toni, dekfleta Ivanka 'Švigolj. ^larija Ciber in Marija 1 šikrjanec. ki M) videle dogodke I na travniku, dalje Marija Pister. obtoženčeva tašča in mala desetletna Marija Svete, ki je varovala Škrafoovoga otroka. Zaslišana .sta bila tudi zdravniška izvedenca j dr. NovaJc in dr. Ajvramm-ič, ki sta izipovedata, da so Strletove p»-škodred neko veliko siiko vi-«ok «ro*jxxi v angleški turistov.ski oblekli, prime P^ikip v ci-vilu, ki je bil na dopustu ter je tudi prijel v Monakovo, da si ogledu pi osJavljeno siiko. Ni zapazil, da se je obeintstvo jKilagoina ponazgtubfto in da jc »topil v dvorano medtem par. Ko je ta par prokonačH že polovico dvorane ter se pri tem prav tako mak) brigal za okolico kot osamljeni prijuAedj umetnosti, se jc slednji naenkrat obrnil -najbrž poko-;eč »e nekcmmi nezavestnemu instinktu. V istem trenutku pa ga je streglo. Ali je mogoče! Go-vpa Konrid m Ter Velps tako intimno skupaj! Ni m* mogel motiti, kajti gospa Konrid jc nosila *?rom, da se za gotovo prepriča, a tt ga mu ni dopuščala diskrecija, ki jc običajno pri molkih njegovega* stanu. Ce bo .slučaj m d. bosta prišla še enkrat mimo in -ce ne, se bo moial zadovoljiti s >vojiiu razkritjem. To pa ni bilo lahko, kajti ona jra je presenetila in razkačila, čimbolj je raizmršljal o stvari. On je videl v Veri, kot vsak drugi, izjemo. Močno pa ga je jezilo, da je postala sedaj taka kot vsaka druga. Kot žena iz odličnega stanu je morula .svoj sknes šc boljše varovati kot kaka dmiiga ln poleg tega ri razumel, da je lil ravno Ter Veljs, ieer preveč strog sodnik, a jezito ga je, da je sto-stla Kaj takega ravno gospa Konrid. V teh mtati-h je pričel dvomiti, da je bila 'X*» ona. Ta dvora pa ni dolgo trajal. Se istega večera, bilo je Se precej zgodaj, ko se je princ vrnil z obiska pri znatneih v polni nnit'orini, je stopfl še enkrat v čitalnico. Rož'janje sablje je napotilo edinega tam navzočega gospoda, da je dvignil pogled. — Ter Velps! — Visokost! — se je gladil istočasno valik presenečenja, kateremu je sledil mučen odmor. Muli slikarja so takoj pohitele k Veri, ki se je zgoilaj -umaknila, dočim je bil princ mučno presenečen, ko je videl, -da ksgmja njegov dvom. Kdo -bi m mB-lšI, da -se bova srečala tufkay, — je. rekel pi ine konečno ter sedel na divan. — Ni kdo ni vedel kam iste šli, a dobro i/gledate Ter Velps. sveži in spočiti. Kako je z Vašo roko? Na čelu Ter Veljxsa se je prikazala senca, ko je iztegnil svojo desno roko. — Žalibog, še vedno ni v pravem tiru. — Obžalujem. Vi ste seveda kot. jaiz prišli semkaj rtidi Be^ro-\e slike. Kako vam ugaja? — Pošteno priznano, mc«ii se sdi da pretiravajo s>ILko, — jc menil Henrik, z očividnim nezadovoljstvom, na -svojem lepem obrazu. — I metnik bi ?#icer ne smel reči kaj takega o drugem, ker so jii-lje vedno pripravljeni podtakniti mu malenkostne motive, a ja/: si pač ne morem pomagati. Colo na stroške pameti in previdnosti Hočem ostati pošten. — Popolnoma moje mnenje ter me veseli, ida ga je1 podprl člo vek, kojega umetnost cenim sam visoko, — je pritrdili princ, očivid-no zadovoljen. — Vaša dela M) povsem drugačna stvar, Ter Wl|>s, iu jezi me. da niste saani nastopili tukaj. — Zelo dobri ste. \isokost, a na delo zaenkrat tie moreni se nii- MUti. — Ali sc dolgočasite? — Zaenkrat še ne. — Henrik se je opomnil tivojegia življenja v družbi Vere in nasmehnil se je n.rsli, da bi mu moglo t)iti dolča«s v njeni družbi. lUdovedtuvš pronca je ostala dotedaj še >i>opoAnoma nemtešena. Naravnost vprašati ni hotel, a koprnel je po tem, da ifcve kaj podrobnejšega. kajti Ter Velps ni imel najbrž niti (najmanjšega jK>j-ma, d h je videl princ njega in Vero skupaj v Pinakoteku. — Ce vam je prav. — je rekel po kratkem odmoru, katerega je porabi, da si je prižgal smodko, — l>ova jutri zjutraj še enkrat skupaj obiskala Phvakotek. Rau bi vam pokazal, kaj na eAilci mi ne agaja. Nato bova nekoliko pokumpala, kajti mudim se tukaj in-k ognilo. Globoko nezadovoljstvo je prevzelo Tel Vtftpaa. Ni mogel pustiti Vere same in prav tako ni s.nel upati, da bo ofctala njena lrav-zoonost princu prikrita. Le majhen slučaj, neznaten dogodek m luč, v kateri <*e mu je prikazovala ženska, 'ki je biia dosedaj za njoga najvišje na tsvetu, bi postala povsem dnugačma. — Bojim se . . . obžalovati! moram ... je pričel obotavljaje. — .Vha, razumem, — ga je prekinil princ z dobrodušnim usine-vom. — NLs.ie pro.st — rožnate verige . . . No, dragi Ter Velps, jaz j^em zadnji, ki bi vam raditega kaj očital. — Motite se, visokost. — je pričel Henrik ianova. — Dama, ki pride pri tem vpoštev, seveda je dama ... je jezno pripomnil, ko je videl smehljaj princa, — stoji previsoko, dli bi se spravilo v stik s temi splošnimi izraei. To je namreč gofcpa Konrid. — Sveti Bog, — je vzkliknil princ, napol jezen in napol presenečen. — Tega ne morem^niti pojmiti. Mislil sem vedno, da jc bila zmota .'. . — Kakšna zmota? — Vide! feem vaju danes v Pinakoteku fcili vsaj domneval, da vP*ju spoanam, vas in gospo Konrid. Stvar pa je bila itako negotova, da sem pričel konečno dvomiti. — fZnlkaj? — pe vprašal Ter Velps smehljaje, ker se je čutil tedaj 7-unagaleetn. — To o) bodo ameriški vojaki opremljeni s pokrivali, kot ga vidite levo na Sliki. Možaik, ki o takih zadevah odloča, je brigadni general C. C. "Williams. vm. Nekega medenega september skega jutra se je pripeljal na dv<^ rišč barak bolniški voz, iz katerega je dtvignil Prooim okuženega, popolnoma rumenega in suhega, komaj še drhajočega, v zamazano obleko oblečenega dečka. ' — Zopet eden iz hiše Petuniko-va, iz mokre ulice, — je rekel voznik, ko so ga vprašali, odkod je bolnik. — Čišik, — je vzkliknil Orlov bolestno. — Ali moj Bog, Senka! Ti ma.li tiček! Ali me poznaš? — Poznam vas, — je šepetal Cisik s težavo, ležeč na nosttniei in počasi premikajoč oči proti čelu. da fad \idel Qriova, ki je stal za njegovo .glavo. — Ah, ti veseli tiček! Kako si pač prišel do tega? — je vprašal Orlov. Bil je popolnoma zmeden pri pogledu na malega dečka, od bolezni popolnoma shujša ne ga. — Čemu naj ta ubožček veruje v to? — je vzkliknil, izražajoč s tem vprašanjem vse svojo čustvovanje stanje parnikov - Shipping New* 29. junija: Resolute. Cherbourg. Hamburg, Thuringia. Hamburg; Bremen. Cherbourg, Bremen. 30. Junija: Mauretanla. Cherbourg: Pre« Harding, Cherbourg. Bremen. 1. Julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow. Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. Julija: Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRESIDENTE WILSON TRST- — SKUPNI IZLET.; Culumbua. Cherbourg. Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 8. Julija:— Olympic, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen. 13. Julija: Relanc«, Cherbourg. Hamburg. 14. Julijai Berengarla, Cherbourg; Pres. Rooae-velt, Cherbourg. Bremen. 17. julija: Majestic. Cherbourg: France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. Julija: Alauretanla, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris. Havre: Homeric. Cherbourg; Belgenland. Cherbourg. Antwerp; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 29. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bra-men, Bremen. — Ali je to kaj čudnega i Potem ko je bita oproščena takega moža? Vprašujem tee vedno le, kako je mogla to tako dolgo prenašati. — Najbrž se bo sedaj oddkodovala za vse. Rceite mi. Ter Velps, -- ali ni nekoliko predrzno — to slučajno srečanje tukaj v tujini/ Po požrtvovalnost i, katero j«? .pokazala ob vali bolniški postelji, tseni prepričan, da se bo naša družba pozneje maščevala. (Dalje prihodnjič.) Maksim Gorki: Orlov in njegova žena. in žalostni o tresoč glavo. Čišik je molčal m zlezel skupaj. — M razi me, — je rekel, ko so ga položili v posteljo m mu slekli razno bojne cunje. "Takoj te ponesemo v vi'ooo kopel'mu je obljubil Orlov. "Te bomo že ozdravili." Cišik je stresal glavico. "Xe, striček Gregorij. . . jaz ne bom več zdrav," je šepetal brez. zvočno. "Skloni se k meni... jaz sem... ukradel harmoniko... v drvarnici je skrita... Predvčerajšnjem sem igral... prvič.. . nato se je takoj pričelo tu v trebuhu. . . kazen za greh . . . vrni jo. striček Grigorij... harmonikar je imel sestro... ah... a-ah.. Pričel se je na vsem telesu tresti in zvijal se je vsled bolečin. Trudili so se vsi za malega dečka, kolikor so mogli, toda zdelano te-Icsce ni moglo več obvarovati živ-tjen.ske iskrice. Na večer tistega | dne je nesel Orlov malega Čišika v mrtvašnico. Bilo mu je, kot da ' ga je kdo silno razšalil. Poskušal ( je malega mrtveca zravnati, a po-! srečilo se mu ni. Odšel je, kot bi ga bil kdo udaril v lice, zamišljen' in teman, pred očmi podobo nekoč tako veselega, sedaj tako strašno izpremenjenega dečka. Bil si je j svest svoje slabosti in neumljivosti' napram smrti. Dasi se je toliko trudil z ubogim Čišikom, dasi sol zdravniki napeli vse moči, da bi rešili revčka— moral je vendar umreti! To je bila krivica usode! Tudi njega samega. Griška Orlo-va, se bo enkrat lotilo in ne bo ga več izpustilo. Potem bo vsega konec. Groza ga jc izpreletela, in ob jednem se je čutil osamljenega, zapuščenega. Čutil je potrebo, da se s kom pogovori. Večkrat je že prišel s kakim dijakom v dalji pogovor, a tu ni imel nikdo časa za filozofiranje. Tako mu ni preosta-jal nikdo drugi kot njegova žena. V temnem .potrtem razpoloženju je šel k Matroni. Ravnokar je končala delo in se umivala v kotu svoje sobe. V sa-movaru, ki je stal na mizi, je že vrelo in kipelo. Grigorij se jc vsedel molče na stol in opazoval gola, okrogla ra-rneaa Matronina. V samovaru je kipela in brizgala voda, Matrona je vzdihovala pri samovaru. Na koridorju so doneli koraki sem in tja hitečih strežajev in Grigorij si je prizadeval, da bi spoznal mimo idoče po hoji. Naenkrat, se mu je zazdelo, da so Matronine rame baš tako mrzle in potne, kot telesce malega Čišika, ko se je premetaval v krčih na svojem ležišču. Grigorij se je zdrznil in rekel tiho: "Senka je umrl..." "Kaj — Senka je umrl? Bog mu daj večni mir!" je dejala Matrona kot bi molila in se je pričela koj na to silno odkašljeva-ti: milo ji je prišlo v usta. "Žal mi je fanta", je rekel Grigorij žalostno. "Bil je pravzaprav predrzen deček!" je menila Matrona. ..Putujtc pod ameriško zastavo" ©w t Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga TTESELITE se varnosti in u-» dobnosti na parnikih, katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslužite se posebnih izletov, neprekosljivih u-dobnosti na kateremkoli parniku brodovja United States Lines— pamiki. ki plujejo pod ameriško zastavo. ^ Veličastno brodovje United States Lines sestoji iz: S. S. LEVIATHAN S.S. GEORGE WASHINGTON S. S. AMERICA S.S. REPUBLIC S. S. PRES. HARDING S.S. PRES. ROOSEVELT Na vseh teh parnikih so prostorne kabine, obširen prostor na krovu ter dovolj dobre hrane. Za natančne informacije glede odplutja parnikov United States Lines vprašajte še danes svojega lokalnega agenta ali pa pišite na United States L itties 45 Broadway (Phone. Whitehall 2800) New York City SAMO 6 DNI PREKO • ocromnlml parni ki na olja PARIS 3. julija; 24. julija FRANCE 17. julija. _ 14. aug. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega razreda « umivalniki ln tekoto voda «a t. 4 ali « oaeb. Francoska kuhinja tn pijača. SreoeH J&ue " 11 STATE ST.. NEW VORK all lokalnt aren tja. POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI, NABOČAJTE 8E NA "GLA8 NARODA". NAJVECJ1 I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". ADVERTISE in GLAS NARODA 11 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je Damenjeq potovati v stari kraj, je potrebo, da Je natančno pou-?en o potnih listih, prt-ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled nafie dolgoletne IzkuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniffke postave ki je stopila v veljavo • 1. julijem, 1024, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naseluigkf komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v atari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, n^J nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpufičenlh v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1»24 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti scm žene in otroke do 18. leta brez. da bi bili gteti v kvoto. StarlSi in otroci od 18. do 21. leta amerlMcih državljanov pa imajo prednost ▼ kroti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste ta vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovatL FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8T„ NEW YORK Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Stmt N«w York, N. T. GLAS NAHODA. 25. JTJN. 1926 (Nadaljevanje.) v ---- i Skomignil je z rameni in si dr- i sn.il miljotfije. Nairnila se! / .ie k njemu. — Ti sain tsi dobrosrčen človek, s — je dejala. — Zadavil bi kolero, i praviš, ko bi se te hotela lotiti. Oe- \ nm to T Korga pate »nadleguje i tebe ali ostale ljusdi ? Na^rpiTitno. j 1 ali se 'ti 'ne podi boljše, odkar jo t imamo tukaj a* mec4tu? 5 Orlov se je naienkra.t glasno zi- ~ krohotal. 1 — V resniei. to Je pravilno! 1 Resnično temu je hodil 1: nji. V temnem, jeznem In tzanie-ljivem razpoloženju je prihajal navadno k nji in ljubezniv in pomirjen je odhajal. Matrona je i-mela tako čisto svoje besede. Ni jih bilo mnogo in donele so jjako pri prost o, a 'bilo je v njih mnogo r-ustva, in z začudenjem je ojw-zil Orlov, da ima na njegovo -daševaio življenjf? vedno več vpliva, da mora vedno češče ml-liti na njo, da vedno bolj ždli, odkriti ji svoje srce. Tudi ona je dobro vedela, kaj mu je posta/l a in Okušala je svojo rastočo moč mad ngdm še uitrditi. Ne da bi opjuzila, je mnogostran-sko. napeto življenje v baraki -nenavadno dvignilo njeno samozavest. Ni bila vajena, o -stvareh raz misija t i, a če se .je takole spomnita «vojega prejšnjega življenja v temni kleti, na ozki krog skrbi za svojega moža in tza gospodinj-v«t.vo. jr> nehorte primerjala preteklost s svojim sedanjim i>oložajem, in motne ^like njene nelcdanje eksistence so izgiajade vedno daljši, veo