iSpediztone tn abbonamento postale — PoStnina plačana v gotovini Leto XXII., št. 271 _ (jpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 fasenitni otklelck: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovtiem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sreda Ig. novembra 1942'XXI Cena cent. 80 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—^ ta inozemstvo vključno s »Ponedelj->kim Ju-tromc Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefotl Štev. 31-22, 31-23, 31-24. _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provruienza italiana ad estera: Uoiooe Pubblicita Italiana S. A. MILANO ke akcije v Severni Afriki V alžirskih vodah spet zadetih več sovražnih parnikov, med n] alti i en rušilec — Potopljena sovražna podmornica Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jc objavil 24. novembra naslednje 913. vojrio poročilo: Na fronti v Cirenaiki jn na alžirsko-tuni^ki meji izvidnjške akcije. Nemška letala so v posrečenih napadih v alžirskih vodah zadela ju težko poškodovala pet parnikov, med njimi veliko potniško ladjo ter en rušilec. Na Sredozemskem morju je protiletalsko topništvo zbilo ? sovražnih letal. Neko rirutfo letalo sc je zrušilo v morje v borbi. Naši letalski oddelk- so ponovno bombardirali letališče v Micabbi. Neka naša pomorska ed niča pod poveljstvom poročnika bojnega broda Maria Colussia jc uničila na Sredozemskem morju sovražno podmornico. Uspešna fccšsia akcija Kr, letalstva Operacijsko področje, 23. nov. s. V pretekli noči je Kr letalstvo med ofenzvnm, akcijami v področju Alžira potopilo tri velike tovorne parnike. dodeljene prevažanju čet in potrebščii za angloameriške sile. ki so se izkrcale v Alžiru. ter je zadelo nadaljnje ed niee sovražnega brodovja Med 20.05 in 20.25 v nedeljo so bombniki, pripadajoči e .-kadri Bruno Mussolini, pod poveljstvom kaplanov Emesta Sassia in Giambettiste Semprinie dosegli Alžr. da b; bombardirali ladje, ki so se nahajale v sidrišču. Navzlic izredno hud- sovražni reakcij so bombniki dobro merili. Potem ko so odvrgli bombe na sovražne edinice, je bilo opaziti več eksplozij jn požarov. Videli so, kako se je potopil neki večkrat zadeti in hudo poškodovan; parnik. Odred torpednih letal 130. skupine je rišel isto noč nad Alžir. Ko se je skupina pribl zevala cilju, je eno imed etal, katerega poveljnik je bi poročnik Francesco Cossu. napado s torpedi okrog 3. ure parnik. k; se je z drugimi vred nahajal med rtom Corbelin in rtom Bengut Videli so, da je bil parnik zadet in da se je potop 1. Ob 3.35 je neko drago torpedno letalo s poveljnikom poročnikom Antonom Velle-rorn napadlo v sidrišču Alžira 10.000 tonski parnik Posadka je videla da je torpedo eksplodiral in da se je ladja vnela in se potopila. Izredno močna protiletalska obramba je letalo zadela, a letalo se je skupno z ostal am vrnilo na oporišče. Ostala letala so izstrelila torpeda na parnike v alžirskem sidrišču. Zaradi izredno hude sovražne reakcije ni bilo mogoče ugotoviti nadaljnjih potopitev, toda po obsegu eksplozij n požarov v sidrišču je soditi, da je sovražnik utrpel še druge izgube. Neprestana ofenzivnost letalstva Osi Tokio, 23. nov. s. Japonski tisk piše z ver ki tri poudarkom, kako je italijansko in nemško letalstvo v neprestani ofenzivni akciji na strateškem bojišču v francoski Severni Afriki in tako so bile zalane s temi akcijami samo v dveh tedmh izrclno hude izgube anglosaškim letalsko-pomor-skim silam. Kr. Italijanske Akademije Ostro ligssanje barbarskega angleškega pustošenja nepre« cenljivlh kulturnih zakladov Rim, 24. nov. s. Te dni so se v palači Farnese vršile prve seje razredov Kr. italijanske Akademije. V oddelku za filozofijo in zgodovino je podpredsednik Je Štefani orisal program tekočega akademskega leta. Periklej Ducati pa je imel spominski govor o znanem arheologu in pompeanistu Antoniu Solianu. Gino Funaiuoli je govoril o rimskem pesniku Salustu, orisal njegov lik in ga pravičneje ocenil kot zgodovinarja in človeka. V oddelku za pnrodcslovne vede je akademik Severi izrazil podpredsedniku Val-fkuriju sožalje oddelka za veliko njegovo žrtev na oltar Domovine. Podpredsedniku je namreč padel san v vojni. Severi je dejal: .Junaštva vrle italijanske mladine, ki s>e gode vsak dan mi vseb frontah napolnjujejo naše du"e z ganjenim ponosom ter so obenem gotovo jamstvo za bodočnost Domo-vine in za izid sedanje silovite borbe. Giancarlo Vallauri se je zahvaliti za izraženo scžalje ter je na navzoče naslovil plemenite besede o dolžnosti, ki so ji v tem trenutku vsi podvrženi, predvsem pa znanstveniki. Francesco Pertinalii se je nato spominjal Ferruceia Vanzettija. poudarjajoč njegove važne raziskave v raznih vprašanjih patološke anato-mije. V oddelku za slovstvo se je podpredsednik Formichi z ginjenimi besedami spominjal pok. Pavla Emilija Pavolini-ja Nato se je s rja bavila z bližnjo proslavo 2000-letnice rimskega pesnika Catula. Umetnostni odsek, ki mu je v odsotnosti Mascagrija predsedoval Marcel Piacentni, je ua predlog slednj:ga sklenil ostro žigosanje divjaških pustošenj, ki jih povzročajo sovražni poleti v nekaterih najlepš h in najslavnejših italijanskih mestih. Izrazil je trdno zaupanje, da bodo uporabljeni ukrepi rešli, kolikor se le da, neprecenljive zaklade naše umetnosti in naše zgodovine ter jih zaščitili pred vsakim nadaljnjim barbarskim uničevanjem. častni doktor univerze v Bukarešti Bukarešta, 23. nov. s. Ob otvoritvi akademskega leta na univerzi v Bukarešti je bil imenovan profesor Eugenio Morelli, ravnatelj zavoda Carlo Forlamni v Rimu, za častnega doktorja te univerze. Svečanost v Italijanskem kulturnem zavodu v Tokiu Tokio, 23. nov. s. Danes je bila v Italijanskem kulturnem zavodu svečanost z odkritjem stebra, ki je bil postavljen na pobudo veleposlanika v spomin na to. da so predniki barona Mitsuia. ki je daroval zemljišče. kjer stoji zavod, tam stanovali in prebivali. Svečanosti se je udeležil veleposlanik z vsemi člani veleposlaništva. Utvare sovražnika in moč Osi Vsak svoj najmanjši uspeh izkorišča sovražnik za nove injekcije svoj; javnosti, ki pa se navzlic vsem opevanjem nepomembnih vojnih dejanj ne more otresti zaskrbljenosti glede na nadaljnji razvoj dogodkov Povsem drugačno je razpoloženje v taboru Osi. kjer ni valovanj v razpoloženju množic, kajti njih zaupanje v končno zmago je neomajno. To pa zato. ker izhaja iz mirnega, hladnega ;n uravnovešenega zasledovanja dogodkov na vseh bojiščih in iz zaupanja v voditelje. Velesil? Osi, kakor je te dni zapisal nem-šk- list ^Frankfurter Zeitung«, vedno stvarno presojata položaj, ne da bj izgubili smisel za razmerje Zato pravilno vrednotita doslej dosežene uspehe, zavedajoč se obenem velikih nalog, ki ju še čakajo v bodoče. Njihovo zaupanje v končni izjd te borbe sloni na nekaterih dejstvh, ki jih sovražnik ne more spremeniti. Po treh leth borbe sta dobili v svoje roke tako trdne postojanke, da lahko povsem mirno gledata naprej Na sovržnjkovo potezo v Afriki je Os odgovorila mirno jn preudarno in ,je že dosegla pomembne uspehe, a nobenega dvoma n:, da ni še izgrala vseh svoj h kart N: navada držav Osi, niše navedeni nemški list, da bi svoje načrte zaupali javnim razpravam.. Lahko pa rečemo, da se s poslednjimi dejanji ni izčrpala nit-' njuna domišljija niti njuna močna, drzna in nadvse vztrajna energ:ja. Prav zato lahko javnost v drjjjpvah Osi povsem mirno čaka na nadaljnji razplet dogodkov Ne smemo končno pozabiti, da razpolaga evropska trdnjava, kakor se upravičeno označuje obrambna pripravljenost vse evropske celine, z neizčrpnimi viri snovj jn ljudi, z izredn0 sposobnostjo vojne proizvodnje ter tolikšno neodvisnostjo v pogledu prehrane predvsem pa s tako izpopolnjeno vojaško znanostjo, da je lahko kes slehernemu odločilnemu dogajanju ne le na svoji notranji fronti, temveč tudi v zvezi z neizčrpnim; možnostmi, k jih nudj povezana in skupna strategija dr-Žiiv trojnega pakta. Tako vidimo, zaključuje omenjeni nemški lfšt, da je na eni stran skupina držav, ki bi morale spet zavzeti vse ogromne izgubljene postojanke, ako bi hotele zmagati, medtem ko je na dragi stran, skupina držav Osi in Trojnega pakta, ki je v tej vojni že zmagala, le da ohran in obrambno zavaruje, kar že ima v svoj h rokah. Zmaga seveda ne pride sama od sebe, treba s; jo je priboriti Toda sile Osi stoje pred vsako novo preizkušnjo mirne, zanašajoč se na svojo moč in zaupajoč v svoj končni uspeh. Pristop k trojnemu paktu je rešil Rumunijo Bukarešta, 23. nov. s. Listi še vedno objavljajo komentarje ob dragi obletnici pristopa Rumunije k trojnemu paktu. »Tnn-puls: omenja n. pr. dogodek pred podpisom pakta in piše, da je Hitler 14 dni pred sovjetskim napadom na Besarabijo in Bu-kovino, ko se je sestal v Berlinu v Molo-tovom, na vprašanje sovjetskega komisarja ali se bo nemško jamstvo Rumuniji izvajalo ob morebitnem ruskem napalu na Rumunijo, pritrdilno in kategorično odgovoril. Nobenega dvoma ni bilo glede sovjetskih namer. Nemška lojalnost je rešila Rumunijo, ki je 10 dni nato pristopila k trojnemu paktu. List poudarja nadalje, da je je po dveh letih več ko oiitno, da bi Rumunija brez tega pristopa postala žrtev boljševiške invazije in bila zbrisana z evropskega zemljevida. Z jasn'm pogledom v bodočnost je maršal Antoneseu prepreči: tako katastrofo in danes se rumunske oborožene sile bore ne samo za obstoj naroda, temveč tudi za evropsko kulturo. Več sto sovražnih tankov uničen!!! Izjalovljeni sovjetski napadi pri Ilmenskem jezeru - Uspešne letal' ske akcije v Severni Afriki - Pred Oranom potopljena križarka Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje vojno pomočilo: Na področju Kavkaza so neugodni vremenski pogoji preprečevali večje barbene operacije. Južnozapadno od Stalingrada in v velikem loku I>ona sn sovjetske čet«, žrtvujoč brezobzirno moštvo in vojni material, vdrle v obrambno fronto ob Douu. V teku so protiukrepi. V trdovratnih in sprememb polnih bojih zadnjih dni je bilo več sto sovjetskih oklopnih vozil uničenih. Oddelki nemškega in ru-munskega letalstvi so kljub neugodnemu vremenu stalno podpirali vojsko na kopnem. V Stalingradu samo krajevne bojne operacije. Novi močni napadi Sovjctov južnovzhod-no od Ilmenskega jezera so sc izjalovili. V ozemlju ob iziivu Volhova jc bilo več sovražnih transportnih vlakov z letalskimi napadi uničenih. V Cirenaiki in na tuniško-alžirski meji udejstvovanje izvidniških oddelkov. Letalski napadi so bili podnevi in pouoci usmerjeni proti angleškim oklopnim oddelkom in avtomobilskim kolonam v zapadni Cirenaiki. Ob obali severne Afrike so strmoglavna letala z dobrim učinkom napadla železnice, motoma vozila in topniške postojanke. Ob priliki bombardiranja vojaških ciljev v Alžiru je bilo v noči na 23. t. m. zadetih s težkimi bombami pet sovražnih parnikov, med njimi neka velika ladja, kakor tudi en rušilec. Nemška podmornica je pred Oranom z dvema torp.^loma zadela sovražno križarko, ki je bila zavarovana z več rušilci. Računati jc s potopitvijo križarke. Protiletalsko topništvo je v Sredozemlju sestrelilo 5 sovražnih bombnikov. Nad francosko zapadno obalo so nemški lovci sestrelili 5 štirimotornih sovražnih bombnikov. Eno Listno letalo je bilo izgubljeno. Sovjetska ofenziva ob spodnjem Donu je našla Nemce docela pripravljene Nemške in zavezniške čete so slej ko prej v položaju, da lahko zmagovito vrše svojo nalogo Berlin, 23. nov. s. Glede bitke, ki divja že štiri dni južno od Stalingrada in v velikem loku Dona, so na današnji konferenci inozemskega tiska izjavili, la za trenutek ni mogoče dati podrobnih podatkov. Omejuje se na tolmačenje, da gre za poskus velike sovjetske ofenzive. Borbe se označujejo za precej ostre in podčrtava se, da je treba smatrati uničenje tankov in drug'h vojnih potrebščin sovražnika za važen uspeh nemške in zavezniške obrambe. Ofenziva ni bila za nemško vrhovno poveljništvo nobeno preesnečenje. Že dolgo je bilo opaženo močno zbiranje čet. Nemški protiukrepi so seveda v teku. Berlin, 23. nov. Sovjetski glavni stan na- daljuje z objavami fantastičnih »posebnih poročil«, v katerih širi najbolj optimistično sta c pcteku ruske ofenzive, ki se j( ed nekoliko dnevi začela ob doln;err Budimpešta. 23. nov. s. Turčija in Madžarska se pogajata za obnovitev trgovinske pogodbe in pogodbe o plačilih Razgovori med obema delegacijama zadovoljivo potekajo. Dosežen je bil sporazum glede količine izmenjave blaga, ki bo znatno povečana v jjr m-e-ri s preteklim letom. poi vesti o poteku ruske ofenzive, ki se jc pred nekoliko dnevi začela ob dolnjem Donu ter v odsekih na severozapadu in jugu Stalingrada. Is': časno moskovsko, britanska in ameriška propaganda z velikim krikom in bebnanjem govore o vojaški pobudi boljš-evikov, ki temelji baje na strateškem načrtu z osnovnim namenom osvoboditi južno Volgo nemške kontrole in osvojiti »i gospodujoče položaje ob Dono vem kclenu. Boljševiška in plutokratstka propaganda žc ve poročati o silnih »zmagah«, ki jih je dosegla rdeča armada od začetka sedanjega napada. Vsemu temu organiziranemu kriku v sovražnem taboru postavlja Berlin nasproti popolno mi most, mešano z velikim dodatkom ironije, češ da so se zavezniki zopet oprijeli stare taktiko in pijejo na medvedovo kožo. Nemški viri se vzdržujejo objav podrobnosti o obrambni bitki, v katero so zapletene nemške divizije in divizije onih držav, ki pedprajo poštena prizadevanja Nemčije za uničenje boljševizma. Vendar se iz opazk nemškega vrhovnega poveljstva lahko ugotove štiri osnovne točke 1. Sovražnik nima več možnosti presen in čenja in ta moment je važen pri vsakem ofenzivnem podjetju. V preteklih tednih je nemško letalsko izvidništvo javljalo zbiranje sovjetskih čet in materiala v odseku Volge, zato jc nemško vrhovno poveljništvo1' ukrenilo vse potrebno, da vzdTŽi napad velikih sovjetskih množic ter ga popolnoma cbrezuspeši. 2. Ruska ofenziva se jc postopoma širna, tako da je napo:led zavzela prav znaten obseg. Zavezniške čete morajo prestajati strahovite boje, toda so silej ko prej v takem položaju, da lahko zmagovito vrše svojo nalogo. 3. Kakor drugekrati. se ie tudi pri tej ofenzivi dogodilo, da so bili nemški položaji tu in tam v začetku vtisnjeni. Ker pa so te vrzdi zelo omejenega obsega, vsi ti vdori niso bili nikaica znatnejša nevarnost, marveč je fronta trdna. Pa tudi zveze, ki vodijo iz zaledja ter o®krbuje5o vojsko, so zavarovane, s čimer je zagotovljen ugoden izid obrambne bitke. 4. Čete, ki jih je sovjetsko vrhovno poveljstvo vrglo v bitko, so zelo raznovrstne. V posameznih odredih so pomešani stari vojaki, 40- in 501etni možje ter zelo mladi novinci, ki včasih nimajo niti 18 let ter je njihovo izvežbanje zelo pomanjkiijvot, ker se je izvršilo v vsej naglici. Iz teh okoliščin se izvaja, da je biila tudi sedanja ruska ofenziva le prenagljeno podjetje, prirejeno istočasno z vpadom Anglo-sasov v Severno Afriko. (»11 Piccolo.«) Finski odsek Helsinki, 23 nov. s. V zadnjih 24 urah so se finski lovci pri Kronštatu trikrat zmagovito spopadli s sovjetskim letalstvom. Sovražnik je pri tem izgubil 4 Spitfire, 2 Toma h oka, 1 bojno letalo tipa »112« in 1 bombnik tipa »DD 3«. Na naši strani ni bilo izgub. Finski bombniki so napadli tudi sovražno zaledje in učinkovito zadeli cilje. Preteklo noč je bilo v Helsinkih od 22.30 do 5.30 šest letalskih alarmov. Sovjetsko letalstvo je v zaporednih valovih odvrglo bombe raznih kalil rov. mod njimi nekaj težkih bomb. na mesto in predmetja. Ena oseba je bila ranjena, dva majhna požara sta nastala, ostala '-koda ie bila neznatna. Izredno živahna je bila protiletailsk obramba Sovjetska letala So metala bombe tudi pri Kamini, ne da bi povzročila škodo. Ob zori jt eno sov e t sik o letalo prodrlo do srede Finske in metalo bombe, nc da bi nastala kakšna škoda. Nič pomembnega se ni zgodilo na kopnih frontah. Velik uspeh nemških lovcev nad francosko obalo Berlin, 23. nov. s. Iz vojaškega vira sc doznava, da so nemški lovci danes dosegu nov velik aspeh nad obalnim področjem zasedenega ozemlja na zapadu. Okrog poldneva je angleška letalska skupina 30 štirimotornih bombnikov skušala napasti neko obalno mesto v zapadni Franciji Bombniki, ki so skušali izvesti napad v zaporednih valovih, so bili takoj izsledeni in prestre-ženi od nemških lovcev tipa »FW 190« Samo nekaterim sovražnim letalom je uspelo premagati letalsko zaporo nemških lovcev in preleteti obalo. Njih bcmibe niso povzročile, kolikor se je moglo doslej ugotoviti, nooene vojaške škode, civilno prebiva'stvo pa je utrpelo izgube. Po dosedanjih vesteii so nemški lovci zrušili 5 štiri motom ikov, ki jih imenujejo leteče trdnjave. Večina teh letal je strmoglavila v morje. Drzen podvig dveh nemških podmornic Stockholm. 23. nov. s. Dopisnik »Afton-Bladeta« *z Ne\v Yorka je zvelel o drznem podvigu dveh nemških podmornic, ki jim je uspelo izkrcati na obali Costarice svoje posadite. Posadke so se nekaj ur zadržale na obali in si pribavile gorivo in vso za nadaljnjo plovbo potrebno oskrbo. Vojaki so opravili svoje delo, nakar so se vrnili na podmornico, potem ko so se spopadli z obalno stražo. Rešeni brodolome! z angleškega parnika Santandre. 24. novembra, s. Nocoj je prispela v tukajšnjo luko španska petrolejska ladja »Campegh«. vračajoča se iz Venezuele. Poveljnik ladje je izjavi, da je meseca oktobra med povbo iz Seville v Venezuelo reši! na morju 39 brodolom-cev z angleškega parnka ;>Rottheley«, ki ga je torpeelirala neka osna podmornica. Brodolomci so bili izkrevni na otoku Ara-bi. Težka kriza v sovjetskem gospodarstvu ! Rim, 23. nov. s. Industrija potrebuje premog kakor vsakdo potrebuje zrak za dihanje, izjavlja sovjetska vlada v pozivu na rudarje v področju Moskve. Ta poziv je objavila »Pravda«. V pozivu se navaja, da mora to premogovno področje nadomestiti izgubo Donske kotline. Nujno je, da armada rudarjev razume važnost svoje dolžnosti do vojske in domovine. Stalinovo glasilo ostro kritizira »lenuhe in simulante, ki nimajo vesti za svojr dolžnost« ter kritizira tudi nezadostno tehniko izkoriščanja, ki nevtralizira napore stahanovcev. Poziv se zaključuje z grožnjo, da bodo prihodnji dnevi nova preizkušnja za položaj odgovornih voditeljev v tem rudarskem revirju. Siockholm, y). nov. V kake težave je zašlo gospodarsko življenje Sovjetske zveze zarali bližnje zime, izhaja z vso jasnostjo iz člankov moskovskih listov. Ti n?prestan;> pozvaio prebivalstvo k večji disciplini, krajevne oblastnike pa k smotrenejši organizaciji dela. Sovjetske industrije po vsej priliki še niso spoznale vse teže položaja glede goriva, ki jo obeležuje izguba Doneške kotline ter dragih pokrajin z radnim bcga.^t-vom v Ukrajini, na Kubanu in v Kavkazu. Značilno je opozorilo, ki ga je objavila : Pravda • 15. t. m. in ki pravi doslovno: ^Vojne okoliščine zahtevajo najstrožjo šteri-njo s surovinami, z gorivom in z električno silo. Kljub temu pa je šDaily Mail«, ki je v strahu pred političnimi posledicami preosnove, svari javno mnenje, naj ne pripisuje spremembam nobenega posebnega pomena, ter zagotavlja, da s tem' v zvezi ne bo nobenih sprememb v vodstvu vojne. Zanimivo dejstvo je, da je medtem, ko odhaja Cripps, bivši notranji minister Morrison nenadoma postal zelo popularen in sicer zaradi tega, ker je nedavno energično zavrnil ameriško kritiko angleške vojne politike. Rim, 23. nov. s. Nedavne Willkjejeve izjave prot imperialnemu stališču Anglije, so v sredini zanimanja vsega angleškega tiska. Od »Dajly Telegrapha« do -Tribune* in »News Statesmana« smo priča vznemirjenja jn obžalovanja, kajti ne prikriva se, da misli, ki jih je obrazložil Rooseveltov namestnik, zrcalijo v bistvu severnoameriško javno mnenje in mnenje samega pred-sednka. WillkJejevo zadržanje vznemirja angleški tisk tudj zaradi zaslepljenja, ki ga je pokazal ko se je vrnil iz čungk:n-ške Kitajske in Sovjetske Rosije. Očitno je, da se skuša z Wi!lkiejevim manevrom ustvarit; v Zedinjenih državah vedno bolj ugodno ozračje glede Kitajske in Rusije v škodo intimnejšega sporazumevanja med Londonom in Washingtonom. Spori med anglosaškimi ujetniki na Japonskem Tokio, 23. nov. s. Polkovnik Nakao Ja-hagi, šef tiskovne službe za vojsko pri japonskem glavnem stanu, piše v članku, ki ga je objavil »Asahi«, da so japonske sile doslej ujele 200.000 Angloameričanov. Glede razmerja med angleškimi I.- /-» »» m nn n Al. n i Atil i ,1____ vojake dovedel do tega, da so prešli k sovražniku ter z orožjem v roki sodelovali pri uničevanju blagostanja in mogočnosti lastne domovine. Ta general je bil gotovo tudi svetovalec za ono poilo in vsaki pravičnosti nasprotujoče dejanje, s katerim so ponudili oblastem v Alžiru premirje ter dovolili civilistom odhod. Dočim pa so Francozi spoštovali sklenjene dogovore, so angleške in ameriške čete pod vodstvom izdajalcev Francije v črni noči izdajsko zasedele položaj, ki je pomenil ključ do mesta. K tema dvema poštenjakoma čudne vrste, ki se ne brigata za slovesno dano častno besedo in za prisege, se je pridružil šs tretji mož, takisto vreden zaničevanja vseh poštenih ljudi. To je admiral Darlan, ki je bil poslan v Afriko s polnomočjern, da prevzame obrambo ozemlja, ogroženega od sovražnikov. Tako je stopil v stik s sovražnikom ter je zaradi osebnega dobička zavestno zabarantal domovino in svoje rojake. Poslužil se je pri tem svojega čina in svoje oblasti ter je prevaril francoske vojake, ukazujoč jim v imenu oblasti, da bi dvignili orožje proti FrancMi. Vse to je grozno brezno, v katerega je Francijo strmoglavila želja po dogodivščinah in nosilci te pokvarjenosti so zgoraj omenjeni bivši francoski vojaški dostojanstveniki, ki jih je svet nekoč smatral za predstavnike vojaške časti in poštenja. vedeti, dokler niso pred nekaterimi dnevi oddelki prostovoljne protikomunistične milice našli njegove zemeljske ostanke v nekem kamnolomu pri Crnrošnjicah. Na podlagi svedočb je bilo mogoče ugotoviti, da so profesorja Nana na najgrozovitejši način mučili in da so ga potem barbarsko ubili s tem, da so ga kamenjali. Prof. Nano je bil uradnik, ki je delal za to, da bi vzdrževal svojo soprogo in dva otroka; njegovo delo je bilo v tem. da je dal zopet obdelovati slovenska zemljišča in pomnožiti njih pridelke v prid novi italijanski pokrajini. Proti temu državljanu-delavcu se je vrgla besnost in se je izlila zverinska divjost komunističnih banditov, za katere je najbrž slava ubijati neoborožene. To je sodr-ga. ki bi se hotela povišati kot braniteljica onega komunizma, kateri ni samo zanikanje najzdraveiših čustev narodov, ampak tudi zanikanje njih življenjskih pogojev in civilnega napredka. Potreba povečane proizvodnje v železar ski industriji v vojni zahteva tudi rastočo porabo energije predvsem premoga in električnega toka. Bolj kakor kdaj prej pa nalaga vojni čas štednjo z razpoložljivimi • izvori energije. V zadnjih letih je zlasti železarska industrija na področju štednje s premogom in na področju izkoriščanja postranskih proizvodov dosegla velike uspehe. Prizadevanje gre v prvi vrsti za tem, da se izločijo vse izgube toplote in plinov pri toplenju železa in v industriji za predelavo železa, še pred desetletji so v plavžih za toplenje železne rude pustili na vrhu izgorevati pline in tako so se uničile znatne količine plina brez vsake koristi. Potem pa so začeli odvajati pline, ki odhajajo na vrhu plavža in jih izkoriščati. Ti plini imajo sicer manjšo kalorično vrednost, kakor premogovni plini, ki sc pridobivajo pri izdelovanju koksa, toda navzlic temu vsebujejo že znatno neizkoriščeno energijo, ki se sedaj uporablja za pridobivanje električnega toka. kurilne svrhe v podjetjih samih, za pregrevanje zraka itd. Odkar izkoriščajo te pline, se je pokazala bistvena precenitev proizvajalnih stroškov v železarski industriji. Plavžarski plini pa niso edini postranski proizvod, ki se pridobiva v že'ezarnah Velik pomen je v zadnjih letih dobilo izkoriščanje odpadajoče žlindre. Prej se je riščala samo žlindra od Thomasovih peči za jeklo, iz katere se izdeluje dragoceno fos-forno gnojilo, tako zvano Thomasova žlindra. Po količini pa je mnogo važn jša žlindra, ki se dobiva od plavžev. Sedaj se ta žlindra v znatr.em obsegi, že uporablja kot surovina v gradbeni stroki, še v tekočem stanju vlivajo žlindro v kocke za tlakovanje. Te kocke so so izkazale kot prav dober nadomestek za granitne in porfirjevn kocke. Lomljenec iz žlindre se uporablja za gradnjo cest in žeieznic, pri izdelovanju betona in kot surovina za izdelovanje železarskega cementa, pa tudi za izdelovanje opeke in shčnega gradbenega materiala. Različen način predelave vroče tekoče žlindre omogoča, da se pridobi peoa od žlindre, ki da izredno lahek gradbeni material, s pomočjo pare pa se izdeluje tako zvana volna iz žlindre, ki služi kot izolacijski material. Na ta način se omogoči štednja s premogom v industriji gradbenega materiala zlasti v opekarnah, kj?r so za izdelavo opeke potrebne znatne količine toplotne enei gi je. Precejšnji prehrankj premoga so bih' doseženi tudi na ta način, da sc železo iz plavža še v tekočem stanju prenese v Sie-mens-Martinove peči za izdelovanje jekla, medtem ko je bilo prej treba mrzlo surovo železo v jeklarnah šele segrevati, še žareče jeklo pa gre pogosto v neposredno predelavo v valjarnah. Iz plavžarske žlindre so v zadnjem času z uspehom pričeli pridobivati razne redke kovine, tako titan, zlasti pa mangan ln vanadin. ki se uporabljajo za izdelovanje plemenitega jekla. Te redke kovine so sicer v žlindri le v majhnih količinah, toda njih pridobivanje se izplača, zlasti ker je bilo treba imenovane redke kovine uvažati iz inozemstva. Skoro neverjetno se zdi. da se danes pridobivajo v jeklarnah kot postranski proizvodi kalijeve soli in jod. Poizkusi so pokazali, da vsebuje lahki prah, ki ga morajo v železarnah odvajati. 0.025 do 0.03S joda. V neki veliki železarni, kjer odpade na dan 17.5 ton takega prahu, pridobivajo 5.25 kg joda. Prah najprej izlužijo v vodi. po izparitvi pa se dobi od 10 ton prahu 1 do 3 tone suhe substance, ki zopet vsebuje poleg joda 43% kalijeve soli. Iz tc suhe substance se poleg joda pridobivajo še znatne količine kalijeve soli, ki sc uporablja kot umetno gnojilo. Sin indijskega podkralja obsoja angleško politiko »Sovražnik Anglije sta boljševizem in Amerika" Stocjkholm, 23. nov. s. Berlinski dopisnik li^a »Afton-Bladet« je imel priliko govoriti z mistrom Brovvnom, ki je sin sedanjega indijskega podkralja lorda Ameryja in se nahaja, kakor jo znano, v Berlinu, kjer se lahko popolnoma svobodno kreta. Celo govoril je svojim rojakom po berlinskem radiu in jih pozival za mir z Nemčijo. Brown Amerv je bil zelo hud na londonski tisk. ki ga naziva »angleški škandalozni t sk . ki je pod kontrolo Židov in ki je pisal o njom izmišljene stvari. Dopisnik piše, da je Brow.n idealist ki mu je glavna skrb samo rešitev angleškega imperija in Evrope pred boljševizmom. Blazno je. je reke! Brown. da je Anglija v vojni proti Nemčiji. Nemčija s svojimi zavezniki ni sovražnica raše države, temveč sta to boljševizem in Amerika. Moje sanje so vedno bile, da bi se Nemčija in Anglija druga ob drugi borih za reš tev Evrope pred boljševiško nevarnostjo, ki grozi z uničenjem tisočletne kulture. Kakšen smisel imajo spori za Alzacijo in Loreno ali za katero koli evropsko ozemlje, če grozi ta- Obrambni kongres madžarskih pisateljev Budimpešta, 23 nov. s. Na pobudo Ste-fana> Antala. ministra za propagando in narodno obrambo, so madžarski pisatelji priredil; kongres v Lilafuredu. da bi določil smernice za sodelovanje madžarskih pisateljev pr vojnem naporu Otvoritvene seje kongresa so se ude'ežili šef vlade Kal-j Iay. minister za narodno obrambo Nagv. minister za narodno vzgojo in šef madžarskega glavnega stana. Govornici So v svojih izvajanjih poudarki, kako ie narast-la važnost literature v teh odločiln h časih. in so pozvali pisatelje naj jačijo v skladu z resnostjo sedanie ure. misei solidarnosti med Madžari. Nu prvi seji je šef madžarskega glavnega stana predi.vai o literatur; in narodn obrambi. Ogromno števil 3 nesreč v ameriški vojni industriji Buenos Aires. 21. nov. s. Po uradnih podatkih se je v Ameriki cd decembra 1941 do danes smrtno ponesrečilo 41.500 delav- ka nevarnost našemu kontinentu? Drugi i cev. poškodovalo pa okrog 3 milijone de- veliki sovražnik za nas je Amerika, ki sku_ I lsvcev ob nesrečah pri delu v vojnih pod- ša vdreti v angleški imperij in se ga pola- j jetj:h stiti, kažoča se kot zaveznica Anglije. Ob- j enem z Ameriko je treba omeniti tretjo ne- j varnost in to je židovstvo, ki deluje za njo.« I Zakaj je Roosevelt izzval vojno z Japonsko Tokio, 23. nov. s. Admiral Namura, bivši 1 vzhodne Azije so so razni uradni komer- Angleške letalske izgube Rim, 23. nov. s. Angleška poluradnu agencija priznava v svojem poročilu, da sc 10 bombnikov angleškega letalstva ni vrnilo s svojih napadov na nemško ozemlje v pretekli noči. veleposlanik v Zedinjenih državah, je objavil v listu »Jomiuri Hochi« pomemben članek o prelomu med Japonsko in Ameriko in o naravi vojne med obema državama. Admiral omenja svojo težko diplomatske nalogo, ki je bila ziastj težka zaradi tega, ker sc Zedinjene države odklanjale sleherni sporazum. Dne 25. novembra so predložile predloge, za katere so vedeli, da jih Japonska ne more sprejeti. Glavni razlog za prekinitev odnosov, ki po vodili do vojne, je bil in je, piše admiral, temeljna razlika med svetovno politiko Japonske ter razlika med javnim mnenjem Amerike in Japonske glede Kitajske. Ame. riško javno mnenje je izsililo prekinitev pogajanj in 27. novembra mi je Roosevelt izjavil, da ni mogoče doseči začasnega kompromisa, ako Japonska ne sprejme bistvenih točk. Da bi Japoncem pojasnili poli t ko Amerike, je treba omeniti hege-monLstične sanje Rsoseveltove in Hullove politike, s katero so bile postavljene meje Amerike v Franciji in Angliji. Glede tatorji trdili, da bi bilo blazno zaupati Japonski reševanje kitajskega vprašanja. Zasledujoč svojo hegemon'stično idejo jo Roosevelt načel tudi vprašanje mornarico na oboh oceanih, s katerim naj bi se odpravile oceanska premoč A'gležev. Pisec članka trdi, da je dobil vtin, da se je Roosevelt 27. novembra že odločil za vojno. Omenja previdnostni alarm, ki so ga vojaške oblasti dale v Pearl Harbouru dan prej in ugotavlja, da " Ameriki ni soglasnega mnenja glede odseka, kjer naj bi se osredotočila glavna sila S. verno Amerike. Amerika je podce"jevo.la japonska letala, toda po zmagah japonskih letal so Američani doumeli dobljeno lekcijo. Američani so imeli svoje mnenj? o podmornicah dokler jim ni udejstvovanje nemških podmornic dalo drugačnega mnenja. Namura zaključuje svoj članek v zatrdilom, da je treba vedno bolj razviti oborožene sile. kajti v sedanji vojni ni srednje poti. Zmagovalec bo uničil premaganca. Nov narodni svet španske falange Madrjd. 23. nov. s. Franc0 je objavil s svojim dekretom sestavo novega narodnega sveta falange, katerega člani so obenem pirokuratorji skupščine- Nacionalni svet, k,- mu predseduje Franco, obstoja iz 116 članov, med njim; tajnik falange, člani vlade, predsednik skupščine, generalni podtajnik falange, poveljnik milice falange. narodni poslanci, guvernerji 8 največjih pokrajin v Španiji in najodličnejše fa-lanigst.čne osebnosti, ki jih je imenoval šef. V narodnem svetu so nadalje poveljnik sinje divizije general Numez, bivši zunanji minister Serrano Suner, sodelavec ustanovitelja falange .Josea Antonia de Ri-vere, španski veleposlanik v R.mu Fer-nandez Cuesta in veleposlanik v Berlinu grof Mavalda. Med člani sveta so nadalje 10 generalov. 2 admirala in številni višji oficirji. Novi narodn svet je tretji falangistične Španije in je imenovan na podlagi ustavnih zakonov za dobo treh let. Sestal se bo prvič 8. decembra. V novi svet falange je Franco uvedel reforme, k; so plod triletnega izkustva in k; so tudi v zvez,- z novimi funkcijami, ki jih bo moral svet opravljati. Med vojaki falange kj jih je Franco zaradi zaslug imenoval v novi svet. So bivš; minister sindikalne akcije Petros Gonzales Buono, predsednik zavoda za po- litične študije Alfonzo Darzia Valcases in bivšj poveljnik falange v Saragosi Jesu Murro Sevilla. Darovalcem obiek za reveže Ljubljana, 24. novembra i Ljubljanski občinski podporni odbor oia-i vešča: j Eksc. Visok' komisar je odre lil, da oo opravil zbiranje stare obleke, čevljev m perila za siromašne družine ljubljanski občinski podporni odbor preko svojih uradov v posameznih okrajih. Osebe, ki vei'jo darovati 2= rabljena cV-lačiia. jih lahko dostavijo neposredno naslednjim uradom: Frančiškanska ulica št 6: Karunova ulica št. 14 (Trnovo); j žibertova ulica št. 27 (Siškal; j Ob Ljubljanici št. 29 (Moste). > Darovalcem bo izdano redno potrdilo o i prejemu. i Darovalci, ki ne morejo sami prinesti j predmetov, naj spoicčljo osrednjemu ura-! du v Puccimjevi ulici št. 9 število in ka-j kovest predmetov, ki jih žel=jo darovati. Pripišejo naj tudi natančen naslov, tako ela bo mogel ociboi opravit: prevzem na bivališču darovalca. Sprememba seznamov točk glede klobukov Pokrajinski korporacijsk; svet je izdal okrožnico z obvestilom o nekaterih spremembah v seznamih točk. ki se tičejo izključno klobukov. V seznamu »I. Oblačilni predmeti za moške in dečke« je pri zaporedni številki 24. ki se tjče klobukov jz klobučevine, dodati naslednjo opombo: Še neizoblkovani klobuki iz klobučevne so izenačeni s klobuki iz klobučevine. Pri oddelku »II. Oblačilni predmeti za ženske in dfiice« v koloni za deklice pri št. 19 se spremeni število točk (odrezkov z arabskimi številkami) od sicer pr; klobukih iz klobučevine. baržuna, pletenin ali drugih tkanin, opremljenih ali neoprem-Ijenih od 3 na 4. pri klobukjh iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanja ali drugih podobn h snovi, opremljenih s tkaninami, pa od 2 na 3 Opomba glede največjega obsega 56 cm se pr; klobukih za deklice črta. K š Ig vik i 19 se še dodajo naslednje trj opombe: 1. Se neoblikovani klobuki iz klobučevine so izenačeni s klobuki iz klobučevine. 2. Klobukr. k so napravljeni deloma iz klobučevine ali tkanin in deloma iz pletenin, se klasificirajo kot klobuki iz klobučevine, baržuna, pletenin al: druge Ikanine, opremljeni ali neopremljeni. 3. Pri klobukih iz slame, lubja, palmovih vlaken, obianja ali drulh podobnih snov; se ne smatrata kot oprema preprost trak gornjega deb klobuka, nitj podloga klobuka. Pr oddelku »III. Oblačilni predmeti za otroke« sc doda nova zaporedna številka 10: Klobuki (razen klobukov iz slame in sličnh) in cepce. velikost 47 do 51 — 2 točki (odrezka z arabskim; številkami). V tabeli B: Izdelki, k; niso vezani n» izkaznice, je dodati naslednje postavke: klobuk; iz slame za moške, ženske in otroke: klobuk; za duhovnike: čopiče in kape za- vojake in pripadnike vojaštvu izenačen h korpusov*; čepice za državne pokrajinske in občinske uradnike in agente; čepice zu pripadnike organizacij Narodne faš stične stranke (PNF). Gospodarske vesti — Uspeh nizozemskega notranjega posojila. Te dni je nizozemska vlada uradno objavila, da je bilo milijardno notranje po-sojio prevpisano. Od skupnega zneska je bilo javnesti ponudeno na vpis 600 milijonov holandskih goldinarjev, vpisanih pa je bilo S60 milijonov. Ker so bili pri dodelitvi obveznic v pni vrsti upoštevani manjši vpisniki, so ostali dobili le 70% vpisanih obveznic. r: lz srbskega gospodarstva. V Beogradu je bila ustanovljena kemična tvomica. ki bo med drugim izdelovala klej, kostno moko in želatino ;z kosti, ki so jih doslej izvažali. Tvomica bo krila vso potrebo Srbije in Ba-nala. Prav tako so pričeli v Beogradu izdelati v posebni tvornici pasto za čevlje, s čemer bo olpravljeno pomanjkanje na trgu. Potrebne surovine bo tvomica dobivala iz Nemčije in Rumunije. — Ustanovitev tvornice za umetni kavčuk v Rumuniji. V Bukarešti je bila ustanovljena tvrdka >: Rompren« z glavnico 5 milijonov lejev, ki bo zgradilo tvornico za izdelovanje umetnega kavčuka po postopku rumunskega profesorja Nenetzu-scuja. Družba je dobila od države razne ugodnosti. Osnova za izdelovanje umetnega kavčuka bo zemeljski plin. = Gnojilo iz smeti. Po uspelih poizkusih na Danskem bodo sedaj tudi v Sofiji pričeli iz odpadkov in smeti, ki se naberejo v mestu, izdelovati posebno gnojilo. Bolgarski kmetijski minister je skupaj s sofijsko mestno upravo sestavil proučevalni odbor, ki naj praktično izvede načrt. Na leto bodo pridobili okrog 20 milijonov kg dragocenega gnojila. = Iz gorenjskega Trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Leopold Tratnik, tkalnica bombažnih tkanin. Kranj (prokurist Albin Jazbec); Anton Woschitz, tkalnica bombažnih tkanin, apretura in barvarna, Kranj (prokurist Ivan Egger); R. Talcr. tvornica prešitih odej in vate, škofja Loka; Pavla Stransky, trgovina z manufakturnim blagonr, Tržič. Položaj v Indiji še poslabšan Lizbona, 24. novembra, s. Anglešk"? tisk javlja, da se je v zadnjem času položaj v Indiji znova poslabšal. Dopisnik »Timesa-poroča jz Novega Delhija. da je bilo zadnje dni zopet izvršenih mnogo aretacij zlasti med osebami, ki pripadajo kongresni stranki. Med temi je bivši indijsk minister Purshoton Tricundas. voditelj indijske socialistične stranke. Silna nevihta v Carigradu Carigrad, 22. nov. s. Silna nevihta snega in dežja je divjala v Carigradu in povzročila hudo škodo. V Zlatem rogu se je odtrgalo več parnikov. Veter je bil tako močan, da je porušil vhod občinskega gledališča ter odnesel stebre in ograje na novem trgu ob obali. Voda je vdrla v mnoge hiše nižje ležeče četrti, pa tudi v elektrarno, tako da je ostal Carigrad brez razsvetljave in se ne ve, kdaj bo škoda popravljena. Celotne škode zaradi elementarne nesreče ni bilo mogoče še presoditi. ( Dsdatki za bolnike in dojenčke INSERIRAJTE V „JUTBU" Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni prcskrbovalni urad v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gcsposka ul 15. delil bolniška nakazila samo vsako dopoldne od 8. do 12. ure tako. da pridejo na vrsto o-ka. Zelo dobri so bili tudi pihalci, od katerih so se odlikovali flavta (g. Korošec), oboa (g. Bareš), potem klarinet s svojo vedno kult i virano igro (g. Laun) in zlasti ro-tTovi (gg. Ušak in Hafner) v težavnem in /a naše F-rogove zelo nerodno postavljenem stavu srednjega dela Beethovnovega Scherza. Edina zvočna pomanjkljivost ar- petek 85., 26. in 27. t. m. S seboj morajo prinesti zeleno knjigo o prevzemu blaga. u— Nakaznice za sladkor, maščobe te milo ca me»«c december dobe trgovci v mestnem prekrbovalnem uradu, soba št. 8, tako da pridejo v sredo 25. t. m. na vrsto trgovci z začetnicami K in L, v četrtek 26. t. m. z začetnicami M do O, v petek 27. t. m. trgovci z začetnicami P do 2 in v sofcto 28. t. m. z začetnicami A do J. Zaradi nepotrebne gneče naprofiamo trgovce, naj se natanko ravnajo po tem razporedu. Upravičenci bodo dobili za zabelo v decembru mesecu po 200 gr mM ti in po 200 gr Sprednja postojanka italijanskega avtomatskega orožja v akciji proti sovjetskim elementom s1 on i * Nov svetovni rekord v jadralnem letalstvu. Jadralni letalec Bergenz iz državne jadralne šole v Spitzerbergu pri Dunaju, je eden med najbolj znanimi nemškimi letalci. Te dni je dosegel nov svetovni rekord: v zraku je ostal 45 ur 28 minut in je s tem presegel stari svetovni rekord za več kakor 7 ur. * Nemški zimski tujski promet. Državni tajnik za nemški tujski promet Hermanu Esser je odredil, da ostanejo glede tujskega prometa v veljavi odločbe od 20. aprila 1942. Dopustniki s fronte, težko poškoelo-vani in oni, ki so zaposleni v vojaško važnih podjetjih, imajo vso prednost. Dobn bivanja v zdraviliščih in zimovališe h je omejena na največ tri tedne. Kdor je torej v preteklem poletju že imel 3 tedne dopusta, ne sme še pozimi odriniti na dopust. Uvedeno je strogo nadzorstvo. * Mladi pomočniki strojevodij. Ker je v vojni zaradi velikega prometa potrebnih več strojevodij, kakor v mirnem času, ni zadostnega naraščaja iz vrst kovinariev. Razen tega zahteva popolnejše izvežbanjf stro- i jevodij daljšo učno dobo. ki se rnora zatorej j pričeti pri mlajših naraščajnikih kakor do_ j slej. Zavoljo tega bodo v Nemčiji s 1. apri-i lom 1943 uvedli nov stalež: pomočnike-stro-I jevodij. V prihodnjem letu no za začetek umeščenih v vsej Nemčiji 5000 takih mla- kestra. ki jo občutimo, je fundament v j dih pomočnikov. Tri leta bo trajala vajeni- violončelih in basih, ki so po številu pire- j ška doba, nato bodo eno leto prakticirali v slabi. i je ubral svojo pot ravno z uvedbo bogate narodne glasbe, ki jo je na tako dovršen način podredil svojim zamislim, dosledni koncepciji in formažnim razmerjem. Sijanec. ki je v Beethovnu podal klasično oblikovno dognanost in urejenost čustvovanja na tako pravilen način, je v Cheru-biniju pravilno prikazal lahkotnost njegovega sloga in preprosto milino domislekov. Prav tako pa je v Smetani dajo! širino skladateljevega čustvovanja o prelepi češki zemlji. Iz čeških logov in gajev! Kakor da b nam govorili gozdovi in livade, sončne, zeleneče pod modrim nebom, o sproščenem snovanju naroda v srečnih časih. Prevzelo nas jc delo tembolj, ker ga sprejemamo vase kot izraz sorodne duševnosti. A občinstvo je dajalo obilo priznanja vsem trem umetninam, ki so se tako lepo predstavile v kvalitetni izvedbi. Dvoiana je bila popolnoma razprodana. | Slavnostno obeležje je vtisnil snočnje-mu večeru s svojo navzočnostjo Visoki komisar Eksc. Grazioli z gospo soprogo, ; armadni poveljnik Eksc. Mario Robotti, Zvezni podtajnik kot zastopnik Zveznega tajnika ter drugi predstavnik; oblasti in odlični zastopniki umetniškega ter kultur- bodo morali opraviti izpit za strojevodje. * Prvi elektronsko niikroskopični film. Listi poročajo v podrobnostih o prvem elektronsko mikroskopičnem filmu, ki ga je iz. delal berlinski f zik Manfred Ardenne, ki deluje na zavodu za fizikalno kemijo. S pomočjo tega filma je možno posnemati kemične procese pri 21.000 kratni povečavi. Tako prikazuje novi fdm taljenje in oksidi-ranje kovin in možno je celo videti fenomen »vročino«, ki kakor znano nastane z naglim gibanjem drobnih delcev »rovi. * Vodnikova pratika 1943 bo kakor doslej vse njene prednice — prava slovenska ljudska čitanka, v kateri bodo vsi sloji čitateljstva našli kaj zanimivega in kotist-nega. Koledarski del te priljubljene publikacije krase tradicionalne Gasparijeve podobice svetnikov, rasne članke pa so ilustrirali Mirko šubic, France Podrekar in France Gorše. Ker letos ne bo stenskih, namiznih in žepnih koledarjev, mora Vodnikova pratika v vse naše domove! * Bolgarija dobi pristanišče na Jadran«. V Sofiji je bila pred dnevi podpisana pogodba med Bolgarijo in italijansko pristaniško družbo, Po kateri bo Bolgarija dobila prosto pristanišče v Antiv Bariju na Jadranskem morju. Druga pogodba, ki je bila istočasno podpisana, se nanaša na gradnjo ceste med prostim pristaniščem v Antiv Bariju in donavskim pristaniščem Ruše. * Najdba, ki se je izplačala. V nekem j vendar j j že zgodaj popoldne spet nastopal italijanskem mestu je moral revizor v ban- j mraz. V torek zjutraj je toplomer v Zvezdi ki opravljati komplicirane račune. Pri tem j beležil —5 stop. C. potem se je zaradi zgod- ki obsega samo znamke norveških držav in obsežno prikazuje skandinavsko zgodovino. V glavnem je razstavljenih največ različnih norveških znamk. Prva je bila izdana januarja 1855, poslednja pr. oktobra 1942 ob ustanovitvi evropske poštne zveze. * Knjige Vodnikove družbe (Vodnikova pratika 1943 in povest Janka Kača »Na novinah«) izidejo prvi te len decembra. letošnja članarina znaša 16, z odpremnimi stroški vred 17, odnosno 18 lir. Ker bo m. klada omejena, prosimo vse dosedanje člane, da se čimprej prijavijo svojim poverjenikom, ali pa direktno p'sarni Vodnikove družbe, Puccinijeva o (poslopje Na-lodne tiskarne), Tiskovni zadrugi, šclen-burgova ulica 3, Učiteljski knjigami in šentjakobski knjižnici. * Zanimivi poizkusi z robotom. V tehnološkem zavodu v oKdanju preizkušajo znanstveniki zanimivega robota, ki ga šaljivo imenujejo »železnega Henrika«. Robot je napravljen v človeški podobi iz bakra in železa. S pomočjo fine električne naprave vzdržujejo v n.|em normalno človeško temperaturo okrog 37 stop. C. »Železni Henrik« ima spodnje perilo in vrhnjo obleko, kakor vsak moški, nato ga v preizku-ševalnih dvoranah izpostavljajo različnim temperaturam, da natančno doženejo. koliko toplote oddaja. Iz tega sadijo važni top-lotno-tehnični zaključki za gradnjo stanovanj in za izolacijo sten v svrho prihrankov na kurivu. Vsekakor pa ta reč ni poceni, kajti robot stane nič manj kakor 40.000 danskih kron. Njegova uporaba za znanstveno raziskovanje pa zahteva na leto 50.000 kron stroškov. * Smrtna kazen za tatvino kovčega. Pred posebn m sodiščem na Dunaju se je moral zagovarjati 35 letni Gustav Schmiedt, ki je bil že dvakrat v prisilni delavnici in še večkrat v zaporu. Od januarja do aprila letos je na kolodvorih v Kremsu in Linzu ukradel osem potnih ltovčegov. Kot ljudski škodljivec je bil zdaj obsojen na smrt. 17, LTUBL TANE u— Nov grob. Fo kratki, težki bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Marija černetova po rodu Bizjanova, posestnica in vdova po poštnem upokojencu. Na zadnji poti bodo blago rajnko spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah r.a pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Svojcem iztekamo naše iskreno sožalje! u— podnevi sonce, ponoči mraz. Od nedelje dalje je Ljubljana vsako jutro rahlo pobeljena. Ne od s<~ega, marveč od s'ane. Noči so jasne in prav hladne, zjutraj pa se naglo dvigne megla, potem nam s sinjega n^ba sije sonce. Vendar ne more več kaj posebno ogreti zemlje. Po dosedanji naj-rižji temperaturi, ki smo jo imeli v ponedeljek zjutraj (—5.8 stop. C), se je ozračje v ponedeljek čez dan ogrelo do 5 stop. C, nega življenja. je pogleda! na tla. kjer je opazil nekaj svetlega. Bil je to izredno lep briljant. Pošteni revizor je kajpada prjavil najdbo policij. Toda potekel je predpisani rok in nikdo se ni zglasil. Nato je postal briljant najditeljeva last, ki se je na ta način obogatil za 80.000 lir. * Norveška zgodovina v znamkah. V Marijan Lipovšek. i Oslu imajo zanimivo filatelistično razstavo ! ' nj.ga sonca ozračje nekaj bolj ogrelo kakor prejšni dan. Barometer stoji visoko. Pri vremenski postaj ci v Zvezdi in drugod, kjer so javni top'omeri, vidiš vsako jutro več ljudi, ki se zanimajo, kako mraz ščiplje Ljubljano. u — Nakaznice za sir za mesec november dobe trgovci v mestnem preskrboval- nern uradu, soba št. 8 v sredo,, četrtek in ZAPISKI Dve novi mladinski knjigi Nastopila je sezona mladinskih knjig, namenjenih za Miklavža in za božič, ko je istega formata in iste izdaje deset svojih mladinskh povesti, delno realistične, delno pravljične vsebine, prežete tu in tam z | nevsiljivimi in v dejanje dobro vpletenimi življenjskimi nauki. Tu in tam zazveni tu. knjiga zlasti v teh časih con eno, dobro in f humorističen ton. Povesti so take da bo- fc ' lin malo mn/Krn V>,r o 1 i Vi Vir-alppv Pt",7.na- eodrilno darilo. Pravkar sta izSli dve novi izdaji te vrste. Tone Glavan je v knjigi »Med pritlikavci in velikani« priredil slovenski mladini Svviftova znamenita »Gulliverjeva popotovanja (izdala Ljudska knjigarna v Ljubljani, 108 str., z ilustracijami Ivana Romiha). Klasično delo .Tonathana Svvifta (1667 do 1745) »Gullivers Travels« bi bilo vredno celotnega prevoda saj je pač malo slovstev, ki bi ne imela v domači besedi te močne fantazijske stvaritve. Glavanova prireditev upošteva širši mladinski krog in obseg knjige, zato nam daje iz Gulliverjevih popotovanj« zgolj nekatere posebno značilne fragmente, vendar tvorijo le-ti dobro zaokroženo knjigo, pravi posladek za male bralce, ki radi sprehajajo svojo domišljijo po deželah čudežnih stvari in velikih pu- do imele mnogo hvaležnih bralcev. Priznani slikar in P.ustrator France Podrekar je opremil knjigo s slikami, ki jim ni treba posebnega priznanja in hvale. 3aj je umetnik pokazal z dosedanjimi prispevki, kako srečno se ume prilagc>diti ne le pisateljevemu svetu, marveč tudi duši mladega či-tatelja, in kako skrbno so izdelane njegove risbe tudi s tehnične strani. Odvetnikov! spomini. Odvetnik Angelo Iv vi o Ferreri je objavil v založbi »Arte e Storia« Rim-Milano knjigo »Dai rieorli di un vecchio avvocato romano«, o kateri zatrjuje kritika, da je vsebinsko prav zanimivo delo, dokumentarno zlasti glede razvoja italijanskega pravosodja v zadnjih štiri lesetih letih. Nopoleonovo pismo. Iz Pariza poročajo, Štolovščin. Remihove številne slike so jas- i da je bila pred dnevi v Hotel Drouot auk-ne in nazorne ter zvesto spremljajo vse- cija redkih knjig in rokopisov. Ob tej pri- bino. Naš znari mladinski p:satelj Mirko Kun-čič je zbral v 86 strani obS2gajočo knjižico Naročite se na romane Dobre knjige ? liki so prodali za 87.000 frankov pismo, ki ga je mladi Napoleon pisal 27. oktobra 1792. Strindberg v Italiji. J-Il Dramma« piše v najnovejšem zvezku, da je Astrid Ahn-feltova, ki je prejela nedavno posebno priznanje švedske akademije za svoje prevode iz švelske literature, dovršila prevod Strindbergovega r Smrtnega plesa«. Ahn- feltova je prevedla v italijanščino tudi Strindbergovo slovečo avtobiografijo »Sin služkinje«. Stridbergova dramatika je zastopana v letošnjih repertoarjih italijanskih gledališč z dvema deloma: Teatro Eliseo v Rimu bo vprizoril »Velika noč«. Meme Bcnassija igralska družina pa Gospodično Julije«. Iz francoske dramatike. Italijanski kulturni dopisnik iz Pariza Vittoiio Gneniero poroča, v »II Dramma« o uspešni vprizo-ritvi v »Theatre de 1' Odecn x štiri dejanje obsegajoče komedije Michela Renaitoura > La Duchesse en sabots . tVojvodmja v coklah). Junakinja te igre je Ana Bretanj-ska, žena kralja Karla VII. in pozneje Ludviga XII., ki je po bretonski navadi rada nosila cokle. Zgodovinsko ozadje novega fiancoskega dramatskega dela je zanimivo zaraili posebne povezanosti političnih teženj in ljubezenskih spletk. Sega nekoliko tudi v zgodovino Italije, saj je kralju Ludviku XII. dcvoUl papež Aleksander Borgija poroko z Ano Bretanjsko, katere politična posledica je bila v tem, da je Bretanja ostr.Sa v geopolitičnem« območju Francijo. — Pisec Jean Michel Renailour je eden redkih estetov, ki se umejo izživljati tudi politično. Objavil je več zbirk poezije in kritičnih esejev in je zdaj intendant nekega glelališča, bil pa je že poslanec francoske poslanske zbornice in državni podtajnik. Njegova »Vojvod'nja v coklah« srečno združuje estetsko-politič-n0 dvojnost Renaitourove osebnosti. Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistralne hiše za vodnjakom. u— Ne zamudite prilike! Vpišite se čim prej v jezikovne tečaje, kjer poučujemo vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. Uspešno vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. Dijaki popust Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. — Korepetitorij: Mestni trg 17/1. u— Vsi dljald, ki bi želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in Ijnd-skih Šolah, naj ss vpišejo v Korepetitorij, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in iz-prašujemo vse predmete. Važno posebno za privatiste in one, ki ne morejo redno obiskovati šolskega pouka. Honorar zmeren. Revnejši popust. Vpisovanje dnevno od 8. do 12 in 14. do 16 Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Ali hočete napraviti Vašemu otroku resnično veselje? Ne bo vam žal, ako mu poklonite »Princesko Zvezdano« in barvni- ke, ker ga boste tako najlepše razvedrili in zaposlili. Dnevno se matere navdušeno izjavljajo o ljubki slikanici, ki nudi otrokom toliko prijetnih uric. »Princesko Zvezdano« dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ul. 3. u— Za Miklavža pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge otrokom prijetno presenečenje. Poleg mične slikanice »Princeska Zvezdana« bosta izišli še dve priljubljeni slikanici v enaki opremi. Serija slikanic za mladico, ki jih pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge, bo izšla v zbirki »Polica za male«. u— Premog mestne plinarne so prodajali. Pred Kazenskim senatom je bila razprava o premogu, za katerega je bila oškodovana mestna plinarna. Letos v maju in juniju je prejela blizu 900 ton prvovrstnega premoga iz Slezije. Razkladali so ga nekaterj brezposeln . Po dogovoru so zapeljali precej premoga nekaterim svojim odjemalcem, ki so ga plačali po tržnih in še višjih cenah. Tako je bila mestna plinarna oškodovana za 21 ton premoga v vrednosti 6300 lir. Na enak način so prodal tudj več tisoč bukovih drv in precej krompirja na škodo nekaterih zasebnikov. V sodno preiskavo je bilo nato zapletenih 14 osumljencev. Sodba, ki je bila izrečena v soboto opoldne, navaja- glavni obtoženec Ivan Oblak, star 55 let. je obsojen na 2 leti, 34 letni Anton Starič na eno leto, ostali pa na 3 do 6 mesecev strogega zapora. Dva sta bila pogojno amnestirana, trije pa oproščeni. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v ponedeljek sprejeli pet ponesrečencev. Marijo Razborškovo, 19 letno služkinjo iz šiške je krava sunila v desno nogo. S kropom se je poparila po levici 35 letna služkinja Katarina Cankarjeva iz Kosez. Nevarno se je vrezal v levico 32 letni mizar Iz Device Marije v Polju Ivan žabkar. Pri štedilniku se je opekla po glavi in desni nogi 60 lotna zasebnica Marija Ogorelčeva iz Ljubljane. 7 letnega posestnilcovega sina Jameza Sadarja iz Krke pa je pes ugriznil v levico. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 20 letni plan nski lovec Fili-pan Andrejč.č, 21 letni tehnik Alojz Wis-siak, 28 letn; desetnik Karel Premig, 40-letni Fritz Zmolnig. 23 letnj planinsk desetnik Viljbald Valenti. 22 letni planinsk: lovec Hans Isola, 25 letni podčastnik Eme-rik Simoner n planinski lovec Teodor Piick. ki ga je smrt zadela ravno na njegov devetnajsti rojstni dan na Kavkazu. Na vzhodni fronti sta palla vojak inž. Burkhait Ludvig Sima, star 20 let, doma iz Volšperka, in 311etni vojak Jože Win-j kler iz Borovelj. Sprejem gorenjskih Nemcev v stranko, i V soboto dopoldne so se v Celovcu zbrali ! nemški rojaki z Gorenjskega. V veliki I tlvorani deželnega dvorca so bili slavnost-| no sprejeti v Narodnosocial'stično stranko, i Po glasbenem uvodu, ki ga je zaigral gledališki orkester, je izpregovoril gaulelter dr. Rainer, ki je častil gorenjske Nemce kot prve pionirje v nemški obmejni deželL šole v kamniškem okraja. V Kamniku so zgradili 15razredno ljudsko in glavno šolo, ki ima centralno kurjavo, šolsko kuhinjo in jedilnico. Priključeni so; športno igrišče, šolski vrt in dve stanovanjski hiši za učiteljstvo. Na 1 al je sta bili dovršeni šoli v Motniku in Dragomlju. Dvanajst- glavna šola v Domžalah bo t kratkem dovršena. Nadalje urejajo dva-najstrazredno šolo v Komen 1 i Peter. Požar je nastal nedavno na domačiji posestnika Janeza Ulceja, po domače Žagarja v Zagradu pri Prevaljah. Upe-peljl je hišo in gospodarsko poslopje. Nesreče. 18 letni kmečki sin Franc Oblak iz Straže pr; Škof j i Loki se je ponesrečil z najdeno patrono. v katero je vrtal z nožem. Poškodoval si je roke in levo oko. — Mesarski pomočnik Franc Pod-vratnik se je nevarno vsekal z nožem v nogo. Prepeljana sta bila v celovško bolnišnico. Iz Hrvatske Japonsko poslaništvo v Zagrebu. Informacijski oddelek hrvatskega zunanjegU ministrstva potrjuje, da namerava japonska vlada v Zagrebu ustanoviti svoje poslaništvo. Nedavno je bil pri Poglavniku v avdijenci japonski poslanik v Sofiji Ja-mači, ki bo obenem akreditiran tudi na Hrvatskem. žensko zastopstvo pri Poglavniku. Ob priliki prve obletnice ustanovitve ustaškega ženstva je sprejel Poglavnik 300 članic broječe odposlanstvo iz vse države. Nova župnija v Zagrebu. Zadnji čas je bilo v Zagrebu ustanovljenih več novih župnij. Najmlajša je župnija pii cerkvi Matere božje Lurdske, ki bo začela poslovati 6. decembra. Tečaj za zborovodje v Osijeku. V začetku prihodnjega leta bodo v Osijeku priredili dvomesečni tečaj za zborovodje pevskih zborov. Prireja ga glavno ravnateljstvo za ljudsko prosveto, volila pa ga bo hrvatska pevska župa »Kuhač«. Prijave sprejema do 10. decembra predsedstvo pevske župe »Kuhač« v Osijeku. Delavsko naselje bodo zgradili tudi v Zemunu. Prve priprave za gradnjo delavskih domov v Zemunu so v polnem teku. Po dose lanj;h načrtih bodo z zemeljskimi deli pričeli na spomlad. Izpopolnjevanje državne bolnišn'ce v Banjaluki. Za dovršitev del na notranjem oddelku državne bolnišnice v Banjaluki je bila odobrena nadaljnja vsota 1,600.000 kun. Storjeno je tudi vse, da bodo aim prej dovršena dela v bolniški kuhnji in v pralnicah. Val zborovanj se je začel predzadnjo nedeljo, ko so predstavniki vlade in ustaški prvaki imeli številne sestanke s prebivalstvom. Zborovanja so bila v S'sku. Bielo-varu. Svetem Ivaaiu-Zeleni, Zlatarn. Klanj-cu, Dolnjii Stubici, Ludbregu in Pregradi. V Sisku se je ustaški sestanek, na katerem sta med drugimi govorila zunanji minister dr. Mladen Lorkovič in državni tajnik dr. Vjekoslav Vrančič, pretvoril v veličastno manfestacijo ustaške misli. V Zlatarn je na sestanku govoril prosvetni minister dr. Mile Starčevič. Zbrali so se številni kmetje iz mesta in okolice. V Donji Stubici je bil zaupniški sestanek odposlancev in prelstavnikov stranke iz skoro vseh občan okraja. Med drugimi je na zborovanju izčrpno poročal veliki župan dr. Matko La-mešie. Opolnomočeni minister Josip Mil-kovič je prisostvoval zborovanju predstavnikov ustaške stranke v Pregradi. Dotaknil se je tudi delovanja odmetnikov in naglasil, da bo borba proti njim zmago-nesno izvojevana. Skrb za vajence. Poseben odbor Urada za delo v Zagrebu je poverjen z zalogo, da izdela dokončen statut socialnega skrbstva vajencev nedoletnih delavcev. Odbor bo seveda proučil tudi zdravstveno vprašanje in določil delovni čas. Gradnja razkuževališča v Dugem Selo. Ukrepi proti širjenju nalezljivih bolezni na Hrvatskem so vse bolj učinkoviti. Zlasti v sedanjem vojnem času predvsem pazijo da se kali bolezni ne zanesejo tuli v mesta. Ker razkuževalne in zdravstvene postaje v hrvatski prestolnici n:so mogle zmagati vsega dela, je ministrstvo za zdravstvo v sporazumu z vojnim ministrstvom zgraelilo razkuževalne postaje v Bosanskem Brodu za vse tiste, ki priha-js-jo iz sarajevske smeri, v S'sku pa za tiste, ki prihajajo iz banjaluške smeri. S sodelovanjem zdravstvenih in vojaškh oblastev je bila nedavno sklenjena gradnja nove razkuževalne postaje v Dugem Selu, kjer bodo v posebnem predoru lahko ciklo-n se do zadnjega u daj ali trdnemu prep::: nju, da je Archam-baudov rekordne čas v enourni vožnji sploh neprenosljiv. V zvezi s pogostimi vestmi o poskusih dvojice ali trojice italijanskih vo-začev, da bi popravili nekatere kolesarske rekorde — pri čemer so imeli, mimogrede rečeno, izredno velike uspehe — si je znani pariški športni dnevnik »L' Auto« pil neki priliki privoščil tudi pikro ugotovitev, češ da na dirkališču Vigorelli vsi Italijani (!) zaman poskušajo zrušiti Archambaudovo znamko iz leta 1937. Pod vtisom vseh takih in podobnih poročil se je tudi ArchambauJ sam kar naprej udajal sladkim sanjam, da mu vsaj z italijanske strani ne grozi nobena nevarnost. Kakor v tem posebnem primeru tako tudi v splošnem francoska športna javnost sploh ni vedela prav mnogo, kaj se dogaja okrog po svetu, najmanj pa to, da so bili italijanski kolesarji vso minulo sezono pridno na delu in so s? na jesen dobro pripravljeni lotili tu i najtežje naloge, da vržejo Francoza z njegovega kolesarskega prestola. V teh okoliščinah je vest o uspelem poskusu Coppija učinkovala kot bomba in od vseh strani je deževalo vprašanj, kako je bilo vse to mogoče in kdo je prav za prav ta Coppi, ki je mogel poskrbeti za tako senzacijo. Polagoma so za poedinci pricapljali tudi listi in kar naekrat ste lahko čitali po športnih rubrikah pariških dnevnikov o bliskovitem uspehu nekega italijanskega kolesarja. ki spada brez dvoma v posebni razred in ima v sebi izredne fizične sposobnosti. Seveda po teh splošnih ugotovitvah ni manjkalo pozneje še vseh mogočih podrobnosti, ki so zanimive v zvezi z ono rekorlno vožnjo na mi lanskem dirkališču. Skratka, Coppi je v dobrem tednu postal najbolj popularni športnik v Franciii. No. in kaj je dejal njegov prednik in tako nepričakovano odstavljeni prejšnji prvak Archambaud? Prvo. kar je priznal čisto odkritosrčno, je bilo. da ga je ta »fatalna« novica kar sfsnila okrog srca. Bil je ponosen na ta svoj rekord in vest o njegovem padcu ga je presunila tembolj, ker sploh ni vedel, da se kje na svetu sploh pripravljajo, da bi ga podrli. Toda prav za prav je le poznal Coppija in on je bil tudi edini človek, ki se ga je bal — na kolesu. Ko ie Archambaud pregledoval vmesne čase, ki so jih sodniki in prijatelji Coppija vestno beležili za vsak krog one zmagovite vožnje po krivinah Vigorellija, je bil mnenja (skromnega, kajne), da je Coppi vozil zelo neredno in se mu zdi sploh zelo never- jetno, da bi bil proti koncu onih zanj usodnih 45 km še izboljševal vozne čase za posamezne kroge. Toia takoj zatem je pristavil, da niti najmanj ne dvomi o točnosti tehničnih podatkov, ki so bili oficielno objavljeni, menil pa je obenem, da bi bili morali na vsak način poklicati na to prireditev tudi njega, da bi si bil ogledal še ostale ukrepe, ki so potrebni za veljavnost takega rekor.lnega poskusa. Toda vse to je že bilo tako urejeno — tudi brez njega. Kaj bo zdaj storil bivši rekorder iz Francije? Nič, vsaj ta čas ne. Mož je pred kratkim obolel na želodcu in je moral zaradi tega prekiniti vsako udejstvovanje na kolesu. Vsekakor se tolaži, da bo čimprej ozdravel in potem, tako je izjavil sam, bo treba poskusiti, kaj bi se dalo ukreniti. Strokovnjaki, ki poznajo Arčhambauda, pravijo, da že ni davno več oni kakor pred petimi leti in mu bržkone vsa dobra volja ns bo pomagala, da bi še kdaj prišel na najvidnejše mesto med najhitrejšimi evropskimi kolesarji. Sicer pa bodo Francozi tudi med ostalimi »kanoni« iz kolesarskih vrst komaj našli primernega kandidata za tako težko nalogo. V ospredju je zdaj ime nekega Emila Ileea, ki pa ga očitno še ne mika, da bi se pognal v borbo za nagrado 10.000 frankov, ki jo je v vsej naglici razpisal eden pariških dnevnikov za onega francoskega vozača, ki bo do 15. novembra 1943 poskusil prevrniti Coppijev svetovni rekord. V nekaj vrstah Mednarodna nogometna tekma med Turčijo iin Madžarsko, ki je bila za zadnjo nedeljo napovedana v madžarski prestolnici, je bila zadnji hip odgodena na poznejši nedoločeni termin. Povod za odpoved' so dali Madžari sami, pri katerih je baš te dni odstopil zvezni tehnični vodja Gidofalvy, zaradi česar so obstale tudi vse priprave" za ta mednarodni nastop madžarske reprezentance. Italijanska nogometna zveza je ponovno razpravljala o svoječasno neodigrani prvenstveni tekmi med Ligurio in Romo ter je po vpogledu vseh podatkov ugotovila, da moštvo Rome zaradi višje sile ni moglo pravočasno prispeti na genovsko igrišče Ligurie. Glede na to je direktorij, ki upravlja prvenstveno tekmovanje, določil, da bo ta tekma odigrana naknadno v četrtek 26. t. m. Hrvatska nogometna zveza je Izrabila nriložnost, ko so zadnjič Švedi gostovali v Curihu, ter jih povabila na gostovanje v Zagreb. Vabilo je pr:šlo prepozno, kajti švedski nogometaši so bili med tem že na poti v domovino, švedska nogometna zveza pa je obljubila, da bi b:la spomladi pripravljena spet začeti pogajanja za nastop v hrvatski prestolnici. V Bruslju je belgijski plavalec Vlaemynck po sledovih novega evropskega rekorderja na hrbtni progi Francoza Zinsa dosegel nov belgijski rekord na tej progi. S časom 1:12.4 je izboljšal lastni državni rekord natančno za eno sekundo. V borbah na vzhodni fronti je padel pred kratkim Matija Worndle iz Partenkirche-na, ki je spadal — prav tako kakor njegov bratranec Roman Worndle, ki ga je tudi smrt dohitela na bojišču — med najboljše nemške smučarje. Medtem ko je bil Roman odličen smukač, je bil Matija najpriprav- neJSl na dolgih progah in je na primer na zimski olimpiadi 1. 1936 zasedel v maratonu na 50 km najboljše mesto med domačini. Olimpijski zmagovalec Japonec Oye. ki se je v letalskih borbah na Filipinskih otokih ubil s svojim letalom, je prejel po svoji junaški smrti visoka odlikovanja.. Japonski cesar mu je podelil v činu nadporočni-ka red zlatega zmaja in vzhajajočega sonca. Paberki Iz avtomobilizma Iz petrolej sikih vrelcev v Iranu so pridelali leta 1940 nad 10 milijonov ton zemeljskega Olja ali več kakor še enkrat toliko kakor leta 1931. Kakor računajo, nna Iran do 500 milijonov ton rezerve v petroleju. * V Urugvaju so popolnoma ustavili rečno in pomorsko plovbo zaradi pomanjkanja nafte. V Bolgariji so za poskušnjo zasadili rastlino »koksaghis«, iz katere se lahko pridobiva kavčuk. Ta rastlina, ki se je zelo obnesla v Rusiji, se razvija zolo ugodno tudi v bolgarskem podnebju. s V Franciji je Mlo predloženih v odobri-ter 450 različnih tipov za pogon motornih vozili s plinom iz lesnega oglja, to-da od tc množine je bilo odobrenih samo 19 načrtov*. Radio Ljubljana 7.30: Pesmi ta napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pisano glasbo vodi dirigent Segurini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Konceit violinista Leona Pfeiferja — pri klaviiju Marijan Lipovšek. 14.40: Na harmoniko igra Vlado Golob. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Ksenije Kušej. 17.35: Koncert pianistke Marije Di Salvo. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 21.30: Znane pesmi vodi dirigent Zeme. 22.00: Koncert vodi dirigent Narducci. 22.45: Poročila v italijanščini. Opremljeno sobo v prvem nadstr., 8 posebnim vhodom takoj oddam v Rakovniški ul. št. 5. 16333-23 HALI OGLASI Iz Spodnje štajerske O spodnještajerskih kmetskih domačijah je objavil znani mariborski zgodovinar Fr. Basch v nedeljo daljši članek v mariborskem dnevniku, članek je opremljen s štirimi slikami. Koncert. Namesto Elizabete Schvvarz-kopfove, primadone berlinske nemške opere, je nastopila na koncertu Heimatbunda v Mariboru ga. AnJ Rusowska, koloratur-ka graške opere. Pela je različne pesmi in arije. Spremljaj jo je prof. Egon Kornauth, ki je tudi sam zaigral nekatere skladbe. Prvi letošnji simfonični koncert v Mariboru bo v petek 27. t. m. zvečer v Gotzovi dvorani. Pomnoženi gledališki orkester pod vodstvom glasbenega ravnatelja Hermana Frischa bo med drugim igral Schu-bertovo nedovršeno in Schumarmovo pomladno simfonijo. Kot solistka nastopi ga. HildegarJa Forer Heimbucherjeva iz Gradca. V mariborskem gledališču imajo ta teden na sporedu opereto »Sinja maska«, operi »Boheme« in »Carmen«, spevo;gro »Izvošček« in komedijo Vladna kriza v Išlu«. Novi grobovi. Na P obrežju je umrla 79-letna posestnica Roza Schlambergerjeva. V Mariboru je umrl v starosti 84 let upokojenec Franc Kost Na vzhodni fronti J je palel 211etni topničar Franc Klemenčič,' kočevski rojak čigar družina biva pri Sv. Petru pod Sv. gorami — V Opavi je umrl po svojem 70. rojstnem dnevu juvelir Fr. Pacchiaffo. Bil je iz starega celjskega rodu, že mlad pa se je naselil v Tropavi, od koder je večkrat prihajal v Celje. Poroke- V Celju so se poročili: Franc Tiefengraber in Marija Apatova, Henrik Dečman in Milvana Majerjeva, An t. Tratnik in Pepca Domova, vsi iz Celja, dalje Ferdinand Agrež iz Hanovra in Poidka žitančeva iz Celja. Za mrtve bodo proglašeni: Janez Kosi iz Desinjaka v ljutomerskem okraju, ki ga pogrešarjo od bitke pri Lvovu konec novembra 1914; dalje Anton Hriberšek iz Trnovi ja pri Celju, ki se je poslednjič zgla-sil na novega leta dan 1915 iz Valjeva; potem Miha Hren iz Vuzemce, ki je konec novembra 1916 izginil na italijanskem bojišču in Blaž Leskovar iz Prelog v mariborskem okraju, ki je menda padel februarja 1914 v Karpatih. Uveden je sodni postopek. Za tečaj knjigovodstva, ki se bo v Mariboru pričel s koncem novembra in ga priredi industrijski oddelek štajerske gospodarske zbornice, se je pokazalo veliko zanimanje. Zato se 1» tečaj vršil v treh skupinah. Prva skupina bo pričela s poukom drevi, druga jutri, tretja pa v petek. O obrtniški razstavi v Celju, ki je bila v nedeljo zaključena, poročajo listi, da jo jc obiskalo 14.000 gostov. Ce se prištejejo skupinski obiski obratov in šol, pa je bilo na razstavi vsega skupaj 20.000 obiskovalcev. Nesreče. 791etni upokojenec Anton He-rič iz Gornjega Ralvanja je padel tako nesrečno, da si je zlomil levico in se hudo poškodoval na glavi. Matija Dajnko iz št. Jurja ob ščavmei zaposlen v neki mariborski industriji, je padel s kolesa in si med drugim zlomil nogo v kolku. Na svojem stanovanju v Mariboru je padla 80-letna zidarjeva vdova Marija Jančarjeva in si zlomila levo nogo. Desnico pa si je zlomila 241etna kurjačeva žena Jcžefina Janova. — V Rušsih sta se sprla dva zakonca in je mož tako sun'l svojo ženo iz trgovine, da je obležala. Poklicali so zdr avnika. Kdor Išie elužbo plača za vsako besedo U —30. za drž ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati ea vsako besedo L i.__, za vse drage oglase L —.60 za besedo ža drž ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro U 3.—. Najmanjši Iznos za te opla*e le L 10.— Oddam v podnajem opremljeno sobo z dvemi posteljama ln opremljeno kuhinjo blizu sjl ivnesa kol.Klvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra txk1 iSo-lidn.i stranka S-3«. 16345 23 Vdovec v mošk;h let h. brez otrok, dobro situ ran tr-sovec spozniti v svrho ženitve stnrpjto gospodično ali vaovo brez otrok, resnem.,, m"-neea značaja ter dobro gospod''n1o. Le re*ne in neunon mne oonudbe s sl;ko. ki se vrne. na ne\ oddelek Jut;-: pod •»Udobna bodočnost® 16010 25 Pridelki Seno, otavo ali deteljo, do 2000 kg, kup m. Naslov v vseh. posl. Jutra. 16343 33 MZivali Zajklo sreberko 6 mos. staro, prodam, žigon Predjamska 23. 16342 27 Koštruna težkega 15 do 20 kg ku-o:m Pred škofijo 1S ITT. 36346 27 Obrt Izgubila sem zdravniško spričevalo s povoljmm zdravstven :n izvidom. Nsjd telja prosim. d« g: odda pr> Z Porekar, Viktorja Eiiia-nueia 17-II. 216347 23 fros.mo naše cenjene oglaševalce, naj ne donašajo malih oglasov v zadnjem trenutku To velja zlasti za male oglase. namenjene za nedeljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11 uro. UPRAVA «JUTRA». UBBTTm Kuharico samostolno. za vsa dela v malem gospodinjstvu, sprejmem takoj Naslov v vseh posl. Jutra. 16338 1 Gospodje, pozor' Klobučarna »Pajk« varr =trokovnJaškp očisti preoblikuje In prpharvp klobukp vseb vrst pr nizkih cenah Lastna de lavnlca - Se prin^rnč? Rudolf Pajk Sv Petre cesta 38 J-158-M-3«" Krzno! Damski ln otrošk' plašči krzno zn obšire m žepe mufi ovratn'k> -td pr L R o t. krznarstvo -Ljubljana Mestni trs 5 .1-188 M 3r Vloge in prošnje s italijanščini sestavlja, prepisuic. razmnožuje, izvršuje v« informacije in raz* ne osebne usluce »SI:RV!S BIRO«. Ljubljana Sv Petra c. 29. F-189-M-37 V italijanščino in nemšČ Lio prevaja vloge, prošnje, listine, zapriseženi sodni tolmač Pintar. Cigaletova 1 III. 1G058 r?7 Gosp. pomočnico veščo kuhe. iščem za 1 dec Naslov v vseh posl. Jutra 16332-1 Še nekaj delnic Pivovarne Union in Trboveljskih rabimo. Stavite ponudbo. RUDOLF ZORE Gledališka ul 12 16339-16 CtfTTHZ?! Zimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno naiceneie direktno pri MILAN JAGER. mehanična predilnica žime. Kupuiem vsako količino prediva po nai višji dnevni ceni. Trgovina : Sv. Petra cesta 17, predilnica: Fužine. 16093-6 Prodam dve perzijski preprogi: 150X110 ln 150X100. Naslov v vseh posl. Jutra. 16340-6 Oblačila Pellicia persiano sta tura media nuovo si vende. ocoieione. Bee-thov 4 pt. deslra. Krzneni plaše perzuner, nov, za srednjo postavo, se ugoano proda Beethovnova 4, priti., desno. 16328-13 Prodam lepo Jedilnico >n rabljeno omaro. Trdinova 3 II. levo. 16216 13 Avto, moto Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali krasno cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in se kakorkoli spomnili dragega Steyr 55 krasno ohranjen, s pri-ma gumiaii ru.p-odaj — Kenda. Adler Service — Kersnikova 2. 16320-10 Hišo kupim za L. 1-300.000 ali dve manjši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Resen kupec«. 16336-20 Kupim parcelo v bližini centra ali na periferiji. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Nepremičnina«. 16335-20 Sobo odda Malo sobo oddam čez dan odsotni gospodični. Štuclentov-ska ul. 9-1. 16331-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 16341-23 V Ljubljani, 24. novembra 1942. NASTJA ŽGUR Opremljeno sobo s posebnim vhodom m centralno kurjavo takoj oddam. Gledališka ulica 16 IV., stan. 20. Ogled od 15. do 16. 16337-23 Opremljeno sobo lepo, 6 po&ebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 16344-23 + Po kratki težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Marija Čeme raj. Blzjan posestnica in vdova po poštnem vpokojeneu dne 23. novembra t. 1., previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopali jo bomo v sredo, dne 25. novembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. novembra 1942. RODBINA ČERNE in sorodstvo Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš ljubljeni mož, dobri oče in tast, gospod JANČIGAJ VALENTIN železniški uradnik v pokoju Pokopali ga bomo v četrtek, dne 26. novembra 1942 ob 3. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Frančiška — s Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. novembra 1942. Žalujoče rodbine: JANCIGAJEVE, mg. HROVATIN, geom. ČERNE, KONONENKO P. G. Wodehouse: 33 PODJETNI SAM Humorističen romali > Halo, Dolly!Halo!« je z resnim glasom odzdravilo dekle. -Leto dni bo že, kar va° nisem videl,« je gospod Twist nadaljeval. »Kdo bi si mislil, da še živite v tem koncu. Vzemite si stol.« Gostja je sedla. »Tako mi očeta, Chimp!« je rekla deklina, medlo, a radovedno ogledujoč njegove brke. »Kdaj vraga ste si omislili te nasmoljene mustače?« Gospod Twist, z drugim imenom Chimp, si jih je ničemerno zavihal. Treba je omeniti, da se ga je bil vzdevek »Chimp« (skrajšava iz »šimpanza«), pod katerim ga niso poznali samo bližnji prijatelji, ampak tudi vsi uradniki ameriške policije, ki bi jih bilo srečanje z njim močno razveselilo, prijel že v začetku njegove kariere, zaradi nekih opičjih posebnosti, ki jih je kritika ugotavljala v črtah Twistovega obličja. »Niso napačni, kaj?« je vprašal, z očitno samo-donadljivostjo se gladeč po brkih. Ti pa denar so bili edino, kar ga je veselilo na svetu. »Nič jim ni reči,« je odgovorilo dekle. »In ker veste, da se vsak trenutek lahko znajdete v kletki, je postavljanje z brki več ko upravičeno, dokler je kaj časa zanj.« Gospoda Twista so te besede nekoliko potrle. Šale na rcvaš njegovih brkov mu niso všeč, kakor tudi ne vsiljivi namigi o »kletki«. Dekletovo resasto vedenje ga je vobče osupljalo. Doro Gunnovo je od nekdaj poznal kot živahno in solnčno dušico, ki si je skoraj ni mogel zamisliti s temi stisnjenimi ustnicami in mrkimi očmi. Dekle se je ta čas oziralo po sobi. Zdajci pa je osupnila. »Kaj pomeni to?« je vprašala in z držajem solnč-nika pokazala napis, ki je krasil šipo. »»Detektiv« se je prizanesljivo in ponosno nasmehnil. Imel se je za moža veleumnih domislekov, in ta, da je nastopal v preobleki zasebnega policista, se mu je zdel zmerom izredno srečen. »Navadna kamuflaža,« je rekel in se privzdignil na petah. »Prekleto koristno je, če imaš takle napis, da te krije. Ljudje potem niso tako vsiljivi z vprašanji.« »Name ne vpliva kdo ve kako močno,« ga je Dolly opozorila. »Prišla sem namreč baš z namenom, da vas nekaj vprašam. Povejte, Chimp, ali se mi upate priznati vso resnico, ne da bi mrdnili?« »Dolly, mislim, da sva dovolj dobra znanca.« »Da, saj zato tako pravim. Nu torej, prišla sem, da zvem od vas važne reči. Ali naju kdo sliši?« »Živa duša ne.« »Kaj pa pisarniški sluga?« »Tu ni pisarniških slug. Kaj pa mislite? kdo sem postal ...Pierpont Morgan nemara?« Ko jo je tako pomiril, je mlada ženska izvlekla elegantno rutico, izdelek tvrdke Harrod & Co., od katere se je bila (namreč rutica!) ločila brez slovesa in brez lastnikovega privoljenja. »Chimp,« je rekla in si otrla solzo, »nesrečna sem!« Chimp Twist ni bil tak človek, da bi bil mogel s prekrižanimi rokami gledati nesrečno lepotico. Stopil k nji in jo prijazno pobožal po rami. Dolly se je živahno odmaknila. »Pri miru me pustite z rokami,« ga je dostojanstveno pokorala. »Zdaj sem poročena žena.« »Poročena?« »Seveda. Od pred včerajšnjim. S Soapyjem Mol-loyem sem se poročila.« »S Soapyjem!« je presenečeno vzkliknil gospod Twist. »Kaj vam je pa bilo, da ste se šli možit s tem bedakom?« »Bodite tako prijazni in ne imenujte mojega moža bedaka,« je hladno odgovorila mlada ženska. »Ce sami ne veste, kaj se spodobi, vas moram jaz opomniti.« »Bedak je!« je odločno ponovil »detektive. »Pa ni!« je Dolly odvrnila. »Jaz vsekako mislim, da ni, in to naj vam zadostuje. Prav zaradi njega prihajam.« Gospod Twist je sam pri sebi še vedno mozgal o tej nerazumljivi možitvi. »Ne razumem in ne razumem,« je rekel in zmajol z glavo. »Ko sem pred nekaj tedni govoril s Soapy-jem, mi ni nič omenil o tem, da bi vas bil srečal, s »Takrat se tudi še nisva bila videla. Srečala sva se pred kakimi desetimi dnevi, šla sem po Hay-marketu in s strani opazila dobro oblečenega mladega človeka, ki jo je ubiral za menoj... Jela sem se hliniti, kakor da me obhaja slabost...« »Še vedno na istem konjičku, kaj?« je vprašal gospod Twist in pomežiknil. »Saj veste, da me ta najbolje nosi!« je Dolly malomarno odvrnila. Chimp je prikimal. Dora Molloy (bližnji prijatelji so jo poznali kot »onesveščeno DoIly«) je bila v svoji »posebnosti« neoporečna umetnica. Navadila se je bila, da je na ulici nezavestna omahovala tujim ljudem v naročje in jim v tem, ko so ji skušali pomagati, izmikala listnice. To je pomenilo kjer koli na svetu bogat vir dohodkov. »Ko sem pa videla, da imam opravka s Soapy-jem,« je nadaljevala mlada ženska, »sem takoj vedela, da mi ne ostane drugega kakor stopiti z njim nekam na prigrizek in na majhen razgovor. Fant mi je bil že od nekdaj všeč, veste... In že dolgo sva se čutila oba tako zapuščena v tem Londonu... Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren; Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani