N»same*fi& Žfevilka l Din.
Poštnina pavšanriiia.
Šf^v, 81.
nun i ..»V n~.«imW».
V Mubfiani, v petek 4. maja 1923.
Leto (.
r
NARODNO RADIKALNI DNEVNIK
šhaia vsak dan ziufraf, Izvzemšl pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Dfn 10* -, po pošd Din 12*-, Inozemstvo Din 20 -
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/L — Telefon iL 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubljana-. Upravnlštvo: Marijin trs št, 8. — Telefon IL 44.
.... ——	'    	i—i»' i.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu IL 13.233,
Poglavje o demagogiji
Načeli smo ga, ker nas je v to pri-fi) oralo glavno glasilo slovenskih mlatu no v z včerajšnjim uvodnikom. Z »Jutrom« se iz načelnih razlogov ne maramo spuščati v polemike, ker so demokrati za vsako resno diskusijo itak r(;-dostopni. Toda omenjeni uvodnik je opisan tako kontradiktorno, da se človeku dozdeva, kakor da Je terorizem na pohodu in demokracija na mrtvaški postelji. In kar je najznačilnejše: terorizem od spodaj navzgor... Ta moment je zadostoval, da se ustavljamo ob duševnem proizvodu Jutrove dežele.
Demagogija je dvojne vrste. Če jo uganja g. Radič, mu to ni zameriti, ker on pač brez demagogije ne more voditi svoje politike. Klerikalci so grizli radnja leta grenko skorjico opozicije, zato jim je sčasoma zlezla demagogija v kosti. Vse drugače pa je, če zajahajo osla demagogije baš tisti demokrati, ki so še nedavno kričali z državnega voza proti »destruktivnim« elementom.
Odkar je s sestavo homogene radikalne vlade splaval slehrnl up naših mla-dinov na »boljše čase« po vodi, so kar iz sebe. Sedaj se jim silno smilijo javni nameščenci Ne preostaja jim nič drugega, nego grupirati se v eno bojno fronto z «radništvom ter ga podpomoči da v merjenju moči ne podleže...
Demokrati so imeli, skoro nepretrgoma, v zadnjih letih finančno ministrstvo v svojih rokah. Poleg tega so se senčili v resortu za socijalno politiko, skratka: bili so na glasu kot specijalisti za »činovničke pitanje«. Uradništvo so krtakomak) proglasili za domeno svojega partizanstva, ali niti najmanj se niso pobrigali za definitivno rešitev uradniškega vprašanja. Lahko je sestavljati zakonski projekt, »radi lepšega« zbirati podatke ter pri tem pomišljati kako bi se dala zadeva že glede finančne plati zavirati, dokler... Tako so delali demokrati. Zaman je vse kri-canjc proti »velesrbski radikali]!«, kajti janja govore tako neizprosno, da Jih ne preknči nobena fraza. Da je bilo med demokratskimi ministri, zlasti pri g. dr. Kurnanudiju, le malo več dobre volje, bi bil prav lahko našel vire, iz katerih bi se zamašila budžetna vrzel, v kolikor bi nastala po udovoljitvi zahtev javnih uslužbencev. A to se ni zgodilo.
Danes, ko je homogena radikalna vlada postavila uradniški zakon kot prvo točko delovnega programa nove skupščine, rohnijo demokratske veličine (od včeraj) proti vladi In ji napovedujejo celo — borbo. Ce je demokratom, kakor pravi »Jutro«, res na tem ležeče, da se uradnlštvu pomore, bi morali — dasi kot »državotvorni« opozicijonalci — mirovati vsaj dotlej, da nova večina reši to nujno vprašanje. Do tega jim °čividno ni, zatto skušajo sedaj z naj-podlejšo, a silno zvito demagoško tak-tiko pridobiti javnega nameščenca za Nepremišljena dejanja.
Javni nameščenci naj v lastnem in-110 Rred° »demokratskim« nasilnikom na Um. Narodno radikalna stran-Ka i ^riamentarni program, z uradniškim zakonom kot prvo točko,
bo pa primerno nagraditi »državotvorni« defetizem uža-
???	^es trgujejo z
lačnimi želodci in podobnim blagom.
Naši odnošaji z Grško.
Atene, 8. mala. (Z) Grški kralj Jurij je včeraj sprejel v svečani avdienci pooblaščenega ministra kraljevine SHS g. Balugdžića, ki mu je izročil ^ia poverilna pisma. Po tem spreje-je zaprosila grška vlada g. Balug-da Izjavi vladi kraljevine SHS ,!jeßo hvaležnost, ker je le-ta prva pri-grškega kralja Jurija
Proces proti KalJevMu.
Beograd, 3. maja. (Z) Včeraj Prvostopno sodišče potrdilo sklep gra ■skega sodišča, s katerim se je ukrei zapor komunista Milana Kaljeviča, ti mka Centralnega Sindikalnega Radni kega Saveza in urednika komunističn ga lista »Radnik«, ki je predzadnjo n debo na nekem shodu javno pozival d lavce, da vržejo današnji režhn Po c lem je upati, da se bo vršila razora-Proti Kaljeviču čez nekaj dni. Obtoži je, da je kršil prvi člen zakona o zaš* države; ta pregrešek se kaznuje s sim w .aiž SC-kmo ječa
Važna seja ministrskega sveta.
Vlada hoče rešiti najnujnejša vprašanja. — Nov načrt uradniškega zakona. — Naša cona v Solunu: Grška sprejela predloge naše vlade. — Odobreni krediti.
Beograd, 3. maja. (B) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so bili prisotni vsi ministri razen vojnega ministra. Razgovor se je vršil največ o programu vladinega dela, ki bo sprejet v vladino deklaracijo. Ugotovila se je potreba, da ta vlada dokonča vse posle, ki so na dnevnem redu m da predloži skupščini vse zakone, ki so dose-daj Izdelani ali pa v izdelovanju.
Tl zakoni se morajo predložiti v sledečem vrstnem redu: uradniški zakon, zakon o ustrojstvu vojske, invalidski zakon, proračunski zakon, zakon o ze-mijoradniškem kreditu, zakon o zavarovanju živine in o zavarovanju zoper vremenske nezgode, zakon o izenačenju davkov, zakon o tisku, zakon o zborovanju in združevanju, zakon o društvih, agrarni zakon za Dalmacijo, zakon o razlastitvi in kolonizaciji dob-rovoljcev in zemljoradnlkov brez zemlje, zakon o šumah, zakon o gradbi in vzdrževanju cest, zakon o centralni upravi Deklaracija s tem delovnim programom se bo prečitala v skupščini potem ko bo nje konstituiranje dokončano.
G. Marko Trlikovič je predložil nov načrt uradniškega zakona, ki se je razdelil vsem ministrom, da ga v teku petih dni prouče in dajo svoje pripombe na ministrski seji, ki bo posvečena predvsem temu vprašanju. Po mnenju vlade bi se ta obširni delovni program imel izvesti, ako mogoče, v treh mesecih. Skupščina bi delala neprestano do skupščinskih počitnic, ki se začnejo koncem avgusta ali začetkom septembra. —
G. Ninčič je poročal o stanju pogajanj z Grčijo glede vprašanja svobodne cone v Solunu. Po tem poročilu je grška vlada sprejela z majhnimi spremembami predlog naše vlade. Naša vlada je sinoči pristala na te spremembe in pooblastila našega poslanika v Atenah g. Balugdžića, da takoj obvesti o tem grškega ministra zunanjih del, Aleksandrisa in da stvar uredi ž njim končnoveljavno prej, nego odide gosp. Aleksandris v Lausanne. Po tej konvenciji bodo carinili v svobodni coni blago, ki bo prihajalo za našo državo, naši cariniki, ki bodo uniformirani Ro-
ba se bo utovorila takoj v vagone in poslala v našo državo brez kakršnegakoli nadziranja od strani grških oblasti
Na sinočnji ministrski seji se je govorilo tudi o volitvi skupščinskega predsedništva. Povdarjalo se je stališče, da morajo dobiti radikali mesto predsednika in prvega podpredsednika, drugo podpredsedniško mesto pa demokrati, a ako oni ne bi na to pristali, skupina dr. Korošca, ki je po vrsti za demokrati najmočnejša.
Beograd. 3. maja. (Z) Na sinočnji vladni seji Je bilo odobreno nekoliko večjih in manjših kreditov. Tako n. pr. je bilo odobreno ministrstvu saobraćaja, da lahko vzame na posodo iz 7% investicijskega posojila (proti naknadnemu obračunu iz kreditov predvidenih v novem proračunu, kadar bo ta odobren) in sicer 30 milijonov dinarjev. Ta vsota se mora uporabiti za plačilo za Izdelavo in popravo vagonov in lokomotiv raznim češkim, avstrijskim in madžarskim tvornicam. Dalje mu je bil odobren kredit v znesku od 10 in pol milj dinarjev za plačilo prevoznih stroškov za materijal, dobavljen iz Nemčije na račun reparacij. Pod istim pogojem se je odobril ministrstvu javnih del iz dolarskega posojila kredit v znesku 73 milj. dinarjev za zgradbo cest v Srbiji. Za razne posle v kruševačkem okrožju je odobreno 1 milijon dinarjev, za rekonstrukcijo porušenih železnih mostov v Srbiji 5 milijonov in 2 milijona za transportne stroške za materijal za mostove iz Nemčije, 1 in pol milijona dinarjev za dovršitev del na zgradbi narodne skupščine in končno za posebna dela na potniškem in železniškem mostu na Savi pri Šabcu 3 milijone Din.
Beograd, 3. maja. (Z) Na sinočnji seji vlade je bil izvoljen poseben komite ministrov, ki bo redigiral vladino deklaracijo. Ir oljeni so gg.: Ljuba Jovanovič, Laza Markovič, Momčilo Ninčič, Veilzar Jankovič in Milan Sto-jadinovlč. Deklaracija, ki jo bo redigiral ta komite, bo prečitana na prihodnji seji skupščine. V njej se bo povdarjala delikatna situacija vlade in naglašala potreba, da skupščina razume nujnost zakonov, ki se nahajajo v vladinem programu.
Radikalna stranka in Radič.
Beograd, 3. maja. (Z) Današnja »Tribuna« prinaša sledečo izjavo ministra pravde g. dr.Laze Markoviča: Današnji kabinet sestoji iz istih članov, ki so predstavljali prejšnji kabinet g. Pa-ŠSČa. Izostali so samo oni bivši ministri, ki niso bili izvoljeni za narodne poslance. Obžalujemo, da naša kolega gg. Šupilo in Zupanič nista bila izvoljena," vsled česar Je nanesel slučaj tako, da sedaj v kabinetu ni nobenega Hrvata in Slovenca Moram opomniti, da stoji naša stranka na stališču jedinstva In vsled tega ni njena naloga, da sestavi vlado po plemenskem obUežju.
Dalje je izjava, da med radikalno stranko to stranko Radičevo no obstoja nikak sporazum, niti ustmen niti pismen. Na prošnjo Radičeve stranke, da bi njuna predstavnika bila sprejeta od predstavnikov radikalne stranke, je prišlo do obiska dr. Mačka in dr. Krnjevi-
ča v Beogradu. Istotako na prošnjo Radiča sta odšla dva radikalna ministra v Zagreb, da slišita mnenje in zahteve Radičeve skupine. Radič ni Izrazil svojega mnenja glede državne ureditve, temveč je pismeno obrazložil, kakšni predhodni pogoji bi se morali izpolniti, da on končno odredi svoje držanje. Tl pogoji so bili od radikalne stranke taki-} odklonjeni.
Beograd, 3. maja. (Z) »Politika« poroča: Radič je zelo zadovoljen vsled sestave nove vlade in je izjavil, da se nadeja, da se bodo pogajanja z radikali uspešno končala. V zagrebških krogih se govori, da odpotujeta danes zvečer v Beograd dva Radičeva delegata, ki bosta nadaljevala pogajanja z radikali. Ta vest se v zagrebških krogih različno komentira, ter veruje, da bo prišlo do nadaljevanja pogajanj med obema strankama.
Zanimive izjave romunske-sa državnika.
Rim, 3. maja (T) G. Constantine-scu, katerega politična misija je vzbudila mnogo komentarjev, je izjavil, da so romunsko - bolgarski odnošaji še zadosti prijateljski. Odnošaji z Jugoslavijo so ozki to dobri. Glede reškega vprašanja je izjavil, da nikakor ne more razumeti, kako je mogel grof Sforza pristati na to, da se izloči baroška luka iz reškega kompleksa. Glede odnošajev s sovjetsko Rusijo je izjavil, da je Romunija v neprestani nevarnosti pred ruskimi napadi. (Glej članek »Reakcija v Romuniji«. Uredn.)
KONEC SPORA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO.
Praga, 3. maja. (Z) Danes je češkoslovaška vlada razveljavila vse re-torzivne mere proti Madžarsk'
NOVA HRVAŠKA STRANKA.
Z a g r e b, 3. maja. (Z) Včeraj je izšla 1. številka »Hrvatske«, organa Star-čevićeve hrvatske stranke Prava. Izdajatelj in upravitelj je dr. M. Košutič, odgovorni urednik pa dr. Mate Mintas. Kakor je znano, sta bila oba izključena iz frankovske stranke in sicer ravno iz razlogov, da nameravata izdajati poseben list. Sedaj je ta list izšel kot dnevnik. V prvi številki pravi da bo propagiral skladno delovanje vseh hrvatskih narodnih političnih strank in sodelovanje vseh poštenih Hrvatov za občo hrvatsko narodno stvar in dobrobit Pridržuje pa si pravico svobodne kritike. Gre očividno za ustanavljanje nove stranke, ki bo naperjena proti frankovski politiki, katero zastopa frankovski organ »Pravaš«.________
Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novost!'?
Narodna skupščina.
Brezuspešna demokratska obstrukcija. — Otroške metode demokratov. — Izvolitev članov verifikacijskega odbora.
Beograd, 3. maja. (Z) Danes ob 10. uri 20 min. se je začela druga seja narodne skupščine, na kateri so takoj po otvoritvi, zagnali demokrati velik krik. Po čitanju zapisnika je prosil za besedo g. Voja Lajič, zemljoradnik, ki izraža obžalovanje, da ni v zapisnik sprejeto dejstvo, da je on na poslednji seji prosil za besedo. V demokratskih in zemljoradniških krogih nastane velik hrup, predsednik dr. Peleš pa objasnju-je, da g. Lazič ni mogel dobiti besede, ker bi to bilo proti poslovniku. Nato nastane velik hrušč. Demokratssi narodni poslanec g. Pecič prosi za besedo, predsednik dr. Peleš pa to prošnjo zavrne. Vsled tega pride ponovno do nemirov. Nato je čital g. Voja Janjič ukaz o razreševanju bivšega ministrstva in o sestavi novega kabineta.
Predsednik nato odredi da se preide k glasovanju za volitve v verifikacijski odbor. V velikem hrušču je vzel poslanec demokratske stranke g. Cičovič skrinjico za glasovanje in z njo pobegnil v klub demokratskih poslancev. Pri radikalih je nastal velik nemir ter je prišlo do hudega spora med ministrom Uzunovičem in narodnimi poslanci Pri-bičevičem, Lukiničem in Pecičem. Začasni predsednik dr. Peleš je prekinil sejo za 10 minut.
Med velikim krikom se ponovno otvori seja čez 10 minut ter čita predsednik kandidatne liste vseh strank za verifikacijski odbor. Prisotnih je bilo 232 poslancev. Zc radikale je glasovalo 128, vsled česar so dobili 11 članov v verifikacijskem odboru, demokrati so dobili 52 glasov in 5 članov v odboru, klerikalci so dobili 22 glasov in torej 2 člana v odboru, muslimani 21 glasov in 2 člana, zemljoradniki 9 glasov In I člana.
Vsega je izvoljenih 21 članov v verifikacijski odbor.
Za tem je objavil dr. Peleš, da se sestane verifikacijski odbor ob 4. uri popoldne in da bo mogel pri njem dobiti ves materija!, potreben za delo. V velikem hrupu dr. Peleš ostro protestira proti postopku g. čićovića in pravi da bo na prihodnji seji izrekel kazen.
Prihodnja seja bo pa sklicana takoj, ko verifikacijski odbor dokonča svoje delo. Seja se je zaključila ob 11. url Na tej seji so bili skoro vsi radikalni ministri in poslanci vseh strank. Poslanci skupine dr. Spaho in dr. Korošca so podpirali z mirnim vedenjem vlado.
DELOVANJE VERIFIKACIJSKEGA ODBORA.
Beograd, 3. maja. (B) Danes je verifikacijski odbor izvolil za predsednika g. Marka Gjurišiča. Odbor začne jutri z delom in dovrši še do srede svoj posel, ker ni več nego 70 pritožb, katere je treba rešiti. Najzanimivejši slučaji odborov bodo volitve v virovitički in požeški županiji. Tam nista bila izvoljena demokrat g. Ribar in radikal Ceda Ko-stič. Obema je manjkalo le nekaj glasov do količnika. V tem vprašanju je obstojala namera, da v verifikacijskem odboru radikali podpirajo g. Ribara,- a demokrati g. Kostiča, da se njihovi mandati potrdijo in verificirajo, ker v nekaterih ozirih ni bilo izvršeno štetje, toda radi napetega razmerja med demokrati in radikali ni mnogo upanja, da bi se to vprašanje povoljno rešilo. Razen tega se morajo tudi volitve v raško-zve-čanskem okrožju razveljaviti, ali pa sankcijonirati Od sklepa verifikacijskega odbora je odvisno, dali pride v skupščino g. Sušič, odvetnik in 1 odposlanec džemijeta.
Jusosiovemko- Italija mka konferenca
v Ljubljani.
Beograd, 3. maja. (B) V zmislu sanmargeritliskega dogovora, sklenjenega med našo državo in Italijo, se bodo sestali sredi t. m. delegati naše kraljevine in Italije v Ljubljani radi likvidacije obdavčenja v dobi od novembra 1918 do konca proračunskega leta 1922. In sicer v namenu, da se pre-
preči dvojno obdavčenje državljanov na ozemlju med Italijo in našo kraljevino. Minister zunanjih del je že imenoval svoje delegate in izvedence. V zvezi s tem se bo obrnila naša vlada do italijanske s prošnjo, da tudi ona odredi svoje delegate, da bi se pogajanja mogla takoj začeti
Nemški reparacijski predlogi nesprejemljivi.
Pariz, 3. maja (D) Novi nemški predlogi so bili izročeni vladi včeraj popoldne ob 4. Večerni listi enoglasno trdijo, da francoska in belgijska vlada ne moreta sprejeti v diskusijo vsebine nemške note. Obe vladi hočeta vztrajati pri svojih dosedanjih zahtevah. — Ugleden državnik je izjavil novinarjem, da bi sprejem nemške note v diskusijo pomenil moralno kapitulacijo Francije, česar pa nečeta ne francoska vlada in še manj francoski narod, ki je žrtvoval za pravico več nego vsi ostali zavezniki.
Pariz, 3. maja (Agence Havas). Po sklepu ministrskega sveta se bo Poincare z belgijsko vlado dogovoril o tem, v kakem zmislu odgovori na nemško noto.
Bruselj, 3. maja. (Agence Har vas). Ministrski svet je soglasno odklonil nemške predloge z ozirom na stavljene pogoje, na pomanjkanje garancij in zato, ker je ponujena vsota premajhna.
Bruselj, 3. maja. (K) Kakor poročajo listi, se v ministrskih krogih smatra nemška ponudba kot nezadostna.
Pariz, 3. maja. (D) Z ozirom na rimske vesti, da ni izključena angleško-italijanska intervencija v reparacijskem problemu, zagotavljajo v vladnih krogih, da bi bil vsak poskus kake intervencije, ki bi nasprotoval bruseljskemu dogovoru, brezuspešen. Francija in Belgija sta v svojem pravu in Nemčija se mora pokoriti obveznostim mirovne pogodbe.
Pariz, 3. maja. (Agence Havas.) Kakor poroča »Matin«, se bosta Francija in Belgija sporazumeli o tem, da bosta skupno odgovorili Nemčiji. Gotovo je, da bo zasedba Poruhrja trajala tako dolgo, da bo Nemčija izpolnila svoe obveznosti. Tudi belgijski listi smatrajo nemške pogoje, kakor se poroča iz Bruselja, za nesprejemljive. (Glej članka »Historijat nemških predlogov« in »Nemški predlog«. Uredu)
BOLGARSKE REPARACIJE.
Pariz, 3. maja. (Agence Havas) Reparacijska komisija je odobrila dne 21. marca 1923 podpisani protokol, s katerim se določa izplačevanje reparacij-skih obveznosti Bolgarske s pridržkom, da bo treba glede posameznosti še posebnih dogovorov.
ATENTAT NA PETROLEJSKEGA KRALJA.
London, 3 .maja. (Agence Havas). »Daily Mail« poroča iz New Yor-ka: Neki umobolnik je skušal Jona Rockfellerja umoriti Ta poskus pa se
je ponesrečil
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: Premiera Shakespearejeve komedije »Kar hočete«. Izv.
Opera: »Janko la Metka«. Red E.
Kino Matica: »Krvnik in grofica«.
Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Crusoe«, II. del.
Kino Tivoli: »Faraonova žena«,
V	Maribora:
Narodno gledališče: Zaprto.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Piccoli na Dunajski cesti In Bakarčič na Karlovški cectL

Historijat nemških predlogov.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Dr. X. P. P a r i z, 30. »prila.
V odsotnosti Sefa vlade nam le bOo vCeraj na Ouai d* Orsay-a sporočeno, da politični in diplomatični položaj, v kolikor zadeva reparacijsko vprašanje, ni izpremenjen. O dogodkih na sirski meji ter o pogajanjih v Lausanni se je v merodajnih krogih trdito z gotovostjo, da je treba počakati na razvoj dogodkov, ki pa v tem trenutku ne dajejo povoda k pesimističnemu presojanju.
Izročitev nemških predlogov, Id se splošno pričakujejo v sredo, tvori za vso javnost dogodek, ki se od slučaja do slučaja pojavi kot vidno znamenje nove zgodovinske epohe. Glavna težko-ča je čisto separatno vprašanje oblike. Tako — in ne drugače — je smatrati teden dni trajajočo borbo med državniki in inspiriranim časopisjem obeh velesil, saj se suče vsa polemika le okoli vprašanja, v katerem razdobju naj si stojita pričetek pogajanj in evakuacija Po-ruhrja.
Kakor znano, je bil uvod k sedanjemu razvoju vsega problema podan že v Bruslju, ko sta se g. Poincarč in g. Theunis izrazila o možnosti novih pogajanj. Nemčija je izjavo kvltirala hi je — seveda na tihem — pričela izdelovati nove predloge, ki se pa niso krili z Bergmannovim projektom na pariški konferenci. Drugi in najvažnejši mejnik je bilo po g. Poincarč-ju odobravano londonsko potovanje g. Loucheurja. V ozki zvezi s tem potovanjem je bil velik govor lorda Curzona, Id so ga v Nemčiji dejansko smatrali kot intervencijo in ki je dal povod za javno izjavo, namenjeno novim predlogom.
Po francoskem mišljenju, katerega istinitost sem si dal na dobro poučenem mestu potrditi, se borita sedaj v Nem-čiiji dve tendenci za prvenstvo. NacI« jonalistom ne gre za sporazum, ker bi bili po njihovem mšljenju predpogoji za sporazum zaenkrat še neugodni. rAko se kljub temu ne bi zoperstavili kaki di-
rov na Anglijo. Odkar je bilo Poruhrje zasedeno, sta morali nemška industrija in velefinanca iz razumljivih razlogov upoštevati angleške želje, V kulo-arjih francoske zbornice, ki so kljub parlamentarnim počitnicam zelo živahno obiskani, je bila postavljena paralela med nemško ponudbo glede premirja v L 1917, ki je nemški generalni štab samo radi tega ni potlačil, ker je imela služiti enakim ciljem.
Toda v Franciji se priznava, da Je število onih nemških politikov, ki ponujajo — opirajoč se na želje in zahteve širokih mas — odkritosrčno bazo za sporazum. Potemtakem bi tvorila ponudba, ki jo bodo imeli v sredo zvečer zavezniki že v rokah, nekak kompromis. Nemški nacijonalisti in z njimi zvezana industrija (z nekaterimi redkimi izjemami) so zainteresirani na kolikor mogoče nedoločni obliki, po zgledu z 1. 1917, medtem pa hočejo demokratični krogi napovedati zelo visoko reparacijsko vsoto, ki bi na francoske mase uplivala in izsilila pogajanja. Dobesedno se v Parizu citira izrek znamenitega nemškega politika, češ, »da Nemčija In Francija ne smeta pred svetom igrati komedije, v kateri hočeta radi ene same številke, čisto kramarsko, pognati Evropo v novo vojno. Nemčija je pripravljena na pogajanja, še preden bo evakuirano Poruhrje. G. Poincare se je odpovedal nameri, ustvariti v industrijski coni položaj, kakršen je bil 11. januarja. Preostane vprašanje pasivnega odpora: Protislovje tudi tu ni toliko, kakor bi se moglo, sodeč po pisavi listov, misliti, ali v zgodovini se ni zgodilo samo enkrat, da so se orjaki spodtikali ob nitkah. ..
(Dopis našega pariškega korespon-denta prinašamo kljub razumljivi zakas-nelosti, ker tvori pregledno izpopolnitev
rektni ponudbi, se je to zgodilo iz ozi- I objavljenih nemških predlogov. Uredn.)
Reakcija v Romuniji.
V Romuniji vladajo nezdrave razmere. Odkar je Bratianova vlada izsilila od parlamenta, opirajoč se na »liberalno« večino, spremenjeno ustavo, je vse narobe. Nezadovoljstvo z nasilnim režimom raste od dne do dne, in najznačilnejši dokaz, da to nezadovoljstvo ne podpihujejo defetistični elementi, je dejstvo, da je zajadrala v malkontentske vode malodane vsa Sedmograška. Kdor ve, kako so bili sedmograški Romuni že pod madžarskim režimom navdušeni za združitev z »materjo Romunijo«, mu bo sedanje stališče tega patrijotskega elementa docela nerazumljivo. Dr. Isope-scul-Grecul, Onciul, prof. Jorga, Vajda-Voivoda itd. so bili nekoč iredentisti z dušo in telesom, danes pa vodijo — vsaj duhovno, če že ne v aktivnem smislu — ves odpor proti režimu. Pravijo, da je Jonel Bratianu vzel mesto romunskega ministrskega predsednika 60 let v zakup. Tako sl je tolmačiti nezaupanje ljudstva, ki ga je bO Averescu po preobratu vodil že po potih demokracije.
Te dni Je izbruhnila po vsej Romuniji stavka državnih in komunalnih uradnikov. Uradništvo je seglo po tem skrajnem sredstvu ne morda iz političnih razlogov, marveč vsled strašne bede. Priznati moramo, da naše administrativne razmere niso baš najboljše, ali če jhi primerjamo s stanjem v Romuniji, najdemo ogromno razliko. Vlada se Je -- kakor poročajo razne agencije — oprijela represalij, da vduši stavko gla-dujočega uradništva. Pokazalo se bo, da je Bratianova vlada na krivi poti. Z nasiljem se države ne urejajo, a Romuniji,
ki 3 želimo najlepšega razvoja, take metode — žal — ne morejo koristiti.
Reakcija v Romuniji je za našo kraljevino tudi iz zunanje - političnih razlogov velikega pomena. Ona v bistvu de-savuira srednjo - evropsko sanacijsko politiko, kakor jo je projektiral v okvirju Male antante dr. Beneš. V smereh, ki jih je določil odlični češki državnik, se je gibala pod spretnim vodstvom našega zunanjega ministra dr. Ninčiča tudi politika naše države.
Življenska enerčgija Male antante je zapopadena v demokratično usmerjeni konsolidaciji včlanjenih držav. Dasirav-no imamo mi svojo notranjo krizo, se vendar ne da primerjati z onim, kar se dogaja v Romuniji. Mala antanta bi mogla postati velevažen faktor, pravi instrument miru in reda v Srednji Evropi, da ne bi pretresali Romunije tako usodni notranji krči in težave. Dokler je bil Averescu na krmilu, je bilo nekaj izgleda v boljšo bodočnost naše zaveznice. Danes se to ne more trditi V interesu miru, ki ga potrebujemo baš na Balkanu v tako izdatni meri, bi bilo želeti, da merodajni krogi v Bukarešti izpre-gledajo še v pravem trenutku. Liberalna stranka, Id je — o tem ni diskusije 1 — dejansko v manjšini, bi storila Romuniji veliko, da ne rečemo patrijotično uslugo, če bi odnehala od politike »močne roke«. Po svetovni vojni so te vrste režimi nevarna igra, zlasti pa v slučajih, kjer se narod ne strinja z vladnimi metodami. Notranji mir v Romuniji je potreben Mali antanti in splošnemu miru v Centralni Evropi in na Balkanu.
Iz prossztnego življenja.
— Evgen Onjegin. Lirične scene v 3 dejanjih. Besedilo po Puškinovi povesti spisal Modest Čajkovsky, uglasbil Peter Iljlč Čajkovski. — Označba »lirične scene« sama pove, da libretist ne nudi enotnega dela. marveč se naslanja včasih celo dobesedno na Puškinov epos, ki bi ga morali poznati, će hočemo vsebino opere dobro razumeti.
1. dejanje. Evgen Onjegin veseljači in razkošno živi. Njegov stric umre ter mu zapusti posestvo, na katerega se sit mestnega življenja in vrvenja preseli. Ime prijatelja Lenskega, mladega sanjača, ki ga uvede v družino posestnice Larine. Nje hčerki Olga in Tatjana ste veren odsev materine dvojne narave: Olga Je veselo, površno, Tatjana sanjavo dekle. Lenski je zaročen z Olgo, Tatjana vidi takoj v On-jeginu uresničenje svojih sanj, zato mu v pismu razodene svojo srčno bol. Onjegina pismo gane, toda ve, da nima talenta za zakon in noče dekleta varati, zato ljubezen odkloni v veliko nesreče Tatjane.
1. dejanje. Tatjanin god praznujejo s desom, na katerega privede Lenski tudi Onjegina, katerega družba In omejena sodba o njem raztogote, da se sklene maščevat! nad Lenskim s tem, da dvori Olgi. — Lenski mu zameri, prijatelja se sporečeta in Lenski napove Onjeginu dvoboj. Družabni oziri prisilijo Onjegina, da sprejme dvoboj. v katerem Lenski pade.
3. dejanja. Onjegin je brez miru v srcu trideset let romal po svetu. Nato se je vrnil v Petrograd in poselil ples kneza Gigffllm. y, knjeginji spozna »svojo« Tati a-
no. V njegovem srcu zaplamti stara ljubezen, Tatjana ga tudi še ljubi kot nekdaj, toda hoče zvesta ostati svojemu soprogu. Onjegin mora potrt in nesrečen odtod.
Priljubljeno opero »Evgen Onjegin« so letos prvič peli v ljubljanski operi sinoči s popolnoma na novo zasedenimi vlogami. O predstavi poročamo natančneje po reprizi
— Gostovanje operne pevke g. Marte Ivanove Pospišil v Ljubljani — V soboto, dne 5. t m. gostuje v naslovni vlogi opere »Carmen« g. Marta Ivanova Pospišil, prva altlstka Zagrebške opere, ki slovi kot izvrstna pevka in igralka. Poleg grofice v »Pikovi dami«, Amneris v »Aidi«, čarovnice v »Rusalkl« itd. spada med njene najboljše vloge Carmen. Predstava se vrši izven abonmanoV.
— Št 29. »Gledališkega Usta« prinaša poleg repertoarja opere in drame zanimivo »Razno« ter kot umetniško prilogo sliko g. Al. Drenovca, Člana drame.
— Nagrade bolgarskim leposlovcem. Prosvetno ministrstvo v Sofiji je razdelilo med bolgarske književnike sledeče nagrade za najboljša izvirna dela v pretečenem letu. Nagrado 10 tisoč levov je dobil pisatelj Nikolaj Rainov za roman »Bilo je nekdaj ...«. Nagrada 5 tisoč levov je bila nakazana pisatelju Konstantinu Mutafovu za delo »Omortag Chan«. Pisatelja Stojanov in Stamafov sta dobila po 3 tisoč levov, pisatelj Nemirov pa 2 tisoč levov.___________
2atajte y vseli iovitih lotaiili JUTRANJE NOVOSTI i
Nemiki predlog.
Z nestrpnostjo pričakovani nemški predlog je predan zavezniškim vladam: Nemčija ponuja 30 milijard zlatih mark kot maksimum svoje plačilne možnosti in je pripravljena započeti pogajanja glede jamstva. Besedilo nemškega predloga nam še ni znano in iz brzojavnih vesti se ne da natančno razbrati v koliko bi mogel tvoriti podlago za nadalj-na pogajanja.
Kar se tiče konkretne številke 30 milijard, je Francozi gotovo ne bodo sprejeli To številko je že o božiču ponujal takozvani dr. Bergmannov predlog, ki ga pa sploh niso objavili, niti v pretres vzeli, ker so ga Francozi, takoj, ko so zvedeli za višino vsote, zavrnili Da so vkljub temu Nemci še enkrat ponovili isto višino vsote, je precejšnja drznost, na katero mora slediti negativni francoski odgovor. Francija dobi namreč po razdelitvenem ključu 52 odstotkov, torej nekako polovico repara-cijskega plačila. Tako bi ji ostalo od 30' milijard le nekaj nad 15 milijard, vsota s katero se Francija nikakor ne more zadovoljiti, ker rabi okoli 26 milijard za popravo škode na severu.
Svetla točka pri celi stvari je pa ta, da se bo dalo na podlagi te ponudbe dalje govoriti vkljub eventuelni francoski
odklonitvi. Gre samo za iskrenost Nemcev. Ako hočejo res poštenim potom likvidirati to za celo Evropo tako nesrečno vprašanje, potem se bo gotovo našel način izhoda. Dosedaj je pri vseh pogovorih in pogajanjih z zavezniki manjkala nemška lojalnost in če je bil včerajšnji nemški predlog stavljen v drugem duhu, se bo našel nazadnje vendarle izhod.
Kakšen bo sedaj francosko - belgijski odgovor? Noben načrt zanj ni natanko znan, čeravno trajajo pogovori med obema deželama že štiri tedne. Enega ne smemo izgubiti iz vidika, Glavna težava nasprotja med Nemčijo in zavezniki ni toliko višina vsote kot način garancij plačevanja in izpraznitve ruhrskega ozemlja. Da se garantira plačevanje, bo treba mednarodnega posojila. Drugega izhoda ni Kako bi se pa dalo to posojilo plasirati, o tem se že dolgo razpravlja, a rešitev tega problema bo silno komplicirana in težavna. Ko bo posojilo garantirano in plasirano in bo vsota, ki jo bo odvrglo, uporabljena za reparacije, tedaj šele bo možno misliti na izpraznitev ruhrskega ozemlja in zavezniki bodo mogli polagoma odpoklicati svoje čete.
Dr. Pavel V. Brežnik.
Angleška sodba o Bolgarski.
Danes je g. Stambolijski brezdvom-no gospodar situacije v svoji deželi Vest, da je zemljoradniška stranka odnesla o priliki zadnjih volitev v narodno sobranje tako sijajno zmago, ni iznenadila samo v političnih krogih Srednje Evrope, marveč tudi izven kontinenta. Te dni se je bavil angleški list »Times« z notranjim položajem v Bolgarski. Kakor znano, ne izreče ta Hst zlepa kako dobro mnenje o tem, kar se dogaja v tej ali oni evropski, zlasti še nasledstveni državi, ali to, kar misli člankar avtoritativnega angleškega lista, je pač tako značilno in verodostojno, da tudi najognjevitejši nasprotnik ne bo mogel ugovarjati. »Times« piše o g. Stambolijskem sledeče:
Generalne volitve v Bolgarski so prinesle odrešilno zmago g. Stambolij-skega, eni izmed najvažnejših političnih osebnosti na Balkanu. Ker so dobili njegovi pristaši od 246 kar 205 glasov, je njegova zmaga večja, nego se je moglo pričakovati. Termin oblasti je podeljen odločnem leadem, ki je — glede svojih konstrukcij in metod — zelo podoben Bismarcku. Njegova bodoča karijera bo postala, kakor izgleda, usodna ne samo za Balkan, temveč tudi za — Zapadno Evropo. G. Stambolijski je človek, ki misli neodvisno in ki ima pre. vdaren pogled na politične dogodke. Z boljševizmom se je boril s pomočjo istih metod, kakor Ljenin proti svojim neprijateljem. Svojo karijero je započel že pred vstopom Bolgarske v svetovno vojno, saj je bil že takrat odločen nasprotnik Ferdinandove politike in Ra-dosiavovega kabineta. Dasiravno se
njegove metode ne krijejo s parlamentarnimi običaji narodov, ki se nahajajo v srečnejših položajih, je treba priznati, da vključuje g. Stambolijski veliko konstruktivno silo. Pokazal je, da hoče lojalno izpolniti obveznosti, ki jih vsebuje neuillyski mir, ne da bi se plašil silnih težkoč, ki jih ta pogodba vsebuje.
Bolgarska je danes demobilizirana, razorožena. Z zavezniki je sklenila kompromis v rcparacijskem vprašanju, in sicer tako, da je izmed vseh premaganih držav ona edina sila, ki moro svobodno interpretirati svoje obveznosti. Edinole Bolgarska je pokazala željo in možnost za izpolnitev svojih obveznosti. Z največjo pomirljivostjo je rešila Bolgarska v Nišu, sporazumno z Jugoslavijo, vprašanje hajduških vpadov na makedonsko ozemlje, in pomirljivo stališče g. Stambolijskega na prvi lausannski konferenci je pridobilo celo simpatije onih politikov, Id so prišli v Lausanne z-nasprotnimi čustvi. Te simpatije imajo globlji razlog. Statut De-deagača je življensko vprašanje za Bolgarsko, dočim se drugih držav ne tiče. Po neuillyskem miru je izgubila Bolgarska svojo južno morsko obal. Toda v istem mirovnem traktatu ji je bil obljubljen ekonomski izhod na Egejsko morje. Najpovoljnejša točka je Dedea-gač, ki je — v tem tiči velik nesmisel — bil podrejen po sevrski mirovni pogodbi — grški administraciji. Ta luka je danes neurejena, za moderni promet naravnost nepripravna. Danes ali jutri bo morala pripadati Bolgarski, ki je postala na Balkanu važen faktor, element miru in dobre volje.

ZAUPNIKE,
ki so se oglasili da so glasovali za NRS, prosimo, da skHčejo sestanke simpatizerjev in ustanove provizorne krajevne organizacije NRS s predsednikom, tajnikom in 3 odborniki Naslove naj takoj javijo gl. tajništvu Wolfova ul. 1/1.
— Gornja Radgona. V nedeljo je bil tukhj na dobro obiskanem zaupnlškem zboru NRS izvoljen sledeči pripravljalni srezki odbor za srez Ljutomer z začasnim sedežem v Gornji Radgoni: Jurkovič Filip, želar in invalid. Gor. Radgona, predsednik, Dr. Leopold Potzinger, župnik v Apačah, podpredsednik, Breložnik Franjo, carinik, Gor. Radgona, tajnik, Rančigaj Josip, trgovec, Gornja Radgona, blagajnik, odborniki: Ivanuša Franjo, poštar v Apačah, Mir Leopold, delavec in invalid v Radencih, Lukovnjak Matija, viničar invalid, črešnjevcl, Vajngerl Franc, viničar, Police. — Obenem se je sklenilo, ustanoviti čimprej krajevne odbore NRS v občinah Slatina - Radenci, Apačah in Ljutomeru.
— Gornja Radgona. NRS se nahaja na svojem mogočnem pohodu in je kot straža domovine ob Muri pričela svojo organizacijo. Na dobro obiskanem za-upniškem sestanku, pri kojem je vsestransko in poljudno razvil program NRS g. Filip Jurkovič, je bil izvoljen sledeči krajevni odbor: Rančigaj Josip, trgovec, Gornja Radgona, predsednik, Paar Janez, posestnik. Gor. Radgona, podpredsednik in blagajnik, Jurkovič Filip, želar, Gor. Radgona, tajnik, odborniki: Breložnik Franjo, Gor. Radgona, Kaučič Ferdo, invalid, Gornja Radgona, Prejac Bogomir, invalid. Gornja Radgona.
— Trbovlje. Na seji »srezkega odbora« Laško - Trbovlje, ki se je vršila 1- maja, se je konstituiral srezki odbor sledeče: Koren Miha, predsednik, Zupanc Blaž, podpredsednik, Velkavrh Jožo. tajnik, Zavolovšek Ivan, blagajničar, odborniki: Kolenc Stanko, Strman Franc, Haš Stanko, Koželj Janko, Kralj Ivan« Šuntajs Ani«, Kolbesen Herman.
Zapiski.
BUSINESS... ALI »KšEFT JE KŠEFT«.
Posebna Izdaja »Jutra«, ki je naznanila »senzacijonalen preobrat v Beogradu«, je baje imela dvojni namen: 1. Potolažiti ljubljanske pravoverne in čistokrvne učence g. Pribičeviča, in 2. napraviti kolikor mogoče dober »kšeft«. Prvo se, k sreči in po pre-vidnostUg. Pašiča, ni zgodilo. Drugo je pa, kakor si šepetajo, bilo preveč — »po ceni«, ker bi obsežna številka šla tudi po 1 Din 50 p... V zadnjem času imajo Jutrovci res smolo. Najprej so (s parnim valjarjem na Miklošičevi cesti) gladili teren za radikalno-demokratsko koalicijo, potem je prišla »posebna izdaja«, ki ni povedala nič posebnih laži, a sedaj baje že montirajo nekak Rönt-gen-aparat, s katerim bo baje g. upravnik »Jutra« — mož se namreč razume na zdravilstvo — pregledoval ljubljanskim demokratom obisti. Gre za to, če so Še pravoverni, ker pri »Jutru« velja deviza: Nam ne gre, kakor radikalcem, za številčno, marveč za idejno premoč... Ampak s »posebno izdajo« so se učenjaki Iz Jutrove dežele »sijajno« postavili Kaj hočete: Kšeft je kšeft...
BEOGRADSKI »CINCARJI«.
»Slovenec« neprestano zmerja Srbe, da so tako neumni in politično nezreli, da se puste vladati od maloštevilnih cincarskih porodic beograjskih. Zakaj »Slovenec« nikdar ne imenuje vsaj' enega teh cincarjev po imenu. Ali je cincar Pašič? AH so Jovanovič, Markovič, Trifunovič, Uzunovič, Trifkovič, Vujičič itd.? V kolikor vemo, ima samo eden beogradskih politikov nekaj rumunske krvi v sebi, a ravno on je »Slovencu« najbližji. Naj pove »Slovenec« še kakšno drugo ime, če ga ve!
Ali ne občuti »Slovenec«, da je grdo srbskemu ljudstvu, ki se je 100 let borilo za politične pravice, očitati politično nezavednost in zapstalost. Možje, ki ga vodijo iz Beograda, so izšli vsi iz srede naroda; sam jih je poslal tje in sam jih je izvolil z najbolj svobodnim demokratskim volilnim redom. Ce piše »Slovenec«, da ve »dandanes na Hrvatskem in na Slovenskem že vsak pastir«, da se pusti srbski narod slepo vladati od »cincarskega« Beograda, potem pozna vsak pastir razmere ravno tako malo, kakor »Slovenec«.
Poziv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da narode list »Samouprava«, ki je cficijelen list NRS v Beogradu. — Glavno tajništvo NRS* Ljubljana
Hefeaj © rasdsraa
verski morali.
V vseh večjih krajih je mnogo mož, ki javno kažejo svoje krščanstvo, dočim so v resnici veliki zlobneži. Človeka, ki jim ne služi v osebne namene, preganjajo ter si še domišljajo, da izvršujejo Bogu dopadljivo delo. V vseh večjih krajih je mnogo starikavih samskih žensk, ki se v javnosti proglašajo za svetnice ter hlinijo svojo pobožnost, dočim je med štirimi stenami marsikatera slakejša, kakor tiste, ki se prodajajo po ulicah. Z vso silo svoje rafinirane volje stremijo za možem in, če ga ne vjamejo v svoje mreže, izvršijo z mirno vestjo blasfemijo, ter se proglasijo za neveste Jezusove. V ostalem pa sejejo med človeštvom prepir, sovraštvo in propast
Zakaj je tako? Kje je krivda?
Vsa krivda je v verski morali, oziroma v načinu njenega propagiranja. Najprvo je duhovščina pretila s peklom in obetala plačilo v nebesih, človek, ki je moralen le radi bojazni pred peklom, sploh ni moralen. Suženj in žival se bo-' jita biča, dočim sta za obljubljene sladkorčke udana gospodarju.
Za tem načinom propagiranja verske morale je sledil drug način: klerikalizem. »Kdor hoče, da je Bogu dopadljiv, naj deluje v korist naše stranke!« so kričali raz prižnice. Za volitve so profanirali Najsvetejše, molitev in iz-povednico. Judež je prodal svojega Mojstra za trideset srebrnikov, naša duhovščina pa ga je izdala za glasove klerikalnih kandidatov.
Tako so ljudstvo potiskali, dokler ga niso potlačili na najnižjo stopnjo morale. Namesto prosvetljenega in altruističnega človeka, so vzgojili — belo beštijo. Sedaj ta beštija obvladuje verstvol Pekla se nc boji več, ker si domišlja, da ji nebesa garantira že samo pripad-ništvo h klerikalni stranki, dočim je vse drugo le za zunanjost ter je za zveličanje duš nepotrebno.
Versko moralo tirajo nevzdržno navzdol. Po zaslugi najožjih privržencev vere propada od dneva do dneva. Osebe, ki se v cerkvah najbolj trkajo po prsih, so njeni grobokopi. Mi pa v svojih srcih spoštujmo Najvišjega in pomnimo, da tisti, ki vpije: »O Bog, o Bog!« ne pozna Boga, kdor ga pozna — molči«
PoüSMna ššuziie.
Največja pogreška stare ruske monarhije je bila prevelika centralizacija. Samoupravni odbori niso bili dosti močni i« svobodni, v pokrajinah ob zahodni meji na Kavkazu, v Sibiriji pa ni bilo nobene samouprave. Ko je izbruhnila ruska revolucija, je poskušala rešiti začasna vlada Lvova vse pokrajine centralizacije ter se je z ozirom na Poljsko celo strinjala s popolno odcepitvijo. Toda političarji onega časa s tem niso bili zadovoljni ter so zlasti v Ukrajini živahno agitirali za avtonomijo in federalizem. Vodje ukrajinskih centralistov so celo pretili ruski armadi na jugovzhodni fronti, da bodo pretrgali njeno zvezo s centrumom Rusije. Slabotna začasna vlada je pristala na vse zahteve in ukrajinski politiki so začeli v Ukrajini preganjati ruski jezik In Ruse. Toda Ukrajine niso mogli okrepiti. Pod boijševiško vlado niso mogii premagati rdeče armade in poklicali so na pomoč Nemce, ki so res prišli leta 1918, toda ti so vrgli federaliste in se postavili na čelo hetmana Skozo-. padskega kot svojega vazala.
Ravno tako se je dogodilo tudi v Gruziji. Maja meseca 1918 je bila razglašena njena neodvisnost. Toda že junija so prišli Nemci postavili v vseh uradih svoje svetovalce ta nadzornike in predsednik republike, socijalni demokrat Žordarijo je moral klicati: »Živel cesar Viljemi« Po porazu Nemčije L 1919 so prišli Angleži ki so vladali ravnotako. Nobena izmed malih republik na ruskih tleh ni dobila resnične neodvisnosti ta vsaka je postala igračka velesil. Vsa neodvisnost je bila Uuzija, v ka-so politiki zavajali svoj narod samo zato, da so dobili oblast v svoje roke, toda storiti pa niso mogli ničesar.
Vsi narodi se nahajajo v zeio težkem položaju in treba je največje opreznosti in naporov, da se ohranijo vojne pridobitve. ->amo velik in tesno zedinjeni narod more biti res neodvisen in priti v poštev v med. narodni politiki. Samouprava Je potrebna za gospodarski napredek, za izboljšanje gmotnega položaja, ne sme pa slabiti države. To bi bilo usodepolao ne samo za državo, temveč tudi za nespametne politike same.
IZID VOLITEV NA ŠPANSKEM.
Madrid, 3. maja. (D) Pri volitvah v poslansko zbornico so dobile liberalne (vladne) stranke 228 glasov, konservativci 88, pristaši Lacierve 20, katalanci 22, pristaši Maure 12, neod-visneži 21, republikanci 11 in socijalisti 7 glasov. Zbornica je sklicana za 23. t m.
Barcelona, 3. maja. (Agence Havas) Med volitvami so mladi nacijonalisti udrli v mestno hišo in so porušili vse naprave, ki so bile določene ra vršenje volitev. Nastopila je policija in je prišlo do spopada, pri čemer J® bilo več oseb ranjenih in nekaj tudi aretiranih,
POLJSKI ŠKOFJE PROTI PREGANJANJU CERKVE NA RUSKEM.
Varšava, iS. maja. (K) Poljska škofje so na ves civiliziran svet naslovili oklic proti sistematičnemu ia ciničnemu zasledovanju katoliške cerkve .Vi l	ki ga izvršuje sovjetska vlada«
Dnevne novosti,
— Dobrodošli! Prvikrat odkar živimo v svobodni domovini, so prihiteli k nam na jug naš severni bratje Poljaki V naši sredi se nahajajo pionirji bodočnosti - akademiki, ki so poklicani da bodo vodili svoj narod po oni poti, ki odgovarja slovanskemu srcu, poti, ki mora dovesti do popolne bratske vzajemnosti. Ljubljana, ki je že neštetokrat pokazala svojo gostoljubnost, naj se potrudi, da bodo naši gosti odnesli s seboj najlepše spomine. Bratje Poljaki pa nam bodite dobrodošli!
— V nedeljo 6. maja praznuje Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot vse naše kraljevine svojo prvo skupno krstno slavo. V proslavo tega zgodovinskega dne se uprizori v opernem gledališču opera »Čarostrelec«. Pred predstavo bo gospod pisatelj dr. Ivan Lah v kratkem nagovoru pojasnil pomen tega dne. Vse, ki znajo ceniti žrtve, s kakršnimi je bila ustanovljena naša država, najiskreneje vabi k tej slovenosti Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani
— Belgijski konzulat v Ljubljani. Za honorarnega konzula novoustanovljenega belgijskega konzulata v Ljubljani je imenovan s kraljevim dekretom g. Milan Dular, ravnatelj ljubljanskega velesejma.
— Izpremembe v državni službi. V območju delgacije finančnega ministrstva v Lfubljani so bili imenovani v službenih mestih: Za višje računske svetnike Fran Ilovar, Drago Podreka in Štefan Rojnik; za računske svetnike Srečko Magolič, Ivan Šiška Božidar Tomšič, Dragotin Lunder in Andrej Klanjšek; za računske revidente Janko Habjan, Josip Nanut, Anton Pestot-nik, Fran Zupanc, Ignacij Brandsteter, Viktor Markič, Vladimir Krišto in Anton Gnidovec; za računske oficijale Viktor Bischof, Julii Lavrenčič, Janko Spreitzer, Zmago Trček In Anton Intihar; za računske asistente Albin Juvane,Ivan Zgonc, Bogdan Zupan, Josip Zupan in Anton Vrhove; za pisarniškega oficijala Lenart Grilanci — Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je imenovan za višjega finančnega svetnika dr. Fran Hubad. — Pri računovodstvu finančne delegacije sta imenovana za računska ravnatelja Janko Kukar n Fran Tavses; za višjega računskega svetnika Milan Paternoster, pri računovodstvu finančnega ravnateljstva v Mariboru za višjega računskega svetnika Anton Vinšek.
— Iz upravne službe. Provizorna vladna leoncipista Dominik Dereanl, pri okrajnem glavarstvu v Litiji in Matija Malešič pr! okrajnem glavarstvu v Murski Soboti ste imenovana za okrajna komisarja.
— Vpoklic sanitetnih častnikov v vojaško službo. Letos se bode vpoklicalo na 30dnevne vaje potrebno število sanitetnih častnikov in zdravnikov-vojaških obvezan-cer-
— Za rezervne častnike. Ugotovljeno Je bik>, da se nekateri rezervni častniki zelo malo brigajo za vojaške predpise. Tako se ne prijavljajo, ako se preselijo, kar povzro-«ivelike ovire pri evidenci. Volno ministr-j® .fpdai odredilo, da se bodo zaniker-“»{strožje kaznovali.
notltikn.	oddelka za socijalno
m oiwnKk^- ?,dde'ku «o bile Imenovane fcf ^7Ü!£rf»»ST}a,Jtk?: Slava Kolar, Ber-J0nia ,n Mar'ia Rudolf. Za stalne uradne sluge so imenovani Alojzij
Albin Leben in
Bračun,
Zalokar, Alojzij Martin Usenik.
— Premestitve v državni službi. Iz To-poiščice v Celje le bil premeščen dr. Josip Drobnič, ki je obenem imenovan za šefa tatDOŠnjega protftuberkuloznega dispanzerja.
— Otvoritev telefonske centrale v Apačah. Pri pošti Apače je bila otvorjena dne 28. marca t 1. telefonska centrala z Javno eororflnico za krajevni hi medkrajevni promet x omejeno dnevno službo. Brzojavke te Apač in za Apače se posredujejo po telefonu.
— Radlčevske metode. O priliki Radičevega zborovanja v Zagrebu se je pisalo v pstih, kako Je neki železniški pripravnik tewficfral brzoiavke, ki naj bi jih bila razposlala zagrebška železniška direkcija in s katerimi je bito naročeno postajam, naj na v® zborovanja Izobesijo hrvatske zastave, la faizfficiran telegram je bil dostavljen po-KHževcih, v Koprivnici in v Lepa-Kti * i “»fočll0 ministrstva za promet Je mia takoj odrejena preiskava. S preiskavo J®,**“? up>tovheno, da so bili ti falzificiranl ß0!1“?1 lx Postaje Križevci fn da nrLtntn A.lfrtc!rT- ,n razPOslal pripravnik te kave^V Ahn°!L^rCnJaTO5- Na Podlagi preis-DSLrfnWLr^ravo!k Krčmaroš takoj od-,e bito’ da se obtoži za-flciranla hrmü,I^navJ^astl bi zaradi falzi-
oddelkn finančne kontrole In ne več iS dosedaj pri davčnem uradu. Oddelek finančne kontrole bo po vplačilu takse žigosal vstopnice In jih Izročal strankam ter Izven sedeža davčnega urada na željo stranke tudi določal pavšalno takso, katere izmero °dobri davčni urad. Izven sedeža davčnih gradov se uvede plačilo takse s poštno po-ložnico, da se strankam prihranijo nepotrebna pota. Strankam, ki bodo na ta način Ptečale takso, se pa priporoča, da se radi Pravočasnega plačila takse in sicer glede formalnosti točno ravnajo po navodilih orkanov finančne kontrole.
T 3u?ica watetava In ples. V soboto J°f. f‘ ”*da ** vrši v dvorani hotela Tivoli vPrizorjene bodo trt eno-ta	^bflejc, »Srečni par«
£te,z“?tek &Ä’- "*
SSs Dfc 0«iÄ JŠj,	*»
«ussr-vta”
,?W,
._šolskih nadzornikov
Igg^lIPs'
— Popis in pregled živine vozil !n opreme. Ljubljanski mestni magistrat razglaša, da je do 5. maja 1923 naznaniti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu vso vprežno živino, vozila, avtomobile, motorna kolesa, bicikle in opremo. Opustitev naznanitve, zamuda ali napačna naznanitev se kaznuje z globo 100 do 300 dinarjev ali z zaporom. Več je razvidno iz razglasa mestnega magistrata.
— Neprevidnost. Avtomehanični vajenec Josip Milavec je naletel s kolesom na Gorenjski cesti na Pavlo Babnikovo, ki se je peljala v enovprežnem vozu. Vsied nerodnosti sta se toliko ogibala drug drugemu, da sta trčila, pri čemer je dobil Milavec lahke poškodbe, kolo vredno 3000 kron pa se je razbilo.
— Nesreča. Jakob Kurent, vratar pri tvrdki Kunc in Komp. je tako nesrečno padel na cesti, da je dobil globoko rano na glavi in obležal nezavesten. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
— Razne nezgode. Kurent Jakob, vratar v tovarni Kunc in Komp na Poljanskem nasipu je padel raz kolo ter se poškodoval na glavi. — Gril Simon, rudar v Trbovljah, si je pri delu poškodoval levo nogo. — Ažman Marijan in Evgen Jeraj, učenca ljudske šole v Naklem pri Kranju sta se stepla v šoli. Med prepirom pa je Jeraj tako sunil Ažmana z nogo v trebuh, da so ga morali pripeljati v bolnišnico.
— Napad. Jakob Studen, delavec iz Tržiča, je na cesti napadel tesarskega pomočnika Janeza Urbana. Udaril ga je tako močno s pestjo po glavi, da mu je skoro izbil oko in je moral vsied tega iskati pomoči v bolnišnici.
— Obstrelil ga je. Hafner Miha, delavec iz škofje Loke, je prišel močno pijan k svojemu bratu Francu na obisk. Kmalu pa se je začel prepirati ž njim. Brat je njegovo vpitje nekoliko časa poslušal Ko ga je bil dovolj sit, ga je porinil skozi vrata-Ta pa se je čez nekoliko časa vrnil nazaj k bratu, prinesel seboj vojaško puško ter vstrelil z njo skozi vrata, krogla pa ni zadela brata, ampak njegovega sina Franca v desno roko, kateri je moral vsied poškodbe v bolnišnico.
— V Pragi je poneveril pri našem konzulatu pisarniški pomočnik Lukinić Andrija s pomočjo ponarejenega podpisa generalnega konzula večje vsote denarja in neznano kam pobegnil. Mož ima na vesti tudi še razne druge sleparije in nerednosti.
— Pobegnil je svojim staršem ISletni šolar Jože Mlakar in odnesel očetu srebrno uro z verižico, stroj za striženje las in nekaj denarja. Kam in s kom je dečko pobegnil, ni znano. Istočasno z njim sta izginila tudi 14Ietni Medvešček Leopold in pa 121et-ni Vlad. Mandeljc, če so šli dečki skupaj in dogovorno, še ni znano.
— Lovski pes, prepellčar, izurjen lovec, ki čuje na ime »Lord«, je bil ukraden posestniku in trgovcu Rafaelu Thalerju v Šk. Loki. Pes ima na usnjatem ovratniku napis: »Lord, Thaler, Škofja Loka.«
— Železniške tavine. Na drž. kolodvoru v Ljubljani je bila ukradena 1 bala surovih kož. Iz nekega službenega voza je izginila mizica in stol. Iz železniške šupe na ljubljanskem polju pa ste bili ukradeni dve tračnici za poljske železnice vredni 1000 kron.
— Napad. Kovača Antona Medveda iz Hradeckega vasi sta napadla brez vsakega povoda na Dolenjski cesti brata Alojz in Mat. Andlovec in sta ga pretepla. Medved ima več poškodb osobito po glavi in obrazu.
— Ponarejene Ure. Varnostne oblasti so dobile nalog, da opozore občinstvo ob meii in osobito v bližnjih trgovskih centrih, da so se po Italiji silno razmnožili ponarejeni lirski bankovci in sicer po 10, 50, 100, 500 in 1000 lir. Občinstvo se opozarja pri menjavi tujega denarja na veliko previdnost in opreznost.
.. ~ Najdena ura. Pred nekaj časom je Prijavila na policiji branjevka Marija Ingli-ceva iz Virmažov pri Škofji Loki izgubo
nrO urei ln ver‘žice. Kljub svoječasni pniavi se lastnica na opetovano obvestilo, da le ura na policij!, ne javi.
-	— Tat v župnišču. Bivši hlapec pri
Ivanu Drešarju na Sv. Planini pri ivotredežu je ukradel svojemu gospodarju vec obleke in perila, srebrno uro z verižico, ročni usnjart kovčeg, listnico z nekaj denana. Učiteljici Alojziji Serec, ki stanuje tudi v farovžu, pa je odnesel tudi ročni kovčeg in pa en par čevljev.
— V družinskem prepiru le udaril Metod Pivk svojega očeta posestnika in vrtnarja na Zalokarjevi ulici 7 in ga precej težko poškodoval. Neprijetni dogodek se bo zaključil pri sodišču.
— Na Marijinem trgu ob vogalu Miklošičeve ceste je trčil kolesar Jakob Beden, mizar v avto »Sl. 6S2«, ki ga Je vodil šofer Avg. Zupančič. K sreči je pravočasno odskočil In odšel brez poškodbe, pač pa se je zdrobilo kok) vredno 3000 kron.
— Gostilniški prepiri. V gostilni pri »Sokolu« so se razgreli veseli pivci pri pijači, vnel se je prepir, ki je končal s pretepom. Korajžni pretepači so se oborožili s steklenicami, palicami, stoli in prišlo bi do težkih posledic, da ni posegla vmes pravo-časno policija, ki je pomirila živahne pretepače. Kljub temu pa so odnesli nekateri lahke poškodbe na glavah in rokah
— Celjske novosH. Žrtev poklica.
1- maja zvečer je na železniški postaji Štore pri Celju prišel pod vlak železniški dela-vec Franc Belak. Odtrgalo mu je eno nogo. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko Javno bolnišnico, kjer je drugi dan popoldne “roj1- Ponočna Inšpekcijska služba v celjski mestni elektrarni se je opustila, ker so bili za njo izdatki pre-- Jav“» telovadni nastop K?"r	t- L ob 8. url zve-
S'?^05ko društvo v mestnem N;^^,trd110 za oficirski lar?°$asi dopisa komande vojne-rezglaša mestni magistrat t»^« id?? Jraal° vpoklicati učitelji ro-n mlaJSI- katerl 80 ^služili /ZT®	rok te potožili izpit za rezerv-
bl'v*1 avstro-ogrskt vojski s nk *• Da dvomesečno orožno vajo. P0™?®??*® o Položenem oficirskem izpitu Je poslati ali Jih pa osebno prinesti do konca meseca maja na komando vojnega okrožja ueue. Na dvomesečno orožno vajo v svrbo pridobitve oficirskega čina se bodo vpoklican samo oni, kf bodo doprinesli zgoraj navedene dokumente do določenega termina, v nasprotnem slučaju bodo morali odslužiti svo? kadrovski rok kot ostali vojaški Obveznik}.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Pe-50 lsl1 Priznano najboljši in najce-,. i ti““. Glavna zaloga na drobno in debelo v
Prihod poljskih akademikov v Ljubljano.
Včeraj popoldne je prišel v Ljubljano pevski zbor poljskih tehnikov. Na kolodvoru so jih sprejeli Zastopniki univerze, oblasti in zastopniki raznih društev ter številno občinstvo. Univerzo sta zastopala rektor g. dr. U š e n i č n i k ter prodekan dr. Metod Dolenc. Nadalje je bila zastopana Glasbena Matica ter Zveza slovenskih pevskih zborov, ki sta jo zastopala gg. Ivan Dražil ter Zorko Prelovec. V precejšnjem številu je prišla pozdravit svoje stanovske tovariše akademska omladina. Kot prvi je imel kratek pozdravni govor rektor univerze, ki je v zbranih in prisrčnih besedah izrazil svoje veselje nad njihovim obiskom, ki naj bi dovedel do čim tesnejših političnih, kulturnih in gospodarskih stikov obeh slovanskih držav. Za njim jih je v imenu pokrajinske vlade za Slovenijo pozdravil vladni nadsvetnik dr. Stare. Nato je spregovoril svoj pozdravni govor v lepi poljščini dr. Mole. V imenu Glasbene Matice je pozdravil goste dr. Ravnihar, nakar Jih je nagovoril še akademik filozof g. Janko Kolar. Vsi govorniki so končali svoje govore s prisrčnim »dobrodošli«. V imenu poljskega pevskega zbora se je zahvalil za prisrčen sprejem g. Z a 1 u s k i. Njegove besede so vzbudile v vseh navzočih globoka čustva bratske vzajemnosti. Gostje so bili okrašeni s svežim cvetjem, ki so mu ga poklonili vrli Mariborčani
Zvečer se ie vršil na čast gostom v areni Narodnega doma pozdravni večer, ki ga je priredilo društvo prijateljev poljskega naroda. Večera se je udeležil veliki župan g. dr. Luka n. Nadalje predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk ter viš}! šolski nadzornik g. Wester in številni drugi zastopniki, ki so se udeležili že popoldanskega sprejema. Vsi povabljeni gostje so bili zelo srečni, ko so imeli v svoji sredi svoje drage severne brate. Pozdravni govor je imel g. dr. M o 1 e, ki se je v lepi poljščini spominjal časov krakovske univerze ter pozdravil dobrodošle goste v srcu Slovenije, v beli Ljubljani. Za njegovo lepo zdravico se je zahvalil g. Zaluskf ki je v daljšem govoru označil čuvstva bratskega poljskega naroda napram Jugo-slovenom. Nato je poljski akademski pevski zbor zapel par krasnih poljskih pesmi, ki so vse goste naravnost navdušile. Govoril je še g. dr. Š v i g e 1 j, ki je označil slovansko pesem kot ono vez, ki nas druži vse Slovane in ki izvira iz srca in se vrača v srce. Večer je naravnost krasno izpadel. Vsi gostje so bili pod spretnim vodstvom »kuče-gazdaric« zelo zadovoljni in se bodo še dolgo spominjali prvega obiska naših severnih bratov. Predvsem moramo omeniti akademska društva, ki so se po svojili zastopnikih udeležila pozdravnega večera svojih stanovskih tovarišev. Društvo »Jadran« je zastopal g. Janko Kolar, filozof in obenem tajnik društva prijateljev poljskega naroda. »Danico« je zastopal g. jurist Levstek, »Triglav« g. jurist M o j z e r ter društvo »Zarja« g. Vatovec. Med gosti se je razvila zelo živahna familijarnost, ki bo ostala vsem v trajnem spominu. Predvsem pa je na povabljene goste uplivala krasna poljska pesem, ki jo lahko vsakdo sliši še danes v »Unionu«.
Obisk vojaških grobov v Judenburgu.
Ker se izvrši prevoz judenburških žrtev že v sredi tega meseca, je poslal odbor dva odposlanca v Judenburg, da uredita vse potrebno s tamošnjim! oblastmi glede Izkopa in prevoza. Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburgu od zastopnikov slovenske kolonije. Znano je namreč, da biva še vedno okroglo tisoč slovenskih delavcev v raznih podietjih in rudokopih v okolišu Judenburga. Ta kolonija se je od početka akcije zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osnovala poseben pododbor, v katerem zastopa judenburško občino ta-. mošnji župan. V osebnem razgovoru z domačini se je pokazalo, da je judenburško prebivalstvo še vedno naklonjeno bivšemu slov. 17. pp. in ga ima v najlepšem spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Judenburgu zamrlih in tamkaj pokopanih »Janezov« so brez Izjeme skrbno negovani, vsak ima nagrobni križ z imenom in podatki o smrti pokopanega. Na praznik vseh svetnikov so — po izvestju naših tamošnjih rojakov — vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posveča našim žrtvam — po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi vsi v cvetju zasuti. Tudi v tem so Judenburžani pokazali svojo veliko človekoljubnost in počeščenje do ustreljenih, da so jih že pokopane prenesli na svoje cerkveno pokopališče. Čast in hvala jim! T o bodi v tolažbo vsem onim prizadetim rodbinam, kojih svojci počivajo v tej zemlji. Ob tej priiiki naj se zahvalimo g. županu Kleindienstu za veliko skrb, kakor tudi g. podžupanu Stoll-u in obč. svet. Aich-u za prijazno pomoč in podporo našima odposlancema, posebno pa pododboru slov. delavcev. V splošnem se je opazilo, da skrbe občine na Gor- štajerskem za vo-jašlce grobove to liro postavljajo razven tega tudi skupne spomenike. Naš odbor je istotako postavil na tukajšnjem pokopališču skupen spomenik vojakom, ki so prelili kri in dali življenje za osvoboditev svoje domovine. Odkritje tega spomenika se bo vršilo o priliki pogreba judenburških žrtev.
Akcijski odbor državnih nameščencev) železničarjev in upokojencev sklicuje za soboto, dne 5. mala 1923 ob 19. uri 30 (pol 8. uri zvečer) v veliki dvorani hotela »Union« javen Informativni shod državnih nameščencev, železničarjev }n upokojen, cev, na katerem bodo delegati poročali o konferenci v Beogradu in o sedanjem položaju.	Akcijski odbor.
Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev sklicuje za soboto, dne 5. maja 1923 ob 16. uri (4. uri pop.) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih Zveze jugoslov. železničarjev, Gradišče 7. — Na sejo naj pošljejo svoje zastopnike vse organizacije, ki v akcijskem odboru že sodelujejo, pa tudi vse one, ki v akcijskem odboru doslej še nimajo svojega zastopnika. Povdarjamo važnost seje in obveznost udeležbe.	Akcijski odbor.
€i?etl!£ni dan za koroški naraščaj.
Društvo »Gosposvetski Zvon« priredi svoj običajni cvetlični dan za ubogi koroški naraščaj in učečo mladino na oba Binkoštna praznika, to je dne 20. in 21. maja t. 1. Prosimo vsa p. t društva, naj se vendar ozirajo na ta prepotrebni oklic in prelože za isti čas namenjene svoje ev. prireditve.
Gosposvetski Zvon.
Poset „Stankoviča“
v Sloveniji.
Snoči se je vršila druga seja pripravljalnega odbora za sprejem pevske družine »Stankovič« v Ljubljani. Seje so se udeležili zastopnice in zastopniki skoro vseh ljubljanskih kulturnih društev. — Društvo »Stankovič«, ki je eno najstarejših in najuglednejših srbskih pevskih društev in ki je nas Slovence tudi jako prisrčno pozdravilo v Beogradu, priredi en koncert v Ljubljani, se odpelje drugi dan na Bled, kjer priredi drugi koncert Na sporedu ima srbske narodne pesmi, za sklep pa dve turški In pa našo domačo »Gor čez jezero«, izleta se udeleži 78 članov, med temi 35 dam.
V svrho kar najbolj prisrčnega pozdrava in sprejema sta Izvoljena dva odseka In sicer finančni odsek in pa sprejemni odsek. Pri delu in to pri sprejemu, pogostitvi in koncertu pa bodo sodelovala vsa ljubljanska kulturna društva, tako da bodo odnesli naši bratje z juga kar najlepše vtise in spomine na naše lepe kraje in pa na priznano slovensko gostoljubnost, osobito pri sprejemu naših bratskih gostov srbskih pevcev. Občinstvo opozarjamo že v naprej, da vsak Po svoji moči pripomore k lepemu sprejemu, da pokažemo bratom, kako sprejemamo to visoko spoštujemo svoje brate z Juga.
Sokolski vestnik.
— Sokol L v Ljubljani V soboto, dne 5. maja, se vrši na Taboru ob 20. url predavanje br. C. Petrovca: »Junaštvo v sr-bohrvatski narodni pesmj« (nadaljevanje). Bratje to sestre udeležite se! Prosvetni odsek.
Sport in turistika.
»Wacker« v Splitu.
Split, 3. maja. (Z) V nedeljo dne 6. t. m. se vrši v Spltu tekma med tamošnjim nogometnim klubom »Hajduk« in monakov-skim klubom »Wacker«, za katero vlada v mestu veliko zanimanje.
— Praga. — Sparta : Slavlja 1 : L Z velikanskim zanimanjem pričakovana pi-venstvena tekma med obema praškima rivaloma se je vršila v torek, 1. maja to se končala neodločno,
— Berlin : Praga medmestna tekma bi se imela vršiti v berlinskem stadijonu 19. avgusta. Z ozirom na to, da je tega dne že določena tekma Praga : Dunaj, se bo morala preložiti na poznejši termin.
— Glavna skupščina avstrijskega nogometnega saveza se je vršila preteklo nedeljo na Dunaju. Iz statistike je razvidno, da ima Oe. F. B. včlanjenih 502 kluba (lansko leto 422). Od teh odpade na dunajski podsavez 264, nižjeavstrijski 120, štajerski 40, gornje avstrijski 22, tirolski 14, koroški 16 in solnograški podsavez 8 klubov. Število igrišč je v Avstriji 179 ta sicer 77 ograjenih, 82 neograjenih, 20 Igrišč se pa šele gradi. Mesto Dunaj ima 50 ograjenih, 12 odprtih m 4 igrišča se grade.
— Hertha, Wien, gostuje 5. in 6. t m. v Zagrebu proti Concordiji in Hašku.
— Nemčija : Holandija se vrši 10. t. m. v Hamburgu. Sodil bo Šved Bjurkstedt.
— Meddržavna tekma Anglija : Belgija se vrši v soboto 5. t. m. v Bruslju. V angleškem teamu se nahajajo samo amaterji
Iz društvenega življenja.
— Sobotno predavanje v društvu »Soča« odpade radi nedeljskega izleta na Smarjetno goro. Istotako odpade predavanje v soboto 12. maja radi koncerta bratskega pevskega zbora »Stankovič« iz Beograda. — Prihodnje in zaključno predavane) za letošnjo sezono se vrši v soboto 19. maja. Predaval bo gospod delegat ministrstva financ dr. Karel Savnik o temi: »Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave«, na kar že danes opozarjamo člane to prijatelje ter vse kroge, ki Kh ta tema brezdvonmo zanima.
— Vse zdravnike opozarjamo imenom organiziranega zdravništva, da spor z za-varovalnicami še ni poravnan. Objavljamo znova, da je vsaka preiskava do sporazuma nedopustna, in da bodo organizacije smatrale začasno vsako preiskavo za prelom stanovske zvestobe ter da bodo poleg objavljenih posledic zahtevale Izključitev nezavednih kolegov od sodelovanja pri zavarovalnicah ob bodočih pogajanjih.
Odbor.
Novosti iz Primorske.
— Prosvetno delo v primorskih krajih. Ponovno smo poročali, da naša društva, ki so jih Italijani izjemoma dovolili zelo marljivo delujejo. Ljudje se zelo radi oklepajo onih malenkosti, Id jim jih nudijo prosvetna društva, ker so drugače popolnoma odrezani od svojega narodnega telesa. Skoraj ne mine nedelja, da se ne bi vršila v raznih vaseh kaka prireditev. — Posebno je opažati to, od kar je pričela delovati »Zveza prosvetnih društev« v Gorici.
— Slabi časi za dijake iz Goriške. Iz Gorice nam poročajo, da hodijo razni agenti kvesture okoli slovenskih družin ter povprašujejo, ali imajo otroke, ki študirajo v Jugoslaviji. Poleg tega poizvedujejo tudi za družine, čijih otroci obiskujejo jugoslovansko šole. To je vsekakor sumljiv znak 'n kakor Izgleda, bodo imeli naši primorski dijaki v prihodnjem letu nepremostljive ovire za nadaljevanje svojega študija v naši državi.
XLIII. REDNI OBČNI ZBOR »KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE R. Z. Z NEOAL Z. V LJUBLJANI«
se je vršil dne 26. aprila t. 1. Bilanca za upravno leto 1922 izkazuje velite napredek te naše najstarejše in naivečje posojilnice. Upravno premoženje ie doseglo dne 31. decembra 1922 245,962.26857 K. Pomemben je ob času splošne denarne krize prirastek po okroglo 42,000.000 K pri hranilnih vlogah, ki so znašale ob sklepu minulega leta 190,463.344.04 K. Povpraševanje po kreditih se je razvilo v pravcato obleganje ravnateljstva; pritisk se je stopnjeval zlasti v jesenski sezoni. Stanje posojil se je vsied tega dvignilo na 192,926.016.52 K ter s tem narastlo proti prejšnjemu letnemu za okroglo 69,000.000 K. Da se je omogočilo zadostiti vsaj najnujnejšim zahtevam po kreditih, se je posluževal zavod reeskompta pri Narodni banki Ta reeskompt se je proti koncu leta že znatno zniževal, tako, da znaša stanje 31. decem. 1922 še 23,300.000 kron. Portfelj lastnih vrednostnih listin v postavki 37,618.150.05 tvorijo izključno prvovrstni čehoslovaški in jugoslovanski papirji. Poleg vojnih posojil so odpisani nem-škoavstrijski in ogrski papirji. Cisti dobiček izkazuje 1,608.338.01 K. Pri tem je vpo-števati, da se je posluževal zavod, zvest starim tradicijam in v svesti si svojega poklica na domačem denarnem trgu čim kulantnejše obrestne mere pri kreditih. To je lahko uveljavljal tembolj, ker je krepko fundiran, kar pričajo med drugim tudi druge nepremičnine, med drugim tri ogelne hiše na najboljših prometnih mestih v Ljubljani ki so vse odpisane na nizke bilančne postavke. Rezervni zakladi so narasti! pri pripisu dotacij iz novega čistega dobička na 2,761.988.80 K. število deležnikov se je zvišalo na 4.118. Denarni promet je presegel 1,800.000.000 K. Občni zbor je določil za razne narodne obče koristne namene 200.000 K ter naklonil med drugim za Trgovsko Akademijo v Ljubljani 100500 kron.
X Državna Borza Dela. Pri vseh podružnicah Državne Borze Dela v Ljubljani Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od 1. januarja do 21. aprila 1923 15.145 strank in sicer 6835 delodajalcev in 8310 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 7041. Dela iščejo: Kovači ključavničarji monterji peki, mlinarji mesarji, natakarji, natakarice, strojniki kurjači, tovarn, delavci, delavke, trgov, sotrud-niki, prodajalke, sluge, pisarn, moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: Gozdni delavci, vrtnarji, zlatarji, usnjarji, sobosllkarji, zidarji, mizarji žeie-zotivarji, šivilje za perilo, sodavičar, služkinje, kuharice, vajenci itd.
X Vprašanje Belja. »Balkan« je priobčil dne 2. maja naslednjo vest: V Beogradu se že nekaj dni mudi zastopnik zagrebške Eskomptne banke in v največji tajnosti sestavlja finančno skupino, !d bi prevzela državno posestvo Belje v dolgodobno eksploatacijo. Fh-edstavnik zagrebške Eskomptne banke je že z nekaterimi ministri o katerih misli, da imajo vpiiv, imel več konferenc.
X Dobava mesa. V intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 5. maja t. 1. ob 10. uri do-poludne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizijo Karlovac. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Izvoz hrastovih železnih pragov.
Po sklepu Ekonomsko financijski komite ministrov je z veljavnostjo z dne 27. aprili določil izvozno carino na špedjalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške pragove preko 270 cm dolžine) po 15 Din na komad.
X Izvoz krmiv. Ekonomsko financijski komite ministrov je s 30. aprilom t. 1. ukinil prepoved izvoza sena, muhara, suhe detelje in ovsa ter sveže in suhe krmne pese in suhih rezancev od sladkorne repe. V bodoče se bo pobirala za oves in za rezance sladkorne repe pri izvozu izvozna carina 10 Din na 100 kg, medtem, ko so ostali našteti predmeti prosti izvozne carine.
X Prodaja stare posode Iz pločevine. Na dan 11. maja 1923 ob 10. uri dopoldne se bodo prodajale potom javne licitacije stare posode iz pločevine (kozarci pljuvalniki skodelice itd., itd.) v kasarni Vojvode Mišiča (prejšnja belgijska vojašnica) v Slagalištu za ratne sanitetne spreme, objekt XIII. Vhod, vrata v bližini špediterja Ranzinger iz Vojaške ulice.
X Dobava drv. Pri intendanturi Poti-ške divizijske oblasti v Subotici se bo vršila dne 11. maja t. L ob 11. uri dopoludne druga ofertalna licitacija glede dobave 43.160 m* drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
Beograd, 3. maja. (Z) Devize (povprečni kurzi). Pariz 630, London 435.25, Milan 458.50, Ženeva 1700, New York 92—95, Berlin 0.254, Praga 280, Solun (ponudba) 116, Dunaj 0.134, Budimpešta (povpraševanje) L70, (ponudba) 1.775, Bukarešta 44.75, Sofija (povpraševanje) 71, Amsterdam 3675. Valute: dolarji (povpraševanje) 92, leji 44-50.
Zagreb, 3. maja. (ž) Devize. Amsterdam 3690—3710, Dunaj 0.13225—0.13225, Berlin 0555—0.265, Brusel 540—550, Budimpešta 1.70—1.775, Bukarest 45—46, Italija 457.50—461.50, London 435—437, New York, ček 93-50—94, Pariz 620—625, Praga 278-279, Švica 1690—1700, Varšava 050—0.21. Valute: Dolarji 92—92.75, češkoslovaške krone 272.50—275.20 kron v zlatu 350—0, angleški funti 0—434, napoleondori 340—0, švicarski franki 1670—1680, italijanske lire 452—453.
Zagreb, 3. maja (Priv.) Devize: New York 93,25—94, Pariz 650—6.25, Švica 16.90—17, Amsterdam 13525—13.325, Dunaj 2.78—2.79 Praga 1.70-1.775, Bukarešta 4^75—4.615, Litavska 25.50—26.50.
Curi h, 3. maj?- Otvoritev: Berlin 1.60, Holandija 11755, New York 554, London 25-73, Pariz 3Š.65, Milan 27.02, Praga 16.475, Budimpešta 1055, Zagreb 5.72, Sofija 4.10, Varšava 1.15, Dunaj 78, avstrijske krone 78.
Praga. 8 maja. Dunaj 4.49, Berlin 8,50, Ria;	avstrijske krone 4.49, lire
16755.	iia 61, Pariz 226.25, Lon-
don 157.6.1. :.e\s \ork 37.10, Curih 610673,
Beograd 35.75.
Ma pozabite
jfugosioven&ke
— Občinske volitve v Vojvodini. Poročila iz m -točnih virov pravijo, da se bodo	Berlin,	____ _
vršile oi ,ke volitve v Vojvodini meseca j dtmpešta 743, Milan 19L520. Praga 118503. ^£nsta-	župani so že dotoAl toza- J Pariz 261.345, London 181-545, New Yofk
maja. Dunaj 5486, Bu-
tRaga navodila,

Drobtine.
* Daieč ie priäia avstrijska žlahta. Niti ftopola poraz na bojišču ni tako zadel stare ilahte bivše Avstrije, kakor velik padec avstrijske krone. Dunajska aristokracija je j nameravala ostanke svojega propalega bogastva rešiti z ustanovitvijo posebne banke .•avstrijskih plemičev. Načelništvo, upravni svet, uradništvo — vse je bilo sestavljeno te grofov, baronov In vitezov. Ali načrt se ni uresničil. In zato so predrugačili trgovski kurz ter stopili v pogajanja z zasebnimi bankami glede namestitve nekaterih kavalirjev v omenjenih bankah. Tako vidimo danes na Dunaju v Komercijski banki grofa Thuna, dočim uraduje v istem uradu groi Atoutlohe za blagajniškim okencem. V Eksportni banki je sin maršala Conrada pl. fletzendorfa, a ravnateljsko mesto v tej banki zavzema grof {ioyos. V Bodenkredit-banki je nameščen mlajši princ Taxis, v Kreditni zavod se je navsezadnje prikopal Meki grof iz roda Mansfeld-Colloredo. — Kogar niso mogli spraviti pod streho te ali «ne banke, je stopil v kakšno industrjsko podjetje ali v privatne zavode ali v — kino. Cela vrsta nekdanjih aristokratskih častnikov st služi svoj vsakdanji kruh kakor filmski igralci ali statisti. Nekateri plemiči so zaposleni kakor šoferji, drugi Imajo tud! svoj avto, s katerim prevažajo dunajsko občinstvo ter si tako služijo vsakdanji kruh.
— V I. okraju ima neki plemenitaš plesno Solo, a v IX. okraju neki ritmojster šolo za favne govornike. — Visok avstrijski dostojanstvenik je Imetnik v IV. okraju zastav-ijalnice, v katero imajo vstop samo aristo-kratje, Tu sem nosijo vsi arlstokratje, ki hočejo zastaviti ali pa tudi prodati svoje dragocenosti, podobe, preproge itd., kar ne morejo napraviti Javno.
*	Dunajski Rothschild. Kakor poročaj« češki listi, si je dal dunajski Rothschild, ki ni optiral za. Avstrijo ter je pripadnik češkoslovaške republike, prirediti svoje, iz več sob obstoječe stanovanje v Pragi, ter je naročil svojemu arhitektu, naj kupi Pripravno poslopje ali pa prostor, kjer b» se lahko zgradila palača.
*	Nenavaden način samomora. V londonskih listih čitamo, da se je tam nedavno usmrtil inž. Bains in sicer tako, da je vtaknil glavo v peč, ki se razgreva s pomočjo plina. Nenavaden pa je tudi motiv, ki je gnal nesrečneža v smrt. Njegova družina je Živela v prisrčnih odnošajšh z družino znanega angleškega romanopisca Lo-ckeja, Te rodbine se je Bainsova edina hčerka tako privadila, đa je bila skoro vedno pri nji. Tudi soproga Lock sta ravnala
i z njo kot s svojo hčerko, ker nista imela lastnih otrok. To je šlo tako daleč, da se je hčerka nedavno odločila, da zapusti svojega očeta in da prevzame četo priimek Lock. To je Bainsa razkačilo In se je radi tega usmrtil.
■* Zavarovalnica za priporočena pisma v ameriški Uniji. V Zedinjenih državah Severne Amerike se plača sedaj za priporočena pisma 10 centimov povrhu navadne poštnine. Ako se priporočeno pismo zgubi, izplača poštna uprava pošiljatelju odškodnino SO dolarjev. Od 1. aprila naprej bo možno zavarovati pisma za 100 dolarjev, -ako se plača za priporočilo pristojbina 20 centov. Poštna uprava je uvedla to novost vsled zahteve zlatarjev In drugih trgovcev, ki pošiljajo razne vrednostne prdmete v priporočenih pismih.
Glavni urednik: Ivan Podržaj, Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezna tiskarne« v Ljubljani,
Poslano«*)	I
I
Pošteno misleč? Javnosti.	j
■
Pričel sem I. julija 1921 snovati trgov- | sko spedicijsko d. d. »Orient« v Mariboru, z namenom pridobiti za to podjetje naše trgovske sloje, koji bi se tudi na tem polju popolnoma osamosvojili ter tako rvorili lastno trgovsko organizacijo, ki naj bi pripomogla k pröspehu našega narodnega gospodarstva in v procvii ter po v zdi go trgovskega stanu.
Vsa ogromna pripravljalna dela sem prevzel na svoje rame; žrtvoval sem se za domačo narodno stvar, vse začetne stroške sem kril iz lastnega in to do meseca novembra, takrat so šele prvi delničarji vplačali prve zneske. Ker pa nisem bil v stanu vseh 10.000 delnic razpečati pri nas, pristopila je tudi firma August Dworschab na Dunaju kor delničarka z 1200 kom. delnic, nadalje Cechcslavia v Pragi z 3000 delnicami in se nekoliko manjših inozemskih delničarjev tako, da je že v začetku biia večina delnic v inozemskih rokah. Vzlic temu se je pa nam domačim delničarjem posrečilo, da je biia večina od nas zastopana v upravnem svetu in nadzorstvu.
Že ob priliki ustanovnega občnega zbora družbe je Cechoslavia delala neprilike in težkoče. Zahtevala je, da »Orient* ne sme na Hrvatskem ustanoviti brez njene vednosti in odobritve lastnih podružnic. Nadalje je zahtevala razne koncesije od strani nove družbe, katere se H pa v varstvo lastnih interesov niso dovolile. Nadalje je tudi zahtevala, da povsod v Sloveniji, kjer ima »Orient« d. d, podružnice,
• Uredništvo ne prevzema za »Poslana« nobene odgovornosti
zastopa ped imenom Cechoslavia tudi njo. Bilo je takoj prozorno, kaj namerava Cechoslavia z »Orientom«. Omeniti moram še, da je kasneje ustanovila Cechoslavia v Zagrebu novo družbo z Din 3,000.000 delniške glavnice pod firmo Cechoslavia, fugo-slovansko-čehoslovaška transportna d. d.. to je sicer prav lepo doneče ima, da ne bi bi! njen glavni ravnatelj Gustav Klauber {Poljski Žid) in da bi bil ta naziv v resnici odkrito slovanski, žal pa to ni tako.
Cechoslavia je pričela takoj ob početku kopati »Orientu« grob, obenem pa tudi meni, ker se je zavedala prav dobro, da preko mene in dokler sem jaz ravnatelj, ne dobi na legalen način družbe v svoje roke. Kasneje je pridobita za svoje načrte tudi Dunajsko firmo Dworschak in ste te dve tvrdki s pomočjo še nekaterih nam nenaklonjenih delničarjev pridobile popoten vpliv v družbi. Pričeli so skupno rovariti proti meni, ter zahtevati mojo odslovitev, češ, da po I in polletnem vodstvu ne odgovarjam več njihovim zahtevam, vzlic temu, da sem bil v Jugoslaviji največji delničar, in da sem družbo organiziral tako, da je odgovarjala vsem njej stavljenim zahtevam in da je leta 1922 prejela tretje priznanje sa univerziteti v Köln«, za vzorno administrativno organizacijo. Da pa je družba zadnji čas nekoliko nazadovala, leži vzrok v temu, da so bili me.d Cechoslavio in Orientom prepiri na dnevnem redu in, da je bsio vsako uspesno delo izključeno. Prihajali so tedensko uradniki z Dunaja in Prage, ki so poslovanje samo ovirali. Družbi so se vsiljevali inozemski uradniki samo radi tega, da b! se isto kolikor največ mogoče izkoristilo in, da bi zainteresirane! dobili čim popolnejši vpogled v poslovanje podjetja. Ob priliki sej upravnega odbora, je prišlo mnogokrat do burnih prerekanj iz tega razloga, ker so taozemci zahtevali, da
! kot ravnatelj ščitim njihove interese, nikakor pa se interesov domačih trgovcev, j Takim in podobnim zahtevam se nisem ni-j kdar hrte! ukloniti, osobito takrat, kadar j sam vedel, da imajo naši trgovci prav in, f da se upravičeno pritožujejo o poslovanju j Inozemskih zvez. Naravno je, da je vse to rodilo odpor proti meni.
Maščevati so se hoteli in sicer na tu način, da zahtevajo moj odpust predbacivali so tni nepravilno bilanco, ki se je sestavljala v moji odsotnosti in katero je pregledal sodno zapriseženi revizor in nadzorstveni svet Ta bilanca jim ni ugajata, ker je izkazala premalo pasive, izdelali so po svojem vzorcu bilanco, kakoršno so pač rabiii, tako da na podlagi te bilance lahko se'đaj predlagajo likvidacijo družbe. Mehe pa diskreditirajo in poskušajo upropastiti Njihov namen je dobiti podjetje kolikor mogoče ugodno v svojo last ter Istega pod imenom Cechoslavia voditi naprej.
Bor? sem se do skrajnosti, sedaj pa prepuščam nadaljno usodo podi e tja delničarjem samim, tako da imate priliko nastopiti ter varovati Vaše lastne koristi Javnost si pa naj vstvari svoje mnenje o napadih. ki se zadnje čase ponavljajo na mojo osebo, kojih Inspirator je g. dr. Vladimir Ssrnec, ki je zastopnik mozemeev čečhoslavije in Dworschaka. Prva mu is celo, navidezno odstopila 400 kom. delnic Orient d. d. za njegovo požrtvovalno delo.
Lahko Je kapitalistom, financijelno uničenemu pred javnostjo kratiti čast. Vse io rne pa ne to spravilo iz ravnotežja ih ustanovi’ bom Slavensko transportno dražbo i sedežem v Ljubljani, ki bo vsestransko podpirala naše trgovce ter si bo skušala potom solidnega in točnega poslovanja I pridobiti zaupanje pred širšo javnostjo.
1	Albert Pečevnlk.
Črnil Gaboriau:
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
To so dejstva, ki jih Je Ml debeli mož z zadovoljnim obrazom, ki je bil Prosperja vzel v svojo zaščito, s skoraj neverjetno spretnostjo zbral in spisal
Zvečer ob devetih je prišel v Pariz, ne, kakor je bil sporočil na Lyonskem kolodvoru, marveč z vlakom iz Orleansa, ter je takoj prišel k »Arh-anglu«, kjer je dobil blagajnika, vsega izmučenega od čakanja.
»Lepe stvari boste slišali,« Je rekel, »in videli boste kako daleč je treba včasih poseči v preteklost, da zasledimo vzroke kakega zločina. Vse tara svojo zvezo. Ce bi ne bil Šel pred dvajsetimi leti Gaston de Clameran v malo kavarno Jamčgne v Tarasconu, M ne bili pred tremi tedni ukradli Vaše blagajne. Valentina dela Verberie je morala leta 1866. trpeti na sunke z nožem leta 1840. Vsaka •stvar zapušča svojo sled. Toda poslušajte.«
In takoj je pričel pripovedovati ter se pri tem ♦piral na svoje obsežne notice.
En teden sem si je privoščil Verduret morda vsega skupaj štiriindvajset ur počitka, toda to mu Je Mio komaj poznati. Jeklena njegova narava je bila kos vsem naporom in njegov duh je Ml vedno enako elastičen. Kdo drugi bi Ml utrujen, on je pripovedoval z zanosom ter je takorekoč sam igral vso dramo, ki jo je slikal Prosperju. Razburjal se je in ginjen je bil videti, kakor da sam doživlja kar pripoveduje.
i Prosper se je čudil tej Čudoviti bistroumnosti I in tej spretnosti v pripovedovanju. Poslušal ga je I in se izpraševal, ali ni to vse izmišljeno, ker obsega vse najmanjše podrobnosti in celo tajne razgovore. Sicer ie bilo vse strogo logično in tudi verjetno fe bilo vse, toda na kaki podlagi je Mio vse to zgrajeno? Ali niso bile morda to samo sanje človeka, ki razpolaga z bujno fantazijo?
Verduret je pripovedoval dolgo predno je povedal vse; bilo je že skoraj štiri ura zjutraj, ko je končal in vzkliknil z izrazom triumfa:
»In sedaj, kljub temu, da sta oprezna in Izredno premetena, sedaj imam ta dva v rokah. Pređno bo preteklo osem dni prijatelj Prosper, je vaša čast oprana. Obljubil sem to vašemu očetu.«
»Ali je to mogoče,« je rekel blagajnik, ki tega ni mogel pojmiti.
Verduret ni bil navajen, da bi kdo dvomil v njegovih izvajanjih.
»Ali je to mogoče!« Je vzkliknil; »saj je vendar resnica, ki sem jo zasledil na viru!«
»Ali se morejo dogajati take stvari v Parizu, sredi med nami, in nobeden...«
»Za boga, kako ste še mladi! Še popolnoma drugačne stvari se dogajajo.... da se vam niti ne sanja. Vi slišite samo o zločinih, ki prihajajo pred porotnike. Samo krvave melodrame življenja prihajajo pred sodišče, v katerih so igralci zavrženi lopovi, podli, kakor njih nož ali pa neumni, kakor njih strup. Prava drama našega časa se odigrava v senci rodbin, dostikrat pod zaščito zakona; v teh dramah nastopajo izdajice z rokavicami lopovi se skrivajo za svoj ugled in žrtve umirajo z nasmehom na ustnih,.. Toda vse to so stare stvari, ki vam jih pripovedujem in vi se vendar čudite...«
»Rad bi vedel, kako ste prišli vsem tem lopovščinam na sled.«
Debeli gospod se je dobrodušno nasmehnil.
»Da, da,« je rekel zadovoljno, »če si zastavim I kako nalogo, se ji posvetim z, dušo in telesom.
I Samo eno pomislite: Človek z zdravim razumom, i ki nastavi vso svojo voljo, vse svoje misli za I kako stvar, svoj cilj navadno tudi doseže. Sploh i pa imam tudi še druga sredstva.«
; »Pred vsem je treba vendar gotovih znakov j in jaz jih ne morem videti nikjer.«
»To je res, da se spoznamo v temi take do-godbe, nam je treba vsaj malo luči Toda iskra v očeh Clamerana, ko sem mu omenil brata Ga-stona, mi je prižgala luč. Od onega trenutka sem zasledoval rešitev uganke in neprestano me je vodila ta luč, kakor morski svetilnik mornarja.
Prosperjeve oči so bile polne vprašanj in prošenj. Rad bi bil izvedel, kako je oni vse to zasledil; vedno je še dvomil, ter ni upal verjeti v obljubljeno srečo, da bo njena čast popolnoma oprana.
»Kajne, vi bi strašno radi vedeli, kako sem prišel resnici na sled?«
»Priznavam; za mene je to prav čudež!«...
Verduret se je pasel ob Prosperjevem brezmejnem začudenju, dasiravno Prosper ni bil niti sodnik, niti kak strokovnjak; vedno nam laska resnično občudovanje, pa naj .prihaja od te ali one strani
»Dobro,« je rekel »hočem vam povedati. Skupaj sva delala, da razkrijeva uganko. Vi torej veste, kaj me je spravilo na misel da ima Clameran pri zločinu prste vmes. Ko sem to vedel zagotovo, je bilo delo enostavno. Kaj sem storil? Postavil sem ljudi, ki so mi udani, k osebam, katere sem hotel nadzirati, Jožefa Duboisa h Clame-ranu, Nino Gypsy k damam Fauvel«
j »Res, še vedno se izprašujem, kako ste mogli I doseči od Nine, da je prevzela in izvršila to na-I logo.«
»To je moja tajnost,« je odgovoril Verduret.., Nadalje. Ker sem pustil tu na mestu dobre oči in ušesa, ker sem dobro vedel da natančno vem, kaj se sedaj godi, sem moral razkriti preteklost, ter sem se odpeljal v Beaucaire. Drugo jutro sem bil v Clameranu ter sem takoj dobil sina Ivana, starega služabnika. Ta je vrl dečko, odkritosrčen in naraven človek, ter je takoj spoznal, da hočem kupiti rdečilo...«
»Rdečilo?« je vprašal Prosper ves zmeden.
»Gotovo, to mi je bilo videti. Povedati vam moram, cla nisem bil popolnoma tak, kakršen sem ta trenutek. Ker je prodajal rdečilo, kar sem tudi izvedel, sva se začela pogajati. Cel dan sva barantala in spila gotovo deset steklenic vina. Pri večerji je bil Ivanov sin popolnoma pijan in jaz sem bil kupil za 900 frankov rdečila, ki ga bo vaš oče nadalje prodal.«
Prosperju se je videlo, da ne razume, tako da se je moral Verduret smejati
»Devetsto frankov sem izdal,« je nadaljeval« »toda polagoma sem izvedel za vso zgodovin» Clamerana, za Gastonovo ljubezen, njegov beg ^ tudi za padec Louisa s konjem. Izvedel sem tudi da se je Louis pred enim letom vrnil, da je hišo prodal nekemu Tougerouxu in da je njegova žena povabila Louisa k sebi na razgovor. Isti večer še sem se peljal čez Rono k tej Milhonni. Uboga ženska. Njen hudobni mož jo je pretepal tako, da je skoraj zblaznela. Dokazal sem ji, da me je poslal Clameran in potem mi je povedala vse, kar je vedela.*
Enostavnost tega poizvedovanja je vzbudila pri Prosperju začudenje.
Šentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Šentpll premopnili 9ND. 38RIL, 88HEL], Oolenjslso.
Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10.
Prva hrvatska tvornica
turpija
A. FASER I SIN
FAfiDFR Tk&liKeva ul.74. AAvIKCd, Te)efon 91.53.
Proizvadja: nove turpije prve vrsti. Obavlja popravak istrošenih turpija. - Na skladištu sve vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika
ligfei9«
Vsem p. n. trgovcem in konfekcijonarjem se priporočam za nakup moškega in ženskega sukna, posebno listra, katerega imam v vseh kvalitetah in barvah po najnižjih tovarniških cenah v zalogi v Ljubljani Dunajska cesta štev. 65.
Z odličnim spoštovanjem
A. DULAR,
tvrdke
manufaktura en groš in komisijska zaloga
Stiassny & SchlesEgar v Brnu.

JUGOSLAVENSKA INDUSTRDA ČELIKA ITURP13A
RUDOLF SCHMIDT & Co. D. D.
Tvornica:	prodavaona:
Zapü-TrnjB	ffiarouslsa šlica 2Ü.
Ravnatelj, i poslovnica:
Mažuranićev trg Z1
Unijeh stolno sa skladišta
ČELIK:
Brrovrtni čelik Lijevani čelik Alatni čelik Čelik za kamen Chromnickel čelik Čelik za kolna pera Čelik za auto pera plemeniti martin čelik Siemens martin čelik 11. d., i t d.
Promptna dobava
ALAT:
Spiralna svrdla Čekiči
Nakovnje Škrlpove Nakocnice Tesertne listove Ključeve za vijke Kliješta Reibahle
i t. d„ i t. d.
TURPIJE:
Prvorazredne turpije i rašpe iz lijevanog čelika marka »Potkova«
Rašpe za postolare Raspe za kopita Švicarsko precizione turpije Stare turpije za izmjeniti i nasjeći
.____ 11 «L, 11. d.
ffAJAK66 originalni patentirani čekić ,,A«JAXM.
Brzojavi: „ERESCO“, Zagreb.

Trgovina,
dobro vpeljana 2 mešanim blagom z zalogo in opremo v sredini mesta Maribora naprodaj. Pozneje tudi stanovanje na razpolago. Dopisi pod „Eksistenca“ na podružnico J. N. Maribor.
niiiimmmmimmmmtiiimnnRiimniii
Josip SndloDic
strojno mizarstvo
Ljubljana,
Karlovška cesta St. 22.
Sprejema vsakovrstna stavbna dela in opreme trgovskih lokalov.
Lastna zaloga pohištva
Ljutiljinii,ltensbe!jaQl.2E.
MALI OGLASI
v .Jutranjih Novostih“
«m imajo največ uspeha v vsakem slučaju.
® Sijeno, slamu, zob
2 svaku količinu, uz najpovoljnije kon-!r dlcije nudja najveća eksportna 1.1
1 M? USttni, Zagrel, PaMlicea 47.
TELEFON 2503.
&
a
0
mflLS OGLASI:
Cena oslasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaUna beseda 25 para, z davščino vred.
H B b	i . .m« .	m 11 umili—mi...... wim nun-i
j&üfi
S f.SftčKffiJ
lil m mW
ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfe va ulica 12.	______
Siju, slini“
i polusladko, prvorazredno, pšeničnu i zobenu slamu, zob i kukuruz, sve zajamčeno suho i zdravo, prodajem uz znatno snižene cijene u kompletnim vagonima. Josip Weise, Export sijena i slame, Zagreb, Ilica br. 32. Telefon 645.
Mm,
dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na đećeio. Cenjene ponudba pod Vrtnar na upravo lista,___
Fipfli ut
dobro ohranjen, kupim. Cenj. ponudbe s točno navedbo aparata ter 2 ali 8 slikami pud Fotograf* na upravo lista.
lil ili
državnega posojila se proda po zmerni ceni. Naslov: Janez Žemva, p. Javornik, Koroška Bela. _______________
dobro ohranjeno se kupi. Ponudbo z navedbo cene pod ..Dober kupec“ na upravo lista.
(kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Nasi : Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poteg Mestnega doma).
~ SiT
star 28 let, v Ljubljani nepoznan se želi tem potom seznaniti v svrho ženitve z aaobra-ženo^ gospodično, ki bi razumela nemško. Cenj. ponudbe če mogoče s sliko, katera se takoj vrne, na upravo tega lista pod „šmarnice“.
na Biedu ali Bohinju z inventarjem kupim, s takojšnjo vse-Utvijo ali vsaj s L junijem. Cenj. ponudbe z navedbo cene ta lege pod „Enodružinska vila“ na upravo lista.
1 »iii in
sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče službe 19 1. mladenič. Čenjene ponudbe na upravo lista „pod marljiv.“
lil Mi
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst biazin in žime in morske trave, modrocs na peresih. Speeijeina tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsoiidnejši izdelki i — Zahtevajte oferte in cenike I
na dobri vodi se išče v čajen, z nekoliko zemlje ali pa s kako maio hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša ns Lešnici 6 p. Ormož.
M! solo ~
nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj ponudbe pod „Din 200“ na upravo tega lista.
Vila pri parku z velikim vrtom; posestvo 23 oralov, vseh kuj tur, poslopja in živina 1,600.000 kron;
posestvo 8 oralov 800.000 K; gostilna z ali brez posestva; hiše. Vile, tovarne, graščine in več posestev v pisarni ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ui. 3.
železna z novim vložkom, dobro ohranjena in čista so proda •«a Din 650. Naslov v upravi tega lista.	'-i*
dobro ohranjen, 27 cm širok, pripraven za nogavice, kapi»®, šale in kravate se ugodno proda. Poizve se v upravi tega list» ali pismeno R. Rabič, Hrušica 83 Jesenice, Gorenjsko.
Izdaia ia tiska »Zvczaa	ja koji ganut«, v Lji&Uas)