ISSN 0350-5561 za konectedna V petek in soboto nevihte, v nedeljo pretežno sončno. 5S let številka 32 četrtek, 14. avgusta 2008 Sončni in topli dnevi vabijo k uživanju na prostem, kjer lahko naši najmlajši uživajo v družbi z vrstniki. Pred kulturnim domom vsak torek poteka projekt, imenovan Poletje na travniku, otrokom pa omogoča igranje, ustvarjanje in zabavo v senci dreves. Nazadnje so se izražali z izdelovanjem cvetličnih aranžmajev. Prvi študentje v novi fakuklteti Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja, ki bosta zaživeli s prihodnjim šolskim letom v Velenju sta prejšnji teden svečano vpisovali prvo generacijo študentov. Nova programa bosta pomembno popestrila izobraževalno ponudbo, vodstvi obeh šol pa napovedujeta tudi tesno sodelovanje z gospodarstvom. Primorska je odprta Primorska cesta (od Šoštanja do Florjana) je znova odprta za ves promet. Pred nedavnim so končali tretjo fazo obnove (do Puharskega mostu, na novo so uredili tudi javno razsvetljavo). Razširili bodo še most (na njem ne bo več pločnika), v pripravi pa je projekt za brv za pešce, ki bo ob mostu. Temeljita posodobitev 1200 metrov dolge ceste bo stala blizu milijon evrov, od tega je občina Šoštanj namenila 180 tisoč evrov za plačilo odškodnin ter za izgradnjo dela pločnika. ■ tp 1,30 EVR IIADIO VELENJE Na mladih svet stoji! Mira Zakošek Z družbo, ki tega reka ne upošteva, je zagotovo nekaj narobe. Zato najbrž, takole na hitro, nihče med nami ne bi priznal, da ne bi vse naredil za svojega otroka, torej tudi za celotno generacijo mladih. Pa vendar vse ni tako enostavno niti tako lepo, kot si mislimo. Položaj mladih je kljub vsem našim prizadevanj manj rožnat, kot bi si želeli, in na to so opozorili tudi ob torkovem mednarodnem dnevu mladih. Ena največjih težav, s katero se otepajo in ki jo odrasli pogosto celo napačno razumemo, je njihova osamosvojitev. Na splošno danes ugotavljamo, da se današnja mladina ne želi osamosvojiti, da noče in noče iz gnezda in se oprijema maminega krila. Pa se tudi vprašamo, ali ima možnosti, da se postavi na svoje noge? Osnova za osamosvojitev mladih je vsekakor lastno stanovanje. V Sloveniji, še zlasti v večjih urbanih središčih, cene stanovanj še naprej astronomsko rastejo, mladi pa sijih, glede na to, da jih je kar 85 odstotkov (to povsem velja tudi za tukajšnje okolje) zaposlenih za določen čas, ne morejo najeti kreditov (banke jih še vedno praviloma odobravajo samo tistim, ki imajo zaposlitve za nedoločen čas), razen seveda, če priskoči na pomoč cela družina. Pa še s kreditom je težko. Pred dnevi sem prisluhnila mladenki, ki stopa s svojim fantom na skupno pot. Oba imata solidne poklice, a skupaj si lahko privoščita za 65.000 evrov kredita, ki ga bosta odplačevala naslednjih 25 let. Kje naj dobita preostanek za nakup novega solidnega stanovanja, ki tudi v Velenju krepko presega sto tisoč evrov. Stanovanje pa bo seveda treba tudi opremiti. In obremenitev plače naslednjih 25 let z visokim kreditom ter vse manj predvidljivi časi ni enostaven zalogaj. Saj ni treba, da si mladi kupijo stanovanje, bo porekel marsikdo. Medgeneracijsko sobivanje v največkrat premajhnih stanovanjih praviloma ni več prednost, ampak naravnost nepremostljiva težava. Tretje možnosti pa mlada družina praktično nima. V Sloveniji namreč že kronično primanjkuje najemniških stanovanj, celo pro-fitnih, predvsem pa mladim tako potrebnih neprofitnih stanovanj. Torej so ti, če želijo na samostojno pot, prepuščeni milosti in nemilosti, ki vlada na cenovno dokaj »podivjanem« trgu stanovanj, ki jih finančno tako zelo obremeni, da se še leta težko lotijo kakšnega drugega projekta. Ce k temu dodamo še vse daljšo življenjsko dobo prebivalstva, ki posredno spreminja možnosti mlajše generacije, seveda ni čudno, da vse več mladih tja do 30 leta ostaja pri svojih starših. Ob tem se pomika tudi povprečna starost ob prvem porodu na 28,2 let, v strukturi slovenskega prebivalstva pa je mladih manj kot dvajset odstotkov. Vse manj je novih zakonskih zvez, pa še te se sklepajo pozno (v Evropi smo po sklenjenih zakonskih zvezah na tisoč prebivalcev na zadnjem mestu). Če torej natančno razmislimo, je položaj mladih vse prej kot rožnat! m Nadstandardno zavarovanje stanovanja in opreme po konkurenčni ceni. Odslej tudi z asistenco doma! PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO www.ZavarovalnlcaMarlbor.sl 080 19 20 asistenca doma Sledila bo vroča jesen 3 7 Čutim, da sem v najboljših letih premenjeni pogoji zflLflCflduie 9770350556014 KJ NA KRATKO Festival za staro in mlado Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo tudi letos v sodelovanju s tamkajšnjo občino popestril počitniški čas v mesecu avgustu in v polovici septembra s festivalom »Poletje pod kozolcem 2008«. Letošnji bo drugi po vrsti, organizatorja pa obljubljata obilo zabave za staro in mlado. V okviru festivala se bo zvrstilo pet prireditev, predvsem koncertov, pri Hiši mladih ali pod kozolcem, pa bodo nastopili znani hrvaški pevec Vinko Coce s kvartetom Sv. Ante, skupina Jara-raja, Big band Grosuplje z Eldo Viler, ljudski pevci in godci iz Šaleške doline ter njene okolice, v petek, 12. septembra, pa bosta 20-letnico delovanja zaznamovala Strašna Jožeta. Skupaj z njima bodo nastopili še ansambel Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna, Alfi Nipič in njegovi muzikantje ter Vinko Šimek. Otvoritvena prireditev festivala bo v nedeljo, 17. avgusta, ob 18. uri. Lani so s projektom zadeli glavico na žebljico, saj je obisk na vsaki prireditvi presegel pričakovanja organizatorjev. Upajo, da bo tako tudi letos. ■ tp Septembra slavje Mozirje - V občini Mozirje ta trenutek uresničujejo dva velika in tudi finančno zahtevna projekta: obnovo trškega jedra in izgradnjo krožišča v Ljubiji. Dela, predvidena v projektu obnove trškega jedra, so začeli že lani, končali naj bi jih do sredine prihodnjega meseca. Takrat bodo pripravili tudi otvoritveno slovesnost in hkrati z njo zaznamovali tudi 690 let podelitve trških pravic. Naložba je vredna blizu 700 tisoč evrov, od tega jim je uspelo več kot 500 tisoč evrov pridobiti iz evropskih skladov in državnih sredstev. Pred dnevi pa so začeli izvajati dela pri ureditvi krožišča pri trgovskih centrih Hofer in zgornjesavinjske kmetijske zadruge ZKZ Mozirje v Ljubiji. Tudi to pridobitev, s katero bodo izboljšali prometno varnost, predvsem pa rešili precejšen prometni zama-šek in uredili novo prometno povezavo s cesto v Ljubijo, bodo predali svojemu namenu sredi prihodnjega meseca. Projekt države in občine je vreden nekaj manj kot 700 tisoč evrov. ■ Tp Pogodbe z gasilci Šoštanj - Župan Občine Šoštanj Darko Menih ter predstavniki Gasilske zveze Šaleška dolina in prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini, so pred nedavnim podpisali pogodbe o medsebojnih pravicah ter obveznostih. Hkrati so župan in predstavniki PGD občine podpisali še dogovor o opremljanju gasilskih enot glede na sprejet načrt razvojnih programov občine za obdobje 2008-2012 in z občinskim proračunom za vsako leto. V občini delujejo štiri gasilska društva, od tega je gasilska enota PGD Šoštanj uvrščena v tretjo kategorijo, PGD Topolšica v drugo, PGD Lokovica in Gaberke pa v prvo kategorijo. PGD Lokovica bo letos bogatejše za dve novi gasilski vozili v vrednosti 120 tisoč evrov, od tega bo občina zanju namenila kar 110 tisoč evrov, 12 tisoč evrov pa PGD Šoštanj za nakup novega reševalnega čolna. Prihodnje leto naj bi novi gasilski vozili dobili PGD Šoštanj in Topolšica. Vrednost šoštanjskega je 238 tisoč evrov, njegov nakup bo občina financirala v celoti; vozilo topolških gasilcev bo stalo 22 tisoč evrov, občina pa bo zanj primaknila polovico potrebnega denarja. V letu 2010 bo občina kupila vozilo PGD Gaberke v vrednosti 80 tisoč evrov. V načrtu za leto 2011 je za »gasilske naložbe« predvidenih 238 tisoč evrov, v celoti pa naj bi jih dobili topolški gasilci za nakup novega gasilskega vozila. Zadnji na seznamu, leta 2012, so gasilci Gaberk. Ti pa naj bi za nakup novega gasilskega vozila, vrednega 22 tisoč evrov, dobili 11 tisoč evrov. Prvi na seznamu po letu 2012 so gasilci Topolšice, občina pa naj bi jim kupila novo gasilsko vozilo v vrednosti 80 tisoč evrov. Kdo so kandidati? Poslanske volitve so pred vrati in pred vami je še zadnja številka Našega časa, ki ni volilno obarvana. S prihodnjim četrtkom se namreč začenja volilna kampanja. Nekateri kandidati so že obelodanili svoje kandidature, nekateri jih še skrbno skrivajo. In kdo naj bi to bili? Najhitrejši so bili v NSi, kjer so na novinarski konferenci že povedali, da jih bo v sedmem volilnem okraju (Velenje razen zahodnega dela) zastopal Mitjan Bizjak, v osmem (zahodni del Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki) pa Dra go Koren. Tudi name re SD so že jasne. V Velenju bo kandidiral dosedanji poslanec Bojan Kontič, v osmi volilni enoti pa direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič. SDS se bo o kandidatih dokončno šele odločala, na velenjskem koncu je med največkrat omenjenimi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in Franc Sever, v Šoštanju pa župan Darko Menih in Vojko Krneža v Zgornji savinjski dolini pa Iztok Podkriž-nik. LDS bo v Velenju zastopal dr. Evgen Dervarič, nekdanji direktor velenjskega premogovnika, trenutno pa docent na rudarski fakulteti, v Šoštanju nekdanji župan in poslanec Milan Kopušar, v Zgornji savinjski dolini pa Darja Pla-ninšek. DeSUS bo v Velenju zastopala Erika Veršec, v Savinjski dolini pa Janez Štiglic. Za stranko Zares naj bi v Velenju kandidiral poslanec dr. Matej Lahovnik, v Zgornji savinjski dolini pa Helena Žagar. Med kandidati bo tudi dosedanji poslanec SLS Jakob Presečnik, pa verjetno tudi Mišo Letonje (SNS). Seveda gre zaenkrat v večini primerov za ugibanja, prihodnji teden, ko bodo vložene že kandidature, pa bo vse jasno. ■ m z, t p o « g« E g ; « E i n o ! = D ZA NAS GRE! Letos tudi za častnega občana Do konca tega meseca na sedežu občinske uprave zbirajo predloge za letošnje dobitnike priznanj in nagrad občine. Poleg grba, ki ga lahko prejme posameznik, društvo ali ustanova za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju, ter plakete občine so po treh letih predvideli tudi zbiranje predlogov za pridobitev naziva častni občan. S tem nazivom se doslej ponašajo Ivan Atelšek, župnik Ivan Napret ter šmarški zdravnik in vodja tamkajšnje zdravstvene postaje Jovan Stupar. REKLI 5Q ... Franci Blatnik, SD: »Predlagam, da sprejmemo ukrepe za prepoved »divje«vož -nje z motorji in štirikolesniki, ki so zasedli naše gozdne in gorske poti. Kaj takšnega si v sosednji Avstriji zagotovo ne morejo privoščiti. Prav bi bilo, da povabimo na svet Mestne občine Velenje gozdarje in planince, ki dobro vedo, kje se to dogaja, in sprejmemo ustrezne ukrepe.« Herman Arlič, SLS: »Ob škal-skem pokopališču je mnogo premalo parkirišč, zato obiskovalci ob večjih pogrebih in ob prvem novembru pač parkirajo na zasebnih zemljiščih. Kljub temu da je bilo že zdavnaj obljubljeno, da bo občina ta zemljišča odkupila, se to še vedno ni zgodilo. Dajem pobudo, da se to čim prej uredi.« Dr. Evgen Dervarič, LDS: »Ne razumem, zakaj se obračunava komunalni prispevek glede na velikost gradbene parcele in ne na velikost objekta, ki bo na njej. To se mi ne zdi nelogično in je povsem nesprejemljivo.« Visoka napetost zaradi dražje elektrike Podražitev peterice, pa kaj - Ima tisto, kar je zastonj, kakšno ceno - Kaj »se vid« na koncu predora Šentvid - Denar za športne objekte zadel le Zreče - Iz Celja spet v svet Ne vem, če so ugotovitve Urada za varstvo konkurence res kaj stresle peterico slovenskih elektrodistributerjev, a na svoj način so vsaj malo predramile male odjemalce električne energije. Kaj so res že nekaj časa plačevali elektriko po previsoki ceni? A je kaj kmalu prišla streznitev. Ko je ekipa Janija Soršaka opozorila na sum dogovarjanja za višje cene med slovenskimi največjimi trgovci, je bila deležna splošnega odobravanja. Ne le potrošnikov, tudi mnogih iz vladnih vrst. V »električnem« primeru so celo z nekaterih visokih vrhov pojasnili, da ni nič narobe in potrošniki naj ne bi bili oškodovani. Znano je namreč, da pri nas mnogi že dolgo opozarjajo, da je električna energija za male odjemalce prepoceni. Seveda naj bi to tudi pomenilo, da bi morali svoj delež dobiti tudi proizvajalci te energije, ne le distributerji. Zdaj menda že drži, da se bomo potrošniki obrisali pod nosom, saj cen ne bodo vrnili na prejšnjo raven. Namesto pocenitve nas čaka kvečjemu kakšna nova podražitev. In tako smo verjetno zaradi ugotovitev urada za varstvo konkurence doživeli le kak nepotreben stres. Pri nas namreč redkokdaj doživimo, da bi se kaj pocenilo. Ce kakšna cena pade, tudi takoj pomislimo, da z izdelkom ali pridelkom ali storitvijo nekaj ni v redu. Celo, ko gre za razprodaje. Tako zdaj nekako mnogi gledajo sumljivo tudi razne slovenske časopisne brezplačnike, ki vse pogosteje prihajajo na naše domove. Saj je stvar za nekatere mamljiva: polno novic, pa zastonj. Resnejši pomislijo, ali je s takimi novicami morda kaj narobe, da nimajo cene. Tako še posebno sprašujejo malo bolj »politično ozaveščeni« bralci, ki v vesteh prepoznajo poli- tično naravnanost. In od tu do ugotovitve, da lahko to seveda sodi v sedanji predvolilni čas, je le kratek korak. Smo pač v času, ko nekateri ne izbirajo sredstev, da nekoga povzdignejo, drugega pa očrnijo. In tako nam zdaj ni treba paziti le, ko segamo na prodajnih policah po kakšnem artiklu, ampak tudi, ko vzamemo v roko kak časnik. Pravijo namreč, da je vest najhitreje pokvarljivo blago. Pa s tem ne mislimo le tega, da ji hitro poteče »rok trajanja«. Medtem ko na našem območju čakamo na dokončno odločitev o trasi hitre ceste in začetek gradnje, so oči slovenske javnosti uprte proti Ljubljani. Določneje, proti predoru Šentvid. Toliko težav, kot je z njim, menda ni bilo še z nobenim prometnim objektom pri nas, pa čeprav jih tudi drugod ne manjka. Dejansko gre za mednarodno dogajanje: med podizvajalci naj bi bilo tudi angleško podjetje, protipožarni omet pa je padel na nemškega voznika. Omet že dolgo pada, končno naj bi »padle tudi glave«. Čeprav se nikoli ne ve, če res prave. Nekateri na našem območju menijo, da ne bi bilo slabo, če bi tudi zaradi odmikanja začetka gradnje naše hitre ceste kdo ponudil svojo glavo. A tu imajo načrtovalci izgovor, saj lahko vedno trdijo, da je za zamudo krivo nasprotovanje krajanov predvideni trasi. S tem imajo »pokrito« tudi tisto malenkost, da ni na voljo tudi nepotrebnega denarja. Nad denarjem pa so ta čas malo razočarani v več občinah našega območja. Državni denar za športne objekte je zaenkrat z našega območja zadel le Zreče in njihov projekt izgradnje tekaškega centra na Rogli. Prav Rogla je tudi eden od krajev, kjer se bo leta 2013 odvijala univerzijada. V več občinah, tudi Velenju, Celju, Podčetrtku, Rogaški Slatini in še kje, čakajo na novo priložnost. Ministrstvo za šport pravi, da bo denar za manjša projekte spet kmalu na voljo. Bomo videli. Pa še to: Celje je bilo v petek spet »mednarodno središče slovenske vojske«. Tu so se postrojili vojaki in vojakinje, ki odhajajo na misiji na Kosovo in v še bolj oddaljeni Afganistan. Naj jih spremlja sreča. ■ k n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 (8,5 % odstopni DDV, 0,1 , cena izvoda brez DDV 1,20 ). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. AKTUALNO Aktivnemu poletju bo sledila prav tako vroča jesen V mestni občini Velenje letošnje poletje zaznamujejo številne gradnje pa tudi priprave na nove - Podobna bo tudi jesen Mira Zakošek Mestna občina Velenje zaključuje petsto tisoč evrov vredno obnovo petdeset let stare občinske stavbe, ki bo tudi prva stavba v Sloveniji, ki jo bodo daljinsko hladili, in sicer s pomočjo daljinskega toplovodnega omrežja. Kasneje bodo na sistem ohlajevanja priključili tudi druge stavbe v središču mesta, med drugim Rdečo dvorano, kulturni dom, Novo, pa verjetno še kaj. Veliko bodo to poletje postorili na šolah in vrtcih, predvsem menjavajo strehe in stavbno pohištvo. Nadaljujejo izgradnjo vodovoda v Vinski Gori in gradijo kar nekaj kanalizacijskih sistemov. Župan Srečko Meh je ponosen na novo nakupovalno poslovno središče v Trebuši, ki ga gradi podjetje Elektro Turnšek iz Celja, v njem pa bo pet de set podjetij, ki bodo zaposlovala približno 300 delavcev. H koncu gre tudi gradnja nakupovalnega centra Jager v Stari vasi, kjer so ravno te dni končali tudi sodobno krožišče, zdaj pa urejajo še cesto Simona Blatnika. Uspešno napreduje gradnja kro-žišča pod velenjskimi skakalnicami, kjer te dni že poteka krožni promet, bo pa v prihodnjih tednih še nekoliko bolj oviran, saj bodo začeli graditi 32 metrov širok otok, pa tudi podhod pod Foitovo. Razpis za izbiro izvajalca so že objavili in računajo, da ga bodo izbrali v prihodnjih dneh. Vtem času začenjajo tudi izgradnjo avtobusnega postajališča na prostoru pod velenjskim bazenom. Sre čko Meh pa je pono sen tudi na dogajanje v mestu. Ravno v tem času, ko se je večina že vrnila z dopustov, sop oletnek ulturnep ri-reditve na višku. »V mesto prihaja Kunigunda, z njo pa tudi zelo pes- Srečko Meh: »V mesto prihaja Kunigunda, z njo pa pestra jesen. tra jesen, ki jo bomo začeli s svečanostjo ob občinskem prazniku in podelitvijo občinskih priznanj. Zelo intenzivno se lotevamo tudi priprave proračuna za prihodnje leto, veliko dela pa nas čaka še na področju oblikovanja tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva na področju zbiranja odpadkov,« pravi Meh. Razpis bodo objavili v teh dneh in računajo, da bodo izvajalca izbrali že prihodnji mesec. Za enega največjih uspehov zadnjega obdobja šteje župan vzpostavitev visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja, ki se mu bo pridružila še fakulteta za glasbo. Aktivno se nameravajo vključiti v oživitev dejavnosti ob Velenjskem jezeru, pripravljajo gradnje v Stari vasi, na Gorici, v Selah in Starem Velenju, nadaljevali bodo s posodobitvijo Kardeljeve ploščadi, kjer bo treba zagotoviti dodatna parkirišča, novo parkirišče pa bo v prihodnjih tednih nastalo tudi ob velenjski pošti. »Aktiv nos ti, s kate ri mi bomo odpravljali težave, ki pestijo naše prebivalce, pa bo poleg omenjenega vse do konca leta še veliko,« dodaja župan Srečko Meh. Tomšičevo že prenavljajo, padla tudi drevesa Mestna občina Velenje je že začela obnavljati Tomšičevo cesto od Jenkove do Šumija. Obnovo 280 metrov dolgega odseka izvaja podjetje Ceste in mostovi Celje. Cesto bodo v celoti popravili, zgradili pot za pešce in kolesarsko stezo, prestavili javno razsvetljavo, uredili kanalizacijo in nekaj parkirišč. Seveda bo prihajalo občasno zaradi gradnje do zapor ceste, marsikoga pa moti tudi to, da je padlo veliko dreves. »To je vprašanje, na katero odgovarjamo vedno, kadar pod re mo kak šno drevo v mes tu, pa četudi velja usmeritev, da za vsako posekano drevo vedno posadimo dve novi dreve si,« pravi župan Mestna občine Velenje Srečko Meh Občina prvi daljinsko hlajen objekt Energetika Velenje Komunalnega podjetja Velenje je v predvidenem roku uspešno zgradila sistem daljinskega hlajenja občinske stavbe. Od tega projekta si veliko obetajo, saj je daljinsko hlajenje praktično in konkurenčno in kar za približno 30 odstotkov cenejše od obstoječih hladilnih naprav. In kako je mogoče toploto iz daljinskega sistema spremeniti v hlad? Miran Zager pojasnjuje: »Preprosto povedati je to težko. Hlad lahko proizvajamo z dvema različnima tehnološkima termodinamičnima sis- Miran Zager temoma. Prvi je, da poganja kompresor električna energija, v našem primeru pa bomo hlad iz hladilnega agregata poganjali s toplotno energijo. V agregatu »medij« iz te toplotne energije z minimalno porabo električne energije ohlaja hladilno vodo na šest stopinj in ta je primerna za distribucijo v omrežje.« Krožišče pri nakupovalnem centru Jager je že urejeno, zdaj urejajo še cesto Simona Blatnika. in dodaja, da so lahko drevesa tudi nevarna. "Nikoli ne bom pozabil, ko sem gledal skozi okno svoje pisarne in zaslišal najprej strašen pok, nato pa krik neke ženske; padlo je drevo, na srečo nesreče ni bilo, lahko pa bi bilo tudi drugače. Prav zato imamo posebno komisijo, ki bdi nad sta njem dreves v našem mestu, in vsa, ki so potencialno nevarna, podremo. To velja tudi za breze ob Tomšičevi." V imenu komisije se je odzvala tudi Nataša Dolejši iz velenjskega PUP, ki pravi, da je bil koreninski Za pre novo Vile Bian ke nepovrat na sred stva Mestna občina Velenje je že začela prenavljati Vilo Bianko, prvo fazo obnove, ki bo zajela pritličje in prvo nadstropje, bodo sklenili prihodnje leto, pridobili pa bodo 624 kvadratnih metrov Mestna občina Velenje je za projekt »Prenova in oživitev mestnega jedra - Vila Bianca pridobila nepovratna sredstva. Celotna vred- poslovnih aktivnosti. Prepričani so, da se bo tako povečalo zanimanje za različne storitve in dejavnosti v tem pre de lu mes ta, s tem pa tudi število obiskovalcev. V objektu naj bi se med drugim dogajale svečane seje, razstave, predstavitve, seminarji, konference, poroke. Pogodba za izvedbo prve faze prenove je bila podpisala januarja letos. Z njo je Mestna občina pridobila 755.435 evrov oziroma največ 85 % upravičenih stroškov. Prvo fazo projekta že izvajajo, trenutno so v postopku pridobivanja Vila Bianca danes sistem dreves ob izgradnji pešpoti tako hudo poškodovan, da bi težko prežive la. »Z gotovostjo lahko trdimo, da bi se večji deli krošenj posušilio, saj sta bila onemogočena črpanje ter pretok hranilnih snovi in vode. Rastline črpajo hranilne snovi in vodo z naj tanj ši mi kore ni na mi, drastične poškodbe koreninskega sistema pa drevesa ne morejo nadomestiti. Črpanja vode in hranilnih snovi ne morejo nadomestiti niti druge korenine, saj določena korenina oskrbuje točno določen del krošnje. Hitro bi začele posušene veje ogrožati mimoidoče, saj so zelo lomljive. Gotovo tudi lastniki parkiranih avtomobilov ne bi bili veseli padajočih suhih vej. Prav tako je postala zaradi izvedenih zemeljskih del vprašljiva stabilnost dreve sa, saj so bila dreve sa zara di poškodb slabo vsidrana v zemljo. Zaradi navedenih razlogov smo se odločili, da se drevored brez odstrani in se uredi nadomestna zasaditev,« pravi Dolejšijeva. nost naložbe je ocenjena na 2.214.448 evrov. Po besedah župana Mestne občine Velenje Srečka Meha bodo s to investicijo ohranili nepremičnino zaščitene kulturne dediščine in povečali tudi atraktivnost tega predela mesta. Pridobili bodo 1.081 kvadratnih metrov površin, ki jih bodo namenili izvajanju javnih in Vila Bianca po obnovi gradbenega dovoljenja. Glede na to, da bo v času izgradnje podhoda pod Foitovo cesto potekal promet mimo Vile Bianke, so jo zaščitili z varovalno mrežo, postavili pa bodo še odbojno ograjo. Prvo fazo sanacije bodo opravili letos in prihodnje leto (rekonstruirali bodo celoten objekt, obnovili streho in fasado ter postavili ob objektu zunanje dvigalo; uredili bodo še pomož ne pro sto re in dokončno uredili prostore v pritličju in prvem nadstropju) in tako pridobili 624 kvadratnih metrov površin. V drugi fazi (457 kvadratnih metrov površin), ki jo bodo skle ni li do leta 2010, pa bodo zaključili drugo nadstropje, uredili mansarde in dokončali zunanjo ureditev in pohodne poti. V prenovljeni stavbi Vile Biance namerava Mestna občina Velenje umestiti različne dejavnost, TIC Velenje, Festival Velenje, različne občasne in stalne prireditve ter dogodke, ki bodo povrnili del stroškov vzdrževanja, dopolnjevali obstoječo ponudbo Starega Velenja in širšega območja ter privabljali obiskovalce v ta predel mesta. Tomšičevo že prenavljajo, podreti je bilo treba tudi precej dreves. Se vrača dobra stara kmečka praksa? Uporaba večine zaščitnih sredstev za bolezni in škodljivce le za tiste z izkaznico o opravljenem tečaju - Vsaka medalja ima dve plati -Predvideva se omejitev roka »trajanja« znanja Tatjana Podgoršek Vreme, kakršno je, je kot nalašč za razvoj škodljivcev in bolezni. Mnoga sredstva za njihovo zatiranje, za zaščito sadja in zelenjave, za spodbujanje rasti pa niso več v prosti prodaji, kar je povzročilo zlasti med polkmeti in vrtičkaiji pre cej nego dovanja. »Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, ki uzakonja prodajo škropiv samo osebam z izkaznico o opravljenem tečaju za uporabo teh sredstev, velja že nekaj časa, od letos dalje pa tudi pravilnik. Čeprav so na novosti na tem področju pristojni opozarjali že prej, ljudje prisluhnemo opozorilom takrat, ko se sami znajdemo pred tem vprašanjem. Marsikdo še danes ne ve, da - na primer - sredstva za zatiranje polžev, mesarol, kije najbolj učinkovito, ne moreš kupiti v prosti prodaji, kot je bilo to še lani. Deležni smo grdih pogledov in očitkov, ko jim to pove mo. Ven dar, takšna so navodila. Upoštevati jih moramo, kajti inšpektorji so na delu, kaz ni pa niso tako nizke,« je o dosedanjih izkušnjah povedala Anica Jurkov-nik, odgovorna za fitofar-macevtska sredstva na Kmetijski zadrugi Šaleška doli na, in doda la, da morajo stranke dokazilo - izkaznico o uspešno končanem tečaju o usposobljenosti upravljanja s sredstvi - to pokazati ob vsakem nakupu. Brez nje mu želenega škropiva ne morejo prodati, čeprav so pred tem fitofarmacevt-ska sredstva že kupili. Kot je še pojasnila Jur-kovnikova, mora vsaka prodajalna s fitofarma-cevtskimi sredstvi nuditi strankam šest ur svetovanja v zvezi z uporabo sredstev na teden, prav tako so morali tečaje opraviti tudi trgovci. Na vprašanje, kako si lahko pomagajo tisti, ki nimajo izkaznice o opravljenem tečaju, je Jurkov-nikova odgovorila: »Predvsem tako, da izvajajo številne preventivne ukrepe, kot so streha na gredici s paradižnikom, ne pretiravati z gnojenjem, z uporabo večjih količin dušič nih gnojil, zelo dobro je, če je lega njive, gredic dovolj zračna, škropljenje pa opravljeno z dovoljenimi sredstvi. Rekla bi, da se vračajo pravila dobrih starih kmetijskih praks. Ljudem svetujemo, če imajo veselje za pridelavo sadja, zelenjave, za rože, naj opravijo znanje naj ne bi bilo »trajno«, ampak naj bi imelo omejen rok veljave, kar pomeni, da bo potrebno pogosteje opraviti obnovitveni tečaj, ki pa je - za razliko od osnovnega - precej krajši in cenejši. Vsaka medalja ima dve plati Ko smo Anico Jurkovnik povprašali, kako sama ocenjuje zakon in pravilnik o fitofarmacevtskih izdelkih, je odgovorila: «»Kot pri skorajda vsaki stvari ima tudi tu meda- Narobe svet Zakon in pravilnik o uporabi fitofarmecevtskih sredstev natančno predpisujeta pogoje za shrambo tovrstnega blaga (posebne omare). Na trgovskih policah pa so vsakomur, tudi otro kom, dostop ne zelo nevarne plastenke Cevosana in Mistra Muskole, ki ju v gospodinjstvih uporabljajo za čiščenje odtokov. Obe sredstvi sta zelo strupeni in ni malo primerov, ko so ljudje zaradi majhnih kapljic, ki so jim padle na obutev, morali poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Narobe svet, bi dejali. AnicaJ urkovnik,o dgovorna za fitofarmacevtskas redstva pri Kmetijskiz adrugiŠ aleškad olina:» V prostip rodaji bi bilol ahko brez škode večs redstev zaz aščitor astlin in zaz atiranješ kodljivcev.« Uvrs ti tev na sez nam odvis na od meril Kmetje v Šaleški dolini, ki se resno ukvarjajo s kmetijstvom, omenjene izkaznice imajo, nekateri so opravili tudi že obnovitveni tečaj. Te izvajajo pooblaščene institucije oziroma ustanove, ki jim je v zvezi s tem podelila koncesijo država. Tukajšnjemu okolju najbližji je Kmetij sko goz darski zavod Celje, ki ima svojo izpostavo tudi v Šoštanju. Osnovni tečaj traja 15 ur, cena zanj pa se spreminja vsak mesec. Za ude lež bo na zad njem so morali tečajniki odšteti 63 evrov. O tem, za katera fitofarmacevt-ska sredstva je ob nakupu potrebno priložiti dokazilo in katera so še v prosti prodaji, odloča fitosa-nitarna uprava RS, ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in ga - po navedbah Anice Jurkovnik - spreminja skorajda vsak teden. Sredstva razvršča na osnovi tako imenovanega R stavka - stopnje nevarnosti za ljudi, okolja in potrebne količine škropiva. Primerjava strupenosti različnih kemikalij LD50 (količina odmerka) mg/ kg telesne teže fitofarmacevtsko sredstvo gospodinjsko sredstvo živila in poživila 5 do 50 agrofos, gusathion sredstva za čiščenje kovin, dezinfekcijska sredstva za rane nikotin 50 do 500 2,4 D - herbocid (za plevel) perfekthion (insekticid) sredstva za odstranjevanje peg, parfumi alilno gorčično olje 500 do 5000 MCPP (herbicit za plevel) CYCOCEL, piramin (rasni hormon) peneče kopeli, šamponi, laki za nohte kumarin, mentol, vanilin 5000 do 15.000 Roundup, boom efekt (herbicit za plevel za tlakovce) barvilo za ustnice, barvni svinčnik kuhinjska sol LD50 - smrtni (letalni odmerek), vir: dr. Jože Maček, Biotehniška fakulteta Ljubljana tečaj. Tako bodo ime li naj manj težav. Tudi tisti, ki so bili ob uvedbi tega ukrepa skeptični in nejevoljni, so bili po opravljenem tečaju zadovoljni, saj so izvedeli marsikaj takega, česar sicer ne bi.« Izkaznice o opravljenem tečaju veljajo v tem trenutku za nedoločen čas, se pa - kolikor ima Jurkovni-kova informacij - pripravljajo spremembe v zvezi s tem. Pridobljeno Zaradi toče že ob četrtino pridelka V sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina bodo v teh dneh začeli obiranje zgodnjih sort jabolk - Prestrukturiranje nasadov je nujno Tatjana Podgoršek Na 21 hektarjev velikem nasadu jabolk na Turnu in na 7 hektarjih površin na Sončnem griču v Velenju je lani Kmetijska zadruga Šaleška dolina pridelala več kot 500 ton jabolk. Večino so jih prodali domačim kupcem, nekaj pa tudi izvozili. Letos spomladi je kazalo, da bo letina vsaj takšna kot lani, a zaradi do sedaj kar dveh »napa dov« toče ocenjujejo, da bo pridelek nižji za četrtino. Direktor zadruge Ivo Drev je povedal, da so sicer lani načrtovali zaščito 5 hektarjev nasada s protitočnim sis te mom, ven dar jim name ra ni uspela. Ta želja ni bila uresničljiva »zaradi vremenskih težav, iskanja najboljših rešitev in tudi neizpolnjene obljube o državni pomoči. Ta nam je bila obljubljena že leta 2004, vendar je do sedaj še ni bilo. Upam, da bomo uspešnejši prihodnje leto.« Za 25 odstot kov manj ši pri de lek jabolk od načrtovanih količin pa ni »krivo« le vreme, ampak tudi voluhar, ki je tri leta star nasad »okles-til« za 30 odstotkov jablan. «Mi pridelujemo jabolka na integriran, sonaraven način, pri katerem uporaba kemičnih sredstev za zatiranje ni dovoljena. Na srečo smo lani iz Amerike uvozili sredstvo, ki uničuje voluharja s pomočjo kisika. Jabolka pridelujejo na sonaraven način, pri katerem je uporaba zaščitnih sredstev zelo omejena. Gre za povsem nov način zaščite sadnega drevja, ki pa zahteva veliko dela.« Konec tega meseca bodo začeli obirati zgodnejše sorte jabolk (elstar in gala), v jesen skem delu pa še ostale vrs te. Tudi letos so pri iskanju delovne sile naleteli na težave. Kot kaže, bodo pridelek mora- li znova obrati predvsem sami, saj voljnih za tako delo na trgu delovne sile niso naš li. Na vprašanje, kašne načrte imajo s sadjarstvom v prihodnje, glede na aktualna projekta o premestitvi PUP-ovih rastlinjakov na območje, kjer so nasa di jabolk danes, in na težnje po ureditvi Sončnega griča za individualno gradnjo, je Drev odgovoril: »Ta zgodba se vleče že nekaj let in bo morala najkasneje v naslednjih 10 letih dobiti epilog. Dejstvo pa je, da želimo na zadrugi obdržati 21 hektarjev sadovnjakov in da je te potrebno nujno prestrukturirati.« lja dve plati. Je že prav, če ljudje s sredstvi za zatiranje plevela, za hitrejšo rast, za preprečevanje ali omejevanje razvoja bolezni, škodljivcev ne ravnajo kot svinja z mehom. Mislim pa, da je naša država trenutno le preveč restriktivna. Niso vsa škropiva in razni pripravki tako nevarni za ljudi in okolje, kot bi radi prikazali nekateri. Prepričana sem, da bi bilo lah ko brez ško de več fitofarmacevtskih sredstev v prosti prodaji. Ker je tako, kot je, hodijo ljudje čez mejo, sploh na v • Madžarsko, in prinašajo domov večje količine tovrstnega blaga. Namesto 250 gramov mesarola kupijo cele kilograme in nimajo slovenskih navodil za pravilno uporabo. S tem povzročajo še večjo škodo, kot če bi lahko sredstvo za zatiranje polžev kupili v prosti prodaji doma.« Slovenski svetovalci so na Fitofarmacevtsko upravo RS že pred časom naslovili svoje pripombe in mnenja, vendar brez uspe ha. Občani komentirajo ... Jožica Rodovnik: »Zaradi tega ukrepa se znajdem bolj slabo. Ker imam nekaj malega vrta, hitro nastane problem. Če želim kaj pridelati s pomočjo škropiv, to sedaj enostavno ni več mogoče, saj ne dobiš želenih pripravkov brez priložene izkaznice o opravljenem izpitu. Sama se tečaja ne bom udeležila, ker je to zame le še en dodaten strošek. Odkar velja ta zakon, sama raje posegam po domačih stvareh in se mi ta ukrep zdi povsem nesmiseln. Tisti, ki so škropiva uporabljali že prej, sedaj še bolj intenzivno posegajo po njih.« Ana Kmetic: »Kdor želi uporabljati ta škropiva, po mojem mnenju nujno potrebuje izpit. Ampak ljudje tudi »goljufajo« in tisti kmetje, ki lahko ta sredstva s pomočjo izpita kupijo, jih potem dajo drugim, ki izpita nimajo, in to ni prav. Ukrep pa se mi vseeno zdi smiseln, ker bomo s tem ljudje in živali ostali bolj zdravi. Sama po uvedbi ukrepa nisem imela težav, ker sem že prej uporabljala le naravna škropiva, kot so koprive in podobno. Če pa bi potrebovala izpit za nakup škropiv, bi se tečaja absolutno udeležila.« Ivan Rošer: »Če nekaj uporabljaš, moraš vedeti, kaj je to in kako lahko to pravilno koristiti, zato se s tem zakonom strinjam. Na ta način spoznaš dobre in slabe strani vseh teh sredstev. Sam jih sicer ne uporabljam, saj živim v Velenju in nimam obdelovalnih površin, poznam pa nekaj ljudi, ki imajo vinograde. Seveda imajo opravljen izpit, saj brez izkaznice pripravkov, ki jih potrebuješ, sploh ne dobiš.« ■ tm, vg Velenje dobilo fakulteto V naslednjeem šolskem letu bomo imeli v Velenju poleg razvejane mreže osnovnošolskega, srednješolskega in višjega strokovnega izobraževanja tudi Visoko šolo za varstvo okolja in Fakulteto za energetiko Mira Zakošek Velenje, 8. avgusta - Velenjski enoti Fakultete za energetiko in Visoke šole za varstvo okolja sta zdaj popolni. Svečano so ju odprli sicer pred meseci, zdaj pa sta dobili tudi študente. Slovesni vpis na Fakulteto za energetiko je potekal v prisotnosti dekana mariborske univerze prof. dr. Andreja Pre-dina, župana Mestne občine Velenje Srečka Meha in prodekana doc. dr. Franca Žerdina, kije operativno vrsto let pripravljal ustanovitev te izobraževalne institucije v Velenju. »Srečen sem, pravzaprav je to zgodovinski dan za mesto Velenje, ki doslej še ni imelo fakultete,« je dejal Žerdin. Kar osem let so si v tem okolju prizadevali, da bi sem »pripeljali« fakultetno izobraževanje. Veliko hitreje so postopki stekli, ko so se pred dve ma leto ma in pol povezali z Univerzo v Mariboru. Visoko šolo za varstvo okolja, ki je nastajala v okviru celjskega Regijskega študijskega središča, pa so oblikovali v dobrih treh letih. »Šaleška dolina je poleg Krškega največji energetski bazen v Sloveniji, zato tovrst no izobra ževa nje nedvomno potrebuje in prepričan sem, da bo tako vsaj še nadalj njih petdeset let. Fakulteta bo izobraževala strokovne kadre za energetske in tudi druge družbe, ki bodo morale na področju racionalne rabe energije optimirati te stroške. Pomembno pa je tudi, da bomo mladino in kasneje strokovnjake zadržali v dolini. Skoncentrirali bomo "energetsko pamet" in jo tudi postavili v slovenski prostor in prostor Jugovzhodne Evrope, ki smo si ga postavili za strateški cilj. Čez leto in pol pa bomo v obnovljeni stari elektrarni pridobili tudi laboratorij. Pomembno je seveda, da bodo sem prihajali predavat vrhunski strokovnjaki, ki bodo sodelovali tudi s tukajšnjim gospodar-stvom,» pravi Franc Žerdin. Župan Sre čko Meh je bil nove pridobitve zelo vesel. Spomnil je, da je natanko pred 100 leti (leta 1908) takratni velenjski župan poslal na Dunaj prvo vlogo za vzpostavitev osnovnega izobraževanja. Pomembno je bilo tudi leto 1958, ko je nastala rudarska šola, danes pa se Velenje ponaša s sodobno organiziranim Šolskim centrom s številnim srednješolskim in višješolskim izobraževanjem. Dekan Andrej Predin je predstavil mariborsko univerzo, kije mlada izobraževalna ustanova, a se hitro razvija. Je fleksibilna in se hitro prilagaja potrebam različnih okolij, predvsem gospodarstva. »Tudi zato naša univerza širi dejavnost v druga okolja, kar se mi zdi v današnjem času izjem no pomemb no. Sodelovanje s tukajšnjim okoljem bo naša prioritetna usmeritev. Študentom bomo zagotavljali vrhunsko znanje in veliko praktičnega usposabljanja,« je dejal in bodočim študentom pove dal, da so njegova 5 vrata za njihove težave vedno odprta in da bodo storili vse, da bodo izšolali dobro generacijo energetskih strokovnjakov. Prva študenta sta povedala: Mladen Stojnič: »Za ta študij sem se odločil, ker se že več let zanimam za energetiko. Že od srednje šole sem v teh vodah, saj sem obiskoval elektrotehnično šolo v Velenju. Devet let se že ukvarjam z energijo in bi si želel svoje znanje na tem področju še nadgraditi in tako najti dobro zaposlitev.« Erepa Suška: »Po končani šoli za gostinstvo in turizem v Celju nisem točno vedela, kje nadaljevati šolanje. Ko sem videla, da se je v Velenju na novo odprla fakulteta za energetiko, sem se začela zanimati zanjo. Želim si, da bi se lahko po končanem študiju zaposlila in imela dovolj veliko plačo. V prihodnosti se vidim pri delu v kakšni od Slovenskih elektrarn.« Veliko zanimanje za izobraževanje Kljub temu da nova fakulteta za energetiko še ni uveljavljena, je bilo zanimanja za vpis veliko, še posebej v visokošolski bolonjski izobraževalni program, katerega absolventi se lahko vpišejo na magistrski študij. Velik odziv je bil tudi med izrednimi študenti. Vsi razpisani programi bodo normalno potekali od oktobra dalje. Srečko Meh, dr. Franc Žerdin in prof. dr. Andrej Predin na svečanem vpisu prve generacije Končno tudi program gostinstvo in turizem Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje ugotavljajo manjše zanimanje za tehnične programe - Ohranjanju vpisnih mest z novimi programi konec, poslej še bolj v ospredju kakovost Tatjana Podgoršek Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Vele nje so v minu lem štu dij skem letu izobraževali študente v petih pro-gra mih, v novem štu dij skem letu jih bodo v šestih. Po večletnih prizadevanjih so pridobili program gostinstvo in turizem ter z njim zagotovili možnost nadaljnjega izobraževanja predvsem dijakom Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti centra. V prvem študijskem letu so zanj razpisali 40 prostih mest za redni in prav toliko za izredni študij. »Dosedanje prijave kažejo, da zanimanja za izredni štu dij ni, za red ne ga pa smo do prvega roka za vpis dobili 32 prijav, konec prejšnjega meseca pa smo od državne razpisne službe za višje strokovne šole dobili seznam študentov, Za zdaj še povsod dovolj prostih mest V petih prenovljenih in v novem programu jeza zdaj glede na število razpisanih prostih mest povsod dovolj prostora. Za redni študij so doslej prejeli 119 prijav (razpisanih 230 prostih mest), za 250 prostih mest za izredni študij pa 35. Za študijsko leto 2008/ 2009 so v programu elektronika razpisali za novince 45 prostih mest za redni in prav toliko mest za izredni študij, po 45 jih je tudi v rednem in izrednem študiju v programu mehatronika, po 30 v rednem in izrednem študiju rudarstva in geotehnologije, 70 prostih mest je za redne in 45 za izredne študente informatike, 45 v izrednem študiju programa varstvo okolja in komunale, po 40 mest pa v rednem in izrednem študiju programa gostinstvo in turizem. Od prvih 67 štu den tov do današnjih 800 diplo man tov Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje je glede na število programov (6) največja tovrstna šola v Sloveniji. Ima tudi dve dislocirani enoti, in sicer v Murski Soboti, kjer izobražujejo v programu informatika, ter Lendavi (mehatronika ter izredni študij varstva okolja in komunala). V prvi program so pred 11 leti vpisali 67 študentov, do sedaj pa imajo že 800 diplomantov. Mag. Milan Meža,r avnatelj Višjes trokovne šoleŠ olskega centraV elenje:» Sp rogramom gostinstvo int urizem smo zaokrožilim ožnosti izobraževanja na šoli.« ki se lahko vpišejo na prvi rok, na njem pa je 26 kandidatov,« je povedal ravnatelj šole mag. Milan Meža in dodal, da pa je vpis za izobraževanje v preostalih petih programih, ki so jih prenovili, v mejah pričakovanega. Namreč zanimanje za izobraževanje v tehničnih poklicih še nadalje upada. Upada zanimanje za pridobitev dodatnih znanj v programih elektronika, mehatronika, geotehnologija in rudarstvo, na enaki ravni kot lani je prijav za študij informatike, varstvo okolja in komunala. V slednjem izobražujejo le izredne študente. Je razlog za manjši vpis razpis za izobraževanje v visokih šolah ter v univerzitetnem programu, ki odpirajo vrata v novem študijskem letu v Velenju? »Poleg manjšega števila otrok je gotovo eden od razlog tudi večje število višjih in visokih šol. Izkušnje namreč kažejo, da so večje možnosti izobraževanja v sorodnih programih (elektronika, mehatronika...) število kandidatov prepolovile. Drobljenje pomeni tudi večje stroške. Če smo doslej ohranjali število vpisanih študentov s pridobitvijo novih programov, v prihodnje ne bo tako.« Kot je pojasnil, bodo poslej še več pozornosti namenili kakovosti, takšnemu usposabljanju študentov, da bodo ti zanimivi za gospodarstvo, da bodo pridobili čim več upo rab nega znanja ter da bodo hitro zaposljivi. Za ta namen so v preteklih letih že zavzeto posodabljali učno tehnologijo in skrbeli za sodobno opremo prostorov. Tovrstna prizadevanja bodo nadaljevali. Poletne počitnice so med drugim izkoristili za ureditev dveh specializiranih učilnic (za pripravo in servisiranje jedi) za potrebe študentov programa gostinstvo in turizem. »Posodabljanja in obnov se lotevamo sistematično!« Za letošnja vlaganj na področju negospodarskih javnih služb v mestni občini Velenje največ denarja za igrišča - Poslej ne bo več šole in vrtca z azbestno streho - Vrtca v Gorenju ne bo Tatjana Podgoršek Slogan mesta Velenje je mesto priložnosti. Teh pa naj bi bilo - po mnenju nekaterih - na področju negospodarskih javnih služb občutno premalo, ker naj bi lokalna skupnost v zadnjih nekaj letih vložila v obnovo objektov na področju vzgoje in izobraževanja premalo denarja. »Ne vem, če je res tako. Negospodarske javne službe niso samo naložbe v vrtce in šole, ampak tudi na področju zdravstva, športa, kulture,« se je odzval vodja urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje Darko Lih-teneker in nadaljeval: »Nenazadnje postaja Velenje tudi vse pomemb nej še višje, visoko in univerzitetno izobraževalno središče, za kar je obči na mora la zagotoviti ter primerno urediti prostore za izvajanje programov. Sicer pa se obnov in posodobitev oziroma vlaganj lotevamo načrtno. Pred časom smo najeli zunanjega strokovnjaka (podjetje PV invest ...), kije pregledalo vse zgradbe na področju negospodarskih javnih služb, za katere mora skrbeti lokalna skupnost, izdelalo načrt in tega se držimo.« Zajetnejšim zalogajem v zadnjih letih, kot so ureditev knjižnice, pokritega bazena, obnova Rdeče dvorane, doma kulture so ali pa še bodo letos - po zagotovilih Lihtenekeija - dodali nekatere manjše, a zato nič manj pomembne pridobitve. Glavne počitnice bodo za področje predšolske vzgoje izkoristili za obnovo strehe na enoti Ciciban, azbestno kritino na strehi enote Jurček v Šalekubo zamenjala nova, okolju prijaznejša opeka, v enoti Vrtiljak bodo zamenjali nekatera okna, tu bodo razširili še ograjo. Tudi v ostalih enotah zavoda Vrtec Velenje izvajajo kakšna manjša obno- Darko Lihteneker, vodja urada za negospodarske javne službe MOV: »Letos smo predvideli za več kot 2,6 milijona evrov naložb.« vitvena dela. Ob prihodu v šolo bodo učenci šole Mihe Pintarja Toleda zagotovo opazili nova okna v avli in telovadnici, okna in še nekatero opremo v teh dneh zamenjujejo delavci na razpisu izbranega izvajalca del tudi na osnovni šoli Gorica. »Manjša, notranja poso-dobitvena dela, predvsem na instalacijah, izvajajo šole same, za kar jim namenja lokalna skupnost po 4000 evrov.« Na področju šolstva je Lihteneker omenil še obnovo dotrajanega strešnega dela na vhodu v velenjsko glasbeno šolo, v teh dneh pa naj bi stekla dela pri obnovi strehe na Ljudski univerzi. Prav tako sistematično v mestni občini Velenje obnavljajo tudi športne objekte. Poleg rednega vzdrževanja slednjih bo letos deležna večje pozornosti streha na kotalkališ-ču, ki je še azbestna, ter streha na nogometnem stadionu. Pripravljajo pa že tudi razpis za izvajalca del za ureditev športnega kompleksa med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Po končani drugi fazi obnove pročelja na domu kulture je Lihteneker v kulturi izpostavil ureditev atrija na Velenjskem gra du. V letošnjem občinskem proračunu je za naložbe na področju negospodarskih javnih služb »rezerviranih« nekaj več kot 2,6 milijona evrov, od tega največ za igrišča (600 tisoč evrov), za šport (530 tisoč), dobrih 376 tisoč evrov za zdravstvo, 162 tisoč za kulturo, 360 tisoč za visokošolstvo, 40 tisoč evrov manj za osnovne šole, za vrtce 180 tisoč evrov. Večjih vlaganj na področju negospodarskih javnih služb za letos ni predvidenih, prihodnje leto pa naj bi bila v ospredju predvsem širitev zmogljivosti za predšolsko vzgojo. Nameravajo te razširiti tudi z ureditvijo vrtca v Gorenju, o čemer se je govorilo? »Ne. Vrtca v Gorenju ne bo,« je še dejal Darko Lihteneker. "»HAS 'i? Od srede do torka - svet i n domovina a a Sreda,6 . avgusta Petek, 8. avgusta Prometni minister Žerjav je ob ogledu predora Šentvid, ki bo zaradi vnovičnega odpadanja ometa do preklica zaprt, od izvajalca del zahteval jas ne odgovore, kako naprej. Če odgovorov ne bo, bodo iskali druge rešitve; druge izvajalce, druge projektante. Minister je pri tem poudaril, da bo vse stroške sanacije, tudi posredne, moral pokriti izvajalec. »To je jasno in tu ni dileme,« je še dejal. Šentviški predor je sramota brez primerjave. Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice in Sazasa so se dogovorili, da bodo uvedli model tarif za uporabo glasbe, kakršnega imajo v Avstriji. Za omenjeni model je značilno, da gostinec, ki ima več gostov, za predvajanje glasbe plača več kot gostinec, ki v svojem obratu ustvarja manj prometa. Pred 63 leti so Američani na Hirošimo odvrgli prvo jedrsko bombo, kije zahtevala več sto tisoč žrtev, tudi 6. 8. 2008 so se tako žrtvam poklonili s številnimi slovesnostmi. Kot vsako leto je bilo slišati pozive k odpovedi jedrskemu orožju, župan Hirošime Tadatoši Akiba pa je opozoril, da so ZDA le ena od treh držav, ki nasprotujejo japonskemu predlogu resolucije ZN za prepoved jedrskega orožja. Četrtek,7. avgusta Odvetnik Roberta Tomaža Zavaš-nika Milan Vaj da je potrdil, da diskoteka Lipa, v kateri so leta 2005 umrla tri dekleta, ponovno odpira vrata. Ob tem je ime ostalo nespremenjeno. Informacijska pooblaščenka je odločila, da UKC z odvzemom službenega računalnika Gregorju Cerkveniku ni kršil zakona o varstvu osebnih podatkov. Sporočila je, da je Klinični center Ljubljana z zasegom le zavaroval dokaze, z osebnimi podatki na računalniku pa se ni seznanil. Nataša Pirc Musar je še dodala, da je UKC dva službena računalnika in trdi disk zgolj odvzel, ni pa ga pregledoval, kopiral ali kakor koli drugače obdeloval osebnih podatkov, ki jih odvzeti mediji vsebujejo. V jedrskem kompleksu Tricastin na jugovzhodu Francije se je zgodil nov inci dent: junij ski izpust radioaktivnega ogljika 14 je presegel dovoljene vrednosti. Izpust se je zgodil v enem od objektov, francoska agencija za jedrsko varnost pa je zagotovila, da nevarnosti za lju di ni. Znani italijanski oblikovalec Andrea Pininfarina, ki je sodelo- V Zagorju so v mestnem parku odkrili doprsni kip pokojnega predsednika vlade in nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška. Kip stoji v parku, prav tako poimenovanem po Drnovšku, odkrili pa so ga kljub opozorilu predsednika države Danila Turka, naj upoštevajo želje svojcev, ki pozivajo k premišljeni uporabi Drnovškovega ime na. Odstop je ponudila tako celotna uprava DARS-a kot minister za promet Radovan Žerjav. V odzivu odločitve je premier Janša dejal, da je Radovan Žerjav najboljši prometni minister do zdaj v Sloveniji, o sprejemu ponujenih odstopov pa da bo premislil po analizi dogajanja. Davčna uprava je poostrila nadzor nad osebnimi vozili in letos ugotovila za milijon evrov davčnih utaj, nekaterim prodajalcem pa prepovedala prodajo. Uradnih ocen o obsegu davčnih utaj na področju avtomobilov sicer ni, vendar so v poostrenem nadzoru v tem letu prodaj alcem izdali 58 sklepov o prepovedi razpolaganja z motornimi vozili, kar pomeni, da ne smejo razpolagati z od 300 do 400 vozili. V Pekingu so se z veličastno prireditvijo začele poletne olimpijske igre. Medtem pa v Gruziji ni bilo olimpijskega vzdušja - razplamtela se je vojna. V Južni Osetiji je v spopa- Edwards je priznal, da je imel ljubico. daje pripravljen narediti preizkus očetovstva. Potem ko je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili razglasil vojno stanje, je ruski premier Vladimir Putin dejal, da Gruzija išče »krvave dogodivščine«. V središču Pekinga je kitajski moški do smrti zabodel sorodnika trenerja ameriških odbojkarjev, še eno sorodnico pa ranil. Ni znano, kakšen je bil motiv 47-letnega Tang Jong-minga, ki se je po napadu na ameriška državljana vrgel iz drugega nadstropja zgradbe in umrl. V dogodku je bil poleg omenjenih ranjen tudi kitajski turistični vodnik. Nedelja, 10. avgusta V Vuzenici so se zbrani na slovesnosti spomnili na ustanovitev Pohorske brigade in na osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Slavnostni govornik je bil vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, ki je v nagovoru spomnil, da so spomini na zgodovino slovenskega odpor-ništva navedeni v Listini o medse- Na Kitajskem olimpijske igre, v Gruziji vojna. Umrl je znan italijanski oblikovalec, ki je sodeloval tudi z Gorenjem. val tudi z Gorenjem, je v Torinu umrl v avtomobilski nesreči. Pininfarina seje s svojim skuteijem vozil blizu Torina, ko se je vanj zaletel oseb ni avto mo bil. dih po trditvah tamkajšnjih oblasti umrlo 1400 civilistov. Potem ko so se ponoči vneli spopadi med južnoosetijskimi separatisti in gru-zijskimi silami, so južnoosetijsko prestolnico Chinvali že dosegli ruski tanki. Ruski bombniki so napadli gruzijske položaje, pri tem pa je življenje izgubili 30 Gruzijcev, trdijo oblasti v Tbilisiju. Gruzijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da ruske sile že nadzorujejo del Chinvalija, nasprotno pa trdi gruzijski predsednik Mihail Sakašvili, ki je sporočil, da gruzijske sile povsem nadzirajo Chinvali in okoliške vasi. Sobota,9. avgusta V Ljutomeru je potekala slovesnost ob 140. obletnici prvega tabora, na katerem je sedem tisoč ljudi podprlo program Zedinjena Slovenija. Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da tabori pričajo o tedanji državljanski kulturi, ko sta bila presežena kulturni boj ter prepričanje o ekskluzivnosti določene politične mentalitete. Nekdanji demokratski predsedniški kan di dat, sena tor John Edwards, je priznal, da je imel zunajzakonsko razmerje in da je o tem med kampanjo lagal. Hkrati je zanikal, daje tudi oče otroka ljubice, rojenega februarja, in dejal, ifcfi i i enote, ruske sile pa so medtem prodirale čedalje globlje v Gruzijo. Ponedeljek, 11. avgusta Državna volilna komisija je začela odpošiljati volilno gradivo slovenskim državljanom s stalnim bivališčem zunaj Evrope. Gradivo za prihajajoče državnozborske volitve, ki vsebuje tudi uradno prazno glasovnico, naj bi po predvidevanjih posredovali 12280 osebam. Zadnji dan pred iztekom roka za prijavo na razpis za novega generalnega direktorja Dursa smo slišali, da so se na mesto prijavili štirje kandidati, med njimi naj bi bila po pričakovanjih zdajšnja vršilka dolžnosti generalne direktorice Dursa Mojca Centa Debeljak. Po neuradnih informacijah naj bi bili med kandidati tudi nekateri direktorji davčnih uradov in nekdanji funkcionarji finančnega ministrstva. Na seve rovzho du Špa nije so v skupni akciji španski in italijanski policisti aretirali enega najbolj iskanih italijan skih mafij -cev Pat ri zi a Bostija. Bosti-ja so možje v Pa so ga ujeli. bojnem sodelovanju. Izvedeli smo, da bo v tržiške vodotoke, ki jih je lanska septembrska ujma podobno kot v Železnikih in Kropi močno poškodovala, država do zime vložila 1,2 milijona evrov. Tržiški župan Borut Saj ovic, ki se je bal, da bi močno neurje lahko Tržič znova poplavilo, je dejal, daje s tem zadovoljen, saj bo tako »zagotovljena večja poplavna varnost«. Severozahod Kitajske je stresel niz eksplozij, za katere naj bi bili odgovorni islamski separatisti. Država bo v tržiške vodotoke do zime vložila 1,2 milijona evrov. Napadalci, oboroženi z doma izdelanimi granatami, so taksi zapeljali v vladno stavbo, pri tem pa so umrli štirje samomorilski napadalci in en varnostnik, dva policista pa sta bila ranjena. V streljanju, ki je izbruhnilo pozneje, so pod streli policistov padli še trije napadalci. Gruzija je razglasila premirje v Južni Osetiji, iz katere je umikala svoje modrem v Gironi presenetili pozno zvečer med večerjo s še 15 ljudmi. 49-letnik, ki je bil na begu od leta 2005, je veljal za enega od 30 najbolj iskanih italijanskih kriminalcev, sodišče v Italiji pa gaje v odsotnosti obsodilo na 23 let zapora zaradi vodenja klana neapeljske mafije Camor ra in zara di umo ra dveh mafij cev v obračunu leta 1984. Mednarodna zveza novinarjev se je kitajskim oblastem pritožila, da varnostne službe na olimpijskih igrah v Pekingu vohunijo za novinarji. Torek, 12. avgusta Izvedeli smo, da naj bi izvajalec in nadzorni inženir že aprila vedela za odpadanje ometa, Dars pa o tem ni bil obveščen. Kot so napovedali v upravi bodo zato od SCT zahtevali najmanj milijon evrov odškodnine. Krščansko demokratska stranka je predstavila nove vidne člane, ki so: Janez Drobnič (prej NSi), Angelca Likovič (prej SDS) in Sašo Lap ( prej SNS). Premier Janez Janša je ocenil, da je minister Žerjav na »nesmiselne očitke Ivana Zidarja«, ki zavrača odgovornost za razmere v Šentvidu, dobro odgovoril. Minister za pro met se je namreč odzval na besede prvega moža SCT-ja, da naj bi šlo pri vsem tem, kar se mu v zad njem letu dogaja, za osebno maščevanje. Minister je dejal, da z njegove strani ne gre za osebno maščevanje, in spomnil, da so z SCT-jem nekaj projektov uspešno pripeljali do konca, sam osebno pa z izvajalci nima stikov. Predsedujoči EU-ju, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sta po srečanju v Moskvi predstavila načrt za rešitev rusko-gruzij-ske krize. Tudi Angelca Likovič je zamenjala stranko. žabjcr perspektiva 5 je ves svet Špela Kožar Olimpijske igre so v polnem teku, pa vendar še vedno razmišljam o »štartu«; kot bom gotovo tudi o »finišu« - odprtje in zaključek sta vedno velika dogodka, skoraj tako velika, da lahko zasenčita vse ostalo. Vsaj tak občutek sem imela ob ponovitvi gledanja pekinškega 4-urnega razkazovanja patriotizma, v katerega so »naselili« malce olimpijskega duha. Morala sem si ogledati ponovitev, saj je vsakdo pohvalil in bil nad izvedbo osupel. Kaj je bilo tako posebnega? Že po dobre pol ure je bilo jasno - to ni bila le mojstrsko izpiljena variacija moči sodobne tehnologije, bila je tudi zgodba, ki se je začela z izpisovanjem besede harmonija. Kako kitajsko. In kako olimpijsko. Nadaljevalo pa se je le še kitajsko; najstarejša civilizacija na svetu je z izumi spremenila svet - papir, kompas in smodnik. Je želela s poudarjanjem nakazati, da lahko spremeni svet tudi v prihodnje? Za kaj takega je nedvomno dovolj močna. In disciplinirana. Ja, disciplina je bila še ena koreografirana karakteristika. Pa veličina. Dogodek (to je nedvomno bil!) sem začela primerjati z »občutki« trenutne velesile - le kaj je šlo po glavi gospodoma Bushu starejšemu in mlajšemu? Sta se zdrznila ob glorificiranju kitajske kulture? Je Hollywoodpotemnel ob nenadkriljivih svetlobnih učinkih in nenehnemu razsvetljevanju pekinškega neba?Dih jemajoče, ni dvoma. Disciplina - veličina, postrojenost - usklajenost: Kitajci se zavedajo esence harmoničnega delovanja. In tega nas je strah, ker nam je ob razkazovanju njihovega ponosa tisti petek zvečer zastal dih. Ne glede na vse kitajske restavracije, učenje tai chija ...je njihova civilizacija tako zelo drugačna. In za Zahodnjaka je drugačnost grožnja, ne nova dimenzija. Kitajci so »iznašli« tri načine osvajanja sveta - s papirjem oziroma komunikacijo, s kompasom oziroma z osvajanjem neznanega, s smodnikom oziroma z vojno. Čeprav se je zdelo, da je kulturna revolucija uničila kitajskega duha, se je ta kmalu spreobrnil v kapitalističnega, neoliberalističnega (nesmisleno je dvomiti, da se civilizacija, ki se je začela pred 5000 leti, ne bi znala prilagoditi). Še Kitajci ne sledijo več lastnemu razvoju. Bila je lepa sončna nedelja in prijateljica me je povabila na kosilo - kmalu se je pogovor dotaknil tudi odprtja olimpijade in takoj »zavil« v politično smer: le kako lahko dovolijo Kitajcem teptati človekove pravice? Zakaj so jim sploh »dali« olimpijado? Zaskrbljena ni bila le prijateljica, ampak tudi njen fant. Pa vas vprašam - se morda spomnite skandiranja v prid tibetanskim ali kitajskim oporečnikom pred pripravo na olimpijado? Jaz ne. Zakaj so se pojavila nenadoma? Ker je prikladno. Za koga? Za trenutno velesilo in njene podanike, ki se tega sploh ne zavedamo, pa čeprav se trudimo pekinški športni vsakdan začiniti tudi s kako pekinško aretacijo, podtaknjeno bombo, teroristi, ubojem. Brez skrbi, mediji bomo poskrbeli, da to olimpijado ne boste prikrajšani tudi za do-zdaj-skrite-spremljevalne-dogodke. Seveda jih obsojam, a sprašujem se, zakaj tako zelo »silijo« v medijsko ospredje? Zakaj tega nisem doživljala ob spremljanju katerihkoli drugih iger, tako poletnih kot zimskih ? Morda zato, ker za nekatere že samo odprtje iger ni bila le predstava moderne Kitajske, njene politične volje in moralne zmogljivosti, ampak tudi svarilo prihodnosti - v slogi je moč (olimpijski slogan se političnemu parketu nikoli ni podal). J a, morda je bila odločitev za pekinški športni podium preuranjena, pa vendar... Čas je, da azijski konglomerat pogledamo »izza druge strani«. Saj veste, strah vedno izhaja iz nepoznavanja - in konec koncev, koliko zares poznate svoje najbližje tujce, svoje sosede? Nove storitve že po 15. septembru Šmartno ob Paki - Družba UPC Telemach iz Ljubljane je pred nedavnim lastnikom KRS omrežja v občini Šmartno ob Paki poslala ponudbo o odprodaji priključka. Do sedaj se je za odprodajo slednjega odločilo več kot 50 odstotkov lastnikov. V delih občine zelo različno. V večini te ponudbe niso sprejeli v vaških skupnostih Slatina, Veliki Vrh in Rečica ob Paki. Kljub temu je UPC Telemach pristopil k prenovi omrežja, seveda na območjih, kjer seje za odprodajo priključka odločilo več kot polovica lastnikov. Prvi naročniki bodo lahko koristili možnosti širokopasovnih storitev, kot so internet, telefonija, televizija in digitalna TV že po 15. septembru. Sicer pa naj bi bila prenova omrežja v celoti končana na območju spodnjega toka reke Pake do konca letošnjega novembra. V družbi in tudi občinsko vodstvo pričakujejo, da se bodo odločili za odprodajo priključka tudi tisti lastniki, ki doslej tega še niso storili in na ta način omogočili vsem v vaških skupnosti enako kakovostne KRS storitve. ■ tp MED NAMI Melanšku, Oblakovi in šolam Šolskega centra grb občine Velenjski svet je že potrdil letošnje občinske nagrajence - Grbe in plakete jim bodo podelili na slavnostni seji 19. septembra Mira Zakošek Tudi letos bodo ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja, in sicer tokrat tri grbe občine in tri plakete. Grbe občine bodo prejeli Jože Melanšek - Že kot dijak celjske gimnazije se je aktivno vključeval v dejavnost planinske organizacije, bil ustanovitelj Mladinske komisije pri planinski zvezi Slovenije, opravljal različne dolžnosti v tej organizaciji, že vse od leta 1996 pa je predsednik Planinskega društva Velenje. Sodeloval je tudi pri ustanoviti Smučarskega kluba, bil učitelj smučanja, smučarski vodnik in predsednik kluba. Ko je služboval v Belih Vodah, je sodeloval pri številnih razvojnih projektih, med drugim gradnji šole, smučarske vlečnice, asfaltiranju cest. Zaznamoval je tudi razvoj Smučarskega centra Golte, ki je doživel v času njegovega vodenja razcvet, prav tako pa tudi Komunalno podjetje Velenje, ki ga je preoblikoval in uvedel ločeno zbiranje odpadkov. Anica Oblak - Svoje življenje je posvetila gostinstvu in turizmu. Leta 1961 se je zaposlila kot natakarica v hotelu Paka, kasneje je svoj poklic opravljala še v restav- raciji veleblagovnice Nama, Vili Herberstein in kot samostojna podjetnica. Sodelovala je na mnogih tekmovanjih barmanov in osvojila na svetovnem prvenstvu v mešanju koktajlov prvo mesto. Vsa leta je prizadevna članica Turističnega društva Velenje. Poklicna in tehniška rudarska šola, Poklicna in tehniška strojna šola ter Poklicna in tehniška elek-tro in računalniška šola Šolskega centra - To so najstarejše šole Šolskega centra Velenje. Njihova razvojna pot se je začela, ko je delavski svet takratnega Rudnika ligni- ta Velenje sprejel sklep o ustanovitvi rudarske šole, ki je seveda izobraževala izključno za potrebe tega podjetja. Sedanja poklicna in tehniška rudarska šola izobražuje za pet poklicev (prihodnje leto se jim bo pridružil še okoljski tehnik) in je edina tovrstna šola v slovenskem prostoru. Že deset let lahko dijaki nadaljujejo šolanje tudi na višji stroškovni šoli. Poklicna tehniška in strokovna šola je najprej izobraževala strugarje, kovače, varilce, vodovodne inštalaterje, danes pa izobražuje za deset poklicev s področja strojništva. Odlično so povezali aktivna tudi v drugih društvih, kjer daje z neizmerno pozitivno energijo podporo vsakemu posamezniku. Branko Meh - Izhaja iz znane velenjske mizarske družine, za ta poklic pa je navdušil tudi svoja dva sinova. Je aktiven član stanovske Jože Melanšek Anica Oblak Branka Drk Branko Meh teorijo in prakso, ki jo njihovi dijaki opravljajo pri bodočih delodajalcih. V poklicni in tehniški elek-tro in računalniški šoli usposabljajo za 14 poklicev, izobraževanje pa lahko nadaljujejo tudi na višji strokovni šoli, od prihodnjega šolskega leta pa se bodo lahko tudi na novoustanovljenih visokih šolah. Vse omenjene šole prisluhnejo potrebam gospodarstva, zato vsa leta uspešno organizirajo tudi izobraževanje ob delu. Pla kete obči ne bodo prejeli Grbp rejmejot udiP oklicna int ehniškar udarska šola,P oklicna int ehniškas trojna šola ter Poklicna inte hniškae lektro inr ačunalniška šolaŠ olskegac entra. Bran ka Drk - Prizadevno in uspešno že enajst let vodi Društvo za boj proti raku, sodelovala pa je tudi pri njegovi ustavitvi leta 1990. Kot medicinska sestra je Marijan Salobir organizacije - Obrtne zbornice Velenje, katere upravni odbor vodi že drugi mandat. Aktiven je tudi v lokalni skupnosti, med drugim je vodil krajevno skupnost Staro Velenje in opravljal pomembne naloge v gasilskem društvu. Marijan Salo bir - Je priznan mednarodni strokovnjak za sabl-jaški šport, ustanovitelj in še vedno glavni trener Sabljaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Lani se mu je izpolnila dolgoletna želja. Strokovni svet Republike Slovenije za šport pri Ministrstvu za šolstvo je potrdil njegov Program usposabljanja sabljaških strokovnih delavcev - trenerjev, ki sta ga pripravila Marijan Salobir in profesor Miha Kurner z Inštituta za šport. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi za nezazidane površine Drugi najpomembnejši vir lastnih prihodkov občin je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Velenjski svet je višino tega prispevka za prihodnje leto in leto 2010 že potrdil. Vrednost točke za izračun tega nadomestila so povečali za 6,5 odstotka za gospodarstvo, gospodinjstva, šolstvo, zdravstvo, socialo, šport in za površine deponije premoga, pepela in produktov odžvepljevanja. Zbrana sredstva bo Mestna občina Velenje porabila pretežno za vzdrževanje in obratovanje v cestnem in komunalnem programu. Nov odlok predvideva obračun prispevka za stavbno zemljišče tudi nezazidanih površin, in sicer za območja, kjer so sprejeti prostorski akti. To velja za Staro vas - sever, Vinsko Goro 2, zazidalni načrt Obrtne servisne in stanovanjske cone Stara vas, zazidalni načrt Selo ter ureditveni načrt za predele mesta Velenje. Na Gorici bo šest stanovanjskih hiš Mestna občina Velenje je že sprejela program opremljanja stavbnih zemljišč za območje zazidave Lipa vzhod na Gorici, kjer bo podjetje Vektor iz Žalca gradilo šest stanovanjskih hiš. Zagotovili bodo prometno in zunanjo ureditev, kanalizacijo, vodovod s hidrantnim omrežjem, daljinsko ogrevanje, javno razsvetljavo in zbiranje odpadkov. Skupaj bodo stroški komunalnega opremljanja na kvadratni meter parcele stali 98,14 evra (25,33 za cestno, 18,79 za vodovodno, 46,89 kanalizacijsko, 6,18 za toplovodno omrežje, 0,50 evra za javne površine in pešpoti in 0,45 za ravnanje z odpadki). Občina bo investitorju odmerila komunalni prispevek za komunalno infrastrukturo, za katero so bila v programu opremljanja določene podlage, ki predvideva izračun komunalnega prispevka na podlagi metode nadomestitve stroškov. K omenjenim stroškom bodo prišteli še stroške za obstoječo infrastrukturo, ki bodo v povprečju na kvadratni meter znašali 8,48 evra. Investitor in občina pa sta se s pogodbo dogovorila, da bo investitor sam uredil omenjeno zahtevano komunalno ureditev v višini dobrih 385 tisoč evrov, finančne obveznosti za objekte, ki bi jih morala zgraditi občina, pa bodo investitorju obračunali ob odmeri komunalnega prispevka. Spremenjeni pogoji za gradnje v Plešivcu, Cirkovcah in Bevčah Objekti ne smejo prekrivati več kot polovice parcele - Opredeljeni tudi pogoji za vrtičkarstvo Mira Zakošek Po odloku, ki so ga velenjski svetniki že potrdili, so spremenili pogoje gradnje v krajevnih skupnostih Plešivec, Cirkovce in Bevče. Med drugim so odločili, da novogradnje, dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov ne smejo presegati polovice gradbene parcele, ob tem pa je treba upoštevati tudi veljavne odmike. Objekt mora biti od najbližje točke sosednje parcele oddaljen vsaj 4 metre (v nasprotnem primeru je treba pridobiti soglasje soseda), od sosedovega objekta pa mora biti oddaljen minimalno osem metrov (to ne velja za enostavne in nezahtevne objekte). Pri gradnji objektov v pasovih varovane infrastrukture, si morajo investitorji obvezno pridobiti soglasja upravljalca, varovalni pas odmika od teh objektov pa znaša tri metre. Odlok določa tudi, da površina dozidave objekta ne sme presegati tlorisne površine obstoječega objekta, bivalni pogoji sosednjih objektov pa se ne smejo poslabšati. Gradnja ograj je dovoljena skladno z Zakonom o gradnji objektov in njegovimi podzakonskimi predpisi. Od sosednjih zemljišč morajo biti ogra- je oddaljene vsaj pol metra, dopustna pa je tudi postavitev ograje na parcelno mejo, seveda če se s postavitvijo strinjata oba lastnika. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od sosednje parcele oddaljeni vsaj meter in pol. Njihova gradnja je dovoljena na vseh stavbnih zemljiščih, ki ustrezajo zakonodaji. Odlok pa določa tudi možnost, daje mogoča tudi ureditev organiziranih območij za vrtičkarstvo, znotraj teh območij, ki morajo biti ograjeni, pa je dovoljena postavitev enega večnamenskega vrtičkarskega objekta, kije lahko pritličen, meri pa lahko največ 16 krat 7 metrov. Tudi vrtičkarstvo se bo moralo v bodoče podrediti zakonodaji. mz mz X 14. avgusta 2008 8 _DOGODKI Pripravljeni na volitve z dobrimi kandidati Stranka nova Slovenija (NSi) ima v vseh volilnih enotah kandidate za poslance v državnem zboru - Iz tukajšnjega okolja sta njena »aduta« dosedanji Drago Koren in Mitjan Bizjak Tatjana Podgoršek Minuli petek je na novinarski konferenci v prostorih gasilskega doma v Šaleku podpredsednica stranke Nova Slovenija (NSi) in evropska poslanka Ljudmila Novak predstavila kandidata stranke za jesenske parlamentarne volitve iz tukajšnjega okolja. V sedmem okraju pete volilne enote bo za poslanca kandidiral Mitjan Bizjak, v osmem volilnem okraju pete volilne enote pa dosedanji poslane NSi Drago Koren. Ljudmila Novak je povedala, da se stranka marljivo pripravlja na jesenske državnozborske volitve in da ima v vseh volilnih enotah dobre kandidate. Izrazila je prepriča- nje, da bodo volilci in volilke na osnovi dosedanjega uspešnega dela poslancev in ministric NSi-ja podprli njihovo kandidaturo. Zavrnila je namige, da bi bilo znotraj stranke kaj hudo narobe. »Nismo vedno soglasni v vseh zadevah. Politiki veliko razmišljamo, imamo mnogo mnenj, vendar NSi v pripravah na volitve deluje enotno in zavzeto.« Za kandidaturo se sama tokrat ni odločila zato, ker ne želi prekiniti mandata evro poslanke. Opravila ga bo do konca in prihodnje leto bo znova kandidirala na evropskih volitvah. Univerzitetni diplomirani inže- nir geodezije, 48-letni Drago Koren iz Lokovice, je navedel več razlogov za svojo ponovno kandidaturo. "V ospredju so zelo dobre in pozitivne izkušnje sedanjega mandata poslan ca. V Slove niji je potreb no še veliko postoriti, zadeve pa so dobro zastavljene. Mislim, da lahko veliko storim za Slovenijo in za okolje, iz katerega izhajam." Če bo izvoljen, se bo zavzemal za boljši položaj mladih, mladih družin in družin z več otroki. Njegovi drugi prednostni cilji pa bodo med drugim boljše zdravstvo, učinkovitejša kmetijska politika, spodbudnej- še tesnejše povezovanje med gospodarstvom in znanostjo, varstvo starejših, invalidov in tistih, ki potrebujejo pomoč za izboljšanje kakovosti življenja, za pravno državo z učinkovitim pravosodjem. Prepri- čan je, da bo lahko veliko storil tudi za razvoj Šaleške doline, zlasti glede izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi, za Šoštanj in njegove prebivalce pa še: »V to okolje bo zaradi velike naložbe v 6. blok Teša prišlo veliko tujcev, veliko delovne sile, kar lah ko za sabo pote gne tudi negativne pojave, kot je naraščanje kriminala. V tem obdobju bi bilo smiselno imeti v Šoštanju policijsko postajo. Prav tako menim, da ne bi bila odveč skrb za bolj šo zdravstveno službo.« Mitjan Bizjak je Velenjčan, star 46 let, po poklicu je univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa. Zaposlen je kot sekretar in vodja oddelka za promet na ministrstvu za notranje zadeve. Je simpa-tizer stranke, za kandidaturo pa ga je spodbudila želja po soustvarjanju stabilne in varne Slovenije, Slovenije kot dežele vrednot. Doslej so se mu v življenju uresničili vsi zadani cilji. Zato verjame, da se da s trdim delom veliko doseči. Njegovi cilji ob morebitni izvolitvi bodo: ustvarjanje prijaznega okolja za razvoj gospodarstva in podjetništva, socialna in pravna država. Zavzemal se bo za reforme v sistemu izobraževanja, za ustvarjanje prijaznega okolja družinam, ki bodo na osnovi tega lažje poskrbele za večjo nataliteto. SuperDružba Mladega foruma SD S projektom SuperDružba želijo javnosti sporočiti, da so mladi aktivni in vedo, kaj hočejo - Propagandne akcije po celi Sloveniji Tjaša Zajc »Želimo sporočiti, da mladi vemo, kaj hočemo, in bomo to tudi poskusili uresničiti«, je na predstavitvi SuperDružbe v Velenju prejšnji torek poudaril predsednik Mladega foruma SD Maribor Tadej Ekart. Kljub dežju, ki je vplival na manjše število obiskovalcev na Cankarjevi ulici, je dogajanje pritegnilo predvsem najmlajše. Ob glasbi so pogledali brošure, bolj zanimive zanje so bile čokoladice in napihljive žoge. Glavni namen dogodka pa je bil v prvi vrsti izobraževanja, krajša čakalna doba za prvo zaposlitev, več štipendij, večja povezanost študija s praktičnim delom. Na področju družine bi želeli zagotovljen prostor v vrtcu za vsakega otroka in primerne zaposlitve za mlade starše. Poudarjajo tudi pomen mladih pri odločanju in izražajo željo po sredstvih za mladinske organiza cije. V času predvolilne kampanje namerava Mladi forum, kot je dejal Ekart, predvsem podpirati stranko in prepričati mlade, da gredo na volitve, jim sporočiti, daje njihov glas pomemben. V torek je bilo ob mladih SD-jevcih največ najmlajših, ki so se posladkali s čokolado ali se zabavali z napihljivimi žogami. predstaviti alternativni program stranke SD s posebnim poudarkom na problematiki mladih. Kot je povedal Ekart, program zajema teme »od prve zaposlitve, stanovanj za mlade do mladih družin in izobraževanja.« Ključni poudarki, ki jih navajajo, so brezplačno izobraževanje in dostop do knjižnic, priznavanje dodatnega Drugače pa aktivnosti v predvolilnem času ne bo več kot običajno, saj, kot pravi predsednik Mladega foruma Šaleške doline Mitja Kontič, »delamo cel čas, ne samo zadnji mesec«. ju pripravili zaključno prireditev in na njej širši javnosti predstavili, kaj so počeli v delavnicah. Poleg likovnih smo na razstavi videli še izdelke iz volne, krp blaga, iz šči-palk za perilo, predstavili pa so tudi, kaj so se naučili v delavnici tujih jezikov. Tokrat so se učili sporazumevanja v kar treh jezikih: angleščini, španščini in nemščini. Po besedah predsednice Karitas Mozirje Alenke Brezovnik ima delavnica več pomenov. »Otroke, ki med počitnicami nimajo organiziranega dopoldanskega varstva, želimo privabiti in jih navdušiti za izdelavo lepih stvari. To nam dobro uspeva.« Počitniške dejavnosti pa niso edina aktivnost Karitas Mozirje. V čim večji meri poskušajo prisluhniti potrebam mlade, srednje in starejše generacije, jim pomagati bodisi z dodelitvijo hrane ali samo z obiskom, s pogovo rom, pomočjo na domu. Prav tako organizirajo dobrodelne koncerte. »Počnemo kar nekaj stvari in verjamem, da bomo s tako marljivimi prostovoljkami v prihodnje še bolj prepoznavni po svoji dejavnosti,« je sklenila pogovor Alenka Brezovnik. Z zaključne prireditve Karitas med počitnicami skrbel za otroke Karitas Mozirje tudi letos organiziral mednarodno počitniško delavnico za predšolske otroke - Med dejavnostmi tudi učenje treh tujih jezikov - Skrb za vse generacije Tatjana Podgoršek Karitas Mozirje je letos že petič organiziral mednarodno počitniško delavni co za pred šol ske otro ke. Na njej je sodelovalo 40 otrok iz vseh delov Zgornje Savinjske doline, bodisi da imajo tu stalno bivališče ali pa so se v tem času tu mudili s starši na dopustu. Minuli petek so v Slomškovem domu v Mozir- Alenka Brezovnik je prepričana, da bodo s tako marljivimi prostovoljkami še bolj prepoznavni po svoji dejavnosti. POGOVOR »Predlogi opozicije so bili praviloma preglasovani« Bojanu Kontiču se izteka tretji mandat v državnem zboru, kandidira pa tudi zdaj, tokrat prepričan, da bo SD v koaliciji Mira Zakošek Bojanu Kontiču, SD, se izteka tretji mandat v državnem zboru. Z njim ni zadovoljen. Leta 2004 v volilni kampanji sicer Socialni demokrati niso veliko obljubljali, pa še tisto, kar so, je »ostalo v zraku.« »Ljudje nam pred štirimi leti niso zaupali dovolj glasov, da bi lahko pomembneje krojili slovensko politiko. Ko se je sestavljala sedanja desnosredinska vlada, v katero je žal vstopil tudi DeSUS, smo mi ostali v opoziciji. Opozicijski poslanci in poslanke pa lahko s svojimi konstruktivnimi predlogi, včasih tudi poslanskimi vprašanji in pobudami, zgolj prispevajo k temu, da se rešitve, kijih predlaga vlada v parlamentarnem postopku odločanja izboljšajo, spremenijo. Seveda imajo tudi zakonsko možnost predlagati zakone, a njihova usoda je že vnaprej znana. »Možnosti za uspeh skorajda ni« pravi Bojan Kontič, ki je v tem mandatu sodeloval pri pripravi nekaterih zakonov (npr. Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobi čku, katerega prvopodpisani predlagatelj je bil) in vložil kar nekaj amandmajev, a so bili njego- vi poizkusi praviloma neuspešni. »Največja težava ni v tem, da koalicija zavrne veliko večino opozicijskih predlogov. Težava je predvsem v delitvi ljudi na naše-vaše. In če omenim le zavrnitev podelitve konce sije za novi dom za varstvo odras lih v Velenju, je to kaplja čez rob, ki zahteva jeseni spremembe,« pravi Kontič. nih demokratov ni zavezana, da bi na sejah državnega zbora potrjevala tudi predloge, o katerih niso dosegli soglasja. »Na sejah delovnih teles in tudi na samih sejah državnega zbora smo vedno jasno in glasno povedali, kaj podpiramo in čemu nasprotujemo. Tako smo bili v partnerstvu za razvoj konstruktiven partner, v državnem zbo- Socialni demokrati so pristopili tudi k tako imenovanemu partnerstvu za razvoj, znotraj katerega so iskali možnosti, da najdejo skupaj z vladnimi strankami rešitve temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja Slovenije. Znotraj tega partnerstva so dosegli dogovor, da poslanska skupina Social- ru pa konstruktivna opozicija.« Kljub temu pa je tudi kar nekaj področij, s katerimi je Bojan Kontič zadovoljen. To še zlasti velja za konsenz, ki so ga dosegle politične stranke in spremenile tri člene ustave. S tem so zagotovili pogoje za uvedbo t. i. drugostopenjske lokalne samoupra- ve. Prav s tem pa se Bojan Kontič ne strinja, saj pritrjuje strokovnjakom, ki pravijo, da je potrebno zagotoviti samostojnost pokrajin na področju financiranja in delovanja. Pokrajine naj bi bile namreč samostojne enote, podob no kot obči ne. » O pokrajinski zakonodaji ne bom izgubljal preveč besed, ker menim, da to, kar so počele in počno vladne stranke, ni dobro za decentralizacijo države in njeno regio-nalizacijo. Nesprejemljivo je nasilje, ki ga zganjajo s svojimi predlogi zakonov ter enkrat takšnim, drugim drugačnim risanjem pokrajin po zemljevidu, in to brez resne, tehtne presoje, z izkoriščanjem instrumenta referenduma, ob katerem spregledajo neudeležbo na njem. Ta je bila sicer jasen znak protesta proti načinu uvajanja pokrajin. Sprašujem se, ali Slovenija potrebuje takšne pokrajine, ki jih bomo sprejemali na izredni seji slovenskega parlamenta tik pred iztekom tega mandata. Gotovo bi bilo bolje pretehtati in dobro uskladiti vso zakonodajo o ustanovitvi pokrajin, v katerih bomo kasneje živeli,« pravi Kontič, ki se malo za šalo, malo zares pohvali, da je bila koalicija v prvem letu tega mandata celo tako razumevajoča, da je sprejela njegov amandma za 150 milijonov takratnih tolarjev za posodobitev ceste Arja vas-Velenje. »To mi je takrat vlilo upanje, da se bo kakšen dogovor, če bo dovolj strokovno pripravljen in utemeljen, le dalo uskladiti, »pravi Kontič in dodaja, da so kasneje ti upi padli v vodo, saj jih je koalicija povsod tam, kjer ni potrebovala dvotretjinske večine glasov, gladko preglasovala, saj lahko, tako pravijo, na prste ene roke preštejejo amandmaje, kijih je vložila opozicija in so bili sprejeti. Prav tako pa so bili zavrnjeni nekateri predlogi zakonskih rešitev, češ, da vlada o tem že razmišlja, da že pripravlja zakon, a bo večina teh ostala v tem mandatu nerešenih. Bojan Kontič bo v sedmem volilnem okraju pete volilne enote kandiral tudi v tem mandatu, v katerem, tako je prepričan, bo SD v koaliciji. In kako vidi Slovenijo čez štiri leta? »Naša vizija je Slovenija kot ena od najbolj razvitih in najbolj solidarnih družb in držav. Z ustvarjalnim ravnovesjem med tekmovalnostjo in solidarnostjo bomo dali nov zagon gospodarskemu razvoju ter okrepili socialno varnost in blaginjo vseh ljudi. Vidimo nova podjetja, ki razumejo izziv novih tehnologij. Vidimo nova delovna mesta, ki dajejo varnost in ustvarjalni izziv vsem, ki si želijo in zmorejo delati. Vidimo močne in moderne javne storitve, ki lajšajo življenje ljudi in krepijo njihove potenciale, vidimo kakovostno znanje, ki vre v radovednih glavah vseh generacij. Vidimo k bolniku usmerjeni zdravstveni sistem, ki temelji na univerzalnosti, solidarnosti in enaki dostopnosti in ki se prijazno in hitro odziva na potrebe ljudi, vidimo čisto in varno okolje - zeleno Slovenijo ... Tako smo zapisali v našem programu in takšno Slovenijo vidim in si želim tudi jaz.« 126 poslanskih vprašanj Bojan Kontič je postavil vtem mandatu 124 poslanskih vprašanj in je bil na tem področju eden najbolj aktivnih poslancev. Z njimi je opozoril na številne težave v zdravstvu, največ vprašanj pa je bilo povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, kjer so postopki pogosto zastali. Nenehno je opozarjal na potrebnost gradnje hitre ceste, ki jo kljub vsem pripombam in aktivnostim ne bomo začeli, tako kot je obljubil predsednik vlade Janez Janša na obisku v naši regiji, graditi v letošnjem letu, ampak se bo pričetek te gradnje zavle kel še za nekaj let. »Znova malo skačem v prazen bazen« Poslanec SDS Mirko Zamernik na jesenskih volitvah za poslanca ne bo kandidiral - Z doseženim pogojno zadovoljen - Človek mora poslušati notranji glas Tatjana Podgoršek Poslanec SDS Mirko Zamernik iz Luč bo letošnje jesenske državnozborske volitve spremljal mnogo bolj sproščeno kot pred štirimi leti. Ne bo se namreč več potegoval še za en mandat poslanca. »To je bila moja odločitev,« se je odzval na vprašanje, ali se je za takšen korak odlo čil sam ali stranka, in nadaljeval: »Že pred 15 leti, ko sem pri 28 letih vstopil v politiko, sem vedel, da do kon ca kari e re tega ne bom mogel početi.« O umiku je razmišljal že pred štirimi leti, saj je ocenil (tako kot je po osmih letih zapustil županstvo), daje dovolj dolgo poslanec.»Vendar je bil takrat položaj specifičen: stranka je imela realne možnosti za prestop iz opozicije v pozicijo.» Ker je tako ocenil tudi sam, se j e odločil in aktivno sodeloval pri tem. Uspelo jim je. Danes je stranka, meni, v dobri kondiciji, dobro ji kažejo ankete in tudi vse ostalo, »zato je sedaj pravi čas za umik. Če bi našel izgovor za ponovno kandi- MirkoZ amernik, SDS:" Računam, da bom tudi vp rihodnje pomagal pri sooblikovanju potencialnih kandidatov, jih pripravljal zav eščinej avnegan astopanja." daturo, bi ga najverjetneje čez štiri leta spet. Še vedno pa bi bil v letih, ko bi se bilo potrebno ozreti tudi kam drugam.« Na vprašanje, kaj bo počel, ko ne bo več poslanec, je Mirko Zamernik odgovoril: »Če povem odkrito, sem takrat, ko sem stopil na pot politike, skočil v prazen bazen. Tudi sedaj malo skačem v prazen bazen, vendar sem prepričan, da bo pot vsaj toliko uspešna, kot je bila doslej. Vidim sicer neko generalno smer, kam naj bi se podal. Človek mora biti odprt za priložnosti, ki se ponudijo. Kajti če se preveč osredotočiš na določeno stvar, si lahko kasneje razočaran ali pa zamudiš kakšno drugo, celo boljšo priložnost. Tega so me naučile dosedanje izkušnje.« Nemalo ljudem v stranki ali na kakšnih drugih srečanjih je, kot pravi, govoril o motivaciji, o javnem nastopanju, o veščinah tega ... Po njegovem prepričanju mora človek poslušati svoj notranji glas, svojega notranjega vodnika. Takrat se bo gotovo zgodilo tako, kot je prav. Če tega sam ne bi poslušal in bi sebe še kar silil s kandidaturo, bi naredil nasprotno, kar govori drugim. Ni ravno človek, ki rad primerja zadeve, tudi mandate med sabo, kajti primerjave so včasih zelo nehvaležne. Bi našel pluse in minuse. »Če bi v grobem potegnil črto, sem z doseženim pogoj no zadovo ljen.« Pre pri čan je, da bodo nekatere stvari, ki jih doslej še niso uresničili, uresničili v prihodnje. »Med njimi cenejšo izgradnjo cest, kar je bil osrednji cilj mojega programskega paketa, s katerim sem nastopil na volitvah pred štirimi leti. Naši gradbeni lobiji so tako okosteneli, zakoreninjeni in počnejo včasih take stvari, da se ti kar koža naježi.« Poslanskih časov se bo spominjal z zadovoljstvom tudi zaradi tega, kar je dobrega storil za regijo Saša. Ponosen je na posodobitev ceste Kranski rak-Podvolovjek v matični občini, vesel, da so Golte dobile novega lastnika. Tudi vlaganja v izgradnjo bloka 6 šoštanjskih termoelektrarne ga navdaja s ponosom in zadovoljstvom. »To so svetle točke. Kakšno bi morda še lahko omenil, kakšno pa bi kazalo še izboljšati.« Tudi ko ne bo več poslanec, bo še politik, kajti na nek način te to delo zaznamuje. Enako kot doslej bo sodeloval in deloval v stranki, pomagal pri sooblikovanju potencialnih kandidatov, jih pripravljal za veščine javnega nastopanja. Ga zanimajo županske volitve čez dve leti? »Tako kot sedaj razmišljam, se mi zdi, da bi s tem prestopil nekaj, kar sem že 'dal skozi'. Torej, zadeva ni aktualna. Če bi se zgodilo kaj posebnega, če bom povsem razočaran nad delom sedanje občinske oblasti, pa kaj se ve,» je končal pogovor Mirko Zamernik. Cesta Simona Blatnika 18, tel.: 03/ 898 56 50 Sporočamo, da bomo 18. avgusta pričeli z rekonstrukcijo Aškerčeve ceste v Velenju, ki zajema cesto od Kidričeve do Stanetove ceste v dolžini 336 metrov in odcep do hiše Aškerčeva 28 v dolžini 93 metrov skladno z zahtevami investitorja MO Velenje. Na zgornji sliki so s točkami od 1 do 6 označene točke postavitve znakov za spremenjeni prometni režim. Prosimo za razumevanje! "»HAS Znani po produkciji mladih umetnikov V Galeriji Velenje trenutno usmerjeni v raziskovalno delo in varstvo kulturne dediščine - V tem času na ogled dve razstavi, 19. razstava Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter razstava Veliborja Barišiča Vesna Glinšek Med potepanjem po mestu smo med drugim zavili tudi v Galerijo Velenje, kjer smo se pogovarjali z vodjo mag. Mileno Koren Božiček. Povedala nam je, da so pri njih dejavni vse leto, a se v poletnih mesecih usmerijo predvsem v raziskovalno delo in varstvo kulturne dediščine. To pa ne pomeni, daje galerija prazna. Še vedno si lahko ogledate kar dve razstavi, ki so ju odprli ob koncu meseca junija. Gre za 19. razstavo diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Ljubljana, v zgornjem nadstropju pa se lahko sprehodite med deli Veliborja Barišiča, ki nosijo skupen naslov Boom, boom, boom. »To je avtor, zanimiv tako v slovenskem kot tudi v evropskem in svetovnem prostoru, čeprav deluje šele prvo leto po zaključku akademije,« pristavi Božičkova in nadaljuje: »Naša galerija je znana predvsem po produkciji mladih umetnikov. Predstavlja torej mlade, še neodkrite avtorje in sledi nji- IOT COOL /unnF Milena KorenB ožiček:» Ogledr azstav pri nas je popolnoma brezplačen.« hovemu razvoju. Kasneje, po nekaj letih, ko postanejo priznani in njihovo delo dozori, spet razstavljajo pri nas.« Kako pogosto pa Velenjčani svojo galerijo sploh obiščemo? »Kot galerist to težko ocenjujem z objektivnimi očmi. A glede na to, da je vstop v našo galerijo brezplačen, bi pričakovala, da bi tisti, kijih vsaj malo zanima, kaj se dogaja za stenami te hiše, vendarle vstopili. Velikokrat namreč opažam, da ljudje prihajajo do vrat, poskušajo pogledati v prostor, vstopijo pa ne.« Vse razstave si lahko ogledate popolnoma samostojno, če pa želite, vam kdo od strokovnjakov z veseljem priskoči na pomoč in vam razloži, kaj vse v sebi skriva določeno delo. Do konca leta bo pri njih še zanimivo. Sodelovali bodo s festivalom mladih kultur Kunigunda, prav tako pa bodo odprli še nekaj razstav, in sicer razstavo slik in fotografij Iztoka Šmajsa, razstavo Lubi Slovenci in druge. Eno odr azstavljenih del Majhne knjižice tudi kot darilo ob obisku Obiskali smo kulturnico Velenje -Trenutno v njej poteka predvsem prodaj a učbenikov - V septembru načrtuj ej o predstavitev knjige za osnovnošolce Vesna Glinšek Ob sprehodu skozi mesto se vsak, ki ima vsaj malo občutka za knjige in umetnost, ustavi v kulturnici. Tako je storil tudi Naš čas, ki se je o dogajanju v njej pogovarjal z Boštjanom Odrom. Povedal je, da so trenutno bolj dopustniški in prireditev pri njih skorajda ni, imajo pa še vedno polne police takšnih in drugačnih knjig, razstave in pa osvežilne poletne čaje. Dogajanje med letom pa je Boštjan opisal tako le: »Ne samo, da gostimo veliko pesnikov in pisateljev, temveč imamo v naši sredi radi tudi slikarje in ostale likovne umetnike. Letos je bilo namreč pri nas že pes tro in tudi še bo, a od septembra naprej, ko bosta med drugim dva osnovnošolca svojim sovrstnikom ob čaju in ker si kakšno knjigo raje enostavno sposodijo v knjižnici,« dodaja Oder. Kakor koli, ob našem obisku Kul-turnica ni bila prazna. Ena od obiskovalk nam je povedala, da tu in tam sicer kupi kakšno knjigo, a ne prav pogosto, saj seji zdijo precej drage. Posebej pa je še poudarila, da je zanjo pomembno to, da vedno najde knjigo, ki jo išče. O tem, kaj kupu- jejo, pa je Oder povedal: »Nekateri zase, to so predvsem zbiratelji, ki si ustvarjajo svoje knjižnice doma, veliko pa jih pride po knjigo za darilo. Ravno pred kratkim je k nam prišla gospa, ki je povabila nekaj ljudi k sebi domov, tu kupila čisto majhne knjižice in jih gostom podarila ob vinu. Zakaj ne?« Boštjan Oder:» Ljudje si večinomav zamejo čas za knjigo lep oleti.« piškotih predstavila knjigo Pisma Lili. Sedaj pa je za kaj takšnega prevroče in mislim, da si malo dopusta enostavno moramo privoščiti. Zato se v tem trenutku osredotočamo predvsem na prodajo učbenikov. Žal opažamo, da ta počasi upada.« Opazili pa so tudi, da se niti knjige ne prodajajo tako, kot bi si človek želel. »Moje osebno mnenje je, da ljudje berejo premalo oziroma si za knjigo vzamejo čas le poleti, ko so dopusti in se človek lahko umiri ter se posveti samemu sebi. No, in če že berejo malo, potem kupujejo še manj. Morda zaradi cen in pa zaradi tega, VK ulturnici sil ahkoo gledate tudiu metnišker azstave. Začel se je festival Prešmentane citre Letos že jubilejna 20. obletnica - Več domačih izvajalcev Začelo se je včeraj v atriju Velenjskega gradu, ko so zvoke glasbe iz citer privabljale »Mladenke s citrami« Tanja Lončar, Neli Zidar Kos in Karmen Zidar Kos. Koncert je bil posvečen najbolj znani slovenski cit-rarki prve polovice dvajsetega stoletja Dragi Košmerl. Festival Prešmentane citre bo letos v mestu prisoten že dvajsetič. »Prvič smo ga organizirali leta 1989, ko citre niso bile niti znane niti popularne. Danes jih igrajo v glavnem mladi,« je povedal vodja festivala Marjan Marinšek, ki bo letos nastopil tudi sam. Ena od letošnjih novosti bo tudi ta, da bodo nastopili domači glasbeniki. »Redno smo gostili glasbenike iz tujine, letos pa bo več poudarka na domačih izvajalcih,« je med drugim povedal Marinšek. Program festivala se bo nadaljeval v soboto na Cankarjevi ulici. Deset citrarjev bo od desete ure dalje skrbelo za malo drugačno dopoldne v središču mesta. V torek, 19. avgusta, se bodo v atriju Velenjskega gradu predstavili Gospodje s citrami, koncert pa bo posvečen najbolj znane- mu slovenskemu citrarju iz prve polovice 20. stoletja Ivanu Kifarletu, ki je izdal 20 notnih zbirk. Zadnji dogodek v okviru festivala pride na vrsto četrtega septembra, ko bo v kulturnem domu srečanje citrarjev ljudskih pevcev in godcev. Citrarsko društvo in Festival Velenje bosta ob tej priložnosti najzaslužnejšim podelila priznanja ob 20. obletnici. Podelili bodo še naziva Prešmentani citrar in Prešmentana citrarka, dobila pa ga bosta glasbenika, ki bosta na festivalu naredila najboljši vtis. ■ Tjaša KOLONA Made in China Nataša Tajnik Stupar Ob poletnem večeru na morskem zraku si upam priznati, da še nisem bila nikoli na Kitajskem. Ker sem še vedno na dopustu, Vam bom, dragi bralci, poletno »zatežila« o Kitajcih, plastiki, bleščicah, Tibetu, kitajski svili. Tako ali tako je vseeno, ali pišem o kislih kumaricah ali pa modrujem o pomenu olimpijskih iger za svetovno globalizacijsko zavednost. Seveda sem se odločila, da bom pisala o Kitajcih, ko sem rahlo škilila na prenos otvoritve olimpijskih iger v Ptičjem gnezdu. Veličina skupinskosti je verjetno marsikateremu gledalcu ali mimobežnemu opazovalcu nostalgično obudila spomin na praznovanja ob 25. maju v času naše bivše domovine Jugoslavije. Usklajenost teles in koreografija, ki nosi s sabo tradicijo ene vodilnih svetovnih nacij, nas je popeljala v mešanico občutkov o različnosti, barvi kože, pomenu enakosti in drugačnosti. Made in China je oznaka na veliki večini srednje- ali niz-korazredne robe, na plastiki, poceni cunjah in ostalem. Oznaka »made in China« je seveda v zelo slabi poziciji, saj slabšalno označuje nekvaliteto in hitro masovno proizvodnjo, pri kateri je pomembna kvantiteta in zaslužek na prodano količino. Vendar ob hitrem opazovanju otvoritve OI in skrbi za zdravje športnikov (da se ne bi nadihali preveč onesnaženega zraka) bi lahko upravičeno sklepali, da se na Kitajskem dogaja nekaj drugače kot ponavadi. Seveda bi rada še enkrat poudarila, da še nikoli nisem bila na Kitajskem in da je moje razmišljanje lahko čisto autsajdersko in na pamet. Bilo bi pa krivično, da bi pozabili na kitajske pande, na hitro se razvijajočo nanotehnologijo, na kitajsko svilo, pirotehniko, klasično kitajsko slikarstvo, na tradicionalno arhitekturo, na kitajsko floto, kije v času renesanse v Italijo prinesla zapisane dosežke, kijih je zahodna kultura z Leonardom vred menda prekopirala, na plastične opanke za v vodo, na svetleče ponaredke holandskega slikarstva, ki smo jih lahko kupili tudi v Velenju, na petarde in bliskajoče se pasje bombice, na super kitajsko hrano in še kaj. Kitajska je tako velika, da si mi mali tega sploh ne moremo predstavljati, sicer z najnižjim rodnim prirastkom, a vseeno organiziranost mase presega vsa pričakovanja vizualnega občutka reda. Kitajci imajo vrhunsko sodobno umetnost, vendar je na žalost zahodnjaki ne poznamo, saj smo tako zagledani vase in našo lastno blagovno znamko, lažno nosilko razvoja svetovne civilizacije. Celotno stanje duha na Kitajskem je naravnano h hitremu razvoju in napredku, stremljenju h novostim in vlaganju v infrastrukturo prihodnosti. Tudi slabe strani takšnega nacionalnega velikana so navkljub pozitivnosti ostalih grozljive. Cim večji je nacionalni velikan, tem večje in bolj pereče so boleče občutljive točke. Kitajci pač imajo Tibet in ta je boleč že od nekdaj, imajo popolnoma razslojeno družbo in kdo ve, kaj bi se zgodilo z njimi, če bi ne bilo komunizma. A vendar to ni moj namen in sporočilo te kolumne. V glavnem Kitajcem lahko čestitamo za vrhunski spektakel ob otvoritvi olimpijskih iger v kontekstu »shine and glow«. Čestitamo jim lahko za podvige v sodobni arhitekturi, ki nam laikom izgledajo kot znanstvenofantastične napovedi prihodnje orientacije vizualnega sveta. Slabšalna in masovna »made in China« lahko vsak trenutek zavzame vodilno mesto v kontekstu svetovnega globalnega trga in razvoja megalomanskih razsežnosti. Glede na gensko raznovrstnost in količino osebkov imajo Kitajci genialne ume, ki zagotovo čakajo na svoj veliki met in mi, superiorni zahodnjaki, se bomo zagotovo nevoščljivo muzali ob uspehih in organiziranosti usklajene kitajske masovne koreografije, v kateri tudi najmanjši posamezni člen deluje in je vreden kot celota. Temelj tradicije je trden kot kamen, skala, kost. Mostovi med vzhodom in zahodom pa še vedno trhli in zapuščeni. Jaz pa z velikim veseljem uporabljam tradicionalne kitajske čopiče, saj so poceni, mehki in iz naravnih ščetin. Hitro »crknejo«, a vendar so zame nenadomestljivi, sploh pa v času dopustov in kislih kumaric, ko tudi umetnost in umetniki z možgani na »off« ustvarjamo akvarelne krace na soncu in plaži. Upam, da se niste dolgočasili ob prebiranju te kolumne in da boste z veseljem spremljali največji svetovni športni spektakel, za katerega so Kitajci navkljub vsemu vložili prav vse, kar so. Ne smemo pa pozabiti na navijaškega duha s sloganom »dajmo naši«, pa čeprav zaradi časovne razlike za nas sredi noči. 107,8 MHz \ÄDUmQkU IDS ČAS(°)PDSD0l M®Z¿W Glasbene novičke (Hiper)aktivna Tjaša Zajc:» Delo nalo kalnemmed iju je boljdi namično.« Vsaj kar se dela tiče. Kaj drugega pa na Našem času in Radiu Velenje nismo preverjali. O kom sploh pravzaprav govorim? O Tjaši Zajc, ki v naši hiši počitniško delo opravlja že tretje leto. Sicer pa je aktivna tudi med letom, ne samo poleti. Kar redno že namreč pripravlja tako članke za časopis kot prispevke za radio. Poleg tega je imela ravno letošnje (kaj kmalu bo že lansko) študijsko leto oddajo na radiu - V imenu Sove. V njej je skupaj s sovoditeljico gostila najrazličnejše goste, tu in tam pa je bila oddaja namenjena kakšni posebej izbrani temi. No, in to še zdaleč ni vse, kar Tjaša počne. Če seznam nekoliko skrčimo in povemo na kratko - je predsednica Fotokluba Zrno, študentka novinarstva, v okviru Mladinskega centra Velenje sodeluje pri projektu Evropski uličar ... O, pa še nekaj - dela tudi na Slovenski tiskovni agenciji (STA). »Tu predvsem ugotavljam, daje agencijsko delo dru-gač no kot delo na lokal nem časopisu, ker je sistem dela druga čen. Pri agen cij skem delu ne moreš izražati svojega mnenja, saj morajo biti vsi članki čim bolj nevtralni, pa še tematika je večinoma na državni in svetovni ravni. Tu, na lokalnem mediju, je drugače. Všeč mi je, ker je delo bolj dinamično, več lahko pišem, izražam svoje mne -nje, hodim dejansko na teren,« pojasnjuje Tjaša in dodaja: »Posebej pa sem navdušena nad radijskim delom. Da lahko pripravljam različne prispevke.« Predvsem pa pravi, da si želi korak naprej narediti v fotografiji. »In zelo rada bi, da bi naš fotoklub nekoliko bolj zaživel.« Torej fotoklubovci, kaj še čakate? Akcija! ■ vg ... na kratko... DOMEN IN PETRA Kamasutra je naslov skladbe, ki sta jo posnela Domen Kumer in Petra Pečovnik. Čeprav je Domen že dalj časa razmišljal o duetu, je menda šele ob Petri začutil, da je našel tisto pravo drugo polovico. Videospot za skladbo nastaja na Mauritiusu. 15 LET DRINKERSOV Zasavska skupina Drinkers praznuje petnajsto obletnico delovanja. Jubilej je zabeležila z izdajo albuma z naslovom Hajdi in številnimi koncerti po Sloveniji. Praznovanje obletnice bodo zaključili 20. septembra v Ivančni Gorici na velikem Rulstocku. METAL MANIA OPEN AIR V Komnu se danes (14. 8.) začenja največji festival Metal Mania Open Air doslej. Trajal bo kar tri dni, do 16. avgusta, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili 35 skupinam z vsega sveta, kate rih glas ba obse ga žan re od heavy metala do grinda ter od gothic do black meta la. GRAND ROCK SEV NI CA Na idilični lokaciji gradu Sevnica bo tudi letos potekal dvodnevni festival Grand Rock Sevnica. V petek, 29. avgusta, bodo nastopili Big Foot Mama, Hladno pivo, Res Nullius, Overflow, No Rules in Meanless. Posebni gost večera bo Lojze Slak. V soboto, 30. avgus ta, pa bodo oder zavze li Siddharta, Urban & 4, Gatuzo, Holder, Carina ter skupina Jezus osebno. IGGY POP & THE STO O GES 29. septembra v Slovenijo prihaja legendarni Iggy Pop s svojo skupino The Stooges. Nastopil naj bi v Hali Tivo li, upa mo pa, da se ne bo kaj zap -let lo, saj so sku pi ni pred krat kim v Montrealu ukradli tovornjak z opremo. V Sloveniji je Iggy do sedaj nastopal dvakrat, s svojo originalno zasedbo pa se bo tokrat pri nas predstavil prvič. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. ZERO ASS0LUT0 feat. NELLY FURTADO -Win Or Lose 2. R.I.O. - Shine 3. GORAN KARAN - Di si rasla Zero Assoluto je italijanski duo, ki ga sestavljata 31-letni Thomas de Gasperi in 30-letni Matteo Mafucci. Oba prihajata iz Rima in se poznata še iz gimnazijskih let, ko sta tudi ustanovila duo Zero Assoluto. Glasbeno delujeta že skoraj deset let in sta pri naših zahodnih sosedih precej priljubljena, sodelovanje z Nelly Furtado pa jima je prineslo uspeh tudi izven meja domovine. Skladba Win Or Lose, ki v Italiji nosi kar naslov njunega drugega albuma Appena prima di partire je druga pesem, ki je nastala v sodelovanju s priljubljeno pevko Nelly Furtado. Umrl Isaac Hayes LESTVICA DOMAČE GLASB Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Lojzeta Ogorevca - Blagoslov križa 2. Tapravih 6 - Jesensko cvetje 3. Ansambel Šestica - Skril bom žarek mesečine 4. Ansambel Erazem - Daleč od doma 5. Ansambel Petra Finka - Ribič 6. Ansambel Čepon - Večer v Horjulu 7. Zapeljivke - Prvi je prvi 8. Slovenski zvoki - Nisem pesnik 9. Lynn Marie - Glas harmonike 10. Ansambel Unikat - Poročni valček www.radiovelenje.com V Memphisu, v ameriški zvezni državi Tennesee, je umrl legendarni soul in funk glasbenik Isaac Hayes. 65-letnega skladatelja so našli mrtvega na njegovem domu poleg še delujoče tekaške naprave. Po izjavah policije naj ne bi šlo za nasilno smrt, saj je imel pokojni precej zdravstvenih težav in je okreval po kapi. Issac Heyes se je proslavil s skladbo Shaft, ki so jo vrte- mlajšimi poslušalci pa naj bi si stari avstralski rocker-ji zagotovili tudi s tem, da so svojo novo skladbo prispevali za računalniško igrico Rock Band 2. Podrobnosti o turneji Madonna, ki se bo 16. avgusta srečala z abrahamom, se bo že 23. istega meseca odpravila na veliko turnejo Sicky & Sweet. Njen prvi koncert bo v Car-diffu, turneja, na kateri bo promovirala svoj zadnji izdelek Hard Candy, pa bo sicer obsegala 15 koncertov v Evropi, med njimi 25. septembra tudi na črono-gorski obali. Če je verjeti podatkom, ki so pricurljali li v istoimenskem filmu in televizijski nadaljevanki, leta 1972 pa je za skladbo prejel celo oskaija. Slovel je kot odličen multiinstrumentalist, imel pa je tudi značilen globok glas. V letih 1969 do 1979 je izdal devet albumov, po oskarju za pesem iz Shafta, ki mu je prinesla še tri grammyje, zlati globus in nagrado edison, pa je začel Hayes igrati tudi v filmih in tv-serijah, nazadnje je posodil glas Chefu v animirani nanizanki South Park. Lepši dnevi za Britney Temni oblaki nad življenjem Britney Spears, ki naj bi jih sprožila ločitev od svojega nekdanjega moža Kevina Federlina, se počasi razgrinjajo. Pevka se tako zasebno kot na pevskem področju postavlja na svoje noge. Kot je javnosti sporočil njen menedžer Larry Rudolph, je Britney trenutno v studiu, kjer pripravlja svoj novi album. v javnost, naj bi Madonna na svojih koncertih izvedla naslednje skladbe: Intro/Candy Shop, Beat Goes On, Human Nature, Vogue, Into The Groove, Heartbeat, Borderline, She' s Not Me, Music, Devil Wou-ldn 't Recognise You, Spanish Lesson, Miles Away, La Isla Bonita/Lela Pala Tute, You Must Love Me, 4 Minutes, Like A Prayer, Ray Of Light, Hung Up in Give It To Me. Tudi Pink z novim Ameriška pevka Pink za konec oktobra (natančneje 27. 10.) napoveduje novi studijski album z enostavnim naslovom So What. Prvi single bo naslovna sklad- Novi album naj bi bil nadaljevanje prejšnjega, nastajal pa naj bi v sodelovanju s skupino vrhunskih pro-ducentov in skladateljev, so še sporočili iz založbe Jive Records. ^ Črni led AC/DC Legendarni avstralski hard rock bend AC/DC bo oktobra izdal svoj novi album z naslovom Black Ice. Zadnji album, ki so ga AC/DC izdali, je sicer izšel že pred osmimi leti, davnega leta 2000. Ob izidu novega albuma se bodo AC/DC odpravili tudi na turnejo, ki naj bi trajala kar 18 mesecev. Da bodo koncerti dobro obiskani, se verjetno ni treba bati. Predvsem jih bodo prišli poslušat starejši oboževalci. Priljubljenost med ba, ki jo je Pink sproducirala z izkušenim Maxom Martinom, ki je sodeloval že pri nastajanju njenih uspešnic Who Knew in U + Ur Hand. Videospot za pesem bo režiral Dave Meyers, kije že režiral njuna nagrajena spota U + Ur Hand in Stupid Girls (MTV Video Music Award za najboljši pop video). To bo po albumih Can't Take Me Home (2000), Missun-daztood (2001), Try This (2003) in I'm Not Dead (2006) že peti album priljubljene pevke. t 9 I i m Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje t'« 14. avgusta 2008 Praznovanje rojstnega dne, če priznamo ali ne, je nekaj lepega in posebnega. Tudi tisti, ki zatrjujejo, da jim to nič ne pomeni, se še kako raznežijo, ko človek z voščilom ubere pravo struno in se jim morda ob tem izpolni kakšna dolgoletna želja. d Kar dve dolgoletni želji pa sta se izpolnili računalničarju z velenjske Ere in možu Vere (trgovina Elan) Janezu Oštirju, ki je praznoval v nedeljo. Sinova Denis in Sašo sta poskrbela, da se je lahko z popeljal z najboljšim malim motornim letalom na svetu Boscarolovim Pipistrelom in pod vodstvom Matevža Lenarčiča, slovenskega alpinista, fotografa in avanturista, ki je s takšnim ultralahkim letalom leta 2004 obletel svet. Prvič v življenju se mu je izpolnila še otroška želja, da je v veliko torto namočil svoj obraz. Simon Ogrizek, znan velenjski vrtnar in vodja PUP-ovega vrtnarstva, je v soboto namesto da bi praznoval, rezal živo mejo. Kar prav se je odločil, saj bi bilo zelo nerodno, če bi mu komisija, ki hodi po terenu, podelila kakšno »bodečo nežo«. Se mu je pa dolgoletna želja izpolnila pred tem. Glede na to, da njihova vrtnarska enota skrbi za urejanje francoske ambasade, ambasadorka pa je zelo zahtevna, je bil presrečen, ko ga je na nedavni slovesnosti ob francoskem prevzemu vodenja evropske unije pohvalila, in to celo v slovenščini. Kljub vsemu pa letos ob svojem praznovanju, ki ga še načrtuje, ne bo pripravil francoskega večera, ampak bo to čisto slovenska zabava. d No, v primeru praznovanja rojstnega dne velenjskega župana Srečka Meha, ki se je v petek torte ob svojem rojstnem dnevu še kako razveselil, se je dolgoletna želja izpolnila tudi njegovim najbližjim sodelavkam - nazdravile so z njim in se posladkale s torto, Srečko pa je poskrbel tudi za dobro razpoloženje, saj je z rokava stresal številne vice. Se vidi, da se to poletje veliko druži z vodjo urada za negospodarske javne službe Darkom Lihtenekerjem. Tudi Irena Vrčkovnik je praznovala, tokrat okrogli jubilej, v petek. Presenečenj in dobrih želja je bilo toliko, da bi težko vse našteli, vsekakor pa se ji je izpolnila tudi njena tiha in dolgoletna. Naj zaenkrat Angleški upokojenec si je vzel ogromno časa, da mu je uspelo zložiti skupaj sestavljanko iz kar 24 tisoč koščkov. 73-letni Eric Smith je priljubljene »puzzle« sestavljal pol leta, da mu je to lahko uspelo, pa je moral iz stanovanja umakniti pohištvo in izdelati posebno mizo, za katero je sedel ure in ure. Sestavljanka iz 24 tisoč koščkov, dimenzij 4x2 metra, na kateri so delfini in čolni, naj bi bila tudi največja tovrstna »zabava« na svetu. »To je sestavljanka z najlepšim motivom od vseh, kar sem jih v svojih 30 letih sestavljanja sestavil. Celotno podobo sestavlja 12 manjših motivov. Kar ne morem verjeti, kaj mi je uspelo,« je bil vzhičen Eric, ki se je še pohvalil, da je v 30-letni »karieri« izgubil le tri delčke. Ima pa srečo, da njegov konjiček ne moti njegove 76-letne žene Marion, ki je dejala: »Če ga to zabava, pa naj ga. Sama sicer raje rešujem križanke.« Britanski strokovnjaki so objavili najstarejšo do zdaj znano šalo, ki bi jo lahko umestili v »straniščni« humor. Avtorji 3900 let stare šale so Sumerci, ki so nekoč živeli na južnem delu današnjega Iraka, prevedli pa bi jo lahko nekako takole: »Obstaja stvar, do katere nikoli ne more priti - da bi ženska »prdni-la« v naročju svojega moškega.« Šalo so objavili strokovnjaki z univerze Wolverhampton v okviru svoje raziskave o desetih najstarejših šalah na svetu. Druga najstarejša šala naj bi bila iz časa 1600 pred Kristusom, zadeva nekega faraona, sliši pa se tako: »Kako poskušaš zabavati zdolgočasenega faraona? Na ladjo v Nilu postaviš lepo žensko, ki je oble če na le v ribiško mrežo, nato pa nagovo riš fara o na, da naj gre lovit ribe.« Najstarejši britanski »vic« prihaja iz časa okrog desetega stoletja, razkriva pa opolzkost Anglosasov: »Kaj visi ob moškem stegnu in se ga vtakne v luknjo? Odgovor: ključ.« »Šale se po letih nekoliko razlikujejo - nekatere imajo vprašanje in odgovor, nekatere pa so bolj pregovori in uganke,« je povedal dr. Paul McDonald, lektor z omenjene univerze, in dodal, »da je vsem šalam skupno, da se ukvarjajo s tabuji in uporništvom«. • ••••••••••• Ze15-kratv njeni dnevni sobi Neko žen sko je strah ses ti pred televizor v dnevni sobi, saj se boji, da bi tovornjak že šestnajstič pripeljal v njeno dnevno sobo. Amanda Sandland že vrsto let živi v Wale-su, njeno domovanje pa je očitno postavljeno na zelo nevaren kraj. 15-krat so v njeno hišo namreč že zapeljali avtomobili ali tovornjaki in povzročili razdejanje in porušili stene. »Življenje v hiši, v katero se je po nesreči pripeljalo že 15 vozil, je zelo stresno in travmatično,« pravi Amanda. Prva nesreča seje zgodila pred 19 leti, v zadnjem času pa si Amanda zelo prizadeva, da bi se povečalo število prometnih znakov, ki opozarjajo na nevaren odsek, na katerem stoji njena hiša. Še drugi korak Prvi korak smo že naredili: vsi zaposleni ima-o zago-ov-jen dopust. Kdaj bomo še drugega, da bodo vsi res tudi lahko odšli na dopust?! Igre in igri ce V tem poletnem času marsik- e priprav-ja-o vaške -gre. Po mestih razne igre in igrice pogosto prirej' a- o vse leto. Predvsem največj em. Za vsak primer Velenjski komunalni energetiki so letos remont opravili v rekordnem času. Ob letošnjem muhastem poletju z ohladitvami -n točo pač niso žele-i nič tvegati. Tako in drugače Vlada j e zadovoljna z oprav-jenim delom v tem mandatu. A pravi, da bi potrebova-a še enega, da bi vse postori-a. Ali vse zavozi-a, pravi-o, seveda kritiki. Težave z vilami Velenje uma prave težave z vilami. Najprej z Vilo Binaco, pa tudi s počitniško vilo v Portorožu. Očitno pravih dobrih vil ni več. Vsaj z velenjskimi so same težave. Brez skrbi Ob podatkih, da marsik-e primanjkuj e mest v vrtcih, nekateri opozar-a-o starše, naj se pri svoj i osnovni dejavnosti malo umiri-o. A ni prob-em pri rojstvih, brezplačno varstvo za drugega otroka polni vrtce. Brezplačno za občane, ne za občine! Kdo je kriv Po »raju na zem-ji« -etos močno udar-a bož-a šiba. Mnoge zanima, kdo se j e pri nas »onim zgoraj« tako zmeril: tisti, ki so si res ustvari-i raj na zem-ji, ali tisti, ki ima- o vsak dan pekel. Raz bre me ni tev Dobro, da so se občine v Šaleški dolini dogovori-e za svoj mini cero, center za odpadke. Bodo tako z odpadki manj obremenje-va-e cesto Velenje-Arja vas. Še pomembnej e pa je, da bo šlo v Celje manj nesnage. Saj ne, da j im je mnogi ne bi privošči-i, a kaj ko to drago stane. Upoštevajte nasvet Dober nasvet j e sicer zlata vreden, a nekateri bi vendar-e raje tudi več konkretne pomoči, ne -e nasve-ov. PODEŽELJE MALA ANKETA »Živeti že, toda preživeti...? « Obiskali smo kmetij o Hrastnikovih v Slatinah v Šmartnem ob Paki - Kosij o od Braslovč do Mozirj a - Načrtov ne manjka, kaj bo od tegaj odvisno od denarj a in zdravj a TatjanaP odgoršek Za kmetijo Hrastnikovih, po domače Ilovšekovih v Slatinah v občini Šmartno ob Paki, pravijo, da je specifična. Je majhna, razdrobljena, a kljub temu ena redkih, ki od dejavnosti preživlja šest-članskodr užino. »Res je,« je potrdil našo informacijo gospodar Ladislav in nadaljeval: «Slatine ležijo na obronkih občine Šmartno ob Paki. Včasih so bile vinogradniško dokaj razvite, tu se je dalo živeti od sadja in vinograda. Toda parcel je danes ogro mno in še te so se deli le in se še delijo na manj še, zato je svet tako razdrobljen. Ker je malo ravnih površin, tudi večjih kmetij danes ni. Včasih mi kdo reče, kako je v naši vasi lepo živeti. Živeti morda že, preživeti s tem, kar daje kmetija, pa jedr uga zgodba.« Milo se mu je storilo, ko se je spo mnil na svoje mla dost ne želje, kaj bi počel, a so starši menili, da bo te lahko uresničil tudi na kmetiji. Danes, ugotavlja, da še zdaleč ni tako. Čeprav so pri hiši vsi - žena Brigita, hčere Ana, Polona, Sonja in Mateja - delavoljni in ne vržejo »puške v koruzo« že ob prvi oviri, jih zagnanost, ki so jo imeli ob prevzemu kmetije, vse bolj mineva. Razloga za to sta vsaj dva: položaj kmetijstva, razdrobljenost obdelovalnih površin. »Podedoval sem 12 hektarjev veliko kmetijo, od tega je polovico gozda, ostalo so travniki, njive in pašniki. Že starša sta preusmerila dejavnost v živinorejo. Pred 30 leti smo naredili nov hlev, v katerem je danes 28 repov, od tega 15 krav, ostalo so telice. Na leto oddamo 85 tisoč litrov mleka. Da si zagotovimo dovolj krme, imamo v najemu vsaj 15 parcel. Kosimo od Braslovč do Mozirja. Parcele so slabe in dobre, nekatere tudi v takih bregih, da ... Skratka, dela je veliko, stroški zaradi oddaljenos- ampak pomoč ostaja zgolj pri tem. Drugače si ne morejo razlagati dej stva, da je nji hova kmetija izpadla iz programa omejenih dejavnikov kmetovanja. »Ker sodi v katastrsko občino Paška vas, ki velja za ravno, nam iz tega naslova ne pripada ničesar. Ker pa nis- leto več takih, ki jih kmetova nje moti. Smrdi jim to, ono. Na podeželju bi bili radi vsi gospodarji in nemalokrat se zgodi, da te tisti, ki pridejo, učijo, kako moraš delati, kaj smeš in česa ne, sam pa kmetuješ že desetletja. V sosednji Avstriji imajo to drugače urejeno. Razmišljajo ok metijo drtih vrato ziromad opolnilnid ejavnosti, saj sicerz aradi vseo strejših pogojev kmetija nima prihodnosti. ti precejšnji in vse pogosteje se sprašujemo, kako dolgo bomo lahko še vztrajali." Kmetijska politika, meni Ladislav, je danes naklonjena predvsem velikim kmetijam, maj hne pa so sicer v raz nih dokumentih omenjene kot pomembne za poseljenost, razvoj podeželja, mo v programu, praktično nimamo možnosti za uspeh na različnih razpisih.« Poleg omejenih pogojev za kmetovanje in vse bolj muhaste narave jih žalosti tudi odnos ljudi, ki pridejo v tamkajšnje okolje. »Smo veseli, da so naši sokrajani, a je med njimi vsako Tisti, ki se odločijo za podeželje, morajo vedeti, kaj jih čaka. Položaju se morajo prilagoditi, ne morejo tistemu, ki je tu doma že kar nekaj let, postavljati pogojev.« Brigida in Ladislav menita, da kmetija takš na, kot je danes, ob vse zahtevnejših pogojih nima pri- hodnosti. Drugače pa razmišlja najmlajša hči Ana, ki ima veselje do kmetovanja, tudi v kmetijsko šolo hoče. Zato gospodarja iščeta možnost za dopolnilno dejavnosti na kmetiji. Po njunih besedah so Slatine raj za pohodnike, kolesarje in tudi druge obiskovalce. Narava je lepa, blizu je infrastruktura, večja središča. »Ukvarjamo se z živinorejo, imamo tudi nekaj vino gra da, žena zna spe či dober kruh, pri suhomesnatih izdelkih smo že nekaj dosegli. Trudimo se, da bi pridobili certifikat zanje. Izdelki postajajo zanimivi za ljudi, lah ko bi jih trži li take ali v narez kih. Za to pa bi bilo potrebno marsikaj spremeniti, preurediti, kar zahteva veliko denarja. Želja in idej imamo - poleg omenjenih - vsemu navkljub kar nekaj, kaj od tega bomo lah ko ures ni čili, pa bo odvisno od denarja in zdravja.» Prešerno so se naši gostitelji nasmehnili ob vprašanju, kako bi uredili kmetijstvo v Sloveniji, če bi bil kdo od njih kmetijski minister. Zagotovo bi poenostavili marsikaj, omejili bi birokracijo, ki porabi preveč denarja, predvsem pa bi nagradili oziroma spodbudili tiste, ki imajo voljo in so pripravljeni kmetovati. Vemo, da to ni enostavno, vendar če naša država tako rada prevzema od drugih razne zakone, zakaj ne bi bili med njimi tudi nji hovi pri me ri dob rih praks. Na področju kmetijstva jih je kar nekaj,« so še dejali Hrast-nikovi. Druženje popestri življenje na podeželju Društvo podeželske mladine Šaleška dolina združuj e mlade s kmetij in tudi druge, ki si želij o take družbe - Med prednostnimi cilji v prihodnje pridobitev novih članov TatjanaP odgoršek Minulo sredo je Društvo podeželske mladine Šaleška dolina organiziralo v Ravnah pri Šoštanju 33. tekmovanje v oranju za celjsko regijo. Po nekaterih podatkih je bilo takšno tekmovanje v Šaleški dolini nazadnje leta 1991. Na letošnjem je sodelovalo 13 oračev, od tega trije s plugi krajni-ki, ostali z obračalnimi plugi. V prvi kategoriji je zmagal Tomi Spital iz Gaberk, med tekmovalci z obračalnimi plugi pa Mitja Žagar iz Petrovč. Oba se bosta udeležila še državnega tekmovanja oračev, ki bo v Rakičanu. Društvo podeželske mladine od letošnjega marca dalje vodi Gašper Pečečnik. Ta je povedal, da šteje 40 čla nov, so pa iz vseh treh občin Šaleške doline. »V njem niso le mladi, ki so doma s kmetij, ampak tudi drugi, ki si želijo takšne družbe.« Osrednji cilji delovanja so povezovanje mladih, skrb za popestritev življenja na podeželju, spoznavanje mladih med seboj in druženje. Poleg tekmovanja v oranju je društvo letos že pripravilo kmečke igre za pokal Šaleške doline, udeležili so se kmečkih športnih GašperP ečečnik iger, ki jih organizirajo Zveza podeželske mladine po Sloveniji ali druga tovrstna društva, na kvi-zu Mla di in kmetij stvo so bili šesti, čakata pa jih še izlet in zaključek. Tudi v prihodnje bodo organizatorji in udeleženci kmečkih iger po Oračic eljsker egije so se» udarili« nan jiviK metijskez adrugeŠ aleškad olina vR avnah pri Šoštanju. Sloveniji, z izletom, zaključkom in drugimi aktivnostmi pa bodo poskrbeli za prijazna srečanja in spoznavanje mladih s podeželja ter za koristno in prijetno zapolnitev njihovega prostega časa. »Predvsem pa bomo poskusili povečati število članov. V svoje vrste zato vabi- mo predvsem mlade, stare do 20 let,» je dejal Gašper Pečečnik. Domače je le domače Velenjska tržnica je gotovo eden od razlogov, daje mestno jedro ob sobotah dopoldan bolj živahno. Na tržnico pridejo ljudje po raznorazne kmetijske pridelke tako iz mesta kot iz njegove okolice. Kako so zadovoljni s ponudbo na eni strani in kako prodajalci s kupci na drugi, je preveril tudi Naš čas. Preverite še vi, in sicer tako, da preberete, kaj so nam povedali eni in drugi. Dragica in Tomaž Imperl (kmetija Imperl, Florjan pri Šoštanju): »Na tej tržnici smo kar zadovoljni. Težave bodo verjetno potem, ko se bo morala seliti. Kam se bo selila in kako bo urejena, je še vprašanje. Ljudje pri nas lahko kupijo vso zelenjavo, plodovnice, skratka vse, kar pridelamo doma, na naši kmetiji. Z obiskom smo zadovoljni in mislim, da znajo ljudje domačo prehrano vedno bolj ceniti.« Zvonko Gradišnik (kmetija Gradišnik, Črnova): »Mi smo specializirana sadjarska kmetija, tako da pridelujemo samo jabolka. Na tržnici se v poletnih dneh kar pozna, da so dopusti. Ljudi je manj, zato je tudi zaslužek bolj slab. Upam, da bo jeseni kaj bolje. Prepričan namreč sem, da se na tržnici splača kupovati, saj je veliko ceneje kot v trgovini. Tudi sam sem kdaj pa kdaj kupec, a ne velikokrat, ker imamo večino pridelkov doma.« Eva Zabukovnik, obiskovalka: »Vedno, ko obiščem tržnico, to je skoraj vsako soboto, kupujem na isti stojnici. Na njo sem se namreč navadila in s kupljenim sem bila vedno zadovoljna, saj se pozna, da je pridelano doma, na domačem vrtu in ne v kakšni tovarni. Ponavadi potrebujem zelenjavo, ki je doma nimam. Večinoma solato.« Marija Oce pek, obiskovalka: »Sicer imamo doma majhen vrt, na katerem lahko pridelam veliko zelenjave, a ne vse. Zato sem še toliko bolj vesela, da lahko obiskujem velenjsko tržnico; ponavadi tedensko, vsako soboto. Trenutno je aktualna solata, pozimi pa nabavim ocvirke in podobne domače izdelke. Mislim pa, da nove tržnice še ne znamo ceniti najbolje in smo še preveč navajeni na stari del.« ■ vg ""HAS Mnenja inodm evi Lastnah vala Zadnji čas ministri dajejo nekakšna poročila o svojem minulem delu in delu organov, ki jim nače-lujejo. To početje verjetno izvira iz dejstva ravnanja njihovega šefa -predsednika vlade, ki je posebno ob predsednikovanju Sveta EZ ob vsaki priložnosti izrazito povzdigoval svoje zasluge in uspehe. Koliko ministri pri svojem poročanju pretiravajo, se hvalijo, v resnici pa zamegljujejo dejanske razmere svojega preteklega dela in nedela, je mnogokrat na dlani. Najboljši dokaz je nedavno ponujeni odstop ministra Žerjava v zvezi z afero »šentviški predor«, ko se tudi minister končno postavi na realna tla, kadar konfliktnost zadeve preseže vse meje. Kolikor še vem, so bili zavezani k dajanju letnih poročil le nekateri državni organi, če so zato obsta- jale posebne zakonske podlage, utemeljene tudi v mednarodnih pravnih aktih, kot npr. inšpekcija dela. Ko tako poslu šam posa mez ne ministre pri svojem javnem spove-dovanju, ko nam skušajo vse prikazati zgolj v rožnati barvi, se spomnim nekdanje GINE. Pri njenem inšpekcijskem delovanju je bilo lahko samo »vrlo dobro«, slabih ocen ni moglo biti. Če na kratko poskušam prelete-ti »raporte« posameznih ministrov, s prometnim sem že opravil, se ustavim najprej pri dveh damah: pri ministricama Cotmanovi in Kukovičevi. Cotmanova, kot delovna ministrica, tako hvali novi zakon o delovnih razmerjih, pri katerem pa bi se človek prej razjokal, kot ga hvalil. Ta nadaljuje razgradnjo delavskih, prej stoletje grajenih delavskih pravic pri delu, začenši s tistimi, ki jih je okoli leta 1880 postavil Otto von Bismarck. Zdravstvena ministrica se v resnici ne more znajti med posameznimi medicinskimi lobiji na eni, na drugi strani pa skuša v tako kratko odmerjenem času spraviti na svetlo okoli 300 koncesij na privatno zdravstveno prak so. Skrat ka, razgradnja skozi desetletja vzorno zgrajenega družbenega sistema zdravstva. Pravosodni minister, sicer moj nekdanji sodelavec in dober znanec, dr. Šturm, ne more najti pravega stika s sodniki, ki so mu tudi prvič »štrajkali«. Minister Žagarje v resnici »pogorel« s svojim sistemom pokrajinske porazdelitve države. O tem sem že pisal, da gre v res ni ci zgolj za zagotovitev potrebnih preživetve-nih jasli na jesenskih državnoz-borskih volitvah odstreljeno bivšo poslansko divjad in drugim, njim podob nim. Tu je še mladi minister Virant, osovražen v vrstah uslužbencev državne uprave, ker jim kroji njihove plače. »A pro pos«, da imamo glede tega posebno ministr stvo ni topogledne primerjave daleč naokrog v drugih državah. Mnenje v teoriji je, da se naj vsakokratni predstojnik sam skrbi za kadrovska, plačna in druga vprašanja svojih zapos le nih. Tu sta še dva državotvorna ministra: Mate in Erjavec. Oba sicer imata »vse pod kontrolo«, kot se navadno znajo izraziti policijski in vojaški subjekti. V resnici jim pa mnoge stvari polzijo nerešene skozi prste, tako kot npr. Erjavcu zadeva »Patria«. Kaj nam še ostane? Bolj ali manj nepomembni ministri, ker pri njih ni tako aferaških zadev kot na področjih visokega šolstva, kulture, osnovnega in srednjega šolstva. O zunanjem ministru Ruplu pa sploh ne želim izgubljati besed, saj V kolonijah letos 245 otrok Velenje - Letošnje poletje je počitnice ob morju v treh izmenah preživelo kar 245 otrok iz Šaleške doline. Kot prvi so junija v koloniji v Savudriji uživali predšolski otroci, šolarji pa so letos julija letovali v Poreču ali Savudriji. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v drugo šolsko izmeno popeljala kar 131 otrok, kolonija pa se je končala že 27. julija. Tako se letos prvič po dolgih letih letovanja ni »potegnila« v avgust. S pomočjo dobrodelnih akcij so 14 otrokom iz socialno šibkih družin omogočili brezplačno letovanje, 80 jih je letovalo po znižani ceni, kar 151 pa po priporočilu zdravnika. Sicer pa so v teh dneh v velenjski Vili Mojca spet zaznali bolj živahen utrip v počitniških delavnicah. Zbirajo tudi prijave za Otroško mesto, ki bo v Vili Mojca potekalo od 25. do 29. avgusta. Počitniški program pa bodo končali v soboto, 30. avgusta, ko bodo pripravili tradicionalni Ta veseli dan. ■ bš pravzaprav nisem več prepričan, da je ta po vsebinski plati sploh naš minister. Mogoče se bo sedaj skušal v razreševanju gruzijsko -ruskega konflikta, ker ima toliko dobrih izkušenj pri razreševanju spora okoli Piranskega zaliva. Še sreča, da imamo v septembru parlamentarne volitve! ■ Vladimir Korun Poš olskei zkušnje naK itajsko Učitelji osnovne šole Muta so letos spoznavali šolski in predšolski sistem na Kitajskem Strokovno ekskurzijo so po ogledu otroškega vrtca in prisostvova-nju šolskemu pouku v eni od za pekinške razmere manjših osnovnih šol popestrili še z ogledi pekinških znamenitosti, se povzpeli na znameniti Kitajski zid in seveda občudovali gradnjo Pekinga in priprave na olimpij ske igre. Na vsakem koraku je bilo mogoče opazovati njihovo olimpijsko odštevanje. živost šolarjev pa je seveda še dodatno doživetje. Zato je bila pot zanimiva tudi za del preostalih ude ležen cev, ki nismo bili iz vrst vzgoje in izobraževanja. Očitno je bila med najbolj zadovoljnimi ravnateljica Osnovne šole Muta Anita Ambrož, ki je znala takoj poiskatip rimerjave. »Že takoj na začetku sem opazila, kakšne imajo osnovne pogoje šolanja in da je informacij sko--komunikacijska tehnologija (IKT) na zelo visoki ravni. Vsak šolar ima svoj računalnik, pri glasbenem pouku vsak svoj glasbeni instrument. Bistveno pa je število otrok v razredu. Medtem ko je pri nas v razredu povprečno po dva-j set otrok, jih je na Kitaj skem okrog 40, pa tudi do 50 ...« pove no poklicno šolo, v kateri pridobijo poklice, kot so zidar, kuhar, mesar itd. Opravljeni državni izpit po srednji šoli omogoča vpis na univerzo (4 ali 5 let). Obvezno šolanje traja devet let, torej toliko kot pri nas. Učenci osnovne šole na severovzhodu Pekinga, ki so ob našem obisku ravno imeli uro telovadbe, so z različnih delov igrišč prikorakali do nas ter pozdravili. Zanimivo je to, da so imeli skupno uro telovadbe učenci drugega in četrtega razreda in le z enim učiteljem. Otroci so telovadili v trenirkah, ki spadajo med eno od uniform šole. Po ogledu učilnice glasbenega pouka in knjižnice nas je zelo presenetil pogled na njihove spalnice. Kitajskid elavci soz nalip oprijeti za delo... Nekaj glavnih značilnosti izo-bra ževal ne ga sis te ma na Kitaj -skem, ki vključuje vrtce, osnovne šole, srednje in poklicne šole ter univerze, so udeleženci ekskurzije spoznali že vnaprej. Doživeti prisrčne poglede malčkov ter rado- ravnateljica z Mute. V šolo gredo s šestimi leti starosti, torej podobno kot pri nas. Po šes tih raz re dih nadaljujejo šolanje v nižji ali višji stop nji sred nje šole, kar jim pozneje omogoča vpis na 3-letno višjo stopnjo srednje šole ali 2-let- jski otroci v vrtec s tremi leti starosti, pred tem pa so v varstvu sta-rihs taršev.I maj o pa tudij aslice. Podobno kot številne ostale objekte varuje vstop v ograjene prostore varnostnik pri vhodu. Že zunanji videz pove marsikaj. Pred poslopjem je veliko igral, ki so predvsem varna, udobna, čeprav narejena tudi iz odpadne embala- elkih je po 45 otrok, za katere skrbijo tri vzgojiteljice. Znova primerjava z nami: v oddelku je ena vzgojiteljica za 15 otrok. Torej je vsaj v tem velika izenačenost. Spoznamo lahko, da razvijajo glasbeno nadarjenost, imajo likovne krožke. To se je videlo na stenah velikih hodnikov in igralnic. Vidimo, da so otro ci zelo spro šče ni ...«p oudarjaAn ita Ambrož. Na glavnem hodniku nas pozdravijo z napisi in simboli olimpijskih iger. »En svet, ene sanje!« Začelo se bo osmega dne osme- vanje je bilo skrbno pripravljeno in videli smo zares veliko,« je sklenila naše kramljanje ravnateljica Anita Ambrož. Na dolgem poletu nad Kitajsko, Rusijo in Evropo, ki je trajal več kot deset ur, so se nizali dogodki iz prometno nasičenih cest, avenij in ulic, čudežnih parkov in templjev ter palač, iz mestnih četrti, kjer rastejo nebotičniki v nebo kot gobe po dežju. A prizori s šolskih igrišč, iz učilnic in otroških igralnic so se najgloblje ohranili v spominih. Opremljenosto troškihi gralnic in igrišč povem arsikaj. Del otrok, ki so iz oddaljenejših krajev, namreč prebiva v šoli. Šolo, ki smo jo obiska li, obiskuje 1200 otrok, pouk pa poteka v več šolskih poslopjih, obdanih s številnimi športnimi igrišči, atletsko ste zo in nogo met nim igri ščem. Ravnateljica Anita doda: »Urejenost prostorov je neverjetna. Vse je zloženo, od zobnih ščetk do umivalnikov. Vsak ima svoj predalček. Da vlada v šoli red, je takoj opaz no.« Nič manj nismo prese nečeni, ko obiščemo enega od bližnjih otroških vrtcev. Praviloma gredo kita- Vk itajskiho snovnih šolahn amenjajot elovadbiv elikop ozornost. že, avtomobilskih plaščev ipd. Presenečajo igrišča in majhna tartan-skaa tletskes teza. »Kmalu smo spoznali, da v vrtcu razvijajo krožke, kar pri nas ni ravno primer. V igralnicah in odd- ga mese ca osme ga leta. Sedaj odštevajo. Tudi že v vrtcih in osnovnih šolah. Da, zares, Kitajci siz aslužijoo limpijske igre. »Prepričana sem, da smo pridobili dragocene izkušnje. Tudi poto- In ko bomo v nasled njih dneh občudovali veličastne prizore z olimpij skih iger, se bo Peking odpiral v svojih lepotah in posebnostih. ■ HinkoJ erčič 107,8 ML^mjm Radio Velenje REPORTAŽI "Veseli bomo, če vas pot zanese k nam" Škofij a Celje j e še mlada - Pred komaj dobrima dvema letoma (21. maja) j e bil po 1400 letih njen obstoj spet slovesno razglašen Danes se njene meje raztezajo od Donačke gore in Boča na vzhodu do Menine planine na zahodu, od Logarske doline na severu do sotočja Sotle in Save pri Dobo-vi na jugu,« pojasnjuje njen škof dr. Anton Stres. Nič kaj veliko ni treba razmišljati, da razumemo, da tudi v našem okolju sodimo pod okrilje omenjene škofije. Vse menjave duhovnikov, ki so nam tako blizu ali pa tako daleč, vsi načrti o gradnjah cerkva, skratka, vso pastoralno in finančno dogajanje v naših cerkvah ,je torej pod okriljem Škofije Celje. Sveža kot je, seve da v dveh letih vseh nalog še ni povsem prevzela nase, se pa v tem času že rišejo pomembni mejnikin jenegad elovanja. V Škofiji so tako aktivno sodelovali na zahvalnem romanju novih škofij v Rim, nedavno so praznovali posvečenje dveh novomašni-kov, pripravljajo duhovniška srečanja, ustanavljajo različne komisije, posebej skrbno spodbujajo molitev za duhovne poklice, usklajujejo delo po pastoralnem načrtu, gotovo pa ni naključje niti, da je vsa Slovenija letošnji slovenski katoliški dan obhajala prav v Celju. Prip osvečenju obeh novihd uhovnikovŠ kofije je bilo zelos lovesno. Na sedežu Škofije pa kljub morebitnim drugačnim pričakovanjem niv elikol judi. Če jih obiščete, boste gotovo najprej srečali s. Rozalijo Laznik, ki vodi škofijsko tajništvo, in pravi: »V našem primeru je tajništvo tisti pro stor, kjer se naj več krat stvari začnejo. To pomeni, da se v moji pisarni ustavijo vsi, ki prihajajo v škofijo.« Kot je še povedala, se ji zdi, da škofijsko tajništvo ni enako drugim zunanjim ura -dom, zato se trudi za prijazen sprejem ljudi, »saj je eden od naših ciljev tudi ta, da zares pomagamo, kolikor se v določenem primeru da.« Morda vam bo tako pomagala do ekonoma škofije, ki ga predstavlja Jože Pribožič, sicer župnik v Šoštanju. On bo zagoto- vo pravi naslov za vse tis te, ki jih mučijo gospodarska področja Škofije Celje. Kot pravi, mu dela nikoli ne zmanjka. "Ob ustanovitvi škofije je bilo in je še vedno precej dela z urejanjem škofijskih prostorov. Uredili smo že prostore za delovanje škofijskega ordinariata, kapelo na škofiji, pa stanovanje za škofa in generalnega vikarja. Zdaj je na vrsti urejanje reprezentančnih prostorov škofa in nekaj prostorov za škofijske dejavnosti,« je dejal in dodal » pri vsem, kar smo uredili, pa je razveseljivo to, da s škofijsko blagajno nismo zabredli v rdeče številke.« To je gotovo dobro zna me nje nove celj -ske škofije, ki, kot pravijo, dela v duhu načela: v slogi je moč. Škofu torej pomaga sestra, ki tu v Celju prijetno, domače in prijateljsko. »Menim, da sodelavci sestavljamo dober 'team' in da so tudi duhovniki in drugi ljudje pri nas prijazno sprejeti in čutijo, da je škofija res kakor dom, kamor z veseljem prihajajo,« je še dejal Kužnik. Njegove misli je hitro potrdila s. Rozalija, ki ima o svojih sodelavcih le dobro mnenje: »Reči moram, da imam krasne sodelavce; vsi se namreč trudimo za medsebojno povezanost, pre-pro stost v odno sih, kar izred no močno pomaga tudi pri vsakdanjih težavah, na katere nujno naleti mo.« Teh brez dvoma ni malo, saj »v naši ško fiji živi nekaj manj kakor 300 tisoč ljudi in okrog 250 tisoč ličanov stokrat manj (nekaj nad 200). »Največja župnija je torej kar stokrat večja od najmanjše,« še dodaja Stres in pravi, da se vsi ti verniki vedno bolj zavedajo, daje prav od njih odvisno, ali bodo znali živeti in posredovati temeljne krščanskev rednote. Ker pa je to vča sih tež ko, se na Škofiji Celje trudijo z različnimi projekti, v katere je seveda vključenih veliko več aktivnih kristjanov, kot smo jih predstavili v tem prispevku. Projekti in dobra ekipa vernih ljudi so recept, ki ga vsakodnevno izročijo Bogu, nato pa upajo, da bodo tudi drugi vendarle začutili, da so v službi ljudi. »S tem namenom je bila škofija tudi ustanovljena,« pojasnjuje Kužnik, vodi tajništvo, pa eko nom in tudi generalni vikar ter kancler. Slednji dve mesti zase da Jože Kuž -nik, ki pojasnjuje, da tudi v celjski škofiji primanjkuje duhovnikov in da se je zato »škofu zdelo škoda, da bi za službo generalnega vikarja in kanclerja, kije vezana bolj na delo v pisarni, vzel kakšnega aktivnega župnika iz župnije.« Stres je tako na ome nje ni mes ti postavil prav njega, sicer invalidsko upokojene ga duhov ni ka. »Služ bi, ki ju opravljam, me kar precej zaposlu-jeta,« je priznal, a dodal, da je ozračje na škofijskem ordinaria- Škof Stres se jez ahvalilp apežu zau stanovitev novihš kofij. se jih ima za katoličane. Toda svoje vere ne jemljejo vsi enako resno,« pravi škof Stres. Kot je še povedal, so katoličani v škofiji porazdeljeni v 112 župnij, med katerimi je največja stolna župnija v Celju s skoraj 20 tisoč verniki, naj manjša pa nam bolj zna na župnija Bele Vode, v kateri je kato- s. Rozalija pa dodaja: »Kadar bo koga pot zanesla v bližino naše škofije, bom prav vesela, če ga bom sme la in mogla sprejeti tudi pri nas. Pa zaresd obrodošli!« ■ Mojca Štruc » To je bila moja lastna romarska pot! « V 23 dneh po celotni slovenski planinski poti - Skupaj okrog 260 ur hoje - Veliko anekdot, tudi z živalmi VesnaGli nšek »Rad iščem svoje načine, svoje poti ... Bog mi je v naravi še posebej blizu ... gore ljubim ... če združim vse to, potem nasta ne moja lastna romarska pot - Slovenska planinska pot,« so samo nekateri od mno gih raz lo gov, zakaj se je Velenjčan Igor Gruber (med plan- inci Gamsa) odločil, da bo prehodil celotno slovensko planinsko pot naenkrat. To mu je uspelo v 23 dneh. Njegovo popotovanje, dolgo 554 km (brez višinskih razlik), se je namreč začelo 27. junija in končalo 20. julija. Kje se pravzaprav pot začne? »V Mariboru pod Pohorjem, nadaljuje se čez Pohorje, Uršljo goro, SLOVENSKA PLANINSKA POT . SENTIERÜ ALPINO . SLQVEN0 • Kamniške planine, Karavanke, Julijske Alpe in po Primorski do Ankarana,« je samo nekaj glavnih točk naštel Igor. Pomembno je še poudariti, daje vso pot dejansko zares prehodil. »Samo na dolo če nih točkah so me zaradi prenočišča prišli iskat, a so me naslednji dan pripeljali nazaj na isto točko, od koder sem pot nada ljeval,« je še dodal. Tako je hodil v povprečju 10 do 12 ur dnevno, kar je vsega skupaj prineslo okrog 260 ur same hoje. V tako dolgem času je moj sogovornik doživel marsikaj zanimivega, izpostavil pa je naslednjo izkušnjo: »- Takoj prvi dan, po prvi uri hoje, se je naredila nevihtna in me popolnoma premočila. To sem vzel kot nekakšen blagoslov in seveda pot nadaljeval. Ko sem ves premočen prišel do Mariborske koče, je bila ta zakle nje na, zato sem moral hočeš nočeš hoditi še dve uri do Ruške koče, a je bila tudi ta zaklenjena. K sreči sem videl v notranjosti luč, zato sem trkal in klical, a me ni slišal nihče. Nato sem se malo razgledal in na tabli našel »rešilno« telefonsko številko, tako da sem ven darle lah ko spal pod streho.« Glede na to, daje pravzaprav ves čas preživel v naravi, pa je imel tudi nekaj bližnjih srečanj z različnimi živalmi. Opisal nam je eno od njih: »Ob moji hoji na Skuto so sredi poti ležali kozorogi. To pa so živali, ki se človeka pravzaprav ne bojijo. Zato se, logično, niso niti meni umaknili, ko so me zagledali. Takrat sem razmišljal, ali naj grem med njimi ali naj se izognem srečanja s tistimi velikimi rogovi ... Odločil sem se za slednje, zato sem jih obšel. Sre čal sem jih tudi kasneje v Julijskih Alpah, kjer so bili prav tako neustraš ni.« Na popotovanje Gruberju torej ostaja veliko lepih spominov, rad doda pa še tole: »Mis lim, da v meni ostaja zadovoljstvo ob uresničeni ideji. Veliko sem se naučil o sebi. Na poti sem namreč imel dovo lj časa, da sem opazoval sebe in svoje reakcije. So bile situ a cije, podobne tistim v vsakdanjem življenju, o katerih sem lahko premišljeval in prišel do določenih zaključkov. Prepričan sem, da je celotna pot dobra popotnica za življenje in izredno dragocena izkušnja.« Sedaj v prvi polovici lestvice Nogometaši Rudarja z izjemno borbenostjo do druge zmage - Opogumljeni tudi v Koper - Trener zaradi poškodb ni zaskrbljen Rudarjev trener Marijan Pušnik je podobno kot teden dni prej v Novi Gorici žarel od zadovoljstva, saj so njegovi nogometaši gladko, z 2 : 0, premagali moštvo Interb-locka, enega od favoritov prvenstva pred začetkom nove tekmovalne sezone. To je bila druga letošnja zmaga rudarjev, ki jih je popeljala v prvo polovico lestvice. Nogometa ši so tako trenerja kot znova veliko število gledalcev predvsem navdušili z izredno borbenostjo od prve do zadnje minute. Tekmo so odigrali v visokem ritmu in podobno kot proti Hitovcem po trener-jevih besedah pokazali, kako se lahko zmaguje v ligi. Trener Pušnik se je moral odreči uslugam poškodovanih Almirja Sulejmanoviča, Amela Mujakoviča, Gorazda Krajnca in Rusmina Dediča. A si s tem ni belil glave: »Poškodbe so sestavni del tekmovanja. Zato pa imam na voljo 24 igralcev. Poleg tega se eni vračajo,« je bil miren pred začetkom. Tokrat se je vrnil Fabijan Cipot, in prev- Lestvica 4. kroga NAFTA Lendava 10 DOMŽALE 8 MIK CM CELJE 7 MARIBOR 7 RUDAR Velenje 6 LABOD DRAVA Ptuj 4 PRI MORJE Ajdov šči na 4 HIT GORICA Nova Gorica 4 KOPER 3 INTERB LOCK 2 zel kapetan ski trak. Tudi na tej tekmi jim Fortuna, boginja sreče, ni bila naklonjena. Zaradi bolečin v mišicah trebušne stene se je komajda vlekel po igri- proti rudarjem so igrali kot razglašen orkester: vsakdo je želel odločiti tekmo, ne zavedajoč se, da je nogomet pač kolektivna igra. »Igrali smo bolje kot ponava di, toda čez noč ne gre. Predvsem moramo zmanjšati napake v obrambi in za vrnitev samozavesti doseči tudi kakšno zmago,« seje po tekmi tolažil Ermin Rakovič. . V 30. minuti so domači izvedli sijajno akcijo po des nem boku. Denis Grbič se je Proti koncu tekme sta imela Nik Omladič, ki je tudi tokrat s svojo hitrostjo še dodatno poživil tekmo, in Junuzovič vsak po eno veliko priložnosti še za tretji in četrti gol. Prvemu je močno po pobegu po sre di ni igri šča žogo z roba kazenskega prostora vratar ubranil, drugi pa je z desne strani prišel z žogo v kazenski prostor, ciljal v daljši kot, a je žoga zletela mimo. V soboto bodo gostovali v Kopru. šču sicer zelo zanesljivi Marko Kol-si, zato ga je tre ner že po dob re pol ure zamenjal. Sredi drugega polčasa pa so zaradi poškodbe gležnja odnesli z igrišča Aleša Jesenič-nika. Gostje tudi v Velenju (še) niso potrdili, da lahko v letošnjem prvenstvu ciljajo zelo visoko. Tudi Rez ul ta ti 4. kro ga NAFTA MIK CM Celje 1:0 RUDAR INTERBLOCK 2:0 PRIMORJE KOPER 2:0 LABOD DRAVA HIT GORICA 5:1 DOMŽALE MARIBOR 1:0 otresel dveh gostujočih igralcev in z žogo ušel do kotne črte, jo zavrnil pred vrata, kamor je pritekel Edin Junuzovič. Bilje neoviran, saj je bil najbližji nasprotnikov igralec Martin Pregelj vsaj dva metra stran od njega, in velenjski napadalec je žogo s približno desetih metrov poslal v mrežo. Ta igralec je imel tudi največ zaslug za potrditev vodstva. Grbic je z desne strani poslal žogo na levi bok do Junuzovica, ki si je na robu kazenskega prostora s prsi spustil žogo na levo na nogo in jo v loku, čez nasprotnikovega branilca, poslal kot na krožniku pred vrata, kjer je s šestih metrov z glavo zadel Damjan Trifkovič. Poškodovanim igralcem se bo kot gledalec pridružil tudi Miha Golob, kije bil med najboljšimi proti Ljubljančanom, saj je v predzadnji minuti rednega dela tekme moral v slačilnico zaradi drugega rumena kartona. ■ vos Pari 5. kroga: KOPER RUDAR MIK CM Celje PRI MORJE MARI BOR NAFTA INTERB LOCK LABOD DRAVA HIT GORI CA DOM ŽA LE Tako so igrali Rudar - Interblock 2 : 0 (1 : 0) Velenje, mestni stadion ob jezeru. Gledalcev 2000. Sodnik: Robert Krajnc (Ptuj). Strelca: 1:0 Junuzovič (30), 2:0 Trifkovič (74). Rudar: Savič, Golob, Cipot, Mijatovič, Jeseničnik (od 68. Pokleka), Tolimir, Kolsi (od 34. Omladič), Trifkovič, Grbič, Junuzovič, Mujanovič (od 46. Kraljevič). Trener: Marijan Pušnik. Interblock: Rozman, Grabus (od 73. Zeljkovič), Lazič, Zavrl, Rakovič, Preglej (od 81. Iličič), Zahora, Matič, Jukan (od 69. Elsner), Ntame, Rodič. Pomočnik trenerja: Anton Usnik. Rumeni kartoni: Ntame (26), Rodič (48), Matič (61), Golob (69), Savič (77). Rdeči kartoni: Ntame (60, drugi rumeni), Golob (89, drugi rumeni). Šmartno ob Paki -Koroška Dravograd 2 : 0 (1:0) Strelca: 1:0 Podbrežnik (36), 2:0 Mešič (65). Šmartno: Mavrič, Kladnik (Lamut), Volk, Filipovič, Barčič, Vasič, Podgoršek, Klinar (Komar), Mešič, Plesnik (Cizej), Podbrežnik. Trener: Drago Kostajnšek. Drugi izidi: Kovinar Štore - Mons Claudius 4 : 0 (2:0), Malečnik - Dravinja Kostroj 1 : 3 (0:1), Tehnostroj Veržej - Paloma 0 : 0, Trgovine Jager - Stojnci 1 : 4 (1:3), Čarda - Simer Šampion 4 : 2 (0:2), Odranci - Črenšovci 1 : 1 (0:1) Lestvica: 1. Kovinar Štore 3 , 2. Stojnci 3, Čarda 3, 4. Dravinja 3, 5. Šmartno ob Paki 3 , 6. Odranci 1, 7. Črenšovci I, 8. Tehnostroj Veržej 1, 9. Paloma Sladki Vrh 1, 10. Simer Šampion 0, II. Malečnik 0 , 12.Koroška Dravograd | 0, 13. Šmarje pri Jelšah 0, 14. Mons Claudius 0. Šoštanj - Rudar 0 : 10 (0 : 6) Velenjski prvoligaš je v prijateljski tekmi v torek z 10 : 0 premagal Šoštanj, člana štajerske lige, ki ga na novo sezono pripravlja Roman Frangeš, dosedanji trener Rudarjevih mladincev. Trener Marijan Pušnik je dal priložnost za igro predvsem tistim igralcem, ki na sobotni prvenstveni tekmi niso bili v moštvu. Po dvakrat so zadeli Mujanovič, Mujakovič, Zajc in Prašnikar, po enkrat pa Mahmutovič in Kraljevič. REKLI Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Pohvaliti moram moje fante za fanatično borbenost. Podobno kot v Novi Gorici so pokazali pravi odnos do igre. Res nismo igrali najlepše. Sicer pa igraš toliko, kot ti nasprotnik dovoli. Na drugi strani je vendarle bil Interblock z odličnimi posamezniki. S svojimi kakovostnimi posamezniki, ki pa danes niso bili moštvo, je ne glede na dosedanje igre ob Mariboru in Domžalah vendarle najboljša ekipa v ligi, favorit prvenstva. Njihovo dolgo vlečenje žoge pa je omogočilo, da so se moji fantje lahko dobro organizirali. Obramba je njihove napade uspešno reševala, sicer težko, vendar zanesljivo. Ob tem smo dosegli dva lepa gola. Čista zmaga.« Edin Junuzovič: »Res je to moj že tretji zadetek, toda vsak je sad garanja celotnega moštva. Vesel sem, da sem se sijajno vključil v novo okolje, v novo moštvo in tudi sam prispeval k današ njim trem točkam proti zelo močnemu Interblocku. Upam, da bomo tako nadaljevali. Naša samozavest je zelo velika. Po tej zmagi se je še dodatno okrepila in tako opogumljeni bomo v soboto odpotovali tudi na tekmo s Koprom.« Anton Usnik, predstavnik Interblocka, kije po odstopu prejšnjega trenerja Dragana Skočica (medtem ga je zamenjal Italijan Alberto Bigon) vodil moštvo: »Solidno smo začeli. Zaradi prevelikega 'carinjenja' žoge posameznih igralcev se je naša dinamika izgubila. Rudar je to izkoristil in z nadvse bojevito igro zasluženo zmagal. Presekala pa nas je tudi izključitev Ntama.« Želijo postati soliden drugoligaš NK Šmartno 1928 v novo sezono v tretj i nogometni ligi z zelo mlado in neizkušeno ekipo TatjanaP odgoršek Minulo nedeljo je začela tekmovanje v tretji nogometni ligi tudi ekipa NK Šmartno 1928. Začela ga je s precejšnjo nestrpnostjo in bojaznijo, saj je ekipa doživela večje igralske spremembe. Že tako mlado moštvo so namreč še dodatno pomladili, v klubu pa so poleg kadrovskih stalno prisotne še finančne težave. V prvem prvenstvenem kolu je neizkušena enajsterica trenerja Draga Kostajnška gostila ekipo Dravograda in zmagala z rezultatom 2 : 0. Za Šmarčane sta bila uspešna Dejan Pobrežnik in Mirnes Mešič. Pred tekmo je Drago Kostanjšek pove dal, da se kljub zelo dob rim pogojem na prvenstvo niso pripravili najbolje. »Igralci v tretji ligi imajo tudi druge svoje obveznosti, ki jim dajejo prednost. Mesec julij pa je mesec, v katerem je potrebno največ narediti. Če zamudiš, si zamudil veliko. Zato je ekipa še dokaj neuigrana. Za nameček je zelo mlada in neizkušena. Od lanske ekipe je v letošnji le 8 igralcev, tem pa smo pridružili štiri mladince, okrepili pa smo se prav tako z mladimi iz sosednjih klubov.« Kaj je botrovalo takšni spremembi ekipe? Kot je pojasnil, so se v klubu v zimskem času sezone odločili, da bodo povabili k nadaljnjemu sodelovanju le igralce, ki želijo delati resno, izbolj- šati raven igranja, pomagati pri razvoju kluba ter nogometa v kraju. »Kljub priho du novih igral cev naša klop ni dolga. Vendar mislim, da v tem trenutku ni toliko pomembno, koliko jih je, ampak da dres kluba nosijo pravi igralci. Nenazadnje je tudi cilj Šmartnega, da oblikuje mla- do ekipo, ki jo bodo sestavljali predvsem domači igralci, ki bodo skupaj ostali dalj časa in z delom zagotovili, da ekipa postane spet soliden drugoligaš. To si navsezadnje okolje s tako dolgo tradicijo igranja nogometa, s takšnimi pogoji za treninge ter številni navijači tudi zasluži. V tem trenutku pa so nekateri igralci v članski ekipi za kaj takega še premladi. Potrebno bo počakati kakšno leto, da bodo dozoreli.« Za spomladanski del prvenstva si Šmarčani niso zadali visokih ciljev: želijo pač iztržiti čim več. Za name- ček jim tudi žreb ni bil naklo njen, saj so že v uvodnih tekmah dobili nasprotnike, ki so vsaj na papirju favoriti za vrh. Po jesenskem delu tekmovanja bodo - meni Drago Kostajnšek - lažje napovedali, na katero mesto lahko ciljajo. REKLI SO ... Drago Kostajnšek: »Nasprotnik je bil favorit, saj je eden najres-nejših kandidatov za prvo mesto. Ker smo imeli manj trening tekem, kot sem pričakoval, nismo vedeli, česa smo sposobni, vendar se je na tekmi pokazalo vse v najboljši luči. Nasprotnika smo se lotili zagnano, borbeno in z veliko željo uspeti. Lep uvod v novo sezono. Vendar, ena lastovka še ne prinese pomladi, je pa velika spodbuda. Ali smo na dobri poti ali ne, bo pokazala tekma drugega kola, ko gostujemo pri ekipi Get Ower Shampion, ki ima prav tako visoke cilje. Poskušali bomo odigrati podobno kot proti Dravogradu.« Dragan Vasič, kapetan ekipe: "Ekipa se je od lani precej spremenila. V njej je veliko mladih, neizkušenih. Na prvi tekmi je šlo in upam, da bo tako tudi v nadaljevanju, da se bomo ujeli in domači publiki dokazali, da znamo igrati nogomet. Za to prvenstveno sezono si nismo zadali visokih ciljev: obstanek v ligi ali morda uvrstitev v sredino lestvi- Odšli so: Tilen Kompan, Vahid Muhamerovič, Denis Moratovič, Tomaž Veler, Miran Namljič, Žan Grešovnik (dvojna registracija), Semir Agič, Matej Šun ku, San di Martinovič. Prišli so: Aleksander Mavrič (Šentjur), Jernej Sušnik (Mik Celje), Jure ce. Šmartno je majhen klub, a kljub temu igralci pričakujemo, da bodo pogoji za delo in vse ostalo na vsaj takšni ravni kot doslej. Ni odlično, a tudi ne tako slabo. Seveda pa upamo, da bodo člani uprave odkriti do nas, da se bomo lahko o vsem pogovorili, da nam bodo povedali, če ne bo šlo. Pričakujemo spodbude s tribun, želimo pa si tudi več sponzorjev. Več je denarja, lažje in bolje je delati.« Alojz Polak, tehnični vodja ekipe: »Na prigovarjanje trenerja sem se po šestih letih odmora vrnil v »bazo«. Pred več leti, ko sem še sam aktivno igral, in kasneje, ko sem bil član uprave, ko je klub nastopal v prvi in drugi slovenski nogometni ligi, sem bil ponosen na tolikšno število klubskih delavcev in privržencev nogometne igre v kraju. Sedaj, ko je stanje drugačno, jih pomaga rešiti barko bore malo. Kar sram me je in težko mi je povedati na glas, da nogomet v Šmart-nem nekaterim ni pri srcu. Nasprotno. Namesto da bi pomagali, še druge odvračajo od takih namer.» ■ Džordževič, Miha Oblak (oba Rudar Velenje), Damir Barčič, Mirnes Mešič (oba Šoštanj), Slavko Komar. Ostali so: Igor Filipovič, David Skornšek, Vinko Podlesnik, Dejan Pobrežnik, Anže Podgoršek, Dejan Plesnik, Rok Cizej, Rok Jelen, Dragan Vasič, Matic Volk. ■ m a ! »i - Í T = ** > * - riÉÍÉIíAiiáéáii^íiiÉSÉktítÉíi^eÉBkíí..-, ■ NKŠ martno1 928 st renerjemD ragomK ostajnškom SPORT »Čutim, da sem vn ajboljšiht eniških letih « Pred nedavnim je bilo v Portorožu odprto prvenstvo Slovenije v tenisu. Na njem je nastopila tudi naša najboljša teniška igralka, Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki je bila svojega sicer redkega obiska v Sloveniji zelo vesela. Izkoristili smo ga tudi za tale intervju. Kako se spominjate svojih prvih let treniranja? »Prve teniške korake sem naredila pri sedmih letih v Šaleškem teniškem klubu Velenje pod budnim očesom Matjaža Končana. Do leta 1999 sem večinoma igrala na mladinskih turnirjih in članskih turnirjih ITF nižjega ranga, prvi nastop na turnirju WTA v portugalskem Estorilu pa mi bo za vedno ostal zapisan v spominu, saj sem ga, na presenečenje mnogih, osvojila.« Ste si takrat, ob svojih začetkih tekmovanja, predstavljali, da boste enkrat teniška igralka svetovnega ranga? »Ne, tenis sem začela igrati zaradi ljubezni do tega športa. Enostavno mi je bilo všeč in rada sem udarjala po žogicah. Sem pa seveda želela enkrat zaigrati na enem od največjih štirih turnirjev na svetu (grand slami; op. p.). Nikoli si nisem postavljala cilja, da bi morala postati številka 1 na svetu, saj sem bila od nekdaj zelo realna in sem si prizadevala za pos to pen pro dor med naj bolj še, kar pa je vse prej kot eno stavno. In tudi danes si prizadevam, da vedno znova napredujem in držim stik z najboljšimi.« Kdo so bili vaši vzorniki v mladih letih? »Monika Seleš je bila od malih nog tista igralka, ki sem jo najbolj občudovala. Prestala je mnogo vzponov in padcev, dosegla neverjetne uspehe, a kljub vsemu ostala preprosta. Ni bilo veliko priložnosti, da sva igrali ali poklepetali, ampak tisti redki trenutki so bili res posebni.« Na kakšni ravni je slovenski tenis v primerjavi s svetovnim? Vi ste dokaz, da se očitno lahko kosamo prav s celim svetom? »Sloven ski žen ski tenis ima po dolgem času ponovno dve igralki med najboljšo stoterico (Andreja Klepač), kar je lep dosežek. V zadnjem času je zelo napredovala tudi Polona Hercog, kije še zelo mlada igralka, pa ima že dobre uspehe. Konkurenca tako v ženskem kot moškem tenisu je močna, zato se med najboljše ni lahko prebiti. Poleg tega je treba veliko trenirati in imeti pravega trenerja ter ekipo, ki te podpira, tudi finančno. To pa je pri nas prej izje ma kot pravilo.« Katero mesto trenutno zasedate na svetovni teniški lestvici in kako ste z njim zadovoljni? »Zadnja tri leta sem konstantno uvrščena med 20. in 30. mestom med posameznicami, trenutno sem 31. (uvrstitev z dne, 11. 8. 2008). V seštevku dvojic pa sem na 6. mestu. Z »rankin-gom« sem zadovolj na, saj je odraz dob re igre in uvrstitev na igrišču. Če bom tudi v nadaljevanju sezone dobro igrala, pa bi se lahko spustila tudi pod 20. mesto.« Kako ste se navadili, da ste pravzaprav ves čas od doma? Pogrešate Velenje, sorodnike, prijatelje? »Ze več kot deset let je »teniški cirkus« moje življenje, okrog katerega se vse vrti. Seveda pogrešam domače in prijatelje, saj jih zelo redko vidim. Prav zato sem še toliko bolj vesela, da ima Slovenija od leta 2005 ženski turnir WTA v Portoro- žu, kjer se vidim z vsemi. To je praktično edina priložnost, da me podpirajo in navijajo zame v živo, kar mi veliko pomeni in tudi zaradi njih se želim še posebej potruditi.« Kaj bi v življenju še želeli početi, pa nimate časa? »Rada bi obiskala Antarktiko, Južnoaf- riško republiko, in ker imam zelo rada živali, bi se verjetno več ukvarjala z njimi.« Za kaj pa poleg tenisa vendarle še najdete čas? »Časa je zelo malo. Ko nisem na turnirjih in nimam treningov, poskušam preživeti nekaj časa s prijatelji in družino. Rada pa poslušam aktualno glasbo, največkrat sicer v avtu na poti, si ogledam kakšen film na DVD--ju ali grem na večerjo. Obožujem morsko hrano in suši.« Vam je bilo kdaj v življenju žal, da ste toliko časa namenili tenisu in treningom? »Ne. Tenis mi je dal ogromno, sicer je res tako, da se leta in leta trudiš za nekaj nepozabnih trenutkov, kot je bil, denimo, tisti v Parizu po zmagi nad Sereno, ampak je vredno.« Živite v Dubaju. Večina ljudi lahko o tem samo sanja. Kaj jim lahko poveste o tem kraju, mestu samem? » Dubaj je turis tič no letoviš če, vsaj večina ga pozna po tem, zame pa je izjemno pomembno, da so tam pozi mi pogoji za tre ning in priprave na OP Avstralije, ki je prvi grand slam tur nir v sezo ni, idealni. Temperatura je ravno pravšnja, da lahko treniram zunaj, poleti pa je zelo vroče, 40 stopinj in več, tako da se ljudje večino časa zadržujejo v klimatiziranih pro sto rih.« Se želite kdaj vrniti v domači kraj? » Da, ampak sedaj o tem ne raz miš ljam. Čutim, da sem v naj bolj ših teniških letih Katarina Srebotnik se je rodila 12. marca 1981 v Slovenj Gradcu. Že s štirimi leti se je pričela ukvarjati s tenisom. Njen prvi večji uspeh na mednarodni sceni se je zgodil leta 1995, ko je osvojila Orange bowl, neuradno svetovno prvenstvo do 14 let. Za prehod med profesionalke se je odločila že leta 1995. V svoji karieri je Katarina Srebotnik osvojila štiri WTA in šest ITF turnirjev med posameznicami ter 16 WTA in 19 ITF naslovov med dvojicami, poleg tega pa še tri Grand Slame v konkurenci mešanih dvojic. in vse je podrejeno tenisu. Kje bom živela po koncu kariere, se bom odločala, ko bo čas za to.« Trenutno je turnir v Portorožu. Kako je tekmovati doma? »Odlično. Ni skrivnost da uživam vsak trenutek, ko sem tu, in da si od vsega srca želim osvojiti ta turnir. Dvakrat sem bila že zelo blizu, a letos sem žal izpadla v drugem kolu proti zelo neugodni tekmici Juliji Goerges. Upam, da mi bo prihodnje leto tudi sreča malce bolj naklonjena in se bomo lahko skupaj veselili tega uspeha, ki ne bi bil le moj, pač pa uspeh vseh ljubiteljev slovenskega tenisa.« Kakšni so vaši načrti za nadaljevanje sezone, kariere in kakšne življenjske cilje imate pred seboj (tudi osebne)? »Zaenkrat ostajam kar pri načrtih za letos. Čaka me ameriška turneja, še prej sicer turnir v Stockholmu, in seveda zadnji grand slam turnir letos OP ZDA v New Yorku. Uvrstitev v 3. kolo ostaja realni cilj, če pa bom igrala tako kot v Parizu, pa tudi 4. kolo ni nedosegljivo.« ■ Vesna G linšek » To me osrečuje...« Že od malih nog v stiku s konji - Letos drugo leto zapored državni prvak v preskakovanju ovir VesnaGli nšek Štirinajsletni Tadej Skaza, ki bo prihodnji mesec deveto šo lec, je bil star 4 leta, ko se je na konja use del prvič. To je bil majhen poni po imenu Bachi. »Pri nas doma smo ga klicali kar kosilnica, saj smo ga velikokrat privezali za drevo, potem pa je preprosto pojedel vso travo naokoli. Nam niti kositi ni bilo treba,« se spominja svojega prvega konja. Takrat se je torej že naučil jahati. Nato je ježa konj postala njegovo vsakodnevno »opravilo«. Največkrat v naravi - po različnih terenih, velikokrat pa se je udeležil tudi kakšnega konjeniškega pohoda. »Zasluga gre predvsem mojemu bratu Robiju, ki me je naučil prav vsega, kar danes znam. Naučil me je jahanja, dela s konji, še vedno pa je moj trener.« Nismo pa še povedali, zakaj Tadeja pravzaprav predstavljamo v našem časopisu -že drugič zaporedje postal državni prvak v preskakovanju ovir. A to mu seveda ni uspelo z njegovim Bachijem, saj je zanj že nekoliko prevelik. »Bachi je bil pač moj prvi konj in prvi, s katerim sem skočil čez oviro. Nato sem dobil veselje, bilo mi je všeč, saj sem veliko treniral tudi sam. No, in zdaj sem tu. Na nekoliko večjih konjih.« To mu je predlagal njegov oče in tako se je potem pravzaprav njegova kariera kar hitro začela. »Moj brat Robi je v Nemčiji poiskal primerno kobilo zame. To je bila Wilma, ki me je poleg mojega sedanjega konja Cantusa tudi največ naučila. Bila je namreč že zelo izkušena, za seboj pa je imela tudi lepo število dobrih rezultatov. Zal se je nato na treningu poškodovala in ni več primerna za tekmovanja. Zato imam zaenkrat za tekme samo Cantusa, s katerim sem bil obe leti, lani in letos, državni prvak.« In kaj pravi o svojem športu? »Pravzaprav mi konji trenutno v življenju pomenijo največ. Tudi večino časa preživim z njimi, saj me to osrečuje.« Tadej pa je že toliko izkušen, da si skorajda sam ustvarja podmladek. »Imam mlado kobilo Karino, ki je moja že od svojega roj stva, in mis lim, da je ne bom dal nikamor. V tem času sem se namreč zelo navezal nanjo, poleg tega pa sem ponosen, da sem jo tudi sam kaj naučil.« Pa načrti? »Definitivno bom ostal vtem športu!« Elektra okrepljena v novo sezono V 60. letih so si zagotovili lasten kader - Vodenje članske ekipe zaupali domačemu trenerj u Borutu Cerarj u Košarkarski klub Elektra se je v svojem 60. letu delovanja še bolj kot v preteklosti usmeril v lasten kader - na strokovnem in igralskem področju. Vodenje članske ekipe je zaupal domačemu trenerju Borutu Cerarju, ki si je za pomočnika izbral prav tako trenerja iz Elektre Francija Ruprehta. Oba sta prejšnji teden na prvem treningu zbrala mlade igralce kluba, ki jim je spregovoril Darko Lihteneker: »Vsaka tekmovalna sezona je za vas, mlade košarkarje, izziv, ki ga morate znati izkoristiti za lasten športni napredek. V sezoni 2008/09 so se treningi pričeli 14 dni prej kot ponavadi, saj si klub želi, da bi bili čim bolje pripravljeni na novo sezono, za katero vodstvo kluba upa, da bo pomenila nadaljevanje uspehov iz preteklih sezon, v katerih se je Elektra Esotech redno uvrščala med najboljše slovenske ekipe.« Podpisli pa so tudi že pogodbe z nekaterimi novimi okrepitvami članske ekipe, saj sije večina igralcev, ki je igrala za klub v pretekli sezoni, poiskala nove sredine. S klubom je enoletno sodelovanje potrdil domači 190 cm visoki igralec na položajui organizatorja igre Nikola Ivanovič, kije ob tem povedal: »Vesel sem, da sem se s svojim matičnim klubom uspel dogovoriti o podaljšanju sodelovanja še za eno sezo no. Osebno se bom trudil po svojih naj bolj ših močeh za kvalitetno igro in končni uspeh celotne članske ekipe Elektra Eso-techa.« Prav tako je enoletno pogodbo s klubom podpisal izkušeni 31-letni slovenski igralec na položaju krila Ernest Novak: » Zelo sem zadovo -ljen, da sem podpisal pogodbo za ambiciozen klub, kot je Elektra, in upam, da bom pripomogel k čim boljšemu rezultatu in uspešni sezoni ekipe.« Svojo prvo profesionalno pogodbo za igranje v članski ekipi je podpisal tudi mladi domači igralec na položaju krilnega centra Benjamin Hostnikar. Nas liki z leve: BojanB rešar, NikI vanovič, Ernest Novak in DarkoL ihteneker h ¿v m Priprave so sez ačele Policisti svetujejo Zaradi lepega vremena in zaradi praznika podaljšanega vikenda pričakujejo na naših cestah gostejši promet. Zato policisti udeležencem v prometu svetujejo, naj ravnajo odgovorno in spoštujejo druge udeležence v prometu. Upoštevajo naj prometna pravila in postavljeno prometno signalizacijo. Še posebej tisto, ki opozarja na spoštovanje omejitve hitrosti, prepoved prehitevanja in varnostno razdaljo. Pred vožnjo ali med njo mnaj ne uživajo alkoholnih pijač, psi-hoaktivnih zdravil ali mamil, dosledno naj uporabljajo varnostne pasove, pri vožnji enoslednih vozil pa varnostne čelade. Odnesli več električnih priključkov Tudi v gradbeni zabojnik v Šoštanju so minuli petek ponoči vlomi li neznan ci in iz nje ga odtuji li več električnih priključkov. Vredni naj bi bili dobrih 1.000 evrov. Odtujil gorsko kolo Minuli torek je iz kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Aškerčevi cesti v Šoštanju neznanec odtujil gorsko kolo znamke Liederfox. S tem je lastnika kolesa oškodoval kar dvakrat: vsaj za nekaj časa ga je prikrajšal za rekreativne užitke, povzročil pa mu je tudi za 1.500 evrov škode. Umrl 62. letni planinec Prejšnjo sredo popoldne so policiste obvestili o gorski nesreči nad planino Korošica v Savinjskih Alpah. V njej je umrl 62-letni planinec iz Ljubljane. Po ugotovitvah Izp olicistoveb eležke Udaril ga je in mu odvzel telefon Minulo soboto je na velenjsko policijsko postajo poklical občan in seznanil policiste, da ga je znanec ob izterjavi dolga udaril in mu odvzel telefon. Zoper znanega storila bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, zunanji oddelek Velenje. Ovadili so ju za 14 kaznivih dejanj V minulih dneh so velenjski policisti »vzeli pod drobnogled« dva občana, ki naj bi imela na vesti več kaznivih dejanj velikih tatvin in tatvin barvnih kovin. Posebej »aktivna« naj bi bila na območju Velenja, Šoštanj in Šmartnega ob Paki. Po pridržanju so zanju napisali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, zunanji odd- elek v Velenju. Tu naj bi ju obravnavali za 14 kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Družinsko nasilje in posilstvo Policisti velenjske policijske postaje so minuli petek obravnavali kaznivo dejanje družinskega nasilja in posilstva v Velenju. Kot so zapisali v poročilo, naj bi mož dalj časa pretepal ženo in jo posiljeval. Povzročitelja kaznivega dejanja so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. Omenjenega dne so obravnavali še eno kaznivo dejanje družinskega nasilja, in sicer naj bi se to zgodilo v Šmartinskih Cirkovcah pri Velenju. Tudi tu naj bi mož dalj časa pretepal in nasilno ravnal z ženo ter otrokom. Primer že obravnava preiskovalni sodnik. DEŽURSTVA vZdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna vVelen ju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 15., 16. in 17. avgust 2008 - VLAS- TA ŠTERBENK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. GIBANJ EP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Porok v tem tednu ni bilo. Smrti: Dergajner Alojz, roj. 1944, Lemberg pri Novi cerkvi 24; Škruba Ludvik, roj. 1924, Velenje, Ljubljanska c. 58; Jurjovec Franc, roj. 1946, Radmirje 96; Videčnik Štefanija, roj. 1928, Gaberke 313; Žnider Ivan, roj. 1934, Šoštanj, Aškrečeva c. 8. Odvzeli prostost 31-letnemu Velenjčanu Sredi prejšnjega tedna so policisti Policijske postaje Celje odvzeli prostost 31-letnemu moškemu, osumljenemu storitve treh kaznivih dejanj - velikih tatvin. Osumljeni ima sicer stalno bivališče v Velenju, vendar že dalj časa biva na priložnostnih lokacijah v Celju, kjer najpogosteje izvršuje kazniva dejanja. 31-letnik je bil v preteklih letih že večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin. Tokrat se bo zagovarjal za veliko tatvino, ki naj bi jo storil 6. avgusta. Na posebej drzen način naj bi iz pisarne na Prešernovi ulici v Celju odtujil žensko torbico z dokumenti, gotovino in plačilnimi karticami. Poleg tega naj bi imel na vesti še dve veliki tatvini. S protipravno pridobljeno bančno kartico naj bi na bankomatu dvignil dve večji vsoti gotovine. Zoper osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor. 31-letnik je uživalec trdih drog in je brez zaposlitev. Denar za drogo si zagotavlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave. ■ pre iskoval cev je pla nin cu na poti Škarje-Ojstrica zdrsnilo. Pri tem je omahnil v 50 metrov globok prepad in na kraju nesreče umrl. Tudi 15 minut je dovolj za nepridiprave Pred tednom dni, približno ob 16. uri, je na Kidričevi cesti v Velenju neznanec vlomil v lesen zaboj, ki je bil nameščen na tovor nem vozilu. Slednjega je voznik pustil brez nadzora le 15 minut. Neznanec je iz zaboja odtujil dva vrtal- na stroja in s tem lastnika oškodoval za približno 2.000 evrov. Kraja avtomobila sredi belega dne Na Policijski upravi Celje so v začetku tedna obravnavali 11 kaznivih dejanj, med njimi tudi krajo osebnega avtomobila znamke VW Polo, modre barve, z registrsko tablico CE 12-96T. Lastnik ga je parkiral na parkirnem prostoru na Cankarjevi cesti v Velenju. Predr-znež naj bi ga s tem oškodoval za 1.600 evrov. Hiša mladih Šmartno ob Paki Nedelja, 17. avgusta ob 18.wi - dvig festivalske zastave - dalmatinska fešta Nastopajo: Vinko Coce z ansamblom in kvartet Sveti Ante Festival so omogočili: Evropski sklad za regionalni razvoj, Era d.d. Velenje, Urad RS za mladino, Teš, ŠOUM, Občina Šmartno ob Paki. Vstop Je prost! ABITURA ... Podjetje za izobraževanje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA S0LA ABITURA d. o. o., Celje - PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) VPIS BO 16. SEPTEMBRA 2008 OB 16. URI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d. o. o., Celje - EKONOMIST Informativni dan bo v torek, 9. septembra 2008, ob 17. uri - POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v torek, 9. septembra 2008, ob 17. uri www.abitura.si PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 Gora ni nora ... Piše: AdilH uselja Strinjam se s pregovorom, ki v naslovu ni dokončan, a ga vsi poznamo. Vendar ne v pomenu, ki mu ga dajejo tisti, ki se jim na hrib ali goro ne da stopiti, ampak v smislu varnostnih ukrepov. Številni primeri gorskih reševanj ter nesreč potrjujejo, da ljudje ob obisku gora nimajo občutka ali znanja, da je svet v sredogorju in visokogorju drugačen in da hoja ali preživljanje prostega časa na teh območjih ni enaka kot v mestnem parku ali najbližjem hribu. Žal to potrjujejo tudi statistični podatki Gorske reševalne službe in policije. Še posebej v lanskem letu, ko se je v slovenskih gorah zgodilo 348 nezgod, poleg lahko in hudo telesno poškodovanih pa je umrlo kar 43 oseb. V letošnjem prvem polletju so našteli več kot 100 posredovanj gorskih reševalcev, pri čemer je bilo skoraj 40 hudo telesno poškodovanih, 11 oseb pa je izgubilo življenje. In ker se največ nesreč dogaja v juliju, avgustu in septembru, bodo reševalci zagotovo imeli še veliko dela z reševanjem poškodovanih, obnemoglih in izgubljenih. Pohodništvo in planinstvo imata dolgo tradicijo. S propagiranjem zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa pa sta v zadnjih letih postala tudi priljubljena oblika rekreacije. Posledica tega je naraščanje števila obiskovalcev, med katerimi je precej takšnih, ki se ne zavedajo drugačnih razmer ter nevarnosti gorskega sveta. Gorski reševalci ter policisti Gorske enote pogosto opozarjajo na osnovne preventivne ukrepe, kijih je potrebno upoštevati pred odhodom v ta »drugi svet«. In kaj je osnova? Strokovnjaki izpostavljajo primerno obutev in primerna oblačila. V zadnjem desetletju je najpogostejši vzrok nezgod v gorah ravno padec, kije v veliki meri posledica neprimerne obutve. Ob preventivnih akcijah, kijih izvajajo, gorski reševalci in policisti ugotavljajo, da precej obiskovalcev gora še vedno nima primerne obutve. To še posebej velja za vzhodnoevropske obiskovalce gora, ki bi radi na dvatisočake prišli kar v natikačih, s katerimi so se pred tem sprehajali po plažah Jadranskega morja. Seveda to velja tudi za turiste iz zahodnega dela Evrope, ki se pri nas ustavljajo na poti iz Hrvaške in se ob počitku ne morejo upreti lepotam gorskega sveta. Med njimi je precej takšnih, ki so za naše gore izvedeli na internetnih straneh, kjer so opisane poti in na prvi pogled lahko dostopni. Posebno poglavje pa predstavljajo spletne klepetalnice in forumi, na katerih se anonimni posamezniki pogostokrat neodgovorno hvalijo s svojimi podvigi, promovirajo različne smeri in tako nemalokrat zavajajo druge. Seveda, za njih so opozorila Planinske zveze ter gorskih reševalcev povsem odveč, kar velja tudi za zaprte poti zaradi posledic neurij in rušenja skal. Tako kot v prometu tudi v gorskem svetu ne manjka posameznikov, ki se nanašajo na srečo ali prejšnje pozitivne izkušnje in si mislijo, da se jim nič ne more zgo di ti. Žal statistika potrjuje pravilo, da se nezgode dogajajo tudi najiz-kušenejšim in ne zgolj takšnim, ki se v gore odpravijo nepripravljeni. Zato previdnost nikoli ni odveč. Obiska gora se moramo lotiti načrtno in premišljeno. Kaj to pomeni? V prvi vrsti, da moramo kritično oceniti svojo fizično pripravljenost, kajti če pot do izbranega cilja presega naše sposobnosti, je bolje spremeniti načrt in izbrati lažjo pot, kot pa tvegati. Vtem primeru nam tudi dobra oprema ne more pomagati. Precenitev sposobnosti je zelo pogost vzrok tako pri starejših (infarkt, obnemoglost) kot pri mlajših osebah (padec, zdrs zaradi utrujenosti). Pred odhodom je potrebno spremljati vremensko napoved, še posebej zaradi nevarnosti vročinskih neviht v visokogorju. Kot sem že omenil, je potrebno obuti tudi primerno obutev ter obleči primerna oblačila (v nahrbtnik damo kakšno toplejše oblačilo) in prav je, da o svoji poti tudi koga seznanimo. Tako bomo veliko storili za svojo varnost. Vpisovanje v knjigo obiskovalcev gora oziroma gorskih koč se v vseh letih ni spre me ni lo in ni izgu bi lo veljav nosti in pome na, zato ga je zelo priporočljivo upoštevati in izvajati. Poleg tega se boste v koči lahko seznanili s »svežimi« informacijami o stanju in prehodnosti posameznih poti ali smeri. Gore niso nore. Niso niti krute ali nepravične. So pa bolj ali manj dostopne oziroma nevarne. In če nismo pripravljeni na srečanje z njihovimi tako prijaznimi kot neprijaznimi stranmi, se lahko srečanje konča slabo ali celo tragično. Absolutne varnosti ni nikjer, v gorah pa je je še nekoliko manj. Zato lahko z upoštevanjem osnovnih in najpomembnejših pravil gorništva bistveno zmanjšamo možnosti za nastanek nezgode. Poleg omenjenih ukrepov upoštevajmo tudi danost naravnih lepot, da bomo uživali še naprej in da bodo v njih uživali tudi naši potomci. Srečno!!! P.S.: Dva povzetka iz dveh časopisnih člankov: 1. Na Mangart se je kljub snegu odpravila skupina mlajših pohodnikov, nekateri med njimi v športnih copatih in poletnih oblačilih. 2. Nesreča se je zgodila na zaprti planinski poti, planinca pa so na to opozorili v gorski koči, ki jo je pred tem obiskal. In naj le dodam, da gora ni nora! ZANIMIVO hU nroskon Oven - 21. 3. - 19. 4. Uredite svoje nekoliko raztresene misli, pa čeprav zaenkrat ne vplivajo na vaše delo. Tudi malce več reda v službi vam ne bo škodilo. Sicer pa ste polni energije in vam to ne bo težko. Razdvojenost, ki vas je začela gristi ni tako slaba. Bolj pretehtajte ponujene priložnosti. Odločite pa se vseeno za tisto, ki bo primerna za oba. Računajte tudi na pomoč v kritičnih trenutkih. Uživajte z vam drago osebo. Bik - 20. 4. - 20. 5. Delo in služba vam spet sedata v misli. To ni nič slabega, le pravo sorazmerje poiščite, saj potrebujete čas tudi za čustveni del svojega življenja. Odlično delo bo dalo tudi dobre finančne rezultate. Ohranjajte športno aktivnost, ker boste tako laže premagovali obveznosti. Prijazno spogledovanje pa ne bo dalo pravega odgovora. Kaj več se bo tokrat le red kim izšlo. Dvojčka - 21. 5. - 21. 6. Zagnanosti vam ne manjka, kar naprej ste v gibanju. Ohranite svoje dosedanje dobre stike, odpirajo vam nove možnosti. Vaš uspeh šele pri de. Zane si te pa se bolj na talent, ki ga ima te. In nikar ne podi raj -te stare ideje z novimi, stare morate predvsem prilagoditi. V ljubezni pa ste preveč ranljivi in občutljivi. Tudi tu je pogosto potrebno imeti trdo kožo. Še sreča, da imate prijatelje, ki razumejo vaše stiske. Rak - 22. 6. - 22. 7. Malce ste zmedeni, ker se trenutno dogodki ne odvijajo tako kot ste pričakovali. Naprtili ste si preveč a to morate sedaj razrešiti. Nikar ne zaprav ljaj te po nepotreb nem, denar bos te še potre bo va li in takrat boste videli, kako pametno je bilo malce počakati. Skušajte več storiti za dobre ljubezenske odnose in se nikar ne pretvarjajte, da vam je vsee no. Moč no bi vas pri za de lo, če bi bilo dru ga če. Lev - 23. 7. - 22. 8. Že spet ste ustvarjalni in finance kažejo, da gre na bolje. Pred vami je nekaj veli kih izzi vov. Nalog ste se loti li zavzeto, ven dar pa vam prehitro poide volja, če ni vse tako, kot ste načr tovali. Prijateljsko druženje in kakšen nasvet sta vam nujno potrebna. Morda ne bo nič uporabnega, toda nadaljnje odločitve bodo lažje. Vaši ljubezenski dvomi niso povsem brez osnove. Devica - 23. 9. - 22. 9. Delate s polno energije in uspešno. Kar precej osebnih zadovoljstev vam pri na ša ta čas. Ne pusti te, da po nepotreb nem zvo de nijo. Odlo či tev, ki vas bega lahko še malo počaka. Odlog bo prinesel mirnejši spanec in trez-nejšo glavo, potem bo vse bolj jasno. V družbi ste zaželeni, povabilom se zato ni treba odreči, razen če si zares želite malo samote. Tehtnica - 23. 9. - 23. 10. Postavili ste si visoke cilje in drugim tudi visoko ceno. Sedaj niste prepričani, če je to prav. Kar ostanite pri svojem, se bo obrestovalo. To vas bo tudi reši lo finanč nih skrbi. Zaba vi pa se nikar ne odre ci te. Tudi to je del vaše uspeš ne podo be. Intu i cija vam bo poma ga la, da se boste izognili ljubezenskim zapletom. Toda nikar ne sanjajte preveč. Stvarnost je dosegljiva in vam pred očmi. Škorpijon - 24. 10. - 22. 11. Nehajte se obremenjevati s tem, kaj si drugi mislijo o vas. Boste vedeli, kako lepše se živi. Pohvale pa bodo prišle same od sebe, vendar pri sluh ni te tudi tis tim, ki ima jo dru gač ne mne nje. Saj zna te iz tega pote gni ti pomemb no izkuš njo. Odno si na delov nem mestu so zapleteni, a boste z premišljenimi potezami razrešili tudi ta vozel. j i Strelec - 23. 11. - 21. 12. Izkoristite svoj šarm. Naj vas navdušuje, da ste radi v prijazni družbi, in naj vam godi, da se postavljate s svojo drago. Nikar ne bodite preobčutljivi na nekatere pripombe. Zavist je pač vedno prisotna in vsem ni po volji vaše zado volj stvo. Malce izgub lja te kon tro lo nad svojim ljubezenskim življenjem. Preveč želite teoretizirati, praksa pa vas postavlja na laž. Raje uživajte v skupnih trenutkih. Kozorog■ 22. 12. - 20. 1. Oto pli te odno se. Vsem je potreb na kak šna spod bu da, izme nja va mnenj in izkustev. Vaš individualizem pa nekatere moti in to ste opazili. Nerazpoloženje se vam vidi. V prepire pa se nikar ne spuščajte. Včasih je bolje ohraniti mirno kri in dostojanstveno odkorakati s prizorišča. Naredili boste večji vtis. Sicer pa vam volje ne manjka. Nekaj jo uporabite za simpatijo, ki vam nikakor ne gre iz glave. Vodnar - 21. 1. - 18. 2. Čeprav navadno iščete urejenost bo malo improvizacije tudi koristilo, tako se bos te laže pre bi li do cilja, Dobro pretehtajte vse nasvete, nekateri niso povsem dobronamerni. Nikar pa se ne bra ni te pomo či, je povsem iskre na. In nikar ne bodite tako eksplozivni v pogovorih z ljubljeno osebo. Potem vam je žal in skušate to popraviti. Toda dolgo tako ne bo šlo. Smeh in zadovoljstvo vrnite v vaše odno se. Raz ved ri te se!. Ribi - 19. 2. - 20. 3. Pogovor bo bistveno polepšal prihodnje dni. Odločitve, ki jih sedaj sprejemate bodo dolgoročno vplivale na vaše življenje. Tega se tudi zavedate, a naj vas to ne spravlja ob živce. Brez napak ne bo šlo, zato to sprejmite kot del življenja. V službi ste želeni in konflikti so večinoma pozabljeni. Morda malce preveč hitite pa se bojte kakšne prego-relosti. Ljubezen pa skušate skriti v školjčno lupino, nekako nedostopni ste. Bolje bo da komu pus tite vanjo. Ob Zoisove štipendije tudi velenjski srednješolci Zaradi novega pravilnika o pridobivanju Zoisovih štipendij bo štipendijo po ocenah poslanke Lipe Barbare Žgajner Tavš izgubilo 70-80 odstotkov maturantov - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kljub pritožbam Dijaške organizacije Slovenije (DOS) ne popušča Tjaša Zajc Zgodba se je začela 21. junija lani, ko je državni zbor sprejel zakon o štipendiranju, s katerim so zaostrili pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Posameznik je moral pred uvedbo zakona dosegati vsaj dober učni uspeh za ohranitev štipendije, nov zakon pa določa, da mora srednješolec dosegati povprečno oceno 4,1 ali več. Študentje morajo po novih pogojih dosegati povprečno oceno 8,5 prej je bilo zahtevano povprečje vsaj 7,5. Novi pogoji naj bi veljali za nove štipendiste int istes tareš tipendis-te, ki bodo v šolskem letu 2008/2009 izobraževanje nadaljevali na višji stopnji (osnovnošolci, ki prehajajo v srednjo šolo, in maturantje, ki bodo oktobra pričeli študirati). Ob sprejetju zakona so se dijaki in študentje s pogoji strinjali, prob lem pa je nastal, ko je bil 23. maja letos en teden po uradnem zaklju čku šol ske ga leta za letošnje zaključne letnike, v Uradnem listu objavljen nov pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Ta določa, da morajo tudi letošnji maturantje dosegati nove pogoje (torej povprečno oceno 4,1), če želijo v študijskem letu 2008/09 obdržati Med velenjskimi dijaki, ki so izgubili štipendijo, je tudi Miha Rošer. štipendijo. Lani sprejet zakon omenjenih določil natančno ne navaja, zato je veliko dijakov četrtih letnikov, po besedah predsednika DOS Roka Hodeja, sklepalo, da bodo ob koncu srednje šole obravnavani po starih pogojih, z začetkom študija pa po novih. Četrti letnik srednje šole bi torej zaključili z najmanj dobrim uspehom, medtem ko bi prvi letnik študija morali končati s povprečno oceno vsaj 8,5. Na Zavodu za zaposlovanje, območna izpostava Velenje, so nam povedali, da se z novim zakonom pristojnost odločanja o Zoisovih štipendijah prenese na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v Ljubljani; tako bodo tudi vloge za dodelitev štipendije na Zavodu za zaposlovanje oddali samo »stari« štipendisti, torej tisti, ki so Zoisovo štipendijo dobili po pogojih pred uvedbo zakona, in to do konca programa oziroma stopnje izobraževanja. Novi štipendisti vloge oddajajo v Ljubljano. Med velenjskimi maturanti, ki bodo izgubili štipendijo, je tudi Miha Rošer, ki je pove dal, da se je o novih pogojih, ki naj bi veljali tudi za maturante, začelo govoriti že približno tri mesece pred koncem leta. Ko seje sam na zavodu pozanimal, če govorice držijo, so mu odgovorili, da do prvega junija natančnih podatkov ne morejo dati. Kot zapisano, je bil odgovor na dlani 23. maja, ob objavi Uradnega lista. V njegovem razredu bodo štipendijo izgubili štirje od sedmih štipendistov. Na stran dijakov je že junija letos stopila poslanka Lipe Barbara Žgajner Tavš, kije opozorila, da v lani sprejetem zakonu ni jasno definirano, da bodo določila veljala za dijake zaključnih letnikov. Na DOS so konec julija pripravili predlog rešitve za letošnje maturante in ga poslali ministrici za delo, družino in socialne zadeve Marjeti Cotman. Ta pa se sklicuje na dejstvo, je bil zakon o štipendiranju sprejet v skladu s študenti in dijaškimi organizacijami, ki so se z besedilom strinjali. Zato po njenih besedah določitve ne bodo spreminjali. ■ Beračenje in dobrodelnost Vedno večje razredne razlike, draženje osnovnih življenjskih potrebščin in dobrin nasploh povzročajo vedno večjo stisko ljudi in nekateri se zatečejo k beračenju. Tudi Velenje se sooča s problemom beračev, ki se pojavljajo na različnih lokacijah po mestu. Naključne mimoidoče smo povprašali, kaj menijo o beračih, ali jim kdaj darujejo kakšen evro in kaj menijo o dobrodelnosti nasploh. Durda Ortl: »Vlada bi se morala bolj potruditi za berače, stanje, kakršno je sedaj, se mi ne zdi v redu. Tudi sama bi pomagala, vendar zaradi slabe plače ne morem. Do sedaj tudi še nisem darovala v dobrodelne namene.« Aldijana Sakic: »O tem bi morali govoriti bogatejši, ki imajo dovolj denarja, da bi lahko poskrbeli zanje in jim pomagali. Tudi sama bi prispevala, če bi imela več denarja. Sedaj pomagam v primeru, da naletim na koga, ki prosjači. Za dobrodelne organizacije sicer še nisem darovala, ampak v prihodnosti bom.« Gordana Cosic: »Res je žalostno, da obstajajo _ takšni ljudje. Mislim pa, da bo v današnjem času problem beračenja vedno večji, saj so razlike med bogatimi in revnimi vse večje in bolj očitne. Mislim, da bi morale oblasti bolj poskrbeti za berače. Revežem na ulici sem že darovala, prav tako pa tudi dobrodelnim organizacijam.« Ljubiša Maric: »Osebno me berači ne motijo, mislim pa, da bi morali pristojni poskrbeti zanje. Osebno jim bom še kdaj dal kakšen evro. Če lahko, darujem tudi dobrodelnim organizacijam kot sta Rdeči križ in Karitas.« Jure Krevh: »To niso naši državljani, zato bi jih bilo potrebno izgnati iz države. Mislim, da bi f- morala oblast poskrbeti zanje in se jih znebiti. S prosjačenjem se ne strinjam, že v mladosti sem začel delati in si služiti kruh, zato mislim, da bi morali tako storiti tudi oni. Na kakšni kmetiji bi se gotovo našlo kaj zanje. Odobravam pa dobrodelne organizacije, katerim sem že večkrat prispeval denar.« Darja Beričnik Krevh: »Smilijo se mi, vendar je danes tudi veliko brez-p o s e 1 n i h slovenskih državljanov, ki potrebujejo pomoč, med njimi sem tudi sama. Zato me beračenje delno moti. Podpiram pa organizacije, kot je Rdeči križ. Darovala sem za narkomane, ki se poskušajo rešiti odvisnosti in iščejo rešilno bilko.« ■ dg, tz prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoštanj so bile 12. in 15. avgusta 1945; v Velenju se je od 996 volilnih upravičencev volitev 15. avgusta udeležilo 987 ali 98,1 % vseh volilcev; 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje Osnovna šola Šmartno; od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistični teden, ki se je začel z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika zdru- žili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, kije kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmir-skega jezera; cerkev so minirali 4. marca leta 1975; - 18. avgusta 1997 je Šaleško dolino prizadelo hudo neurje, kije za nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poti; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki seje Praznovanje v Starem Velenju( arhivM uzejaV elenje) odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina; ■ 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka ter član izvrš- nega sveta LRS Tone Bole; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna; Zjutraj so v hotelu "Paka" odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji "Jezero"; - 20. avgusta 1945 je bila na Glavnem trgu v Šoštanju svečana pro slava miru. ■ Damijan Kljajič "»HAS ČETRTEK, 14. a vgusta Tv slo rr 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.45 Tv prodaja 08.00 Na zdravje! 09.15 P a jko lina in prijatelji s Prisoj, 09.40 Male sive celice, kviz 10.25 V dotiku z vodo, 21/26 10.50 Zgodbe naših genov, dok. odd. 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Strici so mi povedali: Vojna, 15.00 Poročila 15.10 Mosto vi 15.45 Simon v deželi risb s kredo, 12/13 16.05 Risanka 16.10 Zdaj sem svobodna, dok. film 16.25 Enajsta šola: konjeništvo 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.25 Tv pogled 17.35 Jasno in glasno, kontaktna odd. 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Beni in Florijan, risanka 18.45 Rja vi med ve dek, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 1 9.50 Tv p 20.00 Karol - papež ljudskih množic, 2. del 21.35 Tednik 22.20 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.30 Osmi dan 00.05 Pri kri ti nas me šek, ang. tv film, ", pon. 01.15 50 let televizije: Tv dnevnik 14.8.1990 01.35 Duhov ni utrip 01.50 Dnev nik, pono vi tev 02.25 Dnevnik zamejske Tv 02.50 Infokanal TV SLO fi 03.00 Zabavni infokanal 03.55 Peking: Poletne OI 2008 21.00 Olimpijski S5 22.00 Popolna družina, domača nan., 4/10 22.05 Črno beli časi 22.25 Mojster in Margareta, ruska nad., 4/10 23.10 Tv prodaja 23.30 Hujšajmo! angleška nad. 2/6 00.15 Legenda o Baggerju Vanceu, am. film, pon. 02.20 Zabav ni info ka nal POP 07.00 24ur 08.00 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.25 Racman Tepko, ris. serija 08.50 Tom in Jerry: Nove pustolovščine, risanka 09.00 Bistre glav'ce, ris. serija 09.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 09.35 Art attack 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Goreče maščevanje, nad. 11.55 Sladka skrivnost, 84.del, pon. 12.50 TV pro da ja 13.20 Naša sod ni ca 14.10 Moš ki so dru gač ni, žen ske tudi, pogov. odda ja 15.05 Mari na, nad. 16.05 Zakle ti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Zdrav nik s srcem, am. film 22.50 24ur zve čer 23.10 Urgenca, 22. del 00.00 Na kra ju zlo či na: Mia mi 00.50 Prija te lji, nan. 01.20 Skrivnostni otok, 16. del 02.10 24 ur, pono vi tev 03.10 Noč na pano ra ma 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Akus ti ka, dob ro del ni kon cert Lions kluba Velenje, 1. del Nastopajo: Matjaž Romih, Alen in Denis, Branko Robinšak, Tony Lee King 11.25 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez pani ke, mla din ska odda ja, 3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Asova gibanica, informativna odda ja, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz odda je Dobro jut ro, informativna oddaja, ponovitev 21.30 Poletna srečanja, glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Regi o nal ne novi ce 22.50 Videospotdneva 22.55 Zvone Šeruga: Moja Afrika, 1. del doku men tar ne odda je 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Vide ostra ni, obvesti la tv slo rr 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Tv prodaja 07.55 Na zdravje 09.10 Trojčice: Grdi raček, ris. nan. 09.35 Enajsta šola: Konjeništvo 10.00 Praznični prenos maše iz župnije Petrovče 11.15 Zvočnost slovenske duše - pole ti 11.30 Osmi dan 12.00 City folk: MALMÖ 12.25 Slovenski magazin 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.30 Duhovni utrip 13.45 Sušno območje, avstralska nad., 1/6 14.40 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi 15.45 Med ve dek, risan ka 15.55 Fifi in Cvetličniki, risanka 16.05 Iz popotne torbe: mravlja 16.20 Čarodejev vajenec, angl. nad., 1/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.15 Tv pogled 17.35 Sli ke iz Seču a na: noč no življenje 17.40 Mogoč ni stroji, 3/4 18.40 Brenč in Cvetka, risanka 18.45 Tinček, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled 20.00 Blisk, 9. del 20.30 150 let Lurda, dok. odd. 21.00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 1. del 22.15 Odme vi, kul tu ra, šport 22.45 Pol noč ni klub: za vsa ko bolezen raste rož'ca 00.00 50 let tele vi zije: tv dnev nik 15.8.1990 00.20 Mogoč ni stroji, 3/4, pon. 01.15 Dnev nik, pono vi tev 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO [? 03.00 Zabav ni info ka nal 03.55 Peking: poletne OI 2008 21.00 Olimpijski S5 22.00 Popol na dru ži na, doma ča nan., 5/10 22.05 Črno beli časi 22.25 Mojster in Margareta, 5/10 23.15 Tv pro da ja 23.30 Rojeni za ljubezen, angl. film, pon. 01.00 4400 povratnikov, 4/13, pon. 01.45 Zabav ni info ka nal POP 07.00 24ur, ponovitev 08.00 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija 08.25 Racman Tepko, ris. serija 08.50 Tom in Jerry: Nove pusto lov šči ne, risa na serija 09.00 Bistre glav'ce, ris. serija 09.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 09.35 Art attack, izob. serija 10.05 Smeh ni greh, zabav. odda ja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Goreče maščevanje, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Tv pro da ja 13.20 Naša sod ni ca, nani zan ka 14.10 Moš ki so dru gač ni, žen ske tudi, pogov. odda ja 15.05 Mari na, nad. 16.00 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka, nan. 20.50 Mumija se vra ča, am. film 23.00 24ur zve čer 23.20 Super ženska, nan. 00.10 Osmi potnik 4, Vstajenje, am. film 02.05 24ur pono vi tev 03.05 Noč na pano ra ma © 09.00 Koncert citrarskega virtuoza Wilfrida Scharfa iz Avstrije, glasbena oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Spin show - love to dance, posnetek plesne predstave 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža .-energija 18.40 Zvone Šeruga: Moja Afrika, 1. del doku men tarne odda je, pono vi tev 19.20 Videospot dneva 19.50 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 »Tukaj sem, ker si me klical«, pogovor z Jožetom Kužnikom generalnim vikarjem Škofije Celje 21.05 Janez Puh, dokumentarni film 21.30 Vredno ie stopiti noter: Mestni muzej: Obrazi Ljubljane, 1. del, 3. TV mreža Sodob na umet nost, doku men tarna oddaja 22.35 Popot niš ke raz gled ni ce: Jemen, poto pis na odda ja 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Vide ostra ni, obves ti la 22 SOBOTA, 16.a vgusta tv slo rr 007.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Iz popot ne tor be: mrav lja 07.50 Male sive celi ce, kviz 08.35 Pod streš je: šport, 4/10 08.50 Smrkci, 10/23 09.10 Sli ke iz Seču a na: noč no življe nje 09.20 Kino kekec: Megli ca, am. film 10.55 Pol noč ni klub: za vsa ko bolezen raste rož'ca, pon. 12.10 Tednik, pon. 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Berlin, Berlin, 17/27 13.45 Sanjski hotel: ČarBalija, nem. film 15.15 150 let Lurda, pon. 15.55 Sobot no popold ne 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Labi rint 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 Oza re 17.20 Sobot no popold ne 17.25 Kra ji in ljudje 17.30 Na vrtu 17.50 Popol na dru ži na 18.05 Z Damija nom 18.40 Din ko pod krin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 20.00 Poletna potepanja, oddaja o turiz mu 20.30 Zdru ži tev prek murskih slo ven cev z matič nim naro dom, pre nos 21.35 50 let televizije: mali oglasi-Tatjana 22.20 Poro či la, vre me, šport 22.50 50 let televizije: klan, 8/11 23.50 Lepa za umret, angleš ka nad., 00.50 Moja noč pri Maud, franc. film 02.35 50 let tele vi zije: Tv dnev nik 15.8.1990 02.55 Dnev nik, pono vi te 03.15 Dnev nik zamej ske tv 03.40 Info ka nal TV SLO 03.00 Zabav ni info ka nal 03.55 Peking. Poletne OI 2008 21.00 Olimpijski S5 22.00 Slo ven ski maga zin, Val va zor 22.30 50 let televizij 23.15 Tv pro da ja 23.30 Elvis - zgodnja leta, am. nad., 2/2, pon. 00.50 Vse po pre dal čkih, angleš ka nad., 2/6, pon. 01.45 Zabav ni info ka nal POP 07.30 Tv pro da ja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.25 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.35 Bra ta Koal ček, ris. serija 08.45 Poko, ris. serija 09.10 Harold in vijolična voščenka, ris. serija 09.35 Poštar Peter, ris. serija 09.50 Slonček Benjamin, ris. serija 10.15 Winx klub, ris. serija 10.40 Di-Gata, ris. serija 11.00 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 11.15 Ed in Eppa, ris. serija 11.35 Preverjeno, ponovitev 12.20 Divji na Evro pe, dok. odda ja 13.20 Šola za pare, nan. 13.45 Enkrat v živjenju, am. film 15.20 Napad iz pra dav ni ne, nan. 16.15 Ordi na cija, nan. 17.15 Smr to nos na nevih ta, nem ški film 1/2 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Pre ko vseh meja, am. film 22.05 Krva vi slad kor, 7. del nan. 22.55 Kali for nija, am. film 01.00 Pre prič lji va tati ca, am. film 02.40 24ur, ponovitev 03.40 Noč na pano ra ma © 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, pono vi tev - ener gija 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Odboj ka na miv ki 6, šport na repor taža, pono vi tev 10.10 Vide os pot dne va 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Moj ca in med ve dek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še - abe ced ni kole dar, črke in pisa ve 18.40 Videospot dneva 18.45 Popot niš ke raz gled ni ce: Jemen, izobra že val na odda ja 19.40 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 20.20 Videospot dneva 20.25 V harmo niji z nara vo, kmetij ska 20.55 Vabi mo k ogle du 21.00 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 -Yesterday band 21.55 Vabi mo k ogle du 22.00 Parada humorja, posnetek 2.dela prireditve v Mariboru 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide os tra ni, obvesti la NEDELJA, 17.a vgusta T V SLO H 07.00 Živ-žav sledi Ferdi, 11/13 sledi Grimmove pravljice, 16/26 09.55 Žoga rija, odda ja o špor tu 10.25 Izgubljeni zaklad Fidžija, 9/13 10.50 Odda ja tv Mari bor 11.20 Ozare, pon. 11.25 Obzorja duha: Kitajska, verovati v iste ga boga 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.20 Polje, kdo bo tebe ljubil, 1 .del 14.20 Ala mo, am. film 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.25 50 let televizije: Čarodej Miran Plohl 17.35 50 let televizije: Nedeljskih 60 18.25 Žre ba nje lota 18.40 Pokec, risan ka 18.45 Ozi Bu, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 20.00 Zla ti Avse ni kov abon ma: poklon Levu Ponikvarju 21.30 Dru žin ske zgod be: Dru ži na Lor enz 22.25 Poro či la, vre me, šport 22.50 Kraj zlo či na, am. - nem. film, pon. 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 17.8.1990 00.40 Dnev nik 01.00 Dnevnik zamejske tv 01.30 Info ka nal TV SLO E 03.00 Zabav ni info ka nal 03.55 Peking: Poletne OI 2008 21.00 Olimpijski S5 22.00 Lilije, angleška lit. nad. 5/8 23.00 Tv pro da ja 23.15 Številke, am. nad. 12/13 23.50 Zla ta res na glas ba in balet TVS (1958 - 2008) 00.55 Zabav ni info ka nal POP 07.30 Tv pro da ja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija 08.25 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.35 Bra ta Koal ček, ris. serija 08.45 Poko, ris. serija 09.10 Kopal čki, ris. serija 09.15 Poštar Peter, ris. serija 09.30 Slon ček Benja min, ris. serija 10.00 Winx klub, ris. serija 10.25 Di-Gata, ris. serija 10.50 Altair v Zvez do lan diji,risan ka 11.05 Življenje v divjini 11.55 Skriv nost ne poti, nan. 12.50 Pokonč ni poli ca ji, 7. del 13.30 Moto Gp, pre nos dirke za VN Češ ke 15.15 Naj bolj nori vide o pos net ki 15.45 Sedma nebe sa 16.35 Popol ni svet, am. film 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Jaz, Ire ne in jaz, am. film 21.55 Zvez de na sodiš ču, nan. 22.50 Piš kot sre če, am. film 01.00 Carrie in Barry, nan. 01.30 24ur, ponovitev 02.30 Noč na pano ra ma š maš, otroš ka odda ja, pono vi tev - ener gija 09.40 1670. VTV maga zin, regi o nal ni -infor ma tiv ni pro gram 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Šport ni torek, šport na informa tiv na odda ja 10.15 11.05 Iz arhi va VTV: Na obis ku pri Ber nardu Seš lu Zvone Šeruga : Moja Afrka, 1. del doku men tar ne ga fil ma 11.45 Vabimo k ogledu 11.50 Akustika, dobrodelni koncert Lions kluba Velenje, 1. del Nastopajo: Matjaž Romih, Alen in Denis, Bran ko Robin šak, Tony Lee King 12.50 Vide ostra ni, obves ti la 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Čas za nas, mla din ska odda ja nadpovprečni IQ 19.40 Parada humorja, posnetek 2.dela prireditve v Mariboru 21.10 Coun try folk blu es fes ti val, Slovenj Gradec 2008-Yesterday band 22.05 Vide ostra ni, obves ti la PONEDELJEK, 18.a vgusta tv slo rr 07.15 Utrip 07.25 Zrca lo ted na 07.45 Tv pro da ja 08.00 Na zdravje! 09.15 Šport špas, oddaja o športu 09.45 Simon v deže li risb s kre do, 12/13 10.10 Iz popot ne torbe: mrav lja 10.30 Čarodejev vajenec, angl. nad., 1/10 Mogoč ni stroji, 3/4 Ljudje in zem lja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.20 Pol noč ni klub: Več kot samo žala ost, pon. 14.35 Slovenci po svetu: ekološki biser v Atlantiku 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroš ka 15.45 Igra dveh gosi, risa na nan., fV/OO J 11.05 12. 16.10 Martina in ptičje strašilo: gle da li šče 16.20 Raz is ko val ci so med nami, 4/15 16.35 Pod streš je: gate, 5/10 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Kronika mor skih ljudstev, 3/5 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pikije ve glas be ne dogo div šči ne, risan ka 18.45 Dra gi domek, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 20.00 Kugy - Scabiosa Trenta, 3/3 21.10 Sušno območje, avstr. nad., 2/6 22.10 Odme vi, šport, vre me 23.20 Podo ba podo be, pon. 23.45 Glas be ni večer: Anja Buko vec, Tone Potoč nik 01.15 50 let televizije: tv dnevnik 18.8.1990 01.40 Kronika mor skih ljudstev, 3/5, pon. 02.35 Dnev nik 03.05 Dnev nik zamej ske tv 03.35 Info ka nal TV SLO £ 03.00 Zabav ni info ka nal 04.00 Peking: Poletne OI 2008 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Popol na dru ži na, doma ča nan., 6/10 22.05 Črno beli časi 22.25 Mojster in Margareta, ruska nad., 6/10 23.15 Tv pro da ja 23.30 Vozi la pri hod nosti, dok. odd. 00.00 50 let tele vi zije: veli ki dosež ki slo ven ske kirurgije, 4/21 00.30 Skriv nosti srca, kan. - ital. film, pon. 02.05 Zabav ni info ka nal POP 07.00 24ur, pono vi tev 08.00 Pazi, med ve del Pu, ris. serija 08.25 Zajec Dol gou hec na Luni, ris. serija 08.45 Tom in Jer ry: nove pusto lov šči ne, ris. serija 08.55 Bistre glav ce, ris. serija 09.20 Altair v Zve do lan diji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. odda ja 10.05 Smeh ni greh, zabav na odda ja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Goreče maščevanje, nad. 11.55 Slad ka skriv nost, nad. 12.50 Tv pro da ja 13.20 Naša sod ni ca, nan. 14.10 Moš ki so dru gač ni, žen ske tudi, pogov. odda ja 15.05 Mari na, nad. 16.00 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka, nan. 20.55 Dva ted na za lju be zen, am. film 22.35 24ur zve čer 22.55 Mia mi, nan. 23.50 Prija te lji, nan. 00.20 Skriv nost ni otok, nan. 01.10 24 ur, pono vi tev 02.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 »Tukaj sem, ker si me klical!« -pogo vor z Jožetom Kuž ni kom, generalnim vikarjem Škofije Celje 11.25 Videospotdneva 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Nanovo, mladinska oddaja-gostje: taborniki RJZ Velenje 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Odboj ka na miv ki 7, šport na repor ta ža 19.20 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor mativna oddaja, ponovitev 21.30 Regi o nal ne novi ce 21.35 Na obisku pri... Andreji Rihter 22.20 Vred no je sto pi ti noter, dokumentarna oddaja-Muzej Bistra, 1. del 22.50 Coun try folk blu es festi val, Slovenj Gradec 2008 23.45 Videospot dneva 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 19.a vgusta tv slo rr 07.00 Odmevi 07.45 Tv pro da ja 08.00 Na zdravje! 09.15 Na potep po spominu:kralj Matjaž in Alenčica 09.50 Martina in ptičje strašilo: gle da li šče 10.00 Raz is ko val ci so med nami, 4/15 10.15 Podstrešje: gate, 5/10 10.30 Zgod be iz školj ke 11.05 Kronika morskih ljudstev, 3/5 12.00 Dru žin ske zgod be: dru ži na Lor enz 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Kugy - Sca bi o sa Tren ta, 3/3 14.30 Kje si, vučko? dok. feljton 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 Troj či ce: tar zan, ris. nan. 16.10 Slovenska ljudska pesem, pon. 16.15 Zlat ko zaklad ko: zgod be iz cerk niš ke ga jeze ra, pon. 16.30 Izgubljeni zaklad Fidžija, 7/13 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.25 Tv pogled 17.30 Pohorje: Zgodba o flosu, dok. odd. 18.05 Z glavo na zabavo, 2. odd., pon. 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Krtek, risanka 18.45 Bin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled 20.00 Miš ko Kra njec: Stri ci so mi povedali: zemlja, 7/7 21.15 obču tek za veter, dok. odd. 22.10 Odme vi, šport, vre me 23.20 Na prvi pogled, dok. odd. 00.30 50 let tele vi zije: tv dnev nik 19.8.1990 00.50 Pohorje zgodba o flosu, pon. 01.20 Dnev nik 01.55 Dnev nik zamej ske tv 02.20 Info ka nal TV SLO 03.00 Zabav ni info ka nal 04.00 Peking: Poletne OI 2008 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Popol na dru ži na, doma ča nan., 7/10 22.10 Črno beli časi 22.20 Mojster in Margareta, ruska nad., 7/10 23.15 Tv pro da ja 23.30 Dediščina Evrope: Domovina - žen ske:Frag men ti, nem. film 02.00 50 let televizije: nedeljskih 60, pon. 02.55 Zabav ni info ka nal POP 07.00 24ur, ponovitev 08.00 med ve dek PU in tiger tu, ris. serija 08.25 Skrivnost zajca Dolgouhca, ris. film 08.45 Tom in Jerry: nove pusto lov šči ne, ris. serija 08.55 Bistre glav'ce, ris. serija 09.20 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. oddaja 10.05 Smeh ni greh, zabav. odda ja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Goreče maščevanje, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Tv pro da ja 13.20 Naša sod ni ca, nan. 14.10 Moš ki so dru gač ni, žen ske tudi 15.05 Mari na, nad. 16.00 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče mašče vanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Preverjeno 21.40 Uči te lji ca in pol, am. film 22.35 24ur zve čer 23.00 Uči te lji ca in pol, nad. fil ma 23.25 Mia mi, nan. 00.15 Prijatelji, nan. 00.45 Skriv nost ni otok, nan. 01.35 24 ur, pono vi tev 02.35 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, infor ma tiv na odda ja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Coun ty folk blu es fes ti val, Slovenj Gradec 2008 11.00 Vide os pot dne va 11.05 Na obis ku pri. Andreji Rih ter 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospotdneva 18.45 Vred no je sto pi ti noter, doku men tar na odda ja - Muzej Bistra, 1. del 19.15 Roma among us - Romi so med nami, 1. oddaja 19.30 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz odda je Dobro jut ro, informa tiv na odda ja 21.00 1670. VTV magazin, regionalni - informa tiv ni pro gram 21.15 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 21.20 Šport ni torek, šport na informa tiv na odda ja 21.30 Asova gibanica, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in lovstvu, 3. TV mreža 23.00 Pogo vor s pred sed ni co LDS Katarino Kresal in dr. Evgenom Der va ri čem 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Vide ostra ni, obvesti la SRE DA, 20.a vgusta tv slo rr 07.00 Odmevi 07.45 Tv pro da ja 08.00 Na zdravje! 09.15 Sre br no gri vi konjič, 39/39 09.40 Nau či mo se pes mi co z Meli to Osoj nik 09.50 Zlat ko Zaklad ko: Jezerko iz cerk niš ke ga jeze ra 10.05 Izgub lje ni zaklad Fid žija, 7/13 10.30 Slovenski vodni krog, Iška dok. nan. 10.55 Z glavo na zabavo, 2. oddaja 11.20 Ponorje: zgodba o flosu, dok. odd. 12.00 Zla ta res na glas ba in balet TVS (1958 - 2008) 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Na vrtu, tv Maribor 13.45 O živa lih in lju deh 14.00 Obču tek za veter, dok. odd. 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.45 Paj ko li na in prija te lji s Pri soj, 16.05 Pod klo bu kom: risa ni juna ki, pon. 16.45 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.25 Tv pogled 17.40 Po sle deh leo par da, dok. odd. 18.30 Žrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled 20.00 Tarča 21.30 Gle da mo naprej 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.05 Brez reza: Ivo Bos ca rol - kako uspeti? 23.45 50 let tele vi zije: tv dnev nik 20. 8. 1990 00.05 Po sle deh leo par da, dok. odd., pon. 00.50 Dnev nik, pon. 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.50 Infokanal TV SLO E 03.00 Zabav ni info ka nal 04.00 Peking: Poletne OI 2008 22.00 Olim pij ski S5 23.00 Popol na dru ži na, doma ča nan., 8/10 23.05 Črno beli časi 23.20 Mojster in Margareta, ruska nad., 8/10 00.15 Tv pro da ja 00.30 Slo ven ska jazz sce na: Brat ko Bibič & The Madles, 1/2 01.25 Prepuščanje, angleški tv film, pon. 03.05 Zabav ni info ka nal POP 07.00 24 ur, pono vi tev 08.00 Medvedek PU in dan zahval nosti, ris. serija 08.25 Jedil nik zaj ca Dol gouh ca, ris. serija 08.45 Tom in Jer ry: nove pusto lov šči ne, ris. serija 08.55 Bistre glav'ce, ris. serija 09.20 Altair v Zvez do lan diji, ris. serija 09.35 Art Attack, izob. serija 10.05 Smeh ni greh, zabav. odda ja 10.30 Tv pro da ja 11.00 Goreče maščevanje, nad. 11.55 Slad ka skriv nost, nad. 12.50 Tv pro da ja 13.20 Naša sod ni ca 14.10 Moš ki so dru gač ni, žen ske tudi, pogov. odda ja 15.05 Mari na, nad. 16.00 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče mašče vanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala kli ni ka, nan. 20.55 Angel pože le nja, am. film 22.25 24ur zve čer 22.45 Nevih ta, angl. nad. 23.45 Mia mi, nan. 00.45 Prija te lji, nan. 01.10 Skriv nost ni otok, nan. 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1670. VTV maga zin, regi o nal ni - informa tiv ni pro gram 10.20 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 10.25 Šport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 10.35 Pogo vor s pred sed ni co LDS Kata ri no Kre sal in dr. Evge nom Der va ri čem 11.25 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mala pote pa nja, mla din ska odda ja, 3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 V har mo niji z nara vo, kmetij ska odda ja, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz odda je Dobro jut ro, infor ma tiv na odda ja 21.00 Odpr ta tema, pogo vor, Gospo darstvo med infla cijo in ukre pi eko nom ske poli ti ke 22.00 Regi o nal ne novi ce 22.05 Akusti ka, dob ro del ni kon cert Lions kluba Velenje, 2. del Nasto pa jo: Tomaž Domi celj in Lan ga 23.05 Vabi mo k ogle du 23.10 Vide os pot dne va 23.15 Vide ostra ni, obves ti la PRIREDITVE VELENJE Četrtek, 1 4. avgust 9.00 - 18.00 VilaM ojca Odprtav rata VileM ojca( spletna kavarna,o troškoi grišče, razstava del MaleN apotnikove kiparske kolonije,r azstavar ačunalniških grafik RokaP olesa,d ružabne igre) 17.00 - 20.00 Sončni park Poletje nakotalkališču Ples,d ružabne igre,k ošarka, mali nogomet,r olanje... 20.00 - 24.00 park predG imnazijoV elenje PARKS5D OGAJA( Elektronski park) Večere lektronske glasbe z DJ-jem in DJ delavnice 20.30 Mozaik bar( ob Domu kulture Velenje) 24.P oletnek ulturnep rireditve -The Vibestri o-Vid Jamnik (vibra fon), Aleš K aj tna (bo b ni), Robert Jukič( bas) Petek, 15. avgust 9.00 - 18.00 VilaM ojca Odprtav rata VileM ojca (spletna kavarna.o troško igrišče, razstava del MaleN apotnikove kiparske kolonije.r azstavar ačunalniških grafik RokaP olesa, družabne igre) 20.00 - 24.00 park predG imnazijo Velenje PARK S5D OGAJA( Elektronski park) Večere lektronske glasbe z DJ-jem in DJ delavnice Sobota, 1 6. avgust 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečkatr žnica 10.00 Cankarjevau lica.V elenje 24.P oletne kulturne prireditve 20. f es ti val P reš men ta ne citre Citre na vsakem koraku 16.00 park predG imnazijo Velenje, Max Kdaj - kje - kaj klub Športni dan v parku in večerna predstavitev nove zgoščenke Društva Tehnologika Nedelja, 1 7. avgust 14.00 Šport no igri šče na Gra ški Gori 33. med na rod ni festi val Gra ška Gora poje in igra 2008 Ponedeljek, 18. avgust 8.00 - 12.00 Letuš, tenis igrišče Polet na šola smu ča nja ( do 22. avgus ta) 8.00 - 14.00 Sta di on ob Škal skem jeze ru, Konje niš ki Športni tabor Zmaga Kuštrina ob stadionu-center, igrišča ob sta di o nu, čol nar na ( do 22. avgusta) 8.00 - 14.00 Bela dvorana in športna igrišča na TRC Jezero (do 22. avgusta) Šport ni tabor Zma ga Kuštri na na TRC Jezero 9.00 - 18.00 Vila Moj ca Poletne počitnice v Vili Mojca (splet na kavar na, otro ško igri šče, razstava del Male Napotnikove kiparske kolo ni je, raz sta va raču nal niš kih gra fik Roka Pole sa, dru žab ne igre) 18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh, Šoš tanj Redni tedenski bridge turnir ŠBK Vele nje 21.00 pred Domom kulture Velenje 24. Poletne kulturne prireditve Zvez de pod zvez da mi - polet ne filmske projekcije Zapri gobec! (komedija) Torek, 19. avgust 9.00 - 18.00 Vila Moj ca Odpr ta vra ta Vile Moj ca (splet na kavarna, otroško igrišče, razstava del Male Napot ni kove kiparske kolo ni je, raz sta va raču nal niš kih gra fik Roka Pole sa, dru žab ne igre) 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 zele ni ca med Domom kul tu re Vele nje in Res tav ra ci jo DK 24. Poletne kulturne prireditve Poletje na travniku - Animacija za otro ke in star še 20.00 Velenj ski grad, atrij 24. Poletne kulturne prireditve 20. festival Prešmentane citre -Gospodje s citrami 21.00 Ritmo Cafe (pri bazenu) Poto pis ni večer Sreda,2 0. avgust 9.00 - 18.00 Vila Moj ca Odpr ta vra ta Vile Moj ca (splet na kavarna, otro ško igri šče, raz sta va del Male Napot ni kove kipar ske kolo ni je, raz sta va raču nal niš kih gra fik Roka Pole sa, dru žab ne igre) Velenjski grad - skrivnosten in zanimiv Veliko stalnih zbirk - Poleti se tu odvij aj o različne prireditve - Odprt vsak dan od 10 h do 18 h, ob ponedeljkih zaprt Vesna Gl i nšek »Velenjski grad poleti ne zaspi, kakor si mnogi mislijo,« je odločno začel najin klepet Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje. Na mestnem gradu se namreč tudi v poletnih dneh veliko dogaja, saj po direktorjevih besedah k njim prihaja vsak mesec med 2000 in 3000 obiskovalcev, poleg tega pa se tu odvija veliko kulturnih prireditev. »Grad v sebi skriva veliko zanimivosti. In to ne navadnih, ampak takšnih, ki so stare tudi do 800 let - to je namreč starost našega gradu,« pove Kljajič in poudari, da mora le-te pač preveriti s svojim obiskom vsak posameznik sam. Kaj pa si pravza prav na gra du lahko ogledate? »Poleg njega samega imamo muzej, staro trgovino in gostilno, potem je tu Foitova zbirka. Gre za krasno zbirko afriških predmetov, ki jo je Čeh František Foit podaril Velenju. Razstavljena je še zbirka Šaleška dolina od 17. do 20. stol., povojna zgodovina Pa znamo Velenjčani ceniti vse, kar smo zgoraj omenili? »Da. Mislim, da znamo ceniti svojo zgodovino. Veliko jih je, ki pravijo, da je grad res nekaj posebnega, daje krasen in dominanten - od koder koli se pripeljete, najprej vidite prav Velenjski grad. Ob takšnem pogledu pa se večini porajajo tudi prijetni, posebni občutki. Saj jih poznate?« še dodaja sogovornik. Zato tisti, ki imate radi zgodovino, umetnost in morda tudi rekreacijo - Velenjski grad je gotovo tista točka, ki združuje vse našteto, saj se do gradu, njegovih zbirk in njegove pravljične okolice lahko sprehodite po različnih poteh, vse pa vodijo nekoliko v hrib. Tako mimogrede pokurite še kakšno kalorijo... kot sem to storila tudi jaz ob svojem obisku ... Koledar imen Avgust/veliki srpan 14 . četrtek - Demetrij 15 . petek - Marija 16 . sobota - Rok 17. nedelja - Pavel 18 . ponedeljek - Helena 19 . torek - Ljudevik 20 . sreda - Bernard Lunine mene 16 . avgusta, ob 23.1B ščip (polna luna) Velenja, mastodont, afriška zbirka cerkvene baročne umetnosti Šaleš- ke doline, zbirka kiparja Cirila Cesarja in druge.« Vremenski pregovori Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vincevsod poteče. Veliki šmaren brez dežja, slad ko vin ce bo doma. Rok išče otrok. Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. Počitnice, poletje in travnik Ustvarjalne delavnice za otroke pod skupnim imenom Poletje na travniku bodo potekale še dvakrat - Udeleženci zadovoljni Dominika Glinšek, Tjaša Zajc Festival Velenje je letošnjo ponudbo poletnih prireditev med drugim obogatil s programom za otroke. Že od julija se vsak torek pred kulturnim domom odvijajo različne delavnice, vsakič na drugo temo. Otroci so se do sedaj lahko igrali z lutkami, potekala je bobnarska delavnica, nazadnje so izdelovali cvetlične aranžmaje. Pri tem jim je pomagala delavka PUPa Nataša Dolejši: » Uporabili smo rastline z vrta, med drugim začimb-nice, ki se uporabljajo za pripravo čajev. Dodali pa smo še cvet, in sicer gorenjski nagelj.« Otrokom so vedno na voljo še različne družabne igre, pravljice in revije, ki so obešene na drevesu. Ena od udeleženk, Juma Gržinič, je v torek povedala: »Na Travniku sem bila že večkrat in mi je bilo zelo všeč. Ustvarjali smo različne izdelke, rožice, obeske in kronice. Še bom prišla.« Dobre volje je bil tudi Leon Toplak: »Zelo v redu je. Danes sem izdeloval rožice, igral badminton in lovil leteče žogice. Tukaj sem prvič in bom še prišel.« Projekt pa navdušuje tudi starše. Babica Helena Vertačnik meni, da delavnice dobro zaposlijo otroke v času počitnic, ko jim je doma dolgčas. Tudi sama je bila s tremi vnukinjami v torek prvič na Travniku in glede na njihovo zadovoljstvo se bodo še vrnili. Projekt, katerega idejni vodja je Andreja Zelenik, lahko pričakuje- mo tudi naslednje leto, saj, kot je povedala vršilka dolžnosti Festivala Velenje Barbara Pokorny: »Če je nekaj všeč občanom, se bomo potrudili tudi mi. Mogoče bomo delavnice prihodnjič organizirali celo več kot enkrat na teden.« ■ Zanimivo - mesec avgust Ta mesec se je v prvotnem rimskem koledarju imenoval sextilis, bil je šesti mesec. K uveljavitvi novega julijanskega koledarja v rimskem imperiju je veliko pripomogel cesar Gaj Okta-vijan Avgust. Ko je ta leta 14 po Kr. umrl, so po njem imenovali osmi mesec avgust ter tako počastili Avgustove zasluge za uveljavitev julijanskega koledarja. Slovensko ime za mesec avgust srečamo pri Martinu iz Loke, napisal je veliky serpan, to je veliki srpan. Primož Trubar je uporabil izraz kimovec, ime, s kate rim danes ozna ču je mo mesec september. Ta izraz sta v protestantski dobi posnemala Jurij Dalmatin v Bibliji in Mesiger v slovarju, v dobi katoliške verske obnove pa Janez Svetokriški in še nekateri dru- gi. Leta 1848 srečamo pri Blažu Potočniku za mesec avgust ime mlat-nik in za njim še pri dr. G. Pečjaku, a se to ime ni pri je lo. V naj sta rej ši do danes ohra nje ni slo ven ski pra ti ki iz leta 1741 (ponatis te pratike imamo v polhograjski muzejski zbirki) je za mesec avgust upo rab lje no ime veli -ki srpan, ki je v veljavi še danes. 1 1 KINO VELENJE S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA : DOSJEJI X: HOČEM VERJETI (The X-Files:I Want to Believe) Znanstveno fantastični triler, 110 minut Režija: Chris Carter. Igrajo: David Duchovny, Gillian Anderson, Amanda Peet, Billy Connolly, Callum Keith Rennie, Mitch Pileggi, Xzibit idr.. Petek, 15. 8. ob 20.00 uri Sobota 16. 8. ob 21.35 Nedelja 17. 8. ob 17.45 Šest let po njunem zadnjem primeru raziskovanja nerazložljivih nadnaravnih pojavov, agenta FBI-ja Foxa Mulderja in Dano Scully znova združi primer nenavadnih ugrabitev, povezanih s skrivnostnim duhovnikom, ki trdi, da lahko z božjo pomočjo odkrije in pomaga žrtvam. Medtem ko želi Mulder verjeti nenavadnim teorijam, skuša Dana najti bolj racionalno razlago, a le s skupnimi močmi jima lahko uspe odkriti resnico. SEKS V MESTU (Sex and the City) Romantična komedija, 145 minut Režija: Michael Patrick King Igrajo: Sarah Jessica Parker, Kim Cattrall, Kristin Davis, Cynthia Nixon, Chris Noth, Jennifer Hudson, Lynn Cohen idr.. Sobota 16. 8. ob 19.00 Nedelja 17. 8. ob 20.00 DIVJI VALOVI (Surf's Up) Animirana družinska pustolovščina, 85 minut Režija: Ash Brannon, Chris Buck Slovenski glasovi: Lovro Lah, Vojko Belšak, Tinkara Končan, Roman Končar, Igor E. Bergant idr. Nedelja 17. 8. ob 16 h - otroška matineja Radoživi pingvin Codyju, se odloči udeležiti največjega tekmovanja v deskanju na valovih. Na poti se mu s pomočjo zabavnih naključij pridružijo čudaški piščanec, preračunljiva menedžerska vidra, kolerični čapljasti iskalec mladih talentov in prijazna pingvinja vodna reševalka. Skupaj se pogumno spopadejo z največjimi valovi in ob tem spoznavajo, da resničnemu zmagovalcu ni potrebno vedno biti prvi. Film je sinhroniziran v slovenščino. PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE : Ponedeljek, 18. 8. ob 21.00 ZAPRI GOBEC!! (Tais-toi!) Komedija, 85 minut. Režija in Scenarij: Francis Veber, Serge Frydman. Igrajo: Jean Reno, Gérard Depardieu, André Dussollier, Richard Berry, Léonor Varela, Aurélien Recoing, Laurent Gamelon, Egary Givry , Jean-Pierre Malo, Ticky Holgado ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačno). V primeru slabega vremena bo projekcija v četrtek (v vsakem vremenu) V tednu od 22. 8. do 24. 8. napovedujemo: akcijski triler ISKAN, romantično vojno dramo PRSTAN ZAOBLJUBE , igrano animirano komedijo GARFIELD 2 ter DVD poletno projekcijo na ploščadi ob Domu kulture Velenje: romantično komedijo PRVA LJUBEZEN na *Ï:an Nagradna križanka CONPROSTA ONPROSTA" Ko prostata omaga... \ SESTAVIL PEPS PLADENJ ZA SERVIRAN. JEDI (POG.) PREDMET STARINS. VREDNOSTI, STARINA NAUK 0 SLOGU, 0 LEPEM TENKA MREŽASTA TKANINA ZA ZAVESE OKUSNOST V OBLAČENJU SISTEM VERSKIH OBREDOV STIKALO S TIPKO OTOČJE MED S. IN J. AMERIKO C iim ONPROSTA® iifft/ prehransko dopolnilo l-C?\ H| na voljo v lekarnah www.conprosta.si 0M FDA(Food and Drug Administration) KRATKO BODALCE S TRIKOTN. REZILOM OTOK v PRESPANSK. JEZERU GALINA ULANOVA 'SCEKTIFIKAI ZVESTA DOMAČA ŽIVAL ITALIJANSKI PEVEC-MINO JADRALNA DESKA (ANGL.) cestno prometni predpisi zbor treh pevcev PRSNI OKLEP SREDNJEVEŠKIH KONJENIK. K 1 R A S ZALOGA, SKLADIŠČE, TRGOVINA (ANGL.) BOLGARSKI KRALJ, ZaČ. ASENOV TITUS OATES POVRŠINSKA MERA LASTNOST URNEGA, HITROST premetena ženska (pog.) kdor govori Lčakavščino OLJNA REPICA (NAR.) KDOR KAJ OČITA. KRITIK CVET, IZVLEČEK, ■ZVAREK GLASNO, MOČNO (GLASB.) LUKA V IZRAELU, AKKO PRISTANIŠ. MESTO V ITALIJI IZRASTEK ŽIVČNE CELICE, ŽIVČNO VLAKNO ZVOČNA NAPRAVA AVTOMOBILA (POG.) francoska teroristič. organ izac. 0 A * S S POSODA ZA SMETI T RIBIŠKE 3 VILICE . REKA V i ANGLIJI SPREMLJEVALKA, VODNICA NA RAZSTAVI ' s s t RIMSKI BOG SMRTI ARABSKI ŽREBEC R JAVNA ORGANIZACIJA f s - visoka igralna karta ameriški igralec L (pacino) J A EGIPČAN. BOG UMETNIKOV PORTUGAL. POLITIKMARCELO (1906-1980) r S s t N ANTON INGOLIČ o* REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK ISERE ' S FRIDOLIN (KRAJŠE) 1 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom . Gsm: 031/443-365. 03/5885-114. KUPIM UČBENIKE za 4. letnik gimnazije kupim. Gsm: 051/220-099. AVTODOM Elnagh dura! 112 na Fiat Ducato 2,8 turbo diesel letnik 2001, registriran za 6 oseb, prevoženih 81.000 km, odlično ohranjen z veliko dodatne opreme prodam. Gsm: 031/614-251. PRODAM nikom, cepljene, razgliščene, stare dva meseca, prodam. Tel. 5869-299 ali gsm: 041/966-252. KRAVO simentalko v 6. mesecu brejos-ti prodam. Gsm: 051/341-360. TRAKTOR Zetor 6245, letnik 1991,1. lastnik, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 031/606-147. RAZNO VOZILA NUDIM NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. SPOŠTOVANO dekle, če imaš resne, dobre namene, spoznaj preprostega iskrenega fanta. Gsm: 041/229-649. RAZOČARAN moški, ki sam z otrokom je ostal, preprosto dekle bi rad spoznal. Gsm: 031/807-376. PREPROST obrtnik si želi spoznati iskreno punco staro do 37 let. Gsm: 041/959-192 PREMOŽEN privatnik 50 letni, urejen si želi urejeno in pošteno žensko do svojih let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647. www.superalan.si SIMPATIČNA 40 letna ženska, poštena, s. šola, želi prijatelja za resno vezo. Lahko se tudi preseli. Ag. Alan, gsm: 041/248-647. www.superalan.si SEAT Toledo 1,9 TDI l. 1998, prvi lastnik, prodam. Inf. Gsm: 031/428-701. FORD Fiesta, letnik 1993, v voznem stanju, neregistriran, cena 250 EUR, prodam. Gsm: 031/276-836. PRI DEL KI VINO prodam. Belo (rizling, muškat) in rdeče (modra frankinja). Cena: 1 evro/l. Gsm: 041/748-315. KORUZO na njivi, suho koruzo ter ječmen, prodam. Gsm: 041/521-973. BOROVNIČEVEC, medenovecterveč vrst jabolčnika in žganja, prodam. Gsm: 041/344-883. VINO sauvignon iz okolice Slovenske Bistrice, ugodno prodam. Gsm: 031/834-723. KORUZO na njivi, približno 1.8 ha, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040/308-171. KORUZO na njivi (5ha) na ravnini, v okolici Braslovč, prodam. Gsm: 041/317-434. ŽIVALI KLETKO za golobe dim. 200 x 150 x 250 cm s stre ho pro dam. Gsm: 031/233-314. OKNO z žaluzijo (200 x 132 cm) in vhodna vrata, delno zastekljena (107 x 215 cm), prodam. Gsm: 041/814-999. LESENO masivno uto - brunarico 260 cm x 205 cm, prodam. Cena 1000 EUR. Gsm: 031/290-127. NAJAMEM oz. odkupim grob v Pod-kraju. Gsm: 041/683-580. KOSILNICO rotacijsko Sip 135, tračni obračalnik Sip 220, frezo Imt širine 100 cm in sadni mlin z motorjem, prodam. Gsm: 031/859-532. habit nepremičnine HabM.0.0, Kannltam ll.Vklaiile NEPREMIČNINE GARSONJERO oddam v najem. Informacije gsm: 031/428-701. SKLADIŠČE, 150 m2, v okolici Velenja, oddam v najem. Gsm: 041/394-711. POSLOVNO skladiščni objekt, 216 m2, z zemljiščem cca 2000 m2, prodam. Možna tudi gradnja. Cena po dog. Tel. NESNICE (grahaste, rjave in črne) in bele piščance za zakol, prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800. PUJSKE težke od 25 do 35 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. TELIČKO limuzin, težko 120 kg, prodam. Gsm: 031/281-900. ŽRE BIČ KO tribarvno in Burskega kozlička za nadaljno rejo, prodam. Gsm: 031/233-314. NEMŠKE OVČARJE, samičke z rodov- CON PROSTA www.conprosta.si Urban Oprešniks.p. Velenje Ko prostata omaga ... Izdelek tradicionalne kitajske medicine za moške v zrelih letih S certifikatom FDA (Food and Drug Administration) CONPROSTA Prehransko dopolnilo Na voljo v lekarnah! Tradicionalna kitajska medicina nam za lajšanje težav s prostato ponuja odličen in povsem naraven izdelek iz komprimata cvetnega prahu oljne repice v obliki tablet Conprosta. Tablete Con pros ta so zelo dobro pozna ne na ame riš kem in kitaj skem trži -šču, pri nas pa jih od nedavnega lahko kupite v vseh lekarnah po Slove-ni ji. Rešeno geslo križanke pošljite najkasneje do 25.8.2008 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Conprosta«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3, 2 in 1 škatlica Con pros te). PLATIŠČA OZ evolution 18", 5-kraka, s pnevmatikami 225/40 R18 (še 4 mm), primerna za znamki VW in Audi, prodam. Gsm: 041/517-248 UGOD NO prodam pave in sadike pušpana. Tel. 03/5871-597. IŠČEMO IŠČEM študenta ali slikopleskarja, ki se ukvarja z risanjem grafitov. Gsm: 041/683-580. PRODAMO: 2,5 sobno zelo lepo mansardno stanovanje, 70 m2, popolnoma prenovljeno leta 2005, na izjemni lokaciji v petorčku nad OŠ MPT. Cena 90.000 EUR Stanovanjska hiša, letnik 1975, prenovljena leta 2003, velikost 220 m2, na parceli 500 m2, na atraktivni lokaciji nad šmarško cerkvijo v Velenju. Cena 263.000 4 sobno stanovanje na Kardeljevi ploščadi, pri Sparu v Velenju, 88,37 m2, V. nadstropje, letnik 1984, cena 93.000 EVR INFORMACIJE: ALSA- NEPREMIČNINE Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO 3 sobno stanovanje v centru, velikost 86 m2,5. nadstropje, letnik 1973. Cena: 96.000,00 € ali dogovor. Je lepo ohranjeno In se prodaja popolnoma opremljeno (nova kuhinja, dve sobi,...). 3 sobno stanovanje - Gorica, 90 m2,4. nadst., let. 1978, cena 97.000 € ali dog. Prostorno stanovanje, 2 spalnici, kuhinja, veliko dnevno sobo z jedilnico (možnost preureditve v 4-sobno st.), kopalnica, stranišče, velik balkon, shrambo v kleti Zazidljiva parcela-Gorica, velikost cca 1712 m2. Cena cca 65.000€ ali po dog. Lepa sončna lega, delno v ranlnl, priložnost gradnje hiše v naravi v neposredni bližini mesta. Možnost priključitve na vse mestne priključke Hiša v Šmarju pri Jelšah, letnik 2006 (obnova), velikost 200 m2, parcela 9000 m2, klet in pritličje, 88.000 €. Hiša je v idilični naravi pri Šmarju pri Jelšah z večjo parcelo. Odlična priložnost za bivanje ali kot vikend po ugodni ceni. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si 041/624-775,897-58-13 PRODAMO TRIETAŽNO HIŠO V ZGORNJEM DOLI ČU PRI MIS LI NJI Tlorisna velikost 111 m2, stanovanj ske povr ši ne: 245 m2, veli kost parcele 1196 m2, leto izgradnje: 1997. Cena: 220.000 EUR. INFO: tel. 041-624-775 RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 14. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. avgusta: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. avgusta: .6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Nagrajenci nagradne križanke Avto Škorjanec, objavljene v tedniku Naš čas dne 31.7.2008, so: - Mateja Marolt, Plešivec 55, Velenje; - Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje; - Stana Simič, Tomšičeva 31, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ŠKORJANEC CEED ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. avg. 2008 do 10. avg. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. avg. 2008 do 10. avg. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka t k f Ann *■- liri i t ■ ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA- ŠKALE PESJE MOBILNA GORA VELIKI VRH I04.avg m05.avg l06.avg Q07.avg l08.avg []09.avg Hû.avg 25 OBVESCEVALEC nikoli sami 107,8 V SPOMIN I Mg 18. avgusta bo minilo dve leti, odkar si nas nenadoma zapustil dragi mož, oče in dedi *¡T JOŽE STROPNIK iz Raven pri Šoštanju. Solze se še niso posušile, zato se ti še enkrat zahvaljujemo za vse tvoje delo in tvojo ljubezen do vseh nas. Hvala vsem, ki prižigate svečke in se ustavite ob njegovem grobu. Žena Jožica, hčerki Bernarda in Darinka ter Jože in Vinko z družinami Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje plemenito srce, osta li so sle dovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da te več ni. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast SLAVKO VIDEMŠEK iz Rečice ob Paki (živel je v Munchnu) 7. 11. 1943 - 2. 8. 2008 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku Ivanu Napretu za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Milica, hčerka Klavdija z Zoranom, sin Matjaž z Valerijo, vnuki Klavdija, Andreja, Daniel, Markus in Aleksander Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre ŠTEFANIJE VIDEČNIK - PLEJŠEJEVE mame iz Gaberk 22. 10. 1928 - 5. 8. 2008 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sokrajanom za izkazano pomoč, izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala Oroževim in Zelcerjevim, govornikoma Ramšak Slavku in Lampret Bogdanu, oktetu Zavodnje, patronažni sestri Maji, ter g. dekanu Jožetu Pribožiču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Sonja, Štefka, Branko, brat Janez in sestra Marica z družinami POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA | MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Nekdo v meni zapira oči. Samo za spoznanje bo trši korak, za spoznanje bolj trpka črta okrog ust. (Minatti) V SLOVO Za vedno je odšla od nas naša predraga mama, babica in prababica MARA ZRNIČ 10. 8. 1927 - 6. 8. 2008 K mirnemu pokoju smo jo pospremili v petek, 8. avgusta 2008, ob 15. uri. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, zdravniškemu osebju in vsem ostalim, ki ste ji lajšali zadnje dni življenja. Žalostni smo ostali: hčerki Tanja in Marica ter Rajko z družinami ZAHVALA Zapustil naju je dragi brat VILISILOVŠEK 17. 6. 1931 - 9. 8. 2008 Srce je ugasnilo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Sestri Olga in Ivica z družinama ZAHVALA Za vedno meje zapustil dragi mož VLADIMIR ŠULIGOJ z Bračičeve 5 18. 4. 1926 - 3. 8. 2008 Zahvaljujem se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za pisne in ustne izraze sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala predstavnikom Premogovnika Velenje, častni straži, rudarski godbi, gospodu Kolarju za opisano življenjsko pot, pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcem praporja, pogrebcem in pogrebni službi Usar. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, Gastro odd. Bolnišnice Celje, Doma za varstvo odraslih Velenje, Zdravstvenega doma in Reševalne postaje Velenje. Hvala vsem za pomoč v teh težkih trenutkih. Še posebej iskrena hvala dr. Jožetu Zupančiču za nesebično pomoč v času težke bolezni. Žalujoča žena Štefka ZAHVALA boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata IVANA ŽNIDERJA iz Šoštanja 2. 12. 1934 - 4. 8. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode lavcem in znan cem, ki ste nam v težkih tre nut kuh sta li ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Ivanu Urbancu in dr. Špeli Oberstar za pomoč pri zdravljenju. Hvala tudi PGD Šoštanj - mesto, kaplanu Tadeju za opravljen obred, pevcem, govorniku, trobilnemu kvartetu ter pogrebni službi Usar. Posebna zahvala velja nečaku Simonu. Žalujoči: žena Jožica, hči Bernarda, sin Janez in sestra Fani z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče; ni več Tvojega smehljaja, utihnil Tvoj je glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine Ti spiš, a v srcih naših Ti živiš. A živel .sem in živel ne zaman kri, ogenj in duh moč lahko izgubi, telo dočaka smrtni dan, a nekaj v meni vendar preživi. (Byron) ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče MARTE ZAKOŠEK 7. 7. 1938 - 2. 8. 2008 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom iz c. I. in II., prijateljem in znancem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Grošlju za skrb in zdravljenje, patronažni službi -Slavici in Andreji, ge. Lini iz Hospica, osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Smonkarju in Alenu, reševalni postaji ZC Velenje, ZD Velenje - ZP Šoštanj, g. Župniku, pevcem, govorniku, izvajalcu tišine, pogrebni službi Tišina, TIC Velenje, TD Velenje in pododboru Šentilj, Festivalu Velenje. Mož Jože, hči Mojca z možem, vnuki Matic, Nejc in Vid ter ostali sorodniki Izbiramo osebnost meseca julija Zdaj smo pri izboru naj osebnosti že pri mesecu juliju. Prvi trije po številu glasov sestavljajo lestvi- co treh kandidatov, o katerih boste lahko glasovali vse do konca tega meseca. V decembru bomo sesta- Kupon za naj osebnost julija 3 Predlagam _ Obrazložitev Moj naslov , vili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te potem gla sova li za naj oseb nost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. Upoštevali bomo vse vaše kupo- ne, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 19. avgusta. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali pripomočka za poležavanje - Tropical Brown pokrovitelja Drogerije in parfumeri-je Beauty World Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World: Torbi Nivea za plažo prejmeta Ljuba Hrgota, Koželjskega 3, Velenje in Marko Mlinar, Goriška 43, Velenje. Jovan Stupar, doktor medicine - velik strokovnjak in dober človek, ki najde za vsakogar lepo besedo; dober zdravnik. Robert Hrgota, smučarski skakalec - prvi Velenjčan na stopnicah na letošnji reviji skokov; dober prijatelj in odličen športnik. Tomaž Slavič, doktor medicine - dober zdravnik; pripravljen pomagati vsem, ki potrebujejo njegovo pomoč, ki jo nudi zavzeto in požtvovalno. Ekskluzivni pokrovitelj DROGGRIJG PARfljneRue Preverite ponudbo: Več kot osemdeset izdelkov po polovični ceni. Sadni tušgeli L 1,39 € 1+1 GratisP — Valanj«, Standard in Cantar Kova £al«ika c«tt 1 m, ialciluM, t(l.tltI5T«0 tel.: 191 57 91 C«lj«, Planet Tuši in Cdciaparfc Mariborska c. 191. Ailureni c. 14, Ul.: 03/ 485 M15 tel.: 03/4U M 00 'Park spet dogaja' Julijska obnova gimnazijskega parka se obrestuj e - Mladi zadovoljni - Vsak teden drugačni tematski večeri Tjaša Zajc Ko se nad mesto spusti mrak, se začno zbirati mladi. Mladinska kultura danes je pač takšna, da se dogajanje začne šele zvečer. Park pred gimnazijo je bil vedno priljubljen dijaški kotiček za druženje, smeh in zabavo. Letos "spet dogaja". "Park spet dogaja" je projekt Mladinskega centra, društva Tehnolo-gika, društva Špil in Šaleškega študentskega kluba, je povedal vodja projekta Dimitrij Amon. »Ideja je bila podana na seji sosveta za izboljšano varnost občanov, na kateri smo omenili, da bi bilo treba v parku pred gimnazijo zaradi povečanega kriminala nekaj storiti.« In zgodilo se je. Postavljenih je nekaj novih klopi, delno je spremenjena prostorska ureditev, tuje še nov kamnit oder. V sklopu polet- Vsak večer se vrtid rugačna zvrstg lasbe. Enir edniho biskovalcev so tudi RokG orenjak,L ovro Zupanc in Urban Fijavž. nega projekta je vsak večer organizirano dogajanje, tematsko razdeljeno po tednih. Prvi teden so vrteli južnoameriško glasbo, potem je na vrsto prišel rock and roll, prejšnji teden filmska glasba, ta teden tehno. Da je park zaživel, so zaslužni tudi mladi, ki ga uporabljajo in se dogodkov udeležujejo. Urban Fijavž, Rok Gorenjak in Lovro Zupanc so eni od navdušenih obiskovalcev, ki priznavajo, daje razli- ka med parkom letos in lani očitna. Park obiščejo skoraj vsak dan, predhodno pa se s prijatelji tudi dogovorijo, da bodo večer preživeli ravno tu. Edina stvar, ki jo pogrešajo, je kakšen šank in dogajanje čez dan, pri čemer so izpostavili različne igre, ki bi se jih z veseljem udeležili. V parku se bo do konca poletja zvrstilo še veliko dogodkov. Nekatere aktivnosti bodo tu potekale v času festivala Kunigunda, Mladin- ski svet bo pripravil predvolilno soočenje, na prvi šolski dan, prvega septembra, bo tu Info tržnica. Ko se začne šolsko leto, pa bo park 'še vedno dogajal'. Dimitrij Amon: »Prepričan sem, da bodo dijaki Šolskega centra park z veseljem uporabljali tudi po počitnicah, saj je lepši, bolj urejen.« Mlade privablja raziskovalno delo Od 16. do 26. avgusta bodo na Golteh udeleženci jubilejnega raziskovalnega tabora - Pozornost sonaravnemu in trajnostnemu razvoi u krai a - Prihodnje leto še več udeležencev iz tujine TatjanaP odgoršek Od 16. do 26. avgusta se bodo na Golteh nad Mozirjem mudili udeleženci raziskovalnega tabora, ki sodi med največje tovrstne tabore v Sloveniji. Letošnji bo 20. po vrsti in 14. v organizaciji Inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje. Po besedah njegovega vodja mag. Emila Šter-benka bo predstavljal mejnik v zgodovini tovrstnih prireditev na tem območju. Prvič bo mednaroden (čeprav so v preteklih letih že gostili mlade iz tujine), nakazal pa naj bi tudi smernice njegovega razvoja v prihodnje. Prvič bo tudi daljši. Namesto 7 bo trajal 10 dni, od tega bodo 3 dni namenili spoznavanju Slovenije, konkretneje Krasa, Prekmuija in Šaleške doline. »Zaradi odličnih referenc je med mladimi zanj veliko zanimanje. Na seznamu imamo 42 udeležencev, od tega 8 mladih iz Češke. Razdelili smo jih v devetih skupin, 14 odraslih (vodstvo in mentorji) pa bomo skrbeli za njihove dobre delovne in raziskovalne pogoje, ustrezno namestitev, dobro hrano, pestro druženje.« Ker je Erico inštitut, ki se ukvarja z okoljem, bodo tudi tokrat udeleženci osrednjo pozornost namenili sonaravnemu in trajnostnemu razvoju kraja tako v okoljskem smislu kot glede varovanja kulturne dediščine. V eni od raziskovalnih skupin se bodo ukvarjali z racionalno rabo energije, v drugi z obnovljivimi viri energije, v tretji z alpsko floro, v naslednji s turizmom, pa z raziskovanjem kemijskih značilnosti vodotokov in izvirov v širši okolici kraš- Mag. Emil Šterbenk, vodja 20. raziskovalnegat abora:» Letošnji tabor bo daljši za tri dni,i zkoristili pa jih bomo za boljše spoznavanje Krasa, Prekmurja in tudiŠ alešked oline.« ke planote Golte. Oblikovali so še gledališko in likovno skupino, njihovo delo in rezultate pa bodo pridno zabeležili člani novinarske skupine. Poleg raziskovanja bodo poskrbeli tudi za bogato družabno življenje, ki je s športni- mi, glasbenimi in drugimi zabavnimi prireditvami pomemben razlog, da se dijaki in študentje v Šaleško dolino radi vračajo. Na vprašanje, ali bodo glede na to, da bo raziskovalni tabor drugič na Golteh, tudi letos izdali zbornik ali bodo tu nadaljevali delo še prihodnje leto, pa je Šterbenk odgovoril: »Odprti sta obe možnosti, zato na to vprašanje v tem trenutku odgovora še ne poznamo.« Tabor je vsebinsko, organizacijsko in finančno zahteven projekt, ki si je, pravi Šterbenk, pridobil dokaj stalno skupino pokroviteljev. Največji je Zavod RS za zaposlovanje, poleg njega pa ga finančno podpirajo še Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, večja podjetja iz Šaleške doline, občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, zadnji dve leti pa jim pomaga Holding Slovenske elektrarne. »Vsi ti se zavedajo, da je naložba v mlade dobra, rezultati tabora pa jih prepričajo, da ga podprejo tudi naslednje leto.« V prihodnje naj bi bilo med udeleženci tabora še več mla dih iz drugih držav, hkrati pa bodo organizatorji poskušali ohraniti enako število mladih raziskovalcev iz vseh delov Slovenije. »Seveda bo pridobivalo pomen druženje mladih z vrstniki iz drugih držav, kajti tudi to jim odpira nove možnosti in nove poglede na življenje,« je še poudaril mag. Emil Šterbenk. Ulična košarka za pokal Kunigunde Velenje, 11. avgust 2008 - Skupina prostovoljcev Mladinskega centra Velenje že nekaj let pripravlja projekt Ulična košarka. Letos so mladi prostovoljci s projektom začeli v ponedeljek, 11. avgusta, trajal pa bo do sobote, 23. avgusta, ko bodo organizirali zaključni turnir. Ta bo tokrat potekal v okviru 11. festivala mladih kultur Kunigunda. Ulična košarka poteka na kotalkališču v Sončnem parku v Velenju, in to vsak drugi dan ob 16. uri. Projekt ulične košarke je bil leta 2006 nagrajen kot naj prostovoljen projekt leta. Z njim mladim v času počitnic ponujajo možnost športnega udejstvovanja in druženja. Ob glasbi prireditve povezuje znan velenjski raper Mrigo, prireditev pa se bo končala ob 20.00, ko bodo razglašeni zmagovalci tistega dne. Na končni prireditvi se bodo med sabo pomerile dnevne zmagovalne ekipe. Zmagovalna ekipa bo 23. avgusta dobila Kunigundin pokal. Letos pričakujejo odličen odziv igralcev, saj se število sodelujočih ekip iz leta v leto veča. Stare ročne in motorne brizgalne Šoštanj - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto bodo v soboto, 16. avgusta, pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje v starih ročnih in motornih brizgalnah. Letošnje bo 25. po vrsti. Boris Goličnik, predsednik društva, je povedal, da so poslali razpis zanj na naslove kar 1300 gasilskih društev po Sloveniji in glede na klice pričakujejo rekordno udeležbo. »Poleg druženja in zabave pa seveda ostaja rdeča nit tekmovanje skrb za ohranjanje kulturno tehnične dediščine.« Tekmovanje bodo pred šoštanjskim gasilskim domom začeli ob 16. uri. ■ tp