Številka 216
gr1 Izhaja
tudi ®fc nedeljah In praznikih ab 5„ ak'ponedeljkih ak 9. zjutraj
Posamične Številke se prodajajo po 9 if6. (6 rtotink) -v mnogih tobakarnah ▼ Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrešini, 8t. Ladji, Tolmina,
AjdovSčini, Postojni, Dombergu, Solkana Kd. CENE OOLA8OV se »Cnnajo po Tratah (Hroke 78 mm, visok* 2'/» mm); za trgovinske in obrtne oglasa pa 80 rtottak; aa osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« 50 stot* Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrat« K 2. Mali oglasi po 9 atot. beseda, najmanj pa po 40 h to t. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprava Edinosti«. — Plačuje se izključno le upravi „Edinoeti".
TRST, v sredo 7. avgusta 1907.
Tečaj XXXII
Glasilo političnega društva „Edinotf za Primorsko.
F edinosti je moči
Varovalna zrnata
sa vsa leto 34 K, pol leta 13 S, 3 mesece 6 K —, oa naročba bres do poslane naročnine, ae uprava ne ozira,
lartfilu u ledellsto iidaiie .Eduostl' itau: ctioietio K 5*20, pol leti 2-60 Val dopisi naj ae poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovant
pisma se ae sprejemajo In rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UBEDNlSTVO: al. Glorgio Galattl 18. (Narodil dom). Iadajatelj in odgovorni urednik STEFAH GODINA. Lastnik konsordf lista ,Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista ,»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18 Poitao-kraaUalčnl račaa It. 841*«&a. ccc^
11S7. ■■' .....
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

BRZOJAVNE VESTI.
XX. akupftčina, sv. Cirila in Metodija.
BOHINJSKA BISTRICA 6. Na letošnjo skupščino družbe sv. Cirila in Metodija je došlo izredno mnogo delegatov z vseh strani slovenskih dežel. Na kolodvoru je pozdravil skupščinarje v imenu društva za privabitev tujcev nadučitelj Humek, župnik Piber v imenu podružnice in župan Arh. Za vsprejem se je zahvalil družbin podpredsednik notar S v e t e c, ki je poživljal, naj nas vse veže ena skupna stvar, ljubezen domovinska. Navzoči so bili tudi štirje državni poslanci: Hribar, Grafenauer, Korošec in Pogačnik.
Po dohodu v Bohinjsko Bistrico je mnogo skupščinarjev ob 11. in pol uri prisostvovalo v župni cerkvi sv. maši, nakar se je okolu poludne pričela v hotelu „Triglav" glavna skupščina.
Zborovanje je otvoril družbin podpredsednik g. Luka Svetec, ki se je v svojem nagovoru spominjal delovanja odstopivšega predsednika mons. Toma Zupana, ki je bil v zahvalo za nad 20-letno požrtvovalno delovanje izvoljen častnim členom družbe.
Dr. Gregor Žerjav je ostro kritiko val tajnikovo poročilo ter zahteval, naj se dražba reorganizuje primerno modernim zahtevam in duhu časa. Na to je poročal o stanju blagajne notar Aleksander Hudovernik. Računi izkazujejo 63.983 kron 78 st. dohodkov in 54 676 kron 99 stot. stroškov, 9306 K 79 st. pa gotovine. Blagajnikovo poročilo je podvrgel ostri kritiki predsednik „Pro-svete" Erne8t Rekar, ki je napadel družbo med drugimi tudi radi neke pogodbe, ki jo je baje sklenilo vodstvo z nekimi Nemci. Ko so se pričele volitve, je zavladal med skupšči-carji silen vihar in je prišlo do burnih prizorov. Poleg odstopivšega predsednika Tomo Zupana je treba voliti danes šest Členov v družbino vodstvo, ker letos izstopijo : dr. Ka-rol Bleiweis, Gregor Einspieler, dr. Pavel Turner, dr. Fran Merhar, a svoja mandata sta odložila ravnatelj Ivan Šubic in c. kr. računski visi svetnik A. Svetek.
V vodstvu ostanejo še Luka Svetec, Aleksander Hudovernik, Ivan Vrhovnik in Fran Čmagoj. Nadalje je treba voliti danes pet členov v družbino nadzorstvo in pet členov v družbino razsodništvo. Duhovščina agitira, da se izvoli predsednikom dr. Fran De-tela, ki ga je priporočal tudi bivši predsednik Tomo Zupan. Naprednjaki agitirajo pa, da da bi bil izvoljen predsednikom ravnatelj Senekovič. Skupščina se nadaljuje ob 4. uri popoludne.
f Metropolit Uandić.
REKA 6. Truplo metropolita Mandića ie bilo sinoči iz Opatije prepeljano semkaj in v srbsko-pravoslavni cerkvi postavljeno na oder. Danes predpoludne se je vršila zadušnica, na kateri so bile zastopane cerkvene oblastnije, guverner in mestne oblastnije. Nato je bilo truplo preneseno na kolodvor, odkoder ga odpeljejo v Sarajevo.
C. kr. vojna mornarica.
DUNAJ 6. Vojna ladija „Cesar Fran Josip I." je včeraj dospela v Kobe, kjer ostane tri tedne. Železniška nesreča pri Spielfeldu.
DUNAJ 6. Ravnateljstvo južne železnice je priobčilo nastopni komunike: Brzovlak i . 6 Trst—Dunaj je ob 4. uri 15 minut zjutraj na postaji Spielfeld trčil v neko loko-
PODLISTEK.
Starca. 7
Povest grofa Leva Tolstega.
Za vožnjo tja in nazaj je plačal štirideset rubljev; kupil si je kruha in slanikov za na pot in se ukrcal z romarjem. Mornarji so dvignili sidra.
Prvi dan so se vozili izvrstno, proti večeru pa se je vzdignil veter, deževalo je, ladja se je gugala in valovi so jo preplavljali. Moški so se kregali, ženske so kričale; sla-betnejši moški so tekali sem in tja in si iskali prostora. Tudi Jefima se je polotil strah, a ni pokazal tega : kakor se je bil, ko je stopil na ladjo, usedel na tla, poleg starih ljudi iz tambovske gubernije, tako je sedel vso noč in ves naslednji dan ; držali so trdno svoje malhe in niso rekli ničesar. Tretji /lan je potihnilo.
Peti dan so se ustavili pred Carigradom. Nekaj romarjev se je dalo prepeljati na breg in so šli v cerkev sv. Zofije, ki jo imajo zdaj Turki. Tarasič je ostal na ladji. Čez štiriindvajset ur so odpluli naprej, se ustavili pred mestom Smirno, pred mestom Aleksan-<lrijo. in dospeli srečno do mesta Jafe.
V Jati so izkrcali romarje: še je bilo
motivo, vsled česar je bil ubit en kurjač, dva mašinista, dva poštna uslužbenca in en železniški čuvaj pa ranjeni. Od potnikov so se na postaji Spielfeld prijavili trije, da so bili ranjeni.
DUNAJ 5. Tržaški brzovlak je dospel semkaj ob 2. uri popoludne, mesto ob 9. uri predpoludne. Od oseb, ki so bile ranjene na spielfeldski postaji, je dospel semkaj le poštni oficijal Dietz iz Dunaja, ki je bil odveden v \Viedensko bolnišnico. Na kolodvoru se je prijavil kakor ranjenec tudi gimnazijski profesor Matej Kristofič iz Kopra, ki je bil na njegovo željo odveden v hotel.
Zdravje Košutovo. BUDIMPEŠTA 6. „Magyar Tudoszito" poroča, da so govorice o zdravstvenem stanju. Košutovem neosnovane. Stanje ministra ne vzbuja nikake bojazni.
Ogenj na vojni ladij i. Dva kurjača zgorela.
PORTS MOUTH 6. Na rušilcu torpedov „Spitel Full" je v minoli noči začelo goreti v shrambi olja. Dva kurjača sta zgorela, štirje so bili ranjeni.
t Nadškof Pelacot.
PARIZ 6. Sinoči je v Troyesu po dolgi bolezni umrl v starosti 67 let škof iz Troyesa Pelacot, ki je bil nedavno imenovan nadško-tom v Chambery.
Zopet nesreča na železnici.
ALŽIR 6. Sinoči je pri Affreville na železniški progi Alžir-Oran osebni vlak trčil skupaj z nekoliko praznimi vozovi. Govori se, da je bilo mnogo potnikov ubitih in ranjenih.
Sestanek v Swinemiinde.
SWINEMUNDE 6. Ob 9. uri zjutraj je bil na ruski carski jahti zajutrek, na kateri je prišel cesar Viljem le s svojimi adjutanti.
Dogodki v Maroku.
TANGER 6. (Reuterjev biro) Mehala je oddaljena od Raisulija približno 14 milj. Mehala je zapustila Alkasar in maršira proti pokrajini Rkmas, da se na drugi strani združi z mehalo Ben Bagdadi.
MADRID 6. Kakor se govori, je prejela vsa posadka v Algecirasu, skupno 3000 mož, povelje, naj bo pripravna za vsak slučaj.
TANGER 6. Danes je dospel semkaj iz Casablanke neki parnik, ki pa ni pripeljal beguncev. Glasom semkaj došlih pisem, so Kabili napadli mesto. Na zahtevo maročanskih oblastnij je križar „Galilee" izkrcal 60 mož, neki španski križar pa 40. Ko so čete stopile na suho, so Kabili pričeli na nje streljati. Ranjenih je bilo šest francoskih pomorščakov in en častnik. Ko so bili Kabili pregnani iz mesta, sta francoski in španski križar izkrcala v varstvo konzulatov še več moštva. Križar „Galilee" je nato pričel streljati na maročan-ski del mesta.
MADRID 6. Ministerski predsednik Maura je sinoči odpotoval v San Sebastianu, l^jer se nahaja kralj, minister za vnanje stvari ter francoski in angleški poslanik. Obisk je v zvezi z odredbami Španske v Maroku.
ORAN 6. (Agence Havas). Križarji „Glorie", „Jeane d' Are", »Conde" in „Gu-cydon" so v Merseel-Keberu vkrcali oddelek topništva, legije tujcev in en batalijon strel« cev iz Mostaganema ter so danes zjutraj odpluli v Maroko.
PARIZ 6. V ministerstvu vojne mornarice in unanjih stvari izjavljajo, da nimajo še ni-kakoršnih oficijelnih vesti o izkrcanju čet v Casablanki in o bombardiranju maročanskega
sedemdeset verst hoda do Jeruzalema. Pri izkrcavanju se je drenjala vsa množica ljudi na ladji. Ladja je bila visoka in z ladje dol v čoln so spuščali ljudi; in čoln se je zibal; vsak trenutek je lahko padel kdo v vodo. Dva sta se premočila, vendar so prišli vsi srečno na suho.
Sli so peš in so dospeli četrti dan v Jeruzalem, Ostali 60 pred mestnimi vratmi v ruskem zavetišču, prejeli vstopnice, pojužinali in se odpravili na svete kraje. Kapela božjega groba je bila že zaprta. K maši so šli v patriarhov samostan, molili in prižgali svečice. Od zunaj so si ogledali tempelj vstajenja, ki hrani krsto Gospodovo; ista je tako zazidana, da jo je le težko videti.
Prvi dan so obiskali samo celico egiptovske Marije, kjer je molila. Postavili so luči in pustili brati zahvalno molitev. Zarana so se hoteli vdeležiti maše na grobu Gospodovem, a je bilo že prepozno. Šli so v samostan Abrahamov — videli kraj, kjer je hotel darovati Abraham Bogu svojega sina. Potem so obiskali kraj, kjer se je Kristus prikazal Mariji Magdaleni; potem cerkev Jakoba, brata Gospodovega. Vse kraje je pokazal romar in povsod je poučil, koliko denarja treba darovati in kje je treba postaviti luči.
Zopet so se vrnili v zavetišče. Ko so se ravno hoteli uleči, je romar prestrašen skočil pokoncu, preiskal svojo obleko, pretaknil vse...
mestnega dela odjstrani križarja „Galilee". Doslej se ve samo to, kar poročajo privatne brzojavke.
RIM 6. „Agenzia Štefani" je priobčila brzojavko iz Tangerja, ki potrjuje že znane podrobnosti glede bombardiranja Casablanke ter dostavlja, da je francoska vojna ladija „Galilee" pričela bombardiranje, ki je pro-vzročilo le materijalno škodo, da je pod varstvom istega zamogel včeraj izkrcani četni oddelek dospeti do konzulata. Potem je križar bombardiral okolico mesta, da bi preprečil, da ne bi rodovi iz okolice zamogli v mesto. Istočasno je bilo izkrcanih še 200 mož francoskih in španskih vojnih ladij.
LONDON 6. „Reuteijev biro" je prejel vest, da je Francija priobčila angleški vladi podrobnosti o odredbah, ki jih misli izvesti glede Casablanke. Anglija smatra te odredbe do v oljnimi za varstvo angleških interesov, zato ne odpošlje v Casablanko vojnih ladij.
TANGER 6. Parnik „Anatolie", ki je sinoči zapustil Casablanko, a je danes dospel semkaj, poroča, da mu ni bilo radi naraščajočega sovražnega gibanja plemen izkrcati moštva. Konzul je naložil križarju „Galilee" in „du Chayla", naj osvobodi dohod do konzulata, nakar je pričelo bombardiranje, ki je imelo popolen vspeh. Čete obeh križarjev so zasedle mesto.
RUSIJA.
Upor ujetnikov.
SINBIRSK 6. V tukajšnji ječi so politični vjetnild razorožili in zvezali jetniške paznike. Na pomoč došlo vojaštvo je bilo vsprejeto s streli iz revolverjev. Vojaki so na streljanje reagirali. Pri tem je bil en jetnik ubit, nekoliko pa ranjenih. Sedaj je zopet mir.
Zaplenjen list.
PETROGRAD 6. Policija je zaplenila celo številko glasila „Zveze ruskega ljudstva" „Russkoje Snanja".
Besen opomin na Izvestne strani.
Došlo nam je tiskano, lepo in z veliko ljubeznijo sestavljeno — kakor je že to navada pri marljivem in neumornem tajniku družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, gosp. Viktorju Car-Eminu — poročilo o delovanju družbe za leto 1906 in o veliki narodni manifestaciji povodom letošnje glavne skupščine. Ta nam daja povoda, da se zopet spominjamo onega dne 9. junija, ki nam je žarek pravega srčnega veselja v zgodovino našega naroda v Istri, pisano doslej le s krvjo narodnih mučenikov in solzami tlačenih in zatiranih od strani — kulture ! Dan 9. junija je bil zares dan slave ne le za družbo, ampak za vse Slovanstvo Istre. Zbrana je bila tega dne v Pazinu malo ne vsa posvetna inteligencija naše mile Istre, a tudi duhovščina je bila mnogoštevilno zastopana vzlic okolnosti, da je bila — nedelja. To okolnost naglašamo posebno glasno na izve3tno adreso v — posnemanje ; naglašamo jo, ker je pripomogla letošnji skupščini do neizmernega pomena s tem, da je omogočila udeležbo vsemu narodu, ki ga je bilo zbranega v Pazinu onega dne do deset tisoč. Družba vspeva par let sem divno. A to — po našem uveipe-I nju — ravno zato, ker je stopila s Širokimi i sloji naroda v tesne stike, ker je znala vžgati j v narodu umevanje za družbino nalogo in
„Ukradli so mi mojo mošnjo — triindvajset rubljev je bilo notri — dva bankovca po deset rubljev in za tri rublje drobiža'4, i Žaloval je, tarnal. Kaj je bilo storiti ? Legli so spat.
i*
* *
, Ko se je Jefim ulegel počivat, ga je obšla izkušnjava. Niso okrali romarja, je premišljeval. Zdelo se mu je, da oni ni imel nič denarja. Nikjer ni nič daroval. Mene je pustil plačevati, sam ni dal nič in pri meni si je vzel rubelj.
Tako je premišljeval Jelim in si očital : kaj bi slabo sodil človeka, greh si napravljana, nečem več misliti na to. A vedno zopet se je spominjal, kako je imel romar piko na denar, in da ni prav nič verjetno, da bi mu bil ukral kdo mošnjo — denarja ni imel. Laže.
Zjutraj zarana so šli k maši v veliko cerkev vstajenja, h grobu Kristovemu. Romar ni izpustil Jefima, šel je z njim skupaj.
Kako vrvenje ljudi najrazličnejših narodov okoli cerkve ! Rusi in Grki in Armenci in Turki in Sirci, nepregledna množica. Jefim je prišel z vsem tem ljudstvom k svetim vratom, šel mimo turške straže h kraju, kjer so vzeli Kristusa s križa in ga mazilili, in kjer gori zdaj devet velikih svečnikov. Postavil je luč.
(Pride še.)
intenzivno zanimanje za nje delovanje, in vsled tega — požrtvovalnost. ^
To ni bila samo tista navadna skupščina, na kateri se ob navzočnosti kakih 100 oseb suhoparno in skoro bi rekli avtomatično razvija in absolvuje tisti običajni dnevni red, ampak bila je prilika, na kateri so za blaginjo naroda in njega bodočnost vneti možje z ognjenimi besedami zažigali v tisočih src ogenj ljubezni do lastne krvi — do sebe. Govorniki ob v sprejemu pred občinsko hišo so z balkona doli z vznešenimi besedami govorili tisočem naroda v srce... In tako bodi, tako ostani: vsaka velika skupščina družbe bodi zares velika kakor prilika, ko prvoboritelji naroda ne govore samo malemu številu izvoljencev, ampak narodu... !
Sporočivši svoje pozdrave raznim zaslužnim in uglednim gostom, došlim iz bližnjih in daljnih krajev, je vskliknil profesor Spinčić :
„Pozdravljam najsrčneje Tebe naš čestiti hrvatski narod v Istri. V tvojih siromašnih poštenih kočicah ohranil se nam je jezik naš in narodnost naša. In ako smo danes tu, zahvaliti se imamo — Tebi! Tebi se imamo zahvaliti, da smo živi in da moremo slaviti zmago. In mi jo slavimo. Slavimo zmago luči nad tmino, zmago svobode nad robBtvom, zmago kulture nad bruturo, zmago pravice nad krivico, zmago hrvatske in slovenske zavesti v Istri. Že prve volitve na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice so pokazale, da je Istra hrvatska in slovenska, postavili smo na laž toliko Italijane, kolikor one na c. kr. oblastih, ki so vedno govorili, da je Istra italijanska provincija..."
Tako je govoril Spinčić in frenetično navdušenje naroda je spremljalo njegove besede. In zopet treba naglasiti: govorilo se je tako na skupščini družbe sv. Cirila in Metodija!
Včeraj se je vršila v romantični Bohinjski Bistrici glavna skupščina naše slovenske šolske družbe sv. Cirila in Metodija. Nočemo tu primerjati, nočemo rekriminirati. Nočemo rekriminirati radi tega, kar je bilo, oziroma česar ni bilo doslej, ampak izraza smo hoteli dati le želji, kako bodi v bodoče! Porabili smo to priliko, da osveženjem spomina na letošnjo znamenito glavno skupščino družbe za Istro zakličemo vodstvu slovenske šolske družbe : pojdi in stori tudi ti tako!
*
* *
To je naš resen opomin na adreso vodstva naše slovenske družbe. Ali poslanec Spinčić je na skupščini v Pazinu izrekel v svojem govoru veleresen opomin Še na neko drugo stran, od katere bi smel naš trpeči narod v Istri pričakovati le ljubezni, vsmilje-nja, vBpodbuje in pomoči, od katere pa je prihajalo in prihaja še sedaj hudih udarcev, ki zadajajo organizmu naroda krvave rane.
G. Spinčić je govoril dalje: „K tej zmagi — na volitvah v Istri — je pripomogla tudi družba sv. Cirila in Metodija. Zmagali smo tudi leta 1891 in 1897, ali te zmage so bile hipne, brez trajnih vspebov. Tedaj so bili svečeniki, ki so budili naš narod v zapadnem delu Istre. Že od tedaj, od leta 1891 naprej, začelo se je od strani, od katere se je moglo to najmanje pričakovati, delati na to, da se ugled svečeništva uniči — in to se je žalibog po velikem delu tudi doseglo. Svečenike, ki so za narod delali, premeščalo se je na migljaj kamore z jednega kraja v drugi, odvzemalo se jimje pouk in veronauk, nazivalo jih „kanonenfutter" Spinčića in La-ginje. S temi in enakimi čini so potlačili naše svečenike, dočim so vzgojili svečenikov, ki ne znajo narodu, med katerim služijo, niti pro-povedovati v njegovem jeziku, ki so našemu narodu tuji! Nikako čudo ni, da se j e tudi narod od njih odtujil. Nedavno sem čul na Poreščini na svoje ušesa od priprostega ali poštenega človeka, da se je narod na mnogih krajih moral naučiti živeti in delati brez svečenikov, in celo proti njim, a to tem bolj, ker se je z njihovim posredovanjem iz-tiralo iz cerkve slovanski jezik, ki se je rabil v njih sto in sto let. Sedaj želimo — je rekel oni človek — da dobimo svojih društev, svojih učiteljev, svojih odvetnikov — to željo sem tudi danes čul od mnogih iz zapadne Istre. Da bo zadovoljeno tej želji, v to treba še mnogo in jaz polagam to željo na srce našim mladim ljudem. Nekaj se je že storilo po tej želji. Ustanovilo Be je društev in šol — te poslednje je ustanovila družba — in ta društva in te šole bodo vzdrževale zavest v narodu in dosežejo, da poslednja zmaga ne
bo hipna, da ne ugasne nikdar !u
*
* *
Tako govori družba na usta svojega predsednika — narodu na glavni skupščini.
Stran II
»EDINOST* štev 216
V Trata, dne 7. avgusta 1907"^
Vplevši v svoj govor toplih akcentov, svaril na močne strani radi grehov na poljih, 8 katerimi družba statuarično ni v direktnih stikih — vplevši besed k narodni vspodbuji in k požrtvovalnemu delu je g. Spinčić storil čin, ki naj bi deloval vzgojevalno in poučno tudi na druge strani. In pouk je ta-le: tudi naša slovenska šolska družba naj se ne omeja samo na skrb za šole in šolsko mladino, ampak ona bodi tudi učiteljica, vzgojevate-Ijica, dramilka in vspodbujevalka k narodnemu delu — vsega naroda! Krasno dvojno delo more združevati družba : ko skrbi za mlade, naj uči in vžiga tudi stare! Iz kratka: šol-ska družba naša bi bila poklicana, da z žarki pouka in prosvete oploja narodno delovanje in snovanje na vseh poljih.
Dogodki na Ogrskem.
Židovstvo na Ogrskem.
O razširjenju in naraščanju židovstva na Orskem je Madjar Koloman Wespremy v neki knjigi, ki je nedavno izšla v Debrecinu, priobčil zelo zanimive podatke. Leta 1850 je bilo na Ogrskem le 368.525 Židov, to je 2.70 odstotkov vsega prebivalstva. Leta 1890 je imela Ogrska 826.222 Židov, torej 9.44 odstotkov skupnega prebivalstva. Od 4,349.739 nekrščenih Židov vse En*ope jih 16.7 odstotkov živi na Ogrskem, v sami madjarski prestolnici 167.974, torej 23*4 odstotkov njenega prebivalstva ; to je: vsak četrti človek v Budimpešti je Žid. V trgovinskih šolah na Ogrskem je 30 do 40, v obrtnih in meščanskih 30, v gimnazijah in realkah 27*73 odstotkov učencev židovske vere. Na visokih šolah je židovstvo med slušatelji zastopano sledeče : na veterinarski akademiji je 60, na medicinski fakulteti 47*8, na tehniški visoki šoli 44*23, na visoki šoli za lekarnarje 31*93, na juridičnih fakultetah 27'82 odstotkov. Leta 1906 je bilo židov odvetnikov 34*2, zdravnikov 48'2 in iivinozdravnikov 24*8 odstotkov. Tako je n. pr. od leta 1890 do 1900 naraslo število židovskih odvetnikov od 818 na 1558, pomnožilo se je torej za 67*6 odstotkov. Enako je tudi z veleposestvom. Med 3886 veleposestniki (s posestvom nad 1000 oralov) je danes 1064 Židov, in med 23.184 posestniki (s posestvom od 100 do 1000 oralov) 5922 Židov. In tukaj niso ušteti mnogi židje, hi so se radi interesov ali pa iz verskega prepričanja dali krstiti. Število Židov narašča od dne do dne vsled naseljevanja Židov iz Galicije, Rusije in Romunije. V tej mali statistiki se zrcali tudi dober del politične in kulturne zgodovine madjarstva. Ogrsko židovstvo tvori mogočen del madjarske inteligence, izlasti v onih poklicih, v kjer je možno kaj hitro in naglo zaslužiti. Zidje so se čimdalje bolj urinili Madjarom kakor njihovi politični voditelji in daleč nadkriljujejo pristne Madjare v šovinizmu. A dobili so Madjare v svoje roke tudi v gospodarskem pogledu ; oni so na gospodarskem polju pravi gospodarji in voditelji.
Preganjanje Slovakov.
Okrajni predstojnik v Miavi na Ogrskem je obsodil tri slovaške učitelje na 15 dni zapora in 200 kron globe, ker so v Šolah razobesili zastave v slovanskih barvah. Obtoženi učitelji so se pritožili pri podžupanu, češ, da so te zastave bile hrvatske. Podžupan je pritožbo odbil in potrdil obsodbo z motivacijo, da v Ogrski imajo samo Hrvatje pravico rabiti svojo zastavo. Učitelji so rekurirali na ministrstvo za notranje stvari. Ogrska socijalna demokracija in splošna volilna pravica.
Iz Budimpešte javljajo : Socijalna demokratična stranka poživlja v nekem oklicu delavstvo na energično agitacijo, ker skuša narodna vlada z razpuščanjem strokovnih organizacij preprečiti boj delavstva za splošno volilno pravico. V to svrho je bilo v nedeljo več shodov.
Podpredsednik ogrske zbornice pred svojimi volilci.
V nedeljo je podpredsednik ogrske poslanske zbornice Ludovik Navay imel v Bat-toniji shod, na katerem je svojim volilcem polagal račun. Podpredsednik je med drugim tudi izjavil, da bosta vprašanji ustavnih garancij in splošne volilne pravice rešeni aa jesen.	_
Drobne politične vesti.
Grška banda uničena. Iz Carigrada poročajo : Turške čete so zasledovale neko grško bando ; unel se je pri Borvici boj, v katerem je bilo ubitih 22 ustašev, tako, da je bila uničena vsa banda, ki sta jp vodila dva grška poročnika.
K e d i v e za povzdigo Egipta. Iz Ženeve javljajo: Egiptovski podkralj je za časa svojega bivanja v Ženevi vsprejel deputacijo egiptovskih dijakov, ki se uče v Lozani. Podkralj je govoril dijakom o svojem prizadevanju za moralno in intelektuelno povzdigo ter za gospodarski razvoj Egipta, toda angleška vlada da se temu protivi iz edinega vzroka, da bi prepričala Evropo, da je Egipt nesposoben, da bi se vladal sam.
Proticerkveno gibanje v I tali j i. V Florenci so bili v nedeljo po shodu radikalcev in socijalistov veliki neredi. Zbes-nela druhal je zažgala cerkev della Badia in sv. Jožefa. Da so gasilci za mogli gasiti, je; moralo sodrgo pregnati vojaštvo z bajoneti. Pri tem so bili ranjeni štirje orožniki, dva' carinska stražnika in en policijski komisar. Eden kolovodij socijalistov dr. Pieraccini je bil aretovan, ker je udaril v obraz nekega orožnika, i
Dnevne vesti.
Angleško-rusko spo razumije- je duhovščina, na čelu jej tisti častitljivi in nje se tiče, kakor javljajo iz Berolina, in- inponujoči sivolasi starček-dekan Rogač, n a-dijske meje, Perzije in Tibeta. Pogodba je stavila svoja prsa bajonetom bila priobčena Nemčiji, Franciji in Japonski, orožnikov, ko so jej hoteli za-
braniti vhod na volišče...!! Izlasti je spajalo dekana Rogača in pokojnika tesno, . iskreno in r dolgi dobi let nikdar skaljeno i — bratstvo. Še le kruta smrt je neusmiljeno posegla v to nežno razmerje . ..
Vsi življenje in delovanje pokojnega Jenka nam ustvarja sliko moža, ki je živel zato, da je delal: kakor skrben oče svoji družini, kakor zvest sin svojemu rodu.
Slava spominu Slavoju Jenka ! Vsem njegovim pa, ki se danes tope v grenki žalosti, in vsem qjim, za katerih dobro je pokojnik posvečal sv jo nenavadno delavno energijo: naše najiskreneje, globoko čutjeno 80žalje.
f Slavoj Jenko.
Zvezda je utonila.... Za vedno so se ! zatisnile oči, ki so tako prijazno, tako ljubko gledale v svet, ki pa so znale za iskriti v ognju v znak velike, nenavadne energije proti i vsakemu nasilju, vsaki krivici, ki je grozila, : ali pa se godila rodu-trpinu v Istri. Zamrl je i za večno tisti ljubki smehljaj, ki je običajno igral okolo usten kakor znak blage dobro-ihotnosti, kakor odsev plemenite duše, kakor izraz iskrenega prijateljstva do vsakogar, ki
je bil vreden prijateljstva....	.	_ .	..	.
Včeraj zjutraj je prišlo do zaključka' Doznali smo nastopni vnebovpiioči slučaj :
življenje, toli bogato na trpljenju, proganjanju, i Meki slovenski oče je predlanjskim me-obupnih borbah, a tudi na lepih vspehih, na ■ seca julija vložil na ravnateljstvo državne činih neminljive vrednosti. Včeraj je izdihnil: šole v ulici Fontana prošnjo za vsprejem nje-svojo blago dušo mož, ki je stal v sprednjih | govega dečka v prvi razred. Prošnjo so mu vrstah, vsikdar na eksponirani točki v tisti j odbili, češ, da ni prostora. Vsled tega je klasični dobi hudih in tu pa tam gigantskih otrok ostal brez šolskega pouka, ali skrbni i bojev za preporod in za vstajenje naroda oče mu je za vse leto najel privatnega učitelja.
Kričeč slučaj iz naše Šolske mizerije
v Istri.
Slavoj Jenko, ta uzorni rodoljub, kremenit značaj, neustrašen borilec, ki je kakor hrast nepremično stal, ko so razsajali vihaiji preko livad in kršnih pečin naše Istre, čim se je začel narod po zaslugi mož Jenko
ki je učil dečka predmete I. razreda. Lani maja meseca je vložil oče prošnjo na namest-ništvo, da bi dečku dovolili izpit za vstop v drugi razred. Tej prošnji je namestništvo ugodilo in oče je z namestništveno rešitvijo šel v mesecu juliju — v času vpisovanje —
šole. Ravnatelj je
vega kova vzdramljati in je iz tmine robstva . k ravnatelju gon rečene ven jel gledati tam na daljnem obzorju sviti vprašal očeta: „K]e pa ste bih lanjsko leto, svobode, Slavoj Jenko ni več med; ker vas ne najdem nikjer zapisanega ? ! Oče : živimi!	j „Kako me hočete najti, ko ste me lanjsko
-r,, « i	* x i«__A	leto kar na kratko zavrnili in ne da
Globoko nas ie pretresla vest o smrti	otroka vnisali češ da ni
Slavoja Jenka. In kamor je dospela, oziroma bl bl11 otroka vpisan, ces, aa m
dospe danes ta vest, bo to žalovanje splošno,
resnično, kajti ime Jenkovo je tesno spojeno z zgodovino narodnih in političnih bojev v Istri. Stal je kakor hrast v teh bojih: ne-omahljiv, neporušen. Kjer je bil na delu, kjer se je pojavljal, postavljal je celega moža. V ljuti borbi za prava naroda pokojni Jenko ni poznal polovičarstva, ni poznal nobenih ozirov, pa bilo tudi nasproti visokim in še višim sovražnikom ! Na delu na polju narodnem — za povzdigo naobrazbe, za vzbujanje narodne zavesti, za gospodarsko osvobojenje naroda — ga je bila nezlomljiva odločnost, vzorna marljivost: kakor župan, kakor deželni poslanec, kakor snovatelj soci-jalnega življenja v važni občini podgrajski —-povsodi je bil Jenko na čelu kakor junaški borilec, oziroma kakor neutruden delavec.
Izlasti kakor županu so mu nekdanji bornirani in ob enem divji maščevalni biro-kratje v namestništveni palači v Trstu s kruto in infernalno zlobnostjo pleli venec mučeniŠtva. Uprav divjaški so bili viharji, ki so hrumeli nad glavo Jenkovo izlasti tedaj, ko se je kakor razjarjen lev uprl poskusom ris tema, slonečega na zavezništvu vladnega aparata s krutimi sovražniki našega roda v Istri, da bi občino in ves sodni okraj podgrajski z najnemoralnejimi sredstvi narodno in politično korumpirali. Ne le da so ga hoteli politično ubiti, ampak tudi moralno so ga hoteli nulifi-cirati z naj nesramne jimi klevetami, s perseku-cijami od strani političnih oblasti in celo tudi s sodnimi preiskavami. Nobeno sredstvo (in naj je bilo še tako gnusno) ni ostalo neporabljeno. Borbe proti Jenku polnijo jedno najsramotnejih strani avstrijske politične uprave v Istri...!
Ali Jenko je bil hrast, ki ga vsi ti viharji niso mogli porušiti. Vsi ljuti udarci so se razbijali ob jekleni volji in kremenitem značaju pokojnikovem. Strup klevete ni do-sezal njegove višine in klevetniki so ostali osramočeni. Niti za trenotek ni pokojnik klonil duhom. Ponosno je kljuboval vsem peklenskim načrtom, junaški je zapričel in nadaljeval boj in ga zmagonosno i z v o-j e v a 1. Občina podgrajska je danes narodna
prostora !"
Seveda ni mogel ravnatelj drugače, nego da je storil kakor je bilo ukazano z namestništveno naredbo: izprašal je dečka za drugi razred. Otrok je v predmetu jako dobro od govaijal. samo nemški jezik je delal težave!
Na to je ravnatelj tolažil in velel očetu, naj pride čez osem dni. Oče je seveda točno storil, kakor mu je bilo velevano. Ravnatelj pa je velel to pot: Pridite čez en mesec! — Čez mesec dni pa je ravnatelj zopet velel: „Sedaj ni prostora v drugem razredu pridite ob novem letu !* Oče na to : „Če ni prostora v drugem, pa dajte dečka v prvi razred !u — Ravnatelj : A če je tako, potem lahko pridete že . . . 6 decembra !"
Tega dne pa je menil ravnatelj, da je fant dovolj star in da ga da v drugi razred. In res ga je takoj odvel v drugi razred. To je bilo v petek ; ker pa je bil v soboto praznik je oče sprovel dečka v šolo v ponedeljek. Na stopnjicah je srečal dotičnega učitelja in ga vprašal, če je sedaj stvar v redu ? Na to učitelj : „Počakajte, da govorim še z ravnateljem !" Faktično pa je šel učitelj v svoj razred. Videči to, je oče (s sinom vred) šel sam k ravnatelju, da vidi, kaj pomenja to mešanje. In sedaj se je zgodilo nekaj, kar je zadelo očeta kakor strela z jasnega : kar na kratko je povedal ravnatelj, da za dečka ni prostora, odprl vrata in jih jezno zaloputnil za človekom, ki je hotel storiti, kar mu velevata očetovska dolžnost in pa — šolski zakon!!
In tako je dečko ostal zopet brez šolskega pouka — že drugo leto.. . OČe pa ima nalog od urada namestništvenega svetovalca, da mora plačati globo, ker otrok ni obiskoval šole!!
To bi bil ta vnebovpijoči slučaj ! Navedli smo samo suha fakta brez vsacih stilitičnih okraskov. Čemu treba tudi komentarja ? ! Saj se fakta sama združujejo v grdo črno sliko o naši šolski mizeriji, ki kriči do neba !! ! Kdaj se vendar naše šolske oblasti začno sramovati tacih škandaloznih razmer in dogodkov ? ! Imenovanje. Kancelijski asistent pri
trdnjava, in je med najboli naprednimi istr-1 deželnem sodišču v Trstu Andrej Pase je
skimi občinami : ves okraj se odlikuje z na rodno zavednostjo in lepo spopolnjujočo se gospodarsko organizacijo. Krasni narodni dom, čitalnica, posojilnica, gosp. zadruga so trajni spomeniki Jenkovega blagonosnega delovanja.
In Jenko je doživel po tolikih viharjih krasno zadoščenje. Jenko je ostal Jenko, mož samozavestnega čela in neskaljenega ugleda, izvestni c. kr. mogotci, ki so ga hoteli uničiti, pa so danes ničle, prezirani od vseh in ne uvaževani od nikogar ! In jedino, kar jim je ostalo od njihovega nekdanjega mogoŠtva, so mastne — in nezaslužene penzije.
Narod v Istri blagoslavlja Jenkovo ime, imena njegovih najljutejih sovragov se pa izgovarjajo dane3 s prezirom in — mržnjo.
Še jeden moment iz karakterne slike pok. Jenka naj naglasimo tu. Zdi se nam važen z ozirom na sedanje žalostne razmere v Slovencih. Jenko je bil svobodomiseln mož v plemenitem pomenu te besede. Odkrit sovražnik je bil vsaki tesnosrčnosti, a navdušen za vsaki napredek. Kje na Krsnjskem ali na Goriškem bi ga danes gotovo razkričavali in proskribirali kakor nevarnega — liberalca. Ta Jenko je pa živel z duhovščino podgraj-skega okraja vsikdar v najboljih odnoš^jih. Duhovščina je ob vsaki priliki šla v ogenj zanj. In zgodilo se je v tistih nepozabnih dneh ljute gigantske volilne borbe, ki je imela odločiti o usodi podgrajske občine, da
imenovan kancelijskim predstojnikom pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu.
Namestniški podpredsednik dr. grof Schaffgotsch. Cesar je imenoval dvornega svetnika dr. Andreja grofa Schaffgotscha, imajočega naslov in značaj namestniškega podpredsednika, pravim namestniškim podpredsednikom ad personam v IV. činovnem razredu.
Naznanja se bratom Sokolom-izletnikom v Prago, da so prišle naročene slike [fotografije].
Slike so res krasno izpale. Iste se dobe pri vratarja „Narodnega Doma" proti znesku 3 krone 60 sU
Palestinski mornarji. Včeraj ob 7. in četrt uri zjutraj je z Lloydovim pamikom rTyrol" dospelo iz Palestine 529 romarjev. Večina teh romarjev je iz Bavarske. Sinoči so odpotovali s posebnim vlakom državne železnice.
Slovenska dramatična šola v Trstu*
Kakor že znano, se je osnovala z rednim slovenskim gledališčem v Trstu, čigar sezona se otvori 1. oktobra, obenem tudi dramatična šola. Namen te šole je v prvi vrsti : vzgajati novega dobrega igralskega naraščaja, v drugi vrsti pa: naše diletante izpopolnjevati v dramatični umetnosti. Ta dramatična šola se otvori že s 15. avgustom. V to svrho vabi nDramatično društvo" vse tiste gospode in gospodične, ki doslej še niso nastopali »a
odru, a imajo veselja do gledišča in se žele izučiti za igralce, naj pismeno prijavijo Dram„ društvu svoj pristop najkasneje do 8. avgusta. Pouk je popolnoma brezplačen. Učni načrt in urnik se objavita pred začetkom šole. — Istotako vabi „Dram. društvo" vse tiste cenjene diletante in diletantinje, ki bo pripravljeni sodelovati pri našem gledališču tudi v prihodnji sezoni in obiskavati dramatično šolo, a se doslej še niso priglasili, naj bla-govole storiti to istotako najkasneje do 8. avgusta. Vodstvo gledališča mora pravočasno vedeti, s kakimi močmi bo moglo razpolagati v predstoječi sezoni, in ker vodstvu ni mogoče, priti z vsakomur v osebno dotiko, naj blagovole cenjene dame in gospodje prijaviti svoj pristop pismeno. Treba ni drugega nego vposlati na dopisnici svoje ime in naslov svojega stanovanja na Dramatično društvo, Narodni Dom.
Tržaško kolesarsko društvo .Balkan1 ima danes svoj prvi občni zbor, na katerega so vabljeni vsi gg. členi in oni gg. ki mislijo pristopiti društvu. Občni zbor se vrši tečno ob 9. uri zvečer v prostorih ..Trgovsko izobraževalnega društva", via S. Francesco štev.
2,	I. ndstr. _
TRŽAŠKA KALA KRONIKA.
O roparskem napadu na openski cesti, — ki ga pa ni bilo. O tem ».roparskem napadu" smo bili mi izvedeli včeraj v jutro ob 4. uri, ko je bil list že v stroju. Pozneje, tekom včerajšnjega dne smo pa o tem dogodku zvedeli nastopno :
Gospod Henrik Weber in gospod Attilio Signori sta predvčerajšnjim popoludne napravila izlet s koleselj nom, ki je last gospoda Signori. Vzela Bta seboj tudi 13-letnega We-beijevega sina Ernesta. Odšla Bta ob 2. uri popoludne iz Trsta proti Bazovici. Iz Bazovice sta šla v Lipico, potem v Sežano, a od tod sta se preko Opčin vrnila v Trst, in sicer ne po stari kakor smo poročali včeraj, ampak po novi openski cesti. Ko sta prišla nad Vrdelo, malo nad finančno stražnico, sta videla, kako je na levi strani ceste nekaj zablisknilo, a takoj za tem sta čula pok. „Roparji, roparji !" sta si dejala eden drugemu. Nobeden njiju ni imel pri sebi nika-cega orožja. Pognala sta torej konja v divji beg. V tem divjem diru je zletel koleselj mimo finančne stražnice, a finančni stražniki so vpili za iyima, naj vstavita. Res sta vstavila. Finančni stražniki so preiskali koleselj, ona dva sta pa finančnim stražnikom na kratko povedala, kaj da se jima je pripetilo, a potem sta hitela v Trst na policijo in pa — v uredništvo „Piccola", javit o „drznem roparskem napadu'*. Dejala sta, da sta celo slišala, kako je kroglja, izstreljena proti njima, sfrčala nad hrbtom konja.
Policija je takoj odredila, da je alo ob
3.	uri zjutraj nič manje nego 80 redarjev preiskovat ves vrdelski okraj. In to pot je bila policija tako srečna, da je res našla onega človeka, ki je bil vstrelil. In ta človek je kmet Ivan Počkaj, ki ima v najemu Zul-linove vinograde v Vrdeli št. 207. Povedal je sam, da je res on vstrelil, kakor strelja vsaki večer, in sicer celo po večkrat, a vedno brez kroglje. Strelja pa zato, da obrani grozdje pred tatovi, kakor je to streljanje v navadi. Dalje se je konstatovalo, da je on streljal preko 100 metrov daleč od koleseljna in v popolnoma drugo smer.
Bogvedi kaj sta gospod Weber in gospod Signori čula — frčati nad konjevim hrbtom.
O drugem roparskem napadu, ki ga istotako ni bilo. Včeraj smo javili, da se nam je poročalo še o drugem roparskem napadu, ki da je bil istotako izvršen v Škorklji. Tej govorici je pa dal povoda nastopni dogodek : Javni izvošček — kočija št. 90 — je pred-sinočnjim malo pred polunočjo peljal dva Angleža po ulici del Malcanton proti velikemu trgu. Hkratu je eden Angležev vstrelil z revolverjem v zrak. Z bližnje stražnice v ulici dei Rettori so takoj prihiteli redarji, ki so zdirjali za kočijo. Dohiteli so jo še le v ulici dei Capitelli. Aretovali so oba Angleža in ju odvedli na stražnico, kjer sta povedala, da sta Kraven Woltling in Karol Stanlev, oba mornarja na parniku „Slavonia^. Pridržali so ju v zaporu.
1000 kron nagrade je razpisanih za najdenje zlatanine, vkradene pred kakimi 10 dnevi v dvorcu Bartoli v Škorklji. Pred 10 dnevi je zvečer okolu 9. ure neznan tat v gori rečenem dvorcu vkral za 13.000 kron dragocenosti. Kuharica ga je videla, ko je ob 9. uri skočil skozi okno in pobegnil. Sklicala je bila skupaj sosede, ki so ga šli lovit, a ga niso našli. Sedaj se nam poroča, da dobi 1000 kron oni, ki bi povedal, kje da so vkradene dragocenosti ali pa, kdo da je bii tat.
40 metrov verige sta nosila predsinoč-njim okolu 7. ure preko ulice deli' Olmo mornarja 54 letni Rok J. in 35-letni Nikolaj P. Neki redar ju je vprašal, kje da sta dobila ono verigo, a ker mu nista dala jasnega odgovora, ju je odvedel na policijo, kjer so jima zaplenili verigo, ju vzeli na zapisnik in ju potem izpustili.
Nezanesljiv tovariš. Težak Sebastijan Komar in pa 34-letni dninar Karol F. sta stanovala skupaj v eni sobi v hiši št. 8. v ulici del Rivo. Dne 16. julija t. 1. je pa Komar zapazil, da mu manjkati zlata ura in srebrna verižica, v skupni vrednosti 60 kron. Prijavil je stvar policaji in obenem izrazil sum, da ga
V xisiq. dn* 7. avgusta lsO-'
^EDiaOSTc §tr. 216
Stran III
;e okradel t .»variš Karol F. In skazalo se ie, aa se ni motil. Predvčerajšnjim popoludne je bil Karol F. aretovan.
Zasramvoala sta duhovnika. 17 letni 8mrkovec Pavel Fabbri in njegov istotoliko letni tovariš Pompej Podeschi, oba doma iz Pesaro v Italiji, a stanujoča tu v ulici del Ponzianino št. 3, sta predvčerajšnjim popoludne v ulici Donato Bramante s trivijalnimi izrazi zasramovala kapelana mestne bolnišnice, gospoda Hijacinta Gospardisa. To je pa videl in slišal neki redar, ki je oba italijanska junaka" aretoval.
Vkradeno bruno. Neki redar je videl predvčerajšnjim popoludne v ulici deli' Arjata tri 14—15 letne paglavce, ki so nosili precej debelo in dolgo bruno. Stopil je bliže in jih vprašal, kje da so dobili ono bruno, a mesto da bi ma odgovorili, so paglavci spustili bruno na tla in pobeguili. Redar je pa vendar vjel enega, in sicer še ne 14-letnega Josipa Ž., ki stanuje z roditelji v ulici sv. Marka. Ta je na policiji povedal, da je s tovarišema vkral bruno na obrežju Carciotti. Izročili so ga roditeljem.
Radi nevarnega groženja je bil aretovan predsinočnjim v ulici di Riborgo mizar Karol L. sta -ujoči v ulici di Riborgo št. 35. Grozil je pa trgovcu s pohištvom Antonu Maladosso, ki stanuje v isti hiši kakor Karol L. Rekel mu je namreč: „Za te ni več kruha !a in ga je zvečer čakal na ulici pred
hišnimi vrati.
Dva huda pevca. 19 letni mizar Ev-gen Z., ki stanuje v ulici della Madonnina in neki njegov prijatelj sta predsinočnjim idoča okolu 11. ure po gori rečeni ulici, na vse grlo prepevala. Prišel je pa redar in jima velel, naj molčita in naj ne motita nočnega miru. Ker pa ona dva le nista hotela jenjati, ju je redar proglasil aretovanim. Na to sta se pa oba pevca zakadila vanj, ga pograbila za prsi in ga skušala podreti na tla. Pri tem delu je bil pa Evgen Z. posebno hud, dočim je njegov prijatelj previdno pobegnil od tam. Ko je Evgen ostal sam, ni bilo redarju težko ga vkrotiti in ga odvesti na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in
ga djali pod ključ.
Smeinlca. A,: „Smem li tebi zaupati?**
_ B.: „Popolnoma !u — A.: »Torej vedi, da sem
popolnoma suh, a nujno rabim 20 kron ; če .... — B.: „Bodi gotov, da ne bo tega od mene zvedel nihče! Sploh je, kakor bi jaz ne bil nikdar slišal !"
Koledar ln vreme. — Danes: Kajetan, -poznavalec; Damir; Vidojka. — Jutri: Cirijak, mučenec; Godeslav; Veranica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 315° Celzius. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesti in zabave.
Telovadna društva „Tržaški Sokol" ,Goriški Sokol" in „Solkanski Sokol"
prirede dne 18. avgusta 1907. skupni izlet v Repentabor, kjer se bo vršila ob 4. uri pop. na krasnem prostoru velika ljudska veselica z javno telovadbo (na orodju in proste vaje) s petjem in plesom. Na veselici bodo sodelovala tudi razna pevska društva in svetoivan-ska godba.
„Nada Albanije", arbanaško politično glasilo se preseli v Trst.
Društvo „Mladika* v Ljubljani namerava v zmislu § 33 dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojem penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim fct-2vilom učenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred, prejema društveni odbor v Ljubljani, Gosposke ulice, št. 8.
Darovala je akad. Fer. društvu „Balkan" v Trstu v prid ustanovitve ljudskih knjižnic : Slavna „Matica Slovenska" 65 slovenskih knjig znanstvene, večinoma pa leposlovne vsebine. Za ta velikodušni dar izreka podpisano posebno zahvalo slavni „M. SI.", ki se je naši prošnji takoj odzvala. Vivant sequente3!
Akad. fer. dr. „Balkan".
Darovi. Komenci, Nabreženci in Prvaškovci
zbrani, se imajo dobro ob izvrstnem tirani, Ker se jim dobro godi, se jim teh krone za družbo sv. Cir. in Met. škoda ne zdi. Denar (K 3.62) hrani upravniStvo.
Za zastavo „čitalnice" pri sv. Ja kobu daroval je g. Jurko 1- krono. Knjižnici „Čitalnice" je podaril g. Požar Josip po en iztis knjig „Job" „Spomini", „Beneški trgovec, Anton Knezova knjižica, slov. nar. pesmi, slov. bibliografiija, letopis slov. Matice, Zbornik, in srpske pesmi. G. Oroslav Perklič: Spomenica Mir, Vilharja, Opis Postojne in spolne bolezni. Srčna hvala. Nadaljni darovi se hvaležno vsprejemajo.
Vesti iz Goriike.
X Goriška rSocieta popolar." je
imela v nedeljo nekak občni zbor ob navzočnosti društvenih odbornikov, kateri sestavljajo vse društvo. Predsednik Giuseppe Brumat. (ali kakor se on piše: Brumatti), podrejen uradnik „Cocperative", je govoril šovinistično- j bombastično o premestitvi slovenskega oddelka j učiteljišča iz Kopra v Gorico, ter je trdil, da( vlada s tem podpira težnje vse drug©! prej nego simpatičnih sodeže-, lan o v druge narodnosti, kateri da hočejo lepo od nekdaj laško Gorico spremeniti v, barbarsko vas. (To pač goriške Slovence' malo briga, ali so kakemu Brumattu simpatični ali ne. Prip. ured.) Predlagal je, zboro-; valci naj sklenejo resno in toplo resolucijo proti tej vladni nakani ter naj se naroči žu-
panu in državnemu poslancu laškega mesta Gorice, da tolmači društveno in sploh vsega prebivalstva goriškega ogorčeno mišljenje ▼ tej stvari.
(Bodi ' opomnjeno, da je to zakotno društvo mislilo že pred 14. dnevi sklicati javen ljudski shod, na katerem naj bi vsi Goričani svečano protestirali proti premestitvi učiteljišča. Razposlalo se je bilo tudi že ne-1 koliko povabil, a državno pravdništvo jih je ( zaplenilo in kolovodjem se je povedalo sub-rosa, da bi vlad i takega shoda ne dovolila).
Odbornik Boschin je trdil, da je premestitev učiteljišča v Gorico velika moralna 1 zaušnica Italijanom ter je obžaloval, da vlada ni dovolila proslave Garibaldija, največega junaka dveh svetov.
Neki Culot (v Gorici jih je tega imena kakor peska) je prašal predsednika, kako stoji stvar učiteljišča, na kar je dobil odgovor, da se pričakuje pojasnila od dr. Mara-nija. Da se prepreči premestitev, bo sklenili junaki stopiti v dogovor s političnimi italijanskimi voditelji v Istri.
(Kaj se ne pravi prazno slamo mlatiti, ako se obregajo ob premestitev učiteljišča, potem, koje že stvar rešena in zagotovljena. Da se „Popolari" po toči toliko mešajo v zadevo, temu vzrok je, da bi radi udarili po deželnem glavarju dr. Pa-jerju, ker se ni udeležil dotične seje deželnega šolskega sveta, v kateri se je Bklenila premestitev učiteljišča. V resnici je „Popo-larom" premestitev deveta briga; oni bi se le radi maščevali nad Pajerjem, ker jih pri zadnjih državnozborskih volitvah ni pustil na površje proti društvu „Unionekateremu predseduje.)
H koncu zborovanja se je izpodtikal mestni diurnist Viktor Quaini nad slovenskimi napisi v Gorici. Revše!
Javna shoda na Barki in v Mata-vunu, ki ju je, priredil g. drž. in dež. poslanec Alojzij Štrekelj v nedeljo 4. t. m., vspela sta izborno. Vdeležba je bila v obeh krajih ogromna, izlasti pa na Barki, kjer je ves brkinski narod pričakoval svojega poslanca pri slavoloku. V poljudnem govoru je pojasnil g. poslanec svoje delovanje v dež. in drž. zboru. Veliko ogorčenje je vzbudil med zborovalci famozen novi dež. vol. red, ki so ga skrbuncali Italijani in večina in pa poznejše slovenskih poslancev neiskreno postopanje. Z ogorčenjem so zborovalci obsojali agitacijo in pisavo „Gorice" in „Prim. Lista" za časa volitev. G. poslancu je bila jednoglasno izrečena zahvala in zaupnica.
X Laška vzgoja. Pred kratkim so priredili izlet v Kormin gojenci goriškega zavetišča otrok s svojim učiteljem in s svojo godbo. Izlet sam na sebi je pač lepa stvar, ki jo odobruje vsakdo. A pri vrnitvi iz Kormina se je zgodil slučaj, ki ilustrira vzgojo v tem zavetišču. Na postaji v Gorici so namreč šli gojenci žejni k ondotnemu vodnjaku, da bi si pogasili žejo. A prilomastil je njih učitelj-dolgin in je s krepkimi zaušnicami odganjal od vode uboge otročičke, da so kar cepali po tleh. Vsi so se zgražali nad tem barbarskim početjem. Kake batine morajo ubo^i otroci še le dobivati v zavetišču, ako se še tukaj javno, v pričo mnogoštevilnega občinstva ne sramuje učitelj klofutati gojencev. Eb, ta zavetišča!
Iz Vrtojbe. So individiji pri nas, ostanki še iz onega patrijarh ali č nega časa, ko se je rjulo in tulilo po Vrtojbi vse v italijanskih
klanfarskih popevkah, ko ni bil človek varen po cesti, da ga niso premikastili in mu pre-rahljali kosti. Vstali so možje in fantje, da bi izobrazili te izrodke. Vstanovili so „Čitalnico", društvo „Napredek" in „Bralno in pevsko društvo". Počasi je šlo vendar na | boljše. Potihnilo je laško popevanje, vzbudil se je narodni ponos in varen je bil pasant po vasi v temni noči. Prirejali smo veselice in veselje je bilo videti to mladino, ki se je navduševala pri teh veselicah.
Ali v zadnjem času se je na žalost in sramoto naše probujajoče se vasi obrnilo zopet na slabše.
Mladeniči, ki so bili navdušeni narodnjaki in naprednjaki, so postali zopet pravi klan farji. V imenu internacijonale prepevajo j klanfarske pesmi v laškem jeziku.
V nedelo 4. t, m. so imeli ples. Vse je bilo rdeče; zastave, verižice, kravate. In da bi bili na čelu vsaj spoštovani ugledni fantje | — pa te korifeje; moj Bog, čudim se nekte- j rim inteligentnim fantom, kako se pokoravajo i takim ljudem.
Verujte fantje, da samo rdeče kravate,1 „bandiera rossa" in „oštjanje" Vas ne do- j vede k blagostanju. Izobrazbe fantje, izo-1 brazbe, pravo, resnično prepričanje — in, potem še le se more postati pravi strankar. j Izobražen človek se priučuje rednemu življe^ nju. Ne govorim proti organizaciji; organizacija je dandanes za vsakega delavca neobhodno potrebna. Naj bo organizacija, a naj bo tudi narodne zavesti!
Legar (tifus). Borba za boljšim kruhom žene marsikaterega v tujino.	si prihraniti in pridobiti denarja, tega ljubega denarja, da bi potem lepše živel. In v tujini strada, je samo polento, zjutraj, opoludne in' zvečer, samo da si prihrani denarja, ki ga pa potem seveda doma v par urah zafrea. j
Tako je šlo tudi letos iz goriške okolice; mnogo fantov zidarjev na Kranjsko zidat. Ali reveži, to pot so se opekli. Tifus jih je zalotil in komaj so nekateri zbežali domov — a prinesli seboj tudi grozno pošast. In tako' imamo tudi v goriški okolici postojnski tifus.i V Renčah 6 slučajev, v Šempasu eden, v Gor. Vrtojbi trije (in sicer eden qjih v po-
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase ln v ob£e kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Glorgio Galatti It. i * (Narodni dom) polonadstropje, levo. Urad j a odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edino-1."
Giulio Zanolla
krojačnica TRST — ulica Tor rente 5« \
Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
S Pohištva
Pohištvo svetlo !■ temno, spalne In jedilne sobo, divani, obešala, pisalne mize, železne posteljo, slike zroalt, stolice, popolno pohištvo za kuhinjo In tudi posamezni komadi.
(Dalje na 4. strani)
Trsti via Chiozza 8
(Radeče table)
VITTORIO DOPLICHER
V Najnižje cene. f
i
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II
VELIKA IZBERA perkala, batista in zefirja. Blago v barvah in črno za gospe, ujoderci in drobnarine. Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratnike, zapestnice, r atnice (eravate) in izdelano blago za delavce. Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Komisijsko in (Mursko podjetje
VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst
ulica 6aetano 2>onizetti št. 5 ^eeeeeeeeee=e=e
Zastopnik z zalogo uiigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške = gnjati ter raznih drugih predmetov.	—
: : flova zastopstva še vedno sprejemajo : :
Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov.

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat
SLA¥OJ JENKO
trgovec in posestnik, bivši mnogoletni župan v Podgradu, dolgoletni deželni poslanec, ravnatelj „Posojilnice", predsednik „Čitalnice" itd. itd.
danes ob 4. in pol uri zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče v 55. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bo v četrtek dne 8. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Hrušico.
V PODGRADU, dne 6. avgusta 1907.
FANY JENKO rojena JELOVŠEK, soproga.
Zofija vd. Šabec in Lina, Anton Šabec, Tihomil, Vladimir, Stojan, Božena, Slavoj,
poliibrat.
sestri.
otroci.
DOBIVA SE V VSEH LEKARN AE.
Najvspefoeje sredstvo proti
revmatizmu in protinu,
- TEKOČINA GODINfl
Tnta tafacU Mta, Idmi JBla JCakou ktta SMT pl| s?. fcMa » Jtsipi Mtu,l*ma JU* lfu'v faradM/
K Mi Is

Btran IV
»EDINObT« žt. 216
V Trstu, dne 7. avgusta 1907
botel balkai "agl-iagt'« hotel, balkam
8tojnski bolnišnici, dva pa se borita s smrtjo doma v Vrtojbi). Vsi sami mladeniči.
Pametneje je pač ostati doma, živeti stanu primerno in redno. Saj tu na Goriškem ne manjka ne dela ne denarja, samo preveč se ga zafrca po plesih in v oštarijab.
Vesti iz Istre.
Podržavljenje policije v Puli. Kakor
se govori, prevzame z dnem 1. januarija 1908 država puljsko policijo v svoje roke. K temu da so namestništvo nagnali zadnji konflikti med občino in njenimi uslužbenci.
Javen shod v Boljuncu. Z Brega nam pišejo: V nedeljo dne 11. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne bo v Boljuncu javen shod, ki se ga udeleži tudi veleuč. gospod državni poslanec profesor Matko Mandić. Razpored shodu bo sledeči:
1. Otvoritev shoda in izvolitev predsednika. 2. Govor državnega poslanca, profesorja Matka Mandića. 3. Razgovor glede ustanovitve kopališčnega društva (eventuelno ustanovni shod). 4. Razgovor glede ustanovitve „Posojilnice in hranilnice" za vso občino Dolinsko in Ocizla-Klanec. 5. Razni nasveti in predlogi. Shod se bo vršil na dvorišču g. Sancina v Boljuncu hšt. 66 ; v slučaju slabega vremena pa v dvorani istotam.
Puslušalci in udeleženci in gostje dobro došli!	_
Vesti iz Kranjske.
Gojenci dunajskega zavetišča za dečke so se včeraj pripeljali v Ljubljano namesto ob 10. uri 46 min. dopoludne, še le ob l3/* pop. Zamudo je provzročila železniška nesreča na spielfeldski postaji.
Primanju deželne bolnišnice v Ljubljani dr. Edvardu Štajncerju je cesar podelil naslov vladnega svetnika.
Vesti iz Štajerske.
Strela je udarila na planini Seeboden blizo Veitscha na Gorenjem Štajerskem v govejo čredo in ubila 13 volov naenkrat.
Ministerski predsednik baron Beck in žalska slavnost. V soboto, dne 3. avgusta sta šla odposlanca žalskega „Sokola" gg. Piki in cand. iur. Lipold na grad Plevno vabit ministerskega predsednika barona Becka ca sokolsko slavnost v Žalcu. Ministerski predsednik ju je prijazno vBprejel, obžaloval, da je zadržan, in daroval v društvene namene žarkega „Sokola" 25 K.
Napad na Sokole v Celju. V nedeljo zvečer, ko so se celjski Sokoli vračali s slavnosti iz Žalca, jih je pred kolodvorom napadla znana celjska aemškutarska sodrga. Na čelu te sodrge so bili znani izzivači mestni ekonom hrvatski renegat Derganc, večni filozof Pechine, pisarja Walland in sin šarku-terja Dirnbergerja. Drhal je ukradla 4 Sokolom čepice in jo nato jadrno odkurila. Policije seveda ni bilo nikjer, kakor je sploh navadno v Celju, kadar napade celjska faki-naža mirne Slovence. Bo pač treba spregovoriti resno besedo o celjski policiji v parlamentu !
Razne vesti.
Parni kotel razpočil je na Renu v nekem parniku. Mašinistu je odtrgalo glavo, kapitan je bil smrtno nevarno ranjen.
Končana at&vka natakarjev v1 Marijinih varih. Natakarjem so zboljšalil plače za 20 odstotkov in jim dovolili deseti kron stanarine. Odpuščenih je približno 50 natakarjev.
Narodna izobrazba v Avstraliji Avstralija ima za 4 milijone prebivalcev 5 vseučilizč, katera so pristopna tudi ženskam. Vsi učitelji so jako dobro plačani. Profesorji imajo od 15 do 25 tisoč kron na leto.
Caaablanka, arabski Dar-el-Beda kjer, je bilo nedavno umorjenih več Evropejcev, je poglavitno primorsko mesto Maroka na padni obali dežele. Casablanka je sedež mnogih evropskih konzulov. Mesto leži sicer v neplodni ravnici, % ki meji pa z bogato in plodno pokrajino Šauin in ki izvaža svoje pridelke ravno skozi Casablanko. Poleg 19.000 Arabcev, biva v mestu še 5000 Židov in samo 400 kristijanov. Glavarji, ki so izvršili napad na Evropejce, označajo kakor
povod temu gradnje v pristanišču po francoski tvrdki Schneider. Pravi vzrok je pa iskati v splošnem sovraštvu urojencev nasproti Evropejcem in izlasti proti Židom.
Tujci v hotelu „Balka n".
Na novo so došli dne 6. avgusta :
Pollak S., potovalec, SAAZ; Novak K., posestnik, KRASIO ; Del ej o K., posestnik, BRNO; Trylowskv K., posestnik, KOLOMEA; Ehrenfried R., uradnik. Fiichsel E., potovalec, Reich F., posestnik, Weber F„ posestnik, Rnbel A., trgovec, "Werfel A., trgovec, Kimast A., trgovec, DUNAJ; Bundini J., učitelj, ŠKOCIJAN; Fajdiga P., zasebnik, LJUBLJANA; Levin R, zas., PARIZ; Kautzner F., revident, PLZEN; Kovačevič M., zasebnik, VARAŽDIN i Kral J., uradnik, PRAGA; Jelinek C., učitelj, KLADNO; Kucharski K. urednik, LVOV; Blažek I., uradnik, KREMSIER; Rom A.. uradnik, KOČEVJE ; Prachar P., trgovec, ZELLEN; Radanovič M„ trgovec, BELIGRAD ; Fischer A., trgovec, častnik. ŠFBENIK; Fahne J., trgovec, FANTA; Šober Franc., uradnik; TOLMIN.
Prodajo se stavbe
ki nosijo l0°/0 dobička. Razpolaga denaija na I. in II. vknjižbe od 4'/4 do 6°/0 obresti, Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. Trst. Korao Štev. 34.	866
Plačilo na obroke
blago za ženske, zavese, odeje platno, trliž, klobuke za možke, slike, držala za zavese. Ulica Madonnina Ste v. 43, L nad. Levi Biccbi.	894
r-
MALI OGLASI.
"7
t-
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotisk. . ...	Plača se takoj.	= Ji
liloHonir Dalmatinec, poljedelec, sposoben za RllaUUIIIlr vsako delo, išče službe. Pisati je na .Inseratni oddelek Edinosti '.	917
Mlada prijatelja njosti, stalne službe, s
pravico do pokojnine, želita seznanja z dvema tudi ubožnima deklicama in sicer, da bodo iste z Gorice. Pisati je pod: L „Slavomir", II. „Zagorski", poste-restante, Gorica 1. — Na ponudbe brez Blike Be ne bo oziralo.	915
F C Pilita prodaja kuhinjsko opravo: omare. ■ OtURCl miZe itd. iz prve roke. Trst, ulica
Ferriera štev. 25.
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
M. ud. ZERQUENI1
ulica Lnia ta Palestrina 2 (ogel nI. Coroneo)
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod ==
Angelo Deoetok - Trst
nlioa Acqnedotto 22. — Tel. 14
1448
rtdpuui m v «ii«i Lm nntto tmOI« iu* is
M Togln nllM Bh Giorglo) otroartl
ZALOGO
m 4»mmt» nte, pridelek ls mojlk Tinogndov v Bola (otok Bni) Ib p prodajam ▼ »odtokih ln Btoklonlcata. Zo um kraj Ysa auotovlja, da Jo kakovost asjboljo. Da »morom cenjenim odjemalcem jamčiti za prletao Tino, aom sklonil, da (a dobivam v orlclaolalk aodSoklfc naravnoat ls mojih klati v Bolo Ib da ga tako laspotiljam tudi na ■tanorasja.
Za krSmarJe i* gostilničarje primerne eeiie,
T sadi, da ae poCaetlta a VUo narodbo beleiim m naj-
Isaeje
IVAN OVITANI6.
Andrej Rudeš, mizar
ir in Izdelovaleo pohištva n
(ima IreKo Mi eroce 4, ti Ulet Scuu I)
vedno ▼ salogi lakoask« Ib obedovalao i«k» Mjinejle Ib trdao dslaae v lastni delalBlel. Posebna Imbcrm kuhinjske oprmve.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
SfMjemlj« kakorino-koli naročilo aa to ta n ropaj, kakor tudi popravo.
ololololo
Guerino Marcor
ulica Tivarnella Štev 3.
Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo ir. drobno.	Pošiljanje na dom.
^elefon štev. 1664.
ulica S. Ciovanni št. 6 in 12
Podružnica v Zadru
SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica
peči
lastnega izdelka.
Bogata izbera plošč za kopelji - in kuhinje. ---
VAV KJIGOVEZNICA AVA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Forporella it. 5 - ogel Via flella Sanite.
VERA
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Sobi s« plavoUso, kostanjevo, črnikasto, lm barvo. Steklenica 3-— K v odlikovani lekarni PRENDINI
FoiUJttT« po poltnem povzetju.
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencich
Irst, via liziano Vcccltio it. 4
vsprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja.
- CENE NIZKE. =====
oooooooooooooooo
Pekarna in slaščičarna
Alojz Oul
Trst, ulica della Caserma št. 17
PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh
in pošilja na dom ob vsaki uri ;
najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri.
Sprejema naročila in posluži v določenem eaau, restavracije, gostilne, krčme in kavarne. Cene po dogovoru.
Zdravljenje krv/i
Čaj „Tisočerni cvet* (Millefiori
Čisti kri ter je izvrstno Bredstvo proti ODiin eluća'em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter ae dobiva v odlikovani lekarni	g
PRAXMARER „fi\ due JKori" Irst, veliki trg
Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu vvv\\\\\vw\\\\\*/5wr
-JBT, JSTKI A" *
" Pivo 2-krat varjeno „TRIUMPH" Furlansko vino i* poeeatev princa Hohenlohe
Vino iz Visa, furlanski in istrski tropinovec, ram, slivovec.
M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39
Poslopje „Gledališče Goldoni".
flMflfftf f o obešala, postelje, opra-rlUVlU vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo ..Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2.
E«iina, po znanstvenih" navodilih pripravljena
m Voda za lase b
Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaj«
65 kr. predpasniki 80 ienake srajca 130 „ „
160 „ iraška spodnja krila 40 ,, en* peča fclpk
HT Vse po tovarniških cenah
175 kr. spodnje hlače za molke 150 „ srajce iz zefirja barvane
„ iz surove iide za moike rjuha z robom za eno osebo beli prti z robom.
190 170 130
po napovedih sanitetnega svetnika Dr. med. Eiohhoff v
Elberfeld*u. za tiMenje, hlajenje in krepOanje glavne i koie, ra oživijanje tivcev, pos»ebno tudi proti luskinam. |trgH0tju koie in izpadanju laj. EJini iz lelovalec
FERD. MULHENS
Ces. kralj, dvorni zalagatelj = KOLONIJA o/R -
Podružnica: DUNAJ IV, Htumahlga-<e 3
Dob: se v lekarnah. m:rodi!nicah in oarfirnertjah.
F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana
opekarna in zaloga peci, ponudijo TsaSo paljutoo množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
Sprejmejo se zastopniki.
„Sistem JKarzola" (StrangfalzziegeO „Sistem jtarzola"
Barve: a) rdeči naravno zgani, b) črno impregnirani._
Najličneje, najcenejše in najpreprosteje strešno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na lato prbiti ali pa z iioo privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo sezastopniki.