Ste«. 178.	o Ljubljani, v soboto, M 5. avgusta 1905.	LetO XXXIII.
— jmi	flf v n V VB
»!i HFl fl n ■ ■ B^ M ^^ ^^ s«?
" " 220	H	H H ^B M ^^^	^^^^ H	za v«? ko trikrat .
^H	BB BB	BB HflHV H^H ^■■Bl ■	V reklamnih noticah stane
^^ ■ ■ ■ II ■	V ■
^^ ■ k ■ ■ II ■ ■ v ■ ■ iavljenju prim<ren
mesec—^ „ W0 .■■lil H ■ . ■ ■ B	■ *
na dom na	nedelj«
^^^L	In praznike,
Političen lisi zn slouenski narod ^Sširf;
za za za za
sa za za M
Za
Uredništvo 1« * «°PltarMh,u,lcfh * (vhod ?«
___ dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. (Jrednlikega telefona štev. 74.
Praznik poštenega rokodelstva.
Krepkočil potnik, ki gleda nazaj na dolgo pot, se nam zdi „ K a t o 1 i š k o društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani, ki letos slovesno obhaja petdesetletnico svojega obstanka na slovenskih tleh. Ponosne in z zadovoljstvom se sme vrlo društvo ozirati na dosedanje delovanje. Prav je, da društvo samo smatra spomin svojega petdesetletnega delovanja kot izredno imeniten trenutek, ki se mora proslaviti z izredno svečanostjo, ne med štirimi stenami, kjer je vajen« praznovati svoje navadne domače slavnosti, marveč v javnosti.
Naj se veseli tega društvenega praznika tudi širše občinstvo, naj se ga s katoliškim rokodelcem sočutno veseli vsako ljudeljubno srce. Slovesno izjavljamo, da se ga veselimo tudi mi. Kot pravi prijatelji ljudstva bi pač morali zatajiti svojo naravo, če bi se iz srca ne radovali, ko obhajajo vrli rokodelci, ki so našega mišljenja in duha, tudi pomemben praznik.
Med vesele dogodke v preteklem pel-stoletju šteje društvo razna slovesna praznovanja, redna in izredna.
Izredna društvena svečanost se je obhajala na dan slovesne ustanovi t v e , 29. aprila 1855. Pri uršulinkah je bila slovesna služba božja; pri večerni slavnosti, v dvoru kneza Turjaškega, je bil navzoč cesarski namestnik grof C h o -r i n s k y ; v slavnostnem govoru je dr. V o n č i n a izražal svoje veselje, da se je tudi v Ljubljani ustanovilo tako potrebno društvo; za njim je v škofovem imenu pozdravil stolni prošt dr. Simon Ladi-n i g novo društvo; tudi tedanji predsednik deželnega sodišča, E d. J o š , je izpregovo-ril nekaj blagohotnih in bodrilnih besedi. Knezoškof Anton Alojzij je blage volje prevzel pokroviteljstvo in je bil tudi sicer jako naklonjen novemu društvu.
Leta 1856. je bil 4. maj zopet vesel društveni praznik, ko je „oče" Ad. Kol-ping sam prišel v Ljubljano in osebno izročil zastavonoši novo društveno zastavo ter govoril rokodelcem in zbranemu občin
LISTEK.
Ljubljanskemu „Katol. društvu rokodelskih pomočnikov" ob 50letnici.
Detece v zibki spava pokojno, mehko povito v bele plenice ; mamica skrbna, v misli vtopljena, gleda mu v lice.
»Oj, kam bi dela, reva, te sinko, ko bi ne bili zibke stesali, in za plenice in za povoje platna natkali ?
Davno pred nama dobri rodovi, pridni in umni tod so živeli; mislili zate, delali zate, zate skrbeli."
Tvoja beseda, mamica skrbna, slavne povesti nam razodeva. L zemlje vesoljne njena resnica glasno odmeva.
stvu gorko priporočal „Katol. rokodelsko društvo".
Leta 1880. je društvo jako slovesno obhajalo petindvajsetletnico. Nekaj posebnega ob tej slavnosti je bilo to, da se je udeležil tudi tedanji vojaški škof, sedanji dunajski nadškof in kardinal A nt. Gruscha, ki je sam sin rokodelčev, višji predstojnik vseh katoliških rokodelskih družb za Avstrijo. Pač je bilo veselje, poslušati njegove očetovsko ljubeznjive besede, ki jih je izpregovoril ob slavnosti. Šel je z društvom tudi še na Bled ter se je med rokodelci podomače preprosto radoval kot oče s svojimi sinovi.
Posebno velikega pomena za zgodvino ljubljanskega „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" je 28 avgust 1887, ko je knezoškof ljubljanski blagoslovil novo hišo, društveni dom
Omeniti nam je še treh izredno veselih dni, ko je šlo prvotno društvo slavit prvi nastop svojih štirih mlajših bratcev: „Katol. društva rokodelskih pomočnikov" v Novem mestu 1. 1887, v Š t. Vidu pri Ljubljani 1. 1883, v Skofji Loki leta 1895. in na V r h -n i k i leta 1897
Kat. društva rokod. pomočnikov dajejo svojim udom mnoge koristi. Na potovanju dobi vsak ud pri vsakem društvu 3 dni stanovanje in hrano. Društvo mu naznani mojstra, ki išče pomočnikov. Poleg velike moralne koristi, ki jo ima ta naprava, se pospešuje s tem potovanje pomočnikov po tujih krajih, kjer se jim nudi prilika i z -popolniti se v svojem rokodelstvu in napredovati.
Glavna naloga društev je pouk, predvsem pouk v onih vednostih, ki si jih posameznik ni dobro prisvojil v šeli, v računstvu, spisju in risanju.
Posebno paznosc pa morajo rokodelska društva posvečevati strokovnemu p«uku v posameznih obrti h, da dobimo rokodelcev, ki bodo zmožni konkurirati s tujimi proizvajalci. Zato se goji tudi pouk o knjigovodstvu, v tujih jezikih itd. Kako obširno polje za koristno delovanje se odpira v teh društvih !
K rednim zabavam je društvo večkrat vabilo vsako leto; obilna udeležitev
Zemlji v osrčju tajne se skrivajo, dragi zakladi spavajo v nji: demanti črni, rude, dragulji Kdo jih zbudi?
Roka človeška s sna jih je dvignila, jih presadila v beli je dan. Smeje se zemlja njih lepotičju, čudi zemljan.
V	vednih porodih zamljice matere bitje za bitjem klije in vre.
V	njih so zaprti viri življenja. Kdo jih odpre ?
povabljenih je bila pač vselej najboljši dokaz, kako znajo ljubljanski meščanje čislati namere tega društva. Posebno pa se je društvo v svoji najlepši luči kazalo vsake leto na praznik sv. Jožefa, ko je dokajšnje število društvenikov skupno pristopalo k svetemu obhajilu za velikonočni čas. Redne se je udeleževalo z društveno zastavo vsako leto slovesne procesije v praznik presvetega Rešnjega Telesa; pa je razodevalo tudi še eb drugih priložnostih svoj verski značaj.
Društvo je imelo ves čas le dva predstojnika, dr. L. V o n č i n o, ki je bil društveni ustanovitelj v Ljubljani, in pa nepo-zabljenega blagodušnega profesorja J. G n j e z d a , ki si ga je bil že na smrtni postelji odbral prvi predsednik za svojega naslednika.
Nevenljivih zaslug si je stekel profes. J. Gnjezda s tem, da je društvu oskrbel društveni dom v Komenskega ulicah št. 12. Lansko leto si je društvo izbralo za voditelja sedanjega predsednika vlč. g. Alojzija Stroja, ki je ves vnet za blagor poštenega rokodelstva.
Kdor se je količkaj zanimal za katol. društvo rokodelskih pomočnikov, bo rad pritrdil, da je v polstoletju svojega obstanka ve^ko pripomoglo za srečno reševanje socialnega vprašanja na Slovenskem.
V družbi namreč je moč. Zato delujejo z združenimi močmi povsod, kjer hočejo doseči kaj velikega, bodisi narodom v korist ali pogubo; v društvih se koncentrirajo dobre, ali pa tudi zle sile. Pomniti je pa, da treba tudi združene moči primerno deliti. Društveno delovanje je zasnovano na jako obširni podlagi, je vendar jasno vsakomur, da bodo krščansko-društveni napori imeli tem večje uspehe, ako se društveno delo, ki sicer deluje na isti podlagi, deli po potrebah posameznih korporacij. To je že čutil ustanovnik katol. društev rokodelskih po močnikov, Adolf Kolping. Dasi je srčno ljubil vse delavske sloje ter želel blagor vseh, je vendar moč svojega življenja podelil le rokodelskemu stanu, in še tukaj le bolj mlademu naraščaju, rokodelskim pomočnikom, po možnosti pa že tudi vajencem.
Izkušnja je pokazala, da je prav sodil. Načelnik takega društva ima dela čez glavo,
Roka človeška, pesem ti pojemo, kličemo slavo.
Bog nam podaril, ti pa ozaljšala si nam naravo.
Koča lesena s streho te slamnato hvali vesela ;
grad se ponosni sveti iz marmorja tvojega dela.
Srajca hodnična, raševna jopica delo je tvoje ;
svila in žamet, usnje in volne kroj slavo ti poje.
ako ga hoče vzorno voditi, za odstranitev nevarnosti, katerim so izpostavljeni društveniki, poiskati in uporabljati primernih sredstev, ukreniti vse potrebno za stroge izvrševanje društvenih pravil itd. Dasi se je v zadnjih 50 letih zelo razvilo društveno življenje po Slovenskem in se je posebno veliko storilo za združevanje delavstva, je vendar obstanek posebnega rokodelskega društva enako potreben in koristen, kakor je bil pred 50 leti.
Bog daj, da bi bilo to slovesno in sve-čanostno praznovanje 501etnice tudi praznik društvenega prenovljenja: naj bi utrdil v krščanski značajnosti sedanje vrle člane, pa jim privabil še novih blagomislečih tovarišev; naj bi dosedanji društveni prijatelji sami zvesti ostali ter društvu pridobili še novih dobrotnikov. Znano je, da je „Katol. društvo rokodel. pomočnikov" že prvotno osnovano na podlagi krščanske ljubezni in radodarnostiter more le obstati in izvrševati v polni meri svojo nalogo, ako ga krepko podpirajo plemeniti dobrotniki.
Naj bi se o 501etnici „Katol. društva rokod. pomočnikov v Ljubljani" zasnovala taka društva tudi po drugih mestih in trgih! Naj bi se v njih vzgajali pomočniki po načelih Kolpingovih in zlasti s sttokovnim poukom v vrle mojstre, ki so povsod steber narodnega meščanstva. Društveno geslo: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo" naj se glasi povsod, kjer bivajo rokodelci, da bomo Slovenci v obilni meri deležni dobrote Kolpingove ustanove!
Liberalci na delu.
Liberalizem na Kranjskem pojemlje ne le pri ljudstvu po deželi, ampak tudi že v mestih. Da ima še moč in vpliv, se ima zahvaliti denarju in pa kranjskemu vladnemu zistemu. Kranjska deželna vlada ga podpira, ker se boji sveže, organizovane ljudske moči. Ljudstvo kranjsko pa je po večini že spoznalo v liberalizmu najhujšega in najbolj škodljivega svojega sovražnika, zato zastopnikov liberalne misli ne mara več in jim bolj in bolj obrača hrbet
Vse te naši liberalci dobro vedo. Zaupanje do njih pri ljudstvu pada, treba torej poiskati novih vad, s katerimi bi se vsaj še nekaj dalo vloviti. Toda kako začeti?
„Slavnih očetov, vaših dobrotnikov mi smo sinovi !
Nas ne poznate več ! Naši samo so še mrzli grobovi.
Z megle življenja kvišku se dvigajo roke človeške Trdega dela žulji ognojeni so jim beležke.
V	megli življenja ljudstvo v sebičnosti nanje pozablja.
V	zlati pohoti njene junake zdaj kruto izrablja.
Žulji krvavi, dela ste trdega razglasovavci;
priče ste svete lepše bodočnosti oznanjevavci !
* * #
Dokler kaj žarkov zlato bo solnce žemljici hčerki v krilo trosilo, roki človeški in rokodelcem v čast bo svetilo.
D r. J. K r e k.
Roka človeška ključ je tajinstveni ž njim je odklenjen zemlje nam vrt: našim potrebam, našim uteham ž njim je odprt.
V kolu nebeškem zvezdice rajajo polne so bajnih božjih stvari. Roke človeške, da jih obseže, roke pa ni! . . .
Mesta mogočna, njihov blesteči soj ti si rodila.
Tvojih junakov bistri um, krepka dlan jih je vodila.
Bivali moški, čvrsti, nevstrašeni, carstva so deca.
Danes pa sin jim tiho, pozabljeno žaiosino ječa :
Na podlagi krščanskodemokratičnih načel ljudstvo organizirati in mu pripomoči do gmotne in socialne pevzdige, to se nikakor ne strinja s kapitalističuo in protidemokra-tično liberalno mislijo in treba bi bilo pri tem delu tudi še dveh reči, o katerih liberalci nočejo ničesar slišati: pridnega dela in nesebične požrtovalnosti. S tem pa bi se tudi ne dosegel zadnji namen liberalizma, ki je: ljudstvo demoralizirati. Začeti torej treba s takimi idejami, ki bodo ljudstvu za enkrat prikrile črne liberalne naklepe, zra ven pa tudi zanimale in vlekle.
S takimi mislimi s« liberalci pričeli svoje delo na Jesenicah Jesenice imajo prihodnjost; vsled svoje ltge ob novi želez niči in vsled vedno bolj se razvijajoče in-dustriie so postale že sedaj ena najbolj važnih točk, kjer se steka in se bo stekalo ljudstvo od vseh strani. To je resnica, ki jo vedo tudi liberalci.
Zato so se z vso silo vrgli na Jesen ce. Ali namesto da bi se kot patentiram narodnjaki zavzeli in bojevali za to, da se jeseniškemu, od nemškega kapitala odvisnemu ljudstvu obranila slovenska narodnost (i n to bi bilo edino res hvaležno in koristno delo zanje, ker se druzega nočejo lotiti), obstoji vse njihovo delo v boju zoper katoliško in delavsko organizacijo. „Klerikalizem" vidijo v vsakem ljudskem gibanju in vedno bijejo boj zoper .klerikalizem". Vsled tega so zanesli v občino razdor, kakršnega ni bilo nikdar poprej in od katerega bo imel do biček edino le tujec.
Že pred dvema letoma so ustanovili neke vrste izobraževalno društvo, s katerim so hoteli vsaj nekoliko paralizirati delovanje jeseniške katoliške organizacije. Pri tem društvu so obljubili sodelovanje liberalni učitelji in radikalni akademiki. Pa te dru štvo ni bilo zdravo, dremalo je in slednjič zaspalo za vedno. Nato se je polotila „Pro-sveta".
Pa tudi ta ni vzbudila nobenega zanimanja od strani ljudstva. Kaj storiti? „Če-hočemo liberalni misli pridobiti kaj tal, moramo uničiti „farški" vpliv, katoliško delavsko društvo moramo razbiti". S tem geslom so pred letom dni j ustanovili „ Sokola". In zbralo se je v „Sokolu" vse, kar nima prostora v katoliški organizaciji: liberalni študentje, liberalni učitelji, socijal-demokratični delavci, nekaj malega libe ralnih posestnikov in liberalni komiji, vsi edini v boju zoper „klerikalizem". »Sokol" bo povdarjal slovensko narodnost, s tem bo vzbujal pozornost in simpatije, gojil bo telovadbo in tako vlekel k sebi mlade ljudi, ob enem pa bo širil verski indiferentizem ter tako pripravljal ugodna tla za liberalno misel.
S takimi nameni in z nobenimi drugimi so ustanovili „Sekola" na Jesenicah. V nedeljo, 6. avgusta bo ta „Sokol" obhajal nekako obletnico svojega obstanka. Ce pogledamo nazaj v preteklo leto njegovega delovanja, moramo konstatirati, da je bilo to delovanje poleg gojitve telovadbe samo boj proti katoliški in delavski organizaciji, za probujo narodnosti se je pa bore malo storilo; saj onih par demonstracij, ki so jih „Sokeli« napravili z velikim hrupom, vendar ne moremo smatrati za narod
nostno delo. S samo telovadbo, z izleti in veselicami, z demonstracijami in kričanjem pa slovenskega ljudstva ne bomo rešili.
Glasilo jeseniškega „Sokola" je ob skurna .Jeseniška straža", ki je popolnoma ubrala stopinje za „Slov. Narodom", in to pove dovolj. Ob priliki obletne slavnosti, pišejo „Sokoli" v „Jes. straži", bodo tudi od drugod prišli „Sokoli\ da »seznanijo jeseniško ljudstvo s sokolsko mislijo, od katere zavisi rešitev in bodočnost slovenskega naroda". Liberalci hočejo torej vse jeseniško ljudstvo „posokoliti". Ali pa naj res v „sokolstvu" slov. ljudstvo pričakuje svojo zmago? V liberalnem „sokolstvu Nikdar in nikoli 1
Kakor da bi delavec v tovarni ne telovadil cel teden ! Pa bodi! Zoper telovadbo nimamo prav nič. Marsikomu je v veselje in zabavo, ljudem, ki morajo mnogo sedeti, tudi v korist. Ali kar nas navdaja z bojaznijo, je dejstvo, da se v mladih fantih zi stematično vzgaja verska brezbrižnost in naravnost sovraštvo do cerkve. .Farški vpliv moram« uničiti", tega gesla se je do sedaj držal jeseniški .Sokol", ker se je za ganjal v vse, kar je v katoliški organiza ciji, svoje člane pa še ob nedeljah vabi iz cerkve k telovadbi, k zabavam, k izletom k plesom, da jih navadijo krvavo pridob Ijeni denar zapravljati. Srce mora boleti človeka, ko vidi, kako se mladi fantje od tujujejo krščanskemu življenju in napolnjujejo z gnevom do vere
Strah božji, živa vera, krščansko življenje, varčnost, to so stebri slo venstva; sokolska srajca ne bo naroda osrečila niti časno, niti večno, tako je ne koč zapisal „Rimski Katolik", in to velja tudi danes še. Telovadna društva s primer nimi nastopi so dobra in priporočljiva, i če služijo takim namenom, ki niso koristni ljudstvu jih odklanjamo.
Dokler pa bodo jeseniški sokoli stali samo na tem nizkotnem stališču, v službi liberalne misli, tako dolgo bomo vse njih vznesene besede o narodnosti in napredku smatrali za same fraze in tako dolgo se ne bomo ogrevali za nje. Zato jih tudi ob priliki njihove slavnosti z veseljem pozdravljati na moremo. Stariši pa, katerim je pri srcu časna in večna sreča njihovih mladih fantov, naj dobro premislijo, kaj se pravi, postati „Sokol" v službi liberalne misli!
Tedenski pregled.
V Carigradu so radi atentata na sultana zaprli nad 3000 oseb raznih narodnosti, med njimi vse uradnike bolgarske parobrodne družbe. — V enem letu, odkar so na Turškem jeli uvajati »reforme", je bilo samo v okraju Prizren ubitih od arnavtskih in turških razbojnikov 200 Srbov. — Kako izvršujejo svobodomiselci v dejanju načela prostosti in svobodnega življenja, kažejo slučaji na Francoskem, kjer je n. pr. mestni svet v Chaion-sur-SaOne prepovedal usmiljenkam govoriti z umirajočimi o verskih stvareh, duhovnikom pa, da ne smejo brez izrečnega dovoljenja upravnega sveta bolnice, deliti umirajočim zadnjih tolažil. — Nemški cesar ponuja princa Ejtel - Friderika Norvežanom za kralja. — Permanentni obrtni odsek na Dunaju je razpravljal obširno o zadrugah. — V Benetkah so pri upravnih volitvah zmagali zmerni katoličani z večino 2000 glasov. — Znani profesor Masaryk v Pragi, ki ima velik vpliv tudi na slovenske dijake .in ima več pristašev med Slovenci, je prostozidar. Čudno! Član češke univerze je član v Avstriji prepovedanega društva prostozidarjev. V Strassburgu bo od 20. - 24 avgusta shod nemških katolikov. — Koncert, ki ga je priredilo društvo »Kamnik" s sodelovanjem akad. društva »Danice" v korist družbi sv. Cirila in Met" da, se je obnesel vsestransko prav dobro. — V New Yorku je nenadoma umrl akademični slikar Alojzij Šubic. V domovini zapušča vdovo s tremi otročiči — Ravnatelj Alojzi-jevišča je postal kanonik dr. A. Karlin. — Duhovne vaje za gdč učiteljice bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani od 21.-24 t. m. — V GraJcu je 27. julija umrla neka V. Breiner, ki je živela jako siromašno, iskala podpore itd. Po smrti so našli v njenem stanovanju med cunjami 410,800 K vrednosti. — Prvo grozdje je prišlo na ljubljanski trg. — Na Saksonskem in Turinškem je brez dela 60.000 delavcev, ker so zaprli 4000 raznih tovarn. — Odbor za postavo Prešernovega spomenika je razposlal oklic, v katerem vabi vse Slovence k slovesnosti odkritja 10. septembra. — Hmelj v Savinjski dolini kaže prav dobro. — Zaprli so zloglasni hiši v Ljubljani. — Vojska z vstaškimi He-reri stane Nemčijo že 250 milijonov mark. — Volitve v Srbiji so končane. Vladnih poslancev je 80. združena opozicija jih ima prav toliko, kar pomeni slabo parlamentarno situacijo — Umrl je v Gradcu dvorni svetnik dr Gregor Krek. Truplo pripeljejo v Ljubljano. — Iz Kranja je pobegnil znani liberalec notarski uradnik Gašper Eržen. Po-neveril je 4000 kron. — Govori se o razpustu liberalne stranke na Ogrskem. — Volivni boj za mestne zastope in provincijalne zbore na Laškem je zmagonosen za katoličane. — V Valmi pri Pulju so po prepiru ustrelili žena Celič in njena d"a brata ločenega moža. Žena je potem razmesarila moževo truplo in pila kri, ki je možu tekla iz ust. — Vojska Brodovje admirala Togo je iricr-calo japonske čete na otoku Askold, ki leži v bližini Vladivostoka. — Japonsko brodovje poizkuša blokirati Vladivostok. Ruske vojake v Mandžuriji je ta »est zelo potrla. — Pri Rykovsku na Sahalinu so Japonci pobili 200 Rusov, 500 so jih pa ujeli. Iz Njučvana prih^a vest, da se pričakuje bitka na celi črti. Linevič ima 70000 mož več, kot je bilo vojakov pri Mukdenu. Sedaj dovažajo na bojišče topove in strelivo. Na Sahalinu se je večina ruskih vojakov že udala Japoncem. — JŠteslju so pustili čast generalnega pribočnika. - Ruska vojna oblast namerava odsloviti vse častnike, ki so neozdravljivi alkoholiki, zoper druge vojake pijance pa bode uvedla najstrožje kazni.
Rusija. Vsled zadnjih nemirov na Ruskem je zaprtih nad 100000 oseb. Ječe so prenapolnjene V Sibirijo jih ne morejo tirati, ker manjka vojakov za prevoz. V mornariškem ministrstvu v Peterburgu se je zgodila straši a eksplozija. Več zgradb je porušenih. — Prvega avgusta se je pričela seja ruskega kronskega sveta; povabljenih je 45 odličnih oseb. Vrši se posvetovanje o izpremenjenem ustavnem načrtu. Car želi, da bi mogel že na rojstni dan prestolonaslednika, t. j. 12 t. m razglasiti novo ustavo — Ministrski svet je sprejel prvi del reformnega načrta brez debate. — V plemiškem zavodu v Peterburgu so odkrili tajno tiskarno in cele kupe revolucionarnih oklicev.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 6. avg Sikst II. p., Izpremenjenje Gospodovo; ponedeljek 7. Kajetan, Donat š. m.; torek 8 Cirijak, Larg in Smaragd m.; sreda 9. Roman m , Emigdij šk., Afra; četrtek 10. Lavrencij m., Hugon šk.; petek 11. Krištof m., Filomena d. m , Suzana d m; sobota 12. Klara d., Hilarija.
Položni v Makedoniji.
(Izvirno poročilo.)
B i t o 1 j , 26. julija.
Se vedno stara pesem. Z vseh strani prihajajo glasovi o ubojih in nasilstvih, ki jih izvršujejo Turki in bolgarski vstaši. Tukaj v Bitolju ni nihče v svoji hiši varen življenja. Se slabše je po vaseh; tu je „več duša u podgrlac došla". Grki in Bolgari se koljejo kakor tigri, bijejo se srbske in bolgarske čete, Turki pa uganjajo prava zlo-dejstva.
Bitolj je vsaki dan poln kmetov iz okraja. Prihajajo se pritoževat, a ne vedo, komu. Sicer je tu Hilmi paša, tu so civilni agenti, a se malo zmenijo za pritožbe. Prebivalstvo že iz početka ni imelo pravega zaupanja, a sedaj velja pregovor: Nosi breme, kakor ti je naklonila usoda
Pri Blaci so Grki ubili osem Bolgarov. V Bitolju so sredi ulice Grki ubili uglednega bolgarskega trgovca Hristova. Grška četa, 80 mož močna, je napala bolgarsko vas Brnik, ubila 10 Bolgarov, mnoge ranila in vas zapalila. Povodom tega strašnega zločina so šli v Brnik ruski in avstrijski konzul, poveljnik žendarmerije in italijanski polkovnik Alberti.
Btlgari so pri Mekrini ubili enega Grka, v Bitolju pa so hoteli ubiti tri odlične Grke, ki so merodajni v grškem komiteju.
Kuco Vlahi zapuščajo Grke in se družijo z Rumuni. Zato so Grki pričeli napadati tudi Kuco-Vlahe. Tako so nedavno Grki v Bitolju napadli Vlaha dr. Pučera, ki je dobil dve težki rani.
Grške čete se množč. Iz Grške prihaja osem novih čet, ki prinesti orožje in mu-nicijo za 200 oseb, katere je sprejel grški komite Pri Kičevem in Kruševem so se prikazale tri grške čete iz koturskega okraja, druge čete so prišle od Ohride ter pregnale bolgarske čete. Nedavno je močna grška četa napala bolgarsko. Borba je trajala dve uri, poginili so 4 Grki, en Bolgar je mrtev, a več ranjenih. Močna bolgarska četa je na planini Babuni pri Prilepu napala srbsko četo znanega vojvode Gligora Porečkega. Boj je trajal več ur. Mrtvih je bilo 19 Bolgarov 7 Srbov je bilo ranjenih. V okolici Poreča so vedni boji med Bolgari in Srbi.
Ko se je vrnil Hilmipaša iz Seluna, je pomnožil vojaške straže. Srbske čete so se umaknile na planine in se ne bi ejo s Turki. Turške čete imajo večje boje z Bolgari. Pri Velmevcu so Turki ubili dva Bolgara in pet ujeli, ostali Bolgari so pobegnili; turška vojska je imela velike izgube. Pri Kičevu so bili mrtvi trije Bolgari in pet Turkov. Tudi med Grki in turško vojsko so večji boji. Pri Idosu je padlo pet Grkov, pri Aj-tosu so Turki ranili 20 Grkov in zaplenili 80 pušk.
Pri Resovu se je spopadla bolgarska četa vojvode D a s k a l n a s turško vojsko. Turki so izgubili enega juzbašo (poročnika), dva čauša (narednika), pet vojakov in enega orožnika. Vstaša sta bila le dva mrtva. Turški vojaki so se maščevali. Vdrli so v Resovo, ubili tri osebe ter trupla vrgli v ogenj; polili so 15 hiš s petrolejem ia zažgali, odpeljali so 11 kmetov in zapuščajoč razrušeno vas so ubili še 9 oseb. Ostali ljudje so zbežali na planino.
Pri Grbašu je bolgarska četa poslala nekaj Turkov v vas, da jim pnneso hrane. Turki so šli v vas, in ondi zbrali do 50 oboroženih Turkov, da napadejo četo. Bolgari se jim ustavijo, ubijejo 29 Turkov ter zbeže na planino. Vsled tega turški vojaki kar divjajo proti kristjanom
IzOrahova je armenski razbojnik Islam odpeljal na planino tri Srbe in naznanil sorodnikom, da vse tri ubije, ako mu ne pošljejo 300 lir (blizu 8000 K.)
Isto je storil turški razbojnik S e f -k i j a, a so ga kmetje nedavno ubili blizu Prilepa, ko se je vračal v Bitolj. Turška vojska pa je vsled tega zaprla več kmetov. Oče Sefkijev se je maščeval Zbral je več razbojnikov, napadel vas Magilo, ubil 9 oseb in dva otroka. Ljudstvo je prestrašeno, ker turška vojska jih ne brani.
Hilmi paša je še v Bitolju Nedavno je Sel z avstrijskim agentom Miillerjem v Lerin Med potjo je Miiller obolel in odpotoval v Solun, kjer je umrl. Mi Makedonci z njegovo smrtjo nismo nič izgubili, pač pa avstrijska diplomacija spretnega člana.
Morda ste čuli, da je bolgarska četa vjela in odpeljala na planino Angleža Vilsa, ki je bil uradnik pri tukajšnji tobačni režiji. Vzdignilo se je proti četi do 1000 vojakov in orožnikov. Ljudje pa govore, da je Vils zvit človek. Pustil se je vjeti od čete, da si ž njo deli odkupnino. Take stvari se pojavljajo v Turčiji, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača, kdo ukazuje in kdo posluša . . .
liusko-japonska vojska.
Vsled vročine kuga na bojišču ?
Godzjadan, 4. avg Kitajci, ki prihajajo iz krajev, zasedenih od japonskih ar mad, pravijo, da je okužen ves zrak, kjer stoji petero japonskih armad, vsled neštevil-nih mrtvih trupel človeških in živalskih — Trupla so bila večinoma le malo zasuta ali pa so kar ležala na zraku. Vsled neznosne vročine in dežja so začela trupla grozno gniti Japonci zakrivajo kolero in kugo, ki je nastala med njimi-
»Admiral Senjavin". Pomorski glavni štab objavlja v ruskih listih sledeče: O posadki obrežne oklopnice „Admiral Senjavin" poroča iz japonskega vjetništva vrnivši se duhovnik oče Sozima, da med bitko v Cušimski cesti ni bil od cele posadke na ladji noben ubit in da se vsa posadka nahaja v vjetništvu.
Rusi na Sahalinu.
350 lokomotiv iQ
Vladi
„Keisho dva ra-
250 jeklenih mostov, 2000 jeklenih vozov.
Ruski torpedolovoi vostoka.
Tista dva ruska torpedolovca, ki sta kakor smo včeraj brzojavno poročali, ušla iz Vladivostoka, sta se pojavila pred Kje. njenom in obstreljavala japonsko vojno ladjo »K e i s h o M a r u", na kar sta se hitro vrnila v Vladivostok. Na Maru" sta bila dva moža ubita, njena.
Sibirska železnica.
M a r i n s k i , 4. avgusta. (Uradno.) Sibirska železnica bo 1 4 t. m. ustavila prevažanje zasebnih tovorov. Ljudstvo bo moralo tovore prevažati na stari sibirski poštni cesti. Rusi ob Tumenu. London, 4. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Genzana: V severni Koreji so dobile ruske čete pojačenj. Pri Herjenu stoji 30.000 mož, pri Hunčanu severno od Tumena pa ravno toliko. Čete se utrjujejo in nameravajo, ustavljati japonsko prodiranje. Gibanje obeh armad je vsled močnega deževja zelo otež kočeno.
Rusi v Mandžuriji.
London, 4. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Moji: Rusi imajo v Mand žuriji 20 armadnih zborov, vsak ima dve diviziji po 15 000 mož. Vseh topov je 800. Iz Rusije dohajajo vedno novi topovi. Li-nevičeve glavna sila je postavljena v črti od Pahmenhena do Chanhuna. Linevič je zel« delaven. Doslej še ni močnega deževja. V armadi razsajajo kužne bolezni. Japonska armada je zdrava. V Mandžuriji osredotočujejo Rusi svoje čete preti japonskemu središču. Prednje straže so ponekod oddaljene ena od druge komaj 1000 metrov. Okoli Fakumena se pojavljalo močna ruska ejačeaja okoli 300000 mož.
Tokio, 4 avgusta. Japoncem so se 31. julija udali ruski guverner, 70 častnikov in 3200 mož.
Japonoi v Mandžuriji.
New-York,4 avgusta. „New York Times" poročajo: Japonci nameravajo Mandžurijo obdržati. Železnico iz Soeula de Fusana bodo s 150 milj dolgo progo podaljšali in zvezali s kitajske vzhodno železnico. V Ameriki so naročili
Gautschevo ministrstvo.
Dolgotrajna Gautscheva želja je, da bi se izpremenilo njegovo ministrstvo v parlamentarno. A na najvišjem mestu so sklenili, da se ne ugodi tej želji, ker ji nasprotuje mnoge poslancev in tudi drugi krogi. Gautschevo ministrstvo ostane kot nadaljevanje Korberjevega ministrstva brez Witteka na čelu uprave.
Krediti za državne železnice.
Dunajski uradni list je priobčil zakon s katerim se dovolijo krediti za zgradbe novih prog. Vsi krediti znašajo od 1. 1905. do 1. 1908. K 147,774.000. Krediti se po-razdele tako: Za železnico čez Ture za leto
1905.	K 8 040 000, za 1. 1906. K 12,000.000; za železnico Celovec (Beljak) Gorica-Trst-sv. Andrej za 1. 1905. K 43 700.000, za leto
1906.	K 2,769000; za Pirnško železnico za 1 1905. K 5,922 000, za 1. 1906. kron 2,769.000. Od 1. 1905. do L 1908. se dovoli skupno za železnico čez Ture K 55,546 000, za črto Celovec-Trst K 79,429.000 in za Pirnško železnico K 8691.000. Za pomno žitev voz na državnih železnicah se dovoli letos 11,800.000 kron.
Novi člani gosposke zbornice.
»Prager Tagblatt" poroča z Dunaja: Jeseni nameravajo imenovati več novih članov za gosposko zbornico. Imenovanih bo več velikih industrijcev, bankirjev in učenjakov. Člani gosposke zbornice postanejo baje sledeči vseučiliški profesorji: dvorni svetnik Told in botanik Wiesner na dunajskem, profesor Ulbrich na praškem nemškem in dvorni svetnik Br£f na praškem češkem vseučilišču.
Kriza na Ogrskem.
Predvčerajšnjim je odpotoval Banffy k grofu Juliju Andrassyju. Emerik Szivak je naprosil pismeno predsednika liberalne stranke barona Podmaniczkega, naj 17. avgusta skliče strankino sejo, na kateri se bo skoro gotov« liberalna stranka razpustila. Časopisje razpust liberalne stranke vedno bolj pozdravlja, češ, da s tem izgine i z -dajalstvonad domovino. Pod-maniczky bo vprašal Tiszo, kaj storiti, nakar ukrene potrebno. Iz liberalne stranke je izstopil poslanec Justin Barocs. Vsi občinski in okrožni notarji v mosonyški sto-lici so sklenili, da tudi prostovoljne vplačanih davkov ne bodo sprejemali. Odkloniti nameravajo tudi vse osebe, ki se prostovoljno javijo k novačenju.
Rusija.
Izgredi v Dinaburgu Stavku-joči delavci so priredili v Dinaburgu izpre-vod. V novem mestu so se spopadli z vo jaki. Častniki so ukazali streljati. Ubitih je bile 10, ranjenih pa jako veliko oseb. Pri pogrebu treh žrtev na judovskem pokopališču je priredilo kakih 1000 oseb proti; vladno demonstracije. Izgredniki so prisilili
Dalje v I. prilogi-
I. priloga 178. štev. »Slovenca" dne 5.« avgusta 1905.
trgovce zapreti prodajalnice. Razburjenje je veliko in mnog« prebivalcev je zapustilo mesto iz strahu.
Položaj na Ruskem Poljskem. Poostril se je položaj v varšavskih livarnicah, kjer delavci stavkajo. Stavkujoči delavci so metali kamenje v neko prodajal-nico za dišave in nevarno ranili blagajni-čarko. Delavci največje parne pekarne v Sladevicah so pričeli stavkati, vsled česar se boje, da se podraži kruh Zaprli so veliko socialistov. V Novem Minskem so umorili 36 oseb, med njimi šest mladih deklic.
Vojaške sodišče v Hersonu je sodilo predvčerajšnjim zvečer 31 vejakov, ki so bili ebdolženi napada na polkovnika Davidova Pet vojakov so ebsedili na smrt in jih bodo ustrelili, štiri so obsodili v dosmrtno, oziroma 201etno ječo, 22 so jih pa »prostili.
Končana stavka železničarjev. „Nov. Vremja" poroča iz Novo-rosika: Stavka na Vladikavkaški železnici je končana. Zaprli so glavne agitatorje.
Vatikan in Kvirinal.
»Pol. Korr." poroča iz Rima: Veliko pozornost je obudilo, da so položili rimski katoliški občinski svetniki skupno s svojimi liberalnimi tovariši ob obletnici smrti kralja Humberta venec na njegov grob. Iz tega sklepajo, da je hotel papež Pij pokazati, da želi sprave s Kvirinalom.
Pomnožitev angleške vojne mornarice.
Angleška admiraliteta je naročila 12 novih torpedov k za službo v varstvo angleškega pomorskega obrežja.
Najnovejše gibanje med avstrijsko socialno demokracijo.
Dunaj. 31. julija. Konflikt med češko sooialnodemokraško stranko in dunajskim strankinim vodstvom je precejšnjega pomena. Spor med revizijonisti in protirevizi-jonisti, Beblovci in Bernsteinovci, se je sedaj pojavil tudi v Avstriji. Doslej se je na Dunaju socialnodemokraška stranka združevala z liberalno buržoazijo proti krščan-skosocialni stranki. Na Češkem je socialno-demokraško delavstvo inteligentno in je uvidelo, kako brezmiselna je gonja dunajskih socialnih demokratov proti »klerikal-stvu". V falkenavskem rudniku so se delavci popolnoma ločili od avstrijskega skupnega socialnodemokraškega vodstva.
Nemška sodba o ponemče-vanju poznanjskih Poljakov.
Neki stari poznanjski Nemec priobčuje v nemških centrovih glasilih sledeče : »Vsak Poznanjec, ki se spominja starih časov, vč, da se preje Poljaki in Nemci živeli v veliko večjem sporazumljenju kot sedaj. Vzrok je bil ta, da smo nemški in poljski, katoliški in protestantski otroci posečali skupno iste šole, kjer so poučevali nemščino in poljščino, bodisi na ljudskih šelah, bodisi na poljski katoliški gimnaziji, posvečeni Mariji Devici. Tega so pohajali tudi protestantski Nemci. Nemški starši se niso bali, da bi se tu njihovi sinovi poslovanili. Na Marijini gimnaziji se berejo vizvestjih nemška imena: Annus, Treppmacber, Schme-dicke, Grossmann, Gratz, Fehlan, Bilefeld itd. Ta imena so še sedaj znana in vsakdo tč, da so to bili in ostali pošteni a trdi Nemci. Cd bi bilo ostale pri tem, bi bilo razmerje med Poljaki in Nemci tolike boljše kot je v naših dneh. Ko je prišel leta 1840. kralj Friderik Viljem IV. v Kujavien, je pozdravil ondotne kmete poljsko : ,Vitam vas, moje dzieci' (Zdravo, deca moja). Poljaki so bili lega veseli." — Razumnejši izmed poznanjskih Nemcev pevdarjajo, da vse nemško naseljevanje prav nič ne pomaga. Tudi Friderik Veliki je naselil na Poljsko Bamberžane, pa so postali katoličani in so sedaj najbolj bojeviti in vstrajni Poljaki.
Boji med belimi in zamorci v Ameriki.
V newyorškem mestnem delu San Juan Hill se vrše večkrat hudi poulični boji, v katerih preteče več krvi, kakor so jo pre-lili Američani v špansko - ameriški vojski pri navalu na San Juanske višave. Neravno v prijateljskem razmerju žive »črni* in .beli" v navedenem mestnem delu in ob najmanjši priliki se vnamejo krvavi boji. Nedavne je peljal iz usmiljenja neki mladi zamorček nekega slepega belca. Belcem se je pa zdelo grozno drzno, da se je upal dotakniti zamorec belca, in pretepli se oba. Nato se je pričtl med zamorci in belci splošen boj. V rokah zamorcev so zablesketale britve, v rokah belcev pa revolverji Približno tisoč oseb se je udeležilo boja. Ženske so pa skozi okna in s streh metale na borilce psovke, krompir, čebule in vrelo vodo. Policija se je morala umakniti in šele čez eno ur.> je došlo 300 policistov. A dasi se si bili črni in beli v laseh, jih je navzočnost policije, ki jih je motila v njihovi zabavi, tako razjezila, da so skupno napadli
„plavce", kakor pravijo newyorškim stražnikom miru in reda. Šele po nadaljnem dve-urnem boju se je posrečilo „plavcem", da so napravili red. V bolnišnicah je bile nad 50 ranjencev, a mnogo so jih poskrili po zasebnih hišah. A najlepše še pride. Policijski načelnik se je bal, da se boji ponovč in je ukazal, naj prenočč vsi službe prosti policisti na policijskih stražnicah. Nekaj dni pozneje je pustil alarmirati načelnik policijo, a ed 250 službe prostih mož so bili le trije v stražnicah.
Napad na sultana.
Iz Carigrada poročajo, da je iz sultanove palače izginil neki visok dostojanstvenik, ki je bil kompromitiran pri na padu na sultana. Preiskava o povzročiteljih napada je dognala, da so povzročili napad na sultana mednarodni anarhisti. Kliub temu pa turški vladni krogi trde, da so vpleteni v zaroto tudi Bolgari, Armenci in Mlado-turki.
Turki in Albanci.
Belgrad, 4. avg. Iz Priz'ena poročajo, da je sultanov odposlanec Šakir-paša z Albanci sklenil dogovor. Takir paša je obljubil, da Albancem ne bo treba plačevati davkov, da bodo vsi uradniki Albanci in da se jim bo dovolilo nositi puške.
Podržavljenje zasebnih železnic.
Železniško ministrstvo je naznanilo upravnim svetom .Severne železnice*, »Južno severne nemške zvezne železnice", .Družbi državnih železnic", in »Aspangski železnici", da namerava ž njimi jeseni pričeti pogajanja o podržavljenju.
Stalni obrtni odsek.
V včerajšnji seji so odobrili § 130 c I odstavek ki določa : Obrtne zadruge v onih političnih okrajih, ki obsegajo večino obrtnikov, se naj zvežejo v okrajne zveze. Teritorialno okrožje teh zvez določa deželna oblast. Okrajne zveze naj vstanav-ljajo teritorialne zveze. Drugi odstavek § 130 c določa, da je glavni namen obrtnih zadružni zvez sodelovati v obrtnih zadevah pri oblastvih in pri trgovskih in obrtnih zbornicah Odsek je odobril nadalje §§ 130 do 131 m. Prihodnja seja v torek z dnevnim redom: Vsposobljenostno izpričevalo.
Književnost In umetnost.
*	Vojska na daljnem Vzhodu.
Ravnokar je izšel in bil razposlan 15. in 16. snopič »Vojske na daljnem Vzhodu". Cenjeni naročniki naj nam blagohotno oprostč toliko zakasnitev, založništvo upa, da v bodoče ne bo pri izdaji več nobenih zaprek. Opozarjamo p. n. občinstvo na to velezani-mivo delo, ter naznanjamo, da so še vsi do-sedaj izišli zvezki na razpolago.
*	,,Dom in Svet" obsega v osmi svoji številki: Lea Fatur: V burji in strasti. Povest. (Dalje.) — Silvin Sardenko: Rodni zemlji s tujih tal. — Fr. S. Fmžgar: Srečala sta se .. . Vsakdanja povest brez konca. (Konec.) — Anton Medved: Kritiku. — Anton Medved: Poetu. — I. Lah: Zavožen voz. Slika. — Anten Medved: Ob studencu. — Bajda Kozak: Ukrajinsko vprašanje. (Dalje) D. E. Lampe: Glagolica na Slovenskem. — Adolf Robida: Henrik Ibsen. Slovstvena študija. (Dalje.) Janko Jovan: Domači obrti na Kranjskem. (Dalje.) J. K.: Rodbinski priimki na Slovenskem. Napravljeni iz krajevnih imen. (Dalje.) — Književnost. — Glasba. — To in one. — Sah in skrivalnica na ovitku.
—	Slike. Na barju. M. Jama. — Pri vodnjaku. M. Jama. — Sveti Anton puščavnik. Kip F. Tenčiča. — Grof L. Tolstoj orje E. Rčpin. — Iz sarajevske prvostolice: Kronanje Marijine. — Oltar v Stopičah. — Oltar s prižnico v Stopičah. — Morska bitka pri Cušimi. — Iz »stare" Ljubljane: Kapela sv. Jurija na Gradu. —■ Nagrobni spomenik papežu Leonu XIII. Osnutek Ta-dolinijev. — Blejski grad z novo cerkvijo.
—	Iz »stare" Ljubljane: Marijin trg. Fotogr. J. Vesel, Ljubljana. — Pogorišče v Horjulu. Fotogr. J. Kotar, Ljubljana. — Janez Trdina.
—	Mokronoško žezlo. Narisal L. Fettich-Franckheim. — Uporna oklopnica »Knjaz Patjomkin". — Nemiri v Odesi: Množica pred opero. — Japonska vojna pekarna. — »Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe zaznanstvo in ilustracije. — Založnik in lastnik »M a r i j a n i š č e".
—	Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
—	Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »M a -r i j a n i š č u".
*	Nlal potni brevir, katerega ponuja tvrdka .Aleys Mayer iz Fulda", ni zaloga te tvrdke, temveč je izšel v Belgiji, druga izdaja pa pri Pustetu v Režnu; obe izdaji se dobita v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani s privezanim
proprijem vred; na zahtevo se dopošlje tiskovni vzorec obeh izdaj. Poštnioe prosta pošiljatev.
Po svetu.
AmeriSki zdravniki za le-potičenje ženi. Newyorška policija je sedaj jela preganjati in zapirati ..zdravnike", ki strašijo po ameriških mestih in ljudi goljufajo, da je groza. Ti »zdravniki" se namreč bavijo z lepotičenjem že nI Iz-ravnujejo nosove, napravijo ušesa majhna, popra ljajo krive prste, odpravljajo mazolje, izlikajo gube in odpravljajo dvojne bradice debelušnih gospa in gespodičen. Seveda so jim šle vse ženske na lim. Ti »zdravniki" so bili organizovani v »Zavodu in zdravilišču za plastiško negovanje lepote in izpopolnjevanje obrazovih črt". Na;eli so žene, ki so prišle v čakalnice dotičnih zdravnikov in navzočim damam priporočale zdravnika in jih strahovito nalagale. Vendar se newyorške dame uvidele, da vsa umetnost teh zdravnikov ničesar ne zmore in da je narava kruta, ker se ne da obvladati od ljudi. Zato se jele tožiti »zdravnike". Policija je bila hitro pri rokah in je »zdravnike" vtaknila v luknjo. Neka dama se je pritožila, da ji je neki tak zdravnik obljubil, da ji odpravi vse gube. in ji računal za dva tedna 800 mark, gube pa so ostale. Dama toži, da je sedaj njen obraz še grši. »Zdravnik" pa protestira, češ, da njenega obraza sploh ne more napraviti gršega, kot je že, in se baha, da ga je celo olepšal. Ponosno pravi: »Ona je pozabila, da sem njenemu nosu s pomočjo notranjih vbrizg-ljajev dal uprav čarobno, ravno obliko."
Nevesta, ki odpelje svojega ženina. Dostikrat se dogodi, da kak bogataš odpelje ubogo deklico in se z njo po roči, zelo redkokedaj pa, da uboga deklica odpelje bogatega aristokrata. Ta slučaj se je pa zgodil pred kratkim na Ogrskem v Velikem Varaždinu. Neki veleposestnik, baron, se je zaljubil v neko lepo, a ne preveč premožno dekle. Zasnubil je je in bil seveda z veseljem sprejet od staršev. Starši baronovi so se pa seveda na vse kriplje branili te zveze. Ker vsa prigovarjanja niso nič izdala in je zaljubljeni ženin že določil dan za poroko, so ga starši kratkomalo zaprli v nek grad. Mlademu baronu se je pa posrečilo obvestiti nevesto o svojem zaporu in svoji hudi usodi. — Deklica pa je sklenila osvoboditi ženina in je s svojim očetom od potovala h gradu, kjer je njen ženin zdiho-val. Oče je podkupil služabnike gradu s precejšnimi vsotami, šel z deklico v grad, osvobodil barona in vsi so se srečno in veselo vsedli na vlak in jo popihali proti nevestinem domu, kjer se je vršila poroka. — Sedaj čakata novoporečenca še blagoslova moževih starišev, ki se bedo pač udali.
Kako se izpreminja milijon. Pred kratkim se v Samari na Ruskem na železnici odkrili 4 škrinje, dospele z bojišča. Na njih je bilo navedeno, da imajo v sebi hišne potrebščine »Rdečega križa". Ko so škrinje odprli, so našli, da se v njih nahaja okrog milijon denarja v zlatu, srebru in papirju. Orežništvo je pričele stvar preiska-vati, a naenkrat so vse zakrili. .Novosti" sedaj pišejo: Da se na bojišču in povsedi v Rusiji javno izborno krade, to ni niti več zanimivo. Zanimivo pa je, kar se je zgodile potem, ko se ukraden in anonimno doposlan denar pričeli šteti. Prvo uradno štetje je našlo v skrinjah 900.000 rubljev. Komisija za pregledovanje je pri drugem štetju našla 640.000 rubljev. Tretje štetje je izkazalo 600000 rubljev. Ta denar bodo šteli še drugod najmanj lOkrat in vsakokrat bodo manj našteli. Naposled bodo našteli le šest rubljev in toliko pa lahko pošlje domov vsak vojak Prijeli ga bodo le radi tega, ker denarja ni poslal po pošti, ampak v škrinji; zaradi tega bo plačal 6 kopejk globe. Za druge stvari bedo vračunili 5 rubljev in 94 kopejk in tako bo naposled skrivnostni milijon v pomirjenje javnega mnenja izginil v — nič.
Hitrost čebele. Ko čebela izleti iz čebeljnaka na polje nabirat medu, preleteva približno 40 milj na uro; ko se pa vrača, napolnjena z medom, napravlja v eni uri komaj 12 milj.
Delovanje Miss Alice Roose-veltove. Hčerka ameriškega predsednika ima železne živce. Neki ameriški štatistik je izračunal, da se je v 15 mesecih udeležila 403 dinejev, 350 velikih plesov in 300 prijateljskih večerov. Miss Alice je neumorna plesalka. Udeležila se je tudi 680 čajnih večerov in je napravila 1700 obiskov. Pedala je roko 32.000 osebam in ss udeležila šestih porok svojih prijateljic. Vrh tega pa se bavi Alice Roosevelt z vsemi športi.
Kaj SO otročiči? V nekem gali-škem mestecu je dala učiteljica učencem naloge, naj popišejo, kaj se otročiči. Desetletno dekletce je napisalo tako-le : »Otročiči so najmlajši ljudje, kar jih ie. Pri nas je samo po eden, in ko začenja tekati, pride
drugi in je potlej otročiček. Na naši ulici je zelo mnogo etrečičev. V vsaki hiši eden, in zdaj, ko solnce sije, so vsi na ulici in se šele vidi, koliko jih je. V nekaterih vozičkih jih sedi po dvoje ; eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi; ti se imenujejo dvojčki in so si tako podobni, da misliš, če gledaš enega, da vidiš drugega. Otročiči se zelo mili in dobri, ko spe. Ce jih pa umivajo, ali če se ponoči zbude, pa vpijejo in treba je hoditi ž njimi v eno in drugo stran in tresti jih in peti. Vsak je bil nekdaj otročič. Ded tudi, pa takrat ni bil tak kakor zdaj Las še ni imel in tudi ne bele brade ; take pravi mama, ki ga je že takrat poznala. Otročiči nimajo zob in v ustih nič drugega, kakor kazavec. Odkod se otročiči dobe, ni zatrdno znano. Eni pravijo, da jih prinese štorklja, drugi pa, da se dobe pod zeljnatimi glavami".
Zena pozvala moža na sestanek. Pred kratkim se je javil dunajski policiji trgovec Beerhod, ki je povedal, da se je 19. julija oženil z ogrsko pevko Josi-pino Weiner. Takoj drugi dan po svatbi mu je zmanjkalo žene. O njej ni dolgo ničesar slišal. Pred nekoliko dnevi pa dobi od nje pismo, v katerem ga prisrčno prosi za sestanek v Pratru. Mož jo je res čakal in čakal, a ne dočakal. Končno se je ves truden od dolgega čakanja vrnil domov, kjer ga je pa čakalo veliko iznenadenje. Vrata njegovega stanovanja so bila odprta in večji del pohištva odnešen. Vratarica mu je povedala, da je vrata odprla soproga ter dala odpeljati pohištvo. S pismom ga je premotila da je odšel od doma.
Sodi iz papirja. Popolnoma novo in posebne vrste uporabo je našel papir v tem, da so pričeli delati iz njega sode. Vinogradniki na Grškem, ki so b z največjo težavo zamogli dobiti les za sode — ker so tudi stroški za dobave lesa preveliki — s« sklenili rabiti papir za sode, in tega sredstva se poslužujejo sedaj skoro pe vsej grški deželi.
Kako ravnajo v Ameriki z avtomobilisti. Oblasti v Rije, bogatem predmestju njujorškem, so policistom izrecno naročile, da store kolesa takih motorjev, ki se na dano povelje ne bi hoteli ustaviti, nerabne z revolverskimi streli. Seveda ni lahko zadeti ravno kolo brzo dirjajočega motorja, a vendar izkušajo policisti izvršiti to povelje. V nedelje sta dva policista streljala na en tak motor, a zadela nista voznikovega kolesa, ampak njegovo nogo. Seveda je bil učinek isti — motor se je takoj ustavil. Ranjenega voznika sta policista zavezala in pripeljala na policijsko postajo.
Opozicija, ki jo plačuje država. Kanadski parlament v Otavi je te dni ustanovil posebne vrste urad. Ob priliki urejevanja uradniških plač je zvišal parlament tudi dijete poslancem, obenem pa je sklenil ustanoviti nov urad: urad opozicije. Ta predlog je bil utemeljevan s tem, da je v interesu države, da opozicija nadzoruje delovanje vlade. Ko dobiva voditelj opozicije svojo plačo od države, ima dovolj časa, da vse sveje delovanje obrača v javne korist. Predlog je bil sprejet. Za novo mesto so določili 7000 dolarjev letnih dohodkov. Tudi avstralski parlament je pred kratkim sklenil, nagraditi voditelja opozicije.
Muzikalični vladarji. Slavna virtuozinja na klavirju, gdč Osipova, je kon-certovala na vseh evropskih dvorih in je povedala nekemu pariškemu listu sledeče zanimivosti: Evropski vladarji ne pojejo samo ampak imajo celo talent. Nemški ce sar ima n. pr. tako lep bariton, da bi krasno uspel na vsakem odru. Španska kraljica-mati bi bila postala slavna pevka, da ni postala kraljica; ima namreč krasen mezzo-sopran. Pokojna kraljica Viktorija je tudi imela lep glas Njena učiteljica petja in ona sta večkrat skupno peli pred celim dvorom. Švedski kralj Oskar ima slab tenor, ruski car ne poje nikdar, ampak žvižga. Sultan Abdul Hamid se je tudi učil muzike; ima ogromne orgije, na katerih improvizira. Bolgarski knez Ferdinand poje bas. Belgijski kralj je v mladosti pel tenor, sedaj izvan-redno lepo svira na glasovirju. Posebno lepo svira Wagnerjeve skladbe, ki jih zna vse na pamet. Italijanski kralj Viktor Ema-nuel poje najrajši otožne pesmi, a grdo. Nizozemska kraljica Viljemina ne trpi, da bi se v njeni okolici sviralo ali pelo, medtem ko njen mož jako ljubi godbo.
Pevka in reveži. Slavna pevka Evgenija B u f f e t , o kateri gre glas, da je ena prvih svetovnih umetnic, zelo ljubi reveže, ^sled tega se je odločila, da bo prepotovala svet kot pevka in bo polovico čistega dohodka dala revežem onega mesta, ' v katerem bo pela, polovico pa revežem svoje domovine. Ko se vrne domov, ne bo več nastopala na odru, ampak bo posvetila
! vso svojo pozornost revežem, j -
Spominjajte se
i »Družbe Sv. Cirilu In MetuilSi"
Kovice Iz Zasorja ob Savi.
Svojim ljudem se je zameril pri zidanju konsuma Cobal. Majalo se mu je. Da bi pa obroč zopet trdno zvaril, je napravil dva shoda, češ po »farjih" malo udarim, pa me ima zopet vse rado. Sklical je prvi shod dne 16 julija pri Mullerju v Bevškem. In služil je tedaj od 10. dopoldne naprej — knofov gotovo ne.
Zvečer 16. julija je bil pa v Bevškem tepež, pri katerem so enega odnesli s težkimi ranami obloženega. Dopoldne Cobal — zvečer žendarmerija!
Drugi shod pa je imel Cobal dne 23. julija v Zagorju v Miillerjevi hiši. Poviševal je „farje" in hvalil klerikalizem.
Zvečer 23. julija je bil pa boj v Zagorju, in nekemu posestniku so pokradli pol niive krompirja.
Tepež je bil zopet 30 avg. eb žegnanju v Katedrežu. Doiični gostilničar ima veliko dobička. — Isti dan je bil boj tudi v Toplicah. — O, ta ljuba pijača, in pa ta .blagodišeči duh", ki vam prinaša tako omiko in tako prosvitljenost. Ponavljajoči se tepeži in rastoča surovost sta go tovo sadova probujenosti!
Zamaknjena devica še »farba" brihtne in razsvitljene ljudi. Sedaj vidi in govori s sv. Ano, ki je rekla, da sme piti le vino in pivo, vode pa ne. In glej! Njene .ovčice" so zložile koj 74 K, da ji ni bilo treba na poti v Tujnice, kamor je romala, piti vode. — Smilijo se nam te dušce; pa če so tako nespametne, naj jih pa le osmuče.
Elektrika pod zemljo bo zasvetila 18. avg. iz nove elektrarne. — Kdaj se bo pa občina kaj ganila za luč?
Novo hišo bo zidal v Zagorju ob poti v Kotredež Jan Jermene c. — Podrl pa je staro barako nasproti šoli posest. M a u e r.
Dvojezični napisi sedaj počivajo. Za nemštvo vnete gospode skrbi, kaj bo, če jih res začno obešati. Naj se le boje. Slovenska zavednost raste in bo še bolj. Koliko pa nesejo sedaj v občinski hiši shranjene tablice? Zakaj niste raje onega denarja, ki je šel za tablice, naložili, da bi prinašal kaj obresti, in bi ložje plačali dolgove topliške šole?
V topliški šoli pravijo, da ni vse v reda. Sliši se, da ne bo po rožicah dišalo.
Birmo bomo imeli 13. avg. Prodajalci naj za tedaj preskrbe knjigo: .Šolski molitvenik". Dobijo ga v „Katol. bukvami" v Ljubljani.
Menjiške novice.
Mlekarna silno hitro napreduje, dasi obstoji šele dva meseca. Sedaj pride v mlekarno že vsaki dan okoli tisoč litrev mleka. Meseca julija se je prodalo 1200 klg. surovega masla. Da je to velikega pomena za posestnika, ki dobi začetkom meseca gotov denar ni treba povdarjati.
Predaval bo v nedeljo po pnpol danski službi božji v društvu visokošolec g. D a v o r i n Gorjanec. Pri tej priliki bo tudi ustanovni shod novega tambu-raškega zbora. Oglasilo se je že precej tam-burašev in tamburašinj.
Podzemeljska jama na Do-benem je zelo zanimiva. Notri je jezerce, da bi se po njem lahko s čolnom vozilo. Tudi 'epi, veliki kapniki se nahajajo v njej.
Okoli sto udov Marijine družbe in izobraževalnega društva je pohitelo pretečeni ponedeljek na Brezje in sv. Višarje. Pri obojni službi božji je krasno prepeval društveni zbor pod vodstvom pevovodje g. Petra Liparja. Slovenske pesmi so zlasti v Trbižu pred farno cerkvijo privabile slovenske ondi bi vajoče vojake, pri Nemcih pa vzbudile občno pozornost Na J^senic-ih smo zapeli na kolo dvoru: »Hej Slovani!"
Romarjem, ki gredo skupno na sv. Višarje, naj bi njih vodniki priporočili domače hiše in prodajalnice, ker so nek; tiri gori naši n jhujši verski in narodni nasprotniki. Vodniki naj se pa pop ed v župn šču informirajo
Nova šola v Jaršah se že zida. Delo je prevzel domačin g. Ivan Grego r e c Ali bodo Jaršani z novo šolo zadovoljni ali ne, to se bo pokazalo v poznejših letih.
Smrt tudi v poletni vročini ne miruje. V petih dnevih smo imeli osem mr-ličev.
TržlšKe novice.
Dve nenadni smrti smo imeli pretečeni teden. G Frančiški Perat in Blažu Ribnikar se je vdrla kri iz grla; v nekaj ■ trenutkih sta bila mrtva. Vendar sta bila toliko srečna, da sta bila previdena za pet v večnost. Blažu Ribnikar je isti dan na Koroškem vtonil brat Resen nauk vsem: Bodite pripravljeni!
Ogenj ! klicali so otroci v ponede ljek popoldne ob 3. Začela je goreti hiša pod župniščem Nevarnost je bila največja, ker je ravno ta del ves na kupu in z deskami krit. Klic po ulicah in žalostno zvo-
nenje je hitro privabilo polno ljudstva. Med prvimi so bili na mestu orožniki. Marljivosti in odločnosti na pomoč prihitelih se je posrečilo ogenj hitro udušiti. Ogenj je pov zročil živ pepel, ki je bil shranjen pod streho.
Sola je bila zaključena v soboto, dne 29. julija. Letno poročilo izkazuje 482 otrok, ki so obiskovali ljudsko šolo in 74 učencev, ki so obiskovali obrtno šolo. Po narodnosti jih je 94% Slovencev, drugi so Nemci in Cehi.
„Društvo sv. Jožefa" priredi svojo veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 6. avgusta 1. 190 5. na vrtu g. Lovro Aljančiča v Bistrici, ne pa pri Kr vinu, kakor je bilo zadnjič naznanjeno Dru-štveniki se kaj pridno vadijo v petju, tam-buranju in igri. Tudi druge priprave izvrstno napredujejo. Naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, če se hoče enkrat poštene razvese ljevati. Vstopnina je 40 vin. — Začetek ob 4 popoldne
Baron Fric Born si je postavil pri Sv Ani letos krasen gradič. — S svojo družino se je pripeljal na avtomobilu srečno ob polnoči 30. julija na svoje letošnje letovišče. Baron dr. Karol Born, brat Frica, ki ima svoja velikanska posestva v občini Sv. Katarina, namerava zidati veliko tovarne za opeko in lončene izdelke. Sploh je baron dr. Karol zelo podjeten Njegova mlada soproga baronica, katero je letos poročil, je dobra katolikinja in se pripelje skoro vsako nedeljo s čilimi konji iz oddaljenega gradu k 10. sv. maši.
Kaj pa to pomeni ? Odbor trži-ške občine je imel 1. avgusta 1. 1905. sejo. Kar predlaga nemška večina imenovanje 6 častnih občanov. Vsi ti so strastni nemški nacijonalci, ki za Tržič nimajo niti trohice zaslug in nekateri Tržiča menda še videli niso. Kaj so storili Tržčanom dobrega grof Barbo, siiimarkovc Riiger, šolski nadzornik Linhart, advokat dr. Schoeppel in drugi ? — Ali ne zaslužita stokrat bolj tega častnega imenovanja gosp. svetnik Fr. Špendal in g. šolski vodja Jožef Kragelj, ki že oba delujeta nad 25 let v Tržiču in sta osivela v svojem neumornem delovanju za blagor Tržiča. Sploh pa o tem še ni izgovorjena zadnja beseda.
Jeseniške novice.
j Mrtvo so našli 3. t. m. zjutraj Terezijo Bradaška 52 let staro ženo tovarniškega delavca na Savi. Ležala je v svojem stanovanju na postelji, oblečena, v eni reki držala srp, v drugi kruh. Umrla je v — pijanosti. Špirit je preveč ljubila, a špirit jo je umoril.
j Splošna nevolja vlada po Je senicah Ob 9. dop. 4. t m so naenkrat občinstvu zaprli cesto, ki pelje z Jesenic na Savo čez železniško progo, odprli pa so predor pod progo in novo okrajno cesto z Jesenic mimo pošte na Savo. Ljudje, vozovi so se morali vračati nazaj, ker ni bilo prej nič naznanjene. kdaj se cesta zapre Skrajna brezobzirnost do občinstva! Da bi bili obenem odprli vsaj preloženo državno cesto mimo novega kolodvora in bi bil odprt tudi novi kolo dvor! Toda ne, cesta še ni zdelana in treba je po dolgem ovinku onstran proge k staremu kolodvoru.
j Napisi, ki prepovevujejo pot po stari cesti čez železniško progo, so tako majhni, da jih ni moč brati, če ne greš prav zraven, in še moraš napenjati oči, da bereš napis. V treh jezikih so ti j napisi, v nemškem, hrvaškem in laškem, j samo v slovenskem ne! Res lepa i je ta ! Na vseh ketih in krajih nas prezi-| rajo !
| j Predor pod železniško progo je nekaj posebnega. Dvomimo, jeli se še kje j na svetu nahaja kaj takega. Pač, po velikih mestih so taki podzemeljski predori, kanali, po katerih se odteka nesnaga. Menimo, da tudi tu ne bo manjkalo nesnage. Predor je 70 m dolg a tako nuek, da odrasel člo vek skozi ne bj mogel nesti ničesar na glavi. Vse vprek zabavlja čez to spako Kdo si bo ponoči upal v to luknjo, v kateri še nobena luč ne gori!
j Luči naj se postavijo tudi ob novi okrajni cesti z Jesenic na Savo ! Potreba jih je.
j Občni zbor strokovnega društva bo v nedeljo 6. t. m. ob 3. pop. v društvenih prostorih »pri Jelenu". Kolikega pomena bo to društvo za delavce, ako bo tako delovalo in napredovalo kot dosedaj, pokaže že račun 1. upravnega leta V 11 mesecih obstanka je društvenega premo ženja že 292622 K, podpore bolnikom pa se je dalo ta čas 1093 72 K, pogrebne podpore 182 42 K, potne podpore 33 90 K. Delavci, oklenite se tega društva, ki je res naše društvo, in imate samo delavci v njem besedo, pa nihče drugi ne!
Idrijske novice.
i Gojenci kadetske šole v Idriji. Pretečeni teden so bili več dni pri
nas gojenci c. kr. kadetske šole. Odišli so v nedeljo zjutraj krog pol 7. ure. Menimo, da bi Avstrija še ne razpadla, ako bi tudi prihodnji častniki se navadili ob nedeljah opraviti svojo versko dolžnost. Nedeljski počitek se že povsod zahteva, zakaj ga ne bi imeli tudi vozniki posebno še tam, kjer ni sile ali važnega vzroka. In tega gotovo ni pri vojakih v mirnem času Ako so že več dni na enem mestu je menda pač vse edno, ako grelo dan prej, ali dan pozneje stran. Tako mora pa živina ki je med tednom vozila, se vpreči tudi v nedeljo, da vozi vojakom prtljago, in vozniki tak dan tudi maše ne vlove »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in B^gu, kar je božjega", se glasi zapoved. Če se pa ravno v nedeljo odpotuje, da je vsakemu znano, da ti se-livci danes ne bodo pri maši, če se ravno ob času duhovnega opravila dela šunder, ko se znaša prtljaga skupaj, in je radovednih gledalcev vse polno, bi človek mislil da se namenoma taki dan in taki čas odbere. Bi ne škodovalo v delegacijah prijeti vojaškega ministrstva.
i Čipkarska šola. S 1. augustom se je zopet pričela naša čipkarska šola. Strokovna šola za čipkarstvo ima 3 letnike, v katerih se učenke priuče tudi v drugih predmetih. Dosedaj se jih je vpisalo nad 150. Na novo je nastavljena za učiteljico gdč. Leopoldina Peljhan in pričakovati je, da se še kaka učna moč pridobi. Idrija naj bi bila centrala vsega čip karskega vobrta, njegov okoliš sega od Sorce in Železnikov tja doli v Istrijo. Treba bode na večjih krajih ustanoviti šole za pouk v čipkarstvu, katerega naj bi prevzele potovalne učiteljice iz Idrije. Le tako je mogoče, da se naša obrt povzdigne in ne zaostanemo za Nemci in Čehi. Strokovna izobrazba je dandanes na dnevnem redu in pri toliki konkurenci je prav naravno, da oni podleže, katari nima potrebnega znanja.
i Julij Novak, občinski tajnik v Idriji, je objavil v »Slov. Narodu" z dne 11. julija dolgo »Poslane" proti podpisanemu. Poslal sem takoj „Slovencu" odgovor, kar uredništvo lahko potrdi. Da ni bil objavljen, zvedel sem te dni, ker sem bil od 15. julija, ko so se pričele počitnice večinoma z doma. Z isto odločnostjo pa tudi danes odklanjam vse psovke, ki jih je tajnik Novak nagromadil v »Narodu*, prepričan, da se navadno lastna krivda skuša pokrivati s psovanjem in zmerjanjem druge osebe. Kdor je prepričan, da ima prav, pove ob kratkem resnico, psovanje ne kaže posebne olike. Glede na stvar samo omenjam tajniku Novaku, da se moti, ake pripisuje vse »idrijske novice" meni, kolikor pa bom vtegnil, bom tudi v prihodnje poročal, — vedno stvarno kot doslej. Kakor se sam ne dam od nikogar terorizirati, tako tudi jaz odločno odklanjam očitanje kakoršnegakoli »klerikalnega terorizma". Prosto pa je meni kakor Vam pr poročati tega ali onega kan didata, saj sem volilec. Kako pri tem teroriziram, bo svet najlepše razvidel, ake objavite moje pismo, ki je omenjate v .Poslanem". Namesto obilnega psovanja raje obelodanite imenovano pismo. Glede preklica me zanima izjava, da ga je tajnik izročil županu, ki je v petek po volitvi v pisarni meni osebno zatrdil, da ni dobil nikakega preklica. Z gospico J. nisem osebno govoril ne pred volitvijo ne po volitvi do tega županovega zatrdila. Nato sem šele vprašal gospico; jeli res preklicala pooblastili, da ni g. N. in g. Š. na kar je podala izjavo, ki je priložena re kurzu. Dala jo je popolnoma prostovoljno, brez vsakega pritiska, kar potrjuje tajnik sam v »Poslanem" — po osebnem zaslišanju gospice. Sedaj je na županu, da govori, ali je resnično meni dano zatrdilo, ali tajnikove besede, da je dal preklic županu. Na tem mestu konštatiram samo to, da preklica med volilnimi akti, ki sem jih dne 2. junija pregledoval osebno, ni bilo. Kakor je rekurzu priložena izjava, da je bilo pooblastilo preklicano, tako naj bi županstvo priložilo oni preklic, ki ga je tajnik Novak dobil dan pred volitvijo. Ker ga med volilnimi akti ni bilo, sem verjel županu, da ga ni dobil. Ako bi ga bil videl, ko sem pregledoval zapisnike, gotovo rekurentje ne bi bili priložili izjave. Zato sem mnenja, da ne kaže posebnega spoštovanja do uradniškega dostojanstva, ako se preti s privodnim poveljem na podlagi več kot pol stoletja starega paragrafa, ako je županstvo že imelo v rokah zase povoljno izjavo gospice. Mlako laži in obrekovanja iščite torej pri drugih ljudeh, ne pri meni. Toliko za sedaj, ko ima vso zadevo tako v rokah oblastvo, ki bo lahko sodilo pravično, ako ste priložili ono izjavo od sobote pred volitvijo, s katero pravi gospica volilka, da je preklicala obe pooblastili. Za stvarna pojasnila bom vedno hvaležen, na nizkotna zmerjanja se pa nisem in ne bom nikdar oziral, ker j se med olikanci ne psuje. V Idriji, dne 3. 1 avgusta 1095.	Franc Osvvald.
novomeške novice.
n Vročina narašča tudi v Novem mestu. Ž j ob 11. uri dop. je kazal včeraj toplomer v mestu 35 stop. Celzija v senci. Popoldanska vročina pa je dosegla svoj višek zlasti ob izdatnem »široko"-vetru na polju. Tako so merili vročino na griču poleg „Portowald" krog 2 pop. in termometer je kazal nič več kot neverjetno v i -sočino 54 stopinj Celzija. To je menda najvišja številka kar smo jo sploh v Novem mestu doživeli. V svrho kontrole se je šlo s toplomerom na nižje stoječe odprto polje; tam je pala temperatura same na 45 stopinj Celz. Toplomer se je potem nesel visoko držeč in tedaj še ob hudem vetru je kazal še vedno čez 40 stopinj C. Krog 4. ure je veter nekoliko odjenjal in tedaj šele se je vročina posebno huda čutila. Na neki njivi na Drski, pravijo, da je kazal toplomer še tedaj 48 stop. C. V mestu pa še ob 5. uri 45 stop. C. Ljudje seveda na polju ne morejo veliko delati zlasti od poldne do 3 ure. Ce ne bo kmalu dežja, bo še hujša suša kakor lansko leto. Bog nas varuj!
n Griža posebno pri kmečkem ljudstvu, kakor se nam piše iz Novega mesta, močno razsaja. Vzrok je seveda vročina in vživanje preobilice sparjene vode in pri otrocih posebno: nezrelo sadje. Starši pazite na otroke! Ne pustite jim jesti sparjenega nezrelega sadja. Vročina ki jo imamo sedaj zna to sicer nedolžno bolezen, zdatno iz-hujšati, in kaj vse pride iz malomarnosti, to smo komaj pri živeli na miliariji. Tudi odraslim se odločno odsvetuje vživanje preobilice vode sploh. Mlado in staro pije naj za žejo raje mleko, zlasti kislo, nikdar pa ne kar surovega mleka!
n Meteor jako lep se je videl včeraj zelo nizko na severovzhodnem nebu za kapiteljskim zvonikom v Novem mestu okrog četrt na 11. uro ponoči. Zal, da je prekmalu izginil in da je bil tako nizko. Precej za njim je bil videti drug dolg zvezdnat utrink.
n Državna cesta proti kolo> dvoru v Novem mestu je že tako ozka, kakor je, je na eni strani vedno zaprta z gramozom ali z blatom, ter tako ovira javni promet. Za take stvari naj se napravijo posebni skladi kje tik ceste, ne pa na cesti.
n Zopet žrtev Krke. Iz Novega Mesta nam pišejo: V zadnjem času nam dohajajo kar zaporedoma vesti o mladih utopljencih v Krki. V sobeto Pulerjev dečko pri Cegelnici, te dni baje neki otrok zopet pri Balta Vasi, in včeraj zvečer pa zopet eden takorekoč v sredi mesta. Nova žrtev Krke je 14 letni mizarski učenec Jakob Mar-tinčič iz šmarješke fare Njegov mojster g. Kastelic iz Novega mesta se je malo prej istotam (kjer ima Fischer čolne spravljene) kopal, naročil je petem fantu, naj mu prinese obleko gor; pa fantič si je mislil, zakaj bi se tudi jaz ne kopal in hajdi v vodo. Tam je Krka zelo globoka in komaj je bil dečko notri, se je že tudi topil in vtopil. pač so ga precej iskali, pa je bilo vse zaman. Sele danes jutro so ga našli na ravno istem prestoru, kjer je utonil. Skrajni čas je, da se takemu kopanju na prostem, zlasti nedorastlih otrok jod pristojne oblasti ke-nečno že v okom pride. Magistrat pa naj gleda na to, da se javno kopališče prestavi tja, kamor spada, ne pa koncem izlivov vseh kanalov celega mesta! Ker ne mine leto, da ne bi kdo utonil, f li bil brez preteče nevarnosti, bi bilo umestno, da bi se napravile varnostne naprave, to je, da bi se prostor omejil le na plitvest vode, da se za-more prej doseči rešitev. Žil, da imamo tako obilo vode, a se je ne zamoremo posluževati brez preteče nevarnosti.
n Dolenjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, 6 avgusta ob 6 uri popoldne pri »Tučku" vrtni koncert. Vspored : Petje moškega in mešanega zbora. Med od mori ter pred in po končanem vsporedu igra godba mestne garde. Šaljiva pošta, kon-feti itd. Vstopnina: Za člane pevskega društva prosta; drugi plačajo 40 v. za osebo' 1 K za rodbino. V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert teden pozneje. Odbor.
Štajerske novice.
š Nov boj se nam celjskim okoličanom obeta prihodnje leto pri občinskih volitvah. Kakor se govori, nameravajo nem-škutarji napasti hleti okoliško občino, da jim bo mogoče potem v mesto inkorporirati bogate davke prinašajoče kraje Gaberje in Spodnjo Hudinje. Mesto jim že ne more dajati toliko davkov, kakor bi jih oni radi za svoje nemške slavnosti skozi okno pometali. Zato preže na okolico. Delajo sedaj že na vse kriplje: prilizujejo se okoličanom, dajejo jim posojila, kjer je varno ali ne itd. Slovenci, ob pravem času pozor! Mnogo se je že grešilo s tem, ker so se volivne priprave prekasno začele.
š Iz Polzele. Naša gora Oljka je ; jako priljubljen izlet za planince, to tem-i bolj, ker ima lepo in nepretežavno pot. Ka-
Dalje v II. prilogi.
II.
178. štev. »Slovenca" dne 5. avgusta 1905.
kor drugod, je tudi tukaj dalo „Slovensk® planinsko društvo" spominsko knjigo na uporabo izletnikom, da dajo v njej duška svoji planinski radosti. Posedajo goro Oljko Slovenci in Nemci. Ti zadnji po navadi ne zahtevajo knjige, vendar je doslej v knjigi precej dostojnih nemških izrekov. Letos so pa prišje na goro tudi neke nemške fraj-lice iz Celja pod vodstvom svojega učitelja. Je so pa ubogo knjigo tako s svojimi nem-škutarskimi neumnostmi in »heili" onečedile, da je sramota ne samo zanje, ampak tudi za njih vzgojitelje. Takim neljubim gostom bo treba drugič posvetiti več pozornosti; ne bo škodovalo, po potrebi prijeti v roke tudi šibico.
š Velik požar. Iz L i p n i c e se
nam piše: Dne 4. avgusta popoldne pogorelo je v vasi GornjiTil-mič petnajst hiš, med njimi poslopje Schallhammerjevo in njegov veliki mlin. Človek se nobeden ni ponesrečil. Rešili so samo nekaj živine, a drugega nič, ker je bilo vsled vetra vse naenkrat v ognju.
š Velika suša. V Slov. goricah, na dravskem polju in v Halozah je tudi letos velika suša kot je bila lani. Po bregeh ne bo otave skoraj nič, po dolinah pa malo. Ako v kratkem ne bo dežja, bo silna škoda na koruzi, fižolu itd. Vse se bo posušilo. Ubogo liudstvo!
š Griža se hudo razširja v okolici St. Ilja v Slov. goricah. Umrlo je že več otrok, sedaj se je pa tudi že odraslih prijela. Poskrbelo se je, da še ta nalezljiva bolezen kolikor mogoče omeji in hitro odpravi.
š Velika vročina vlada v Mariboru in okolici. Toplomer kaže ob 11. uri dopoldne vedno 28 stopinj R. Popoldne je pa še mnogo hujše. Tudi suša že preti ugonobiti poljske pridelke.
š Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1., izlet v Hoče, kjer priredi na vrtu gostilne gosp. Gselmana veselico s petjem, godbo, šaljivo pošto in drugimi ljudskimi zabavami. Odhod iz Maribora je za pešce ob dveh iz »Narodnega doma", za kolesarje ob tri četrt na tri, za ostale z mešanim vlakom ob pol treh od južnega kolodvora. — Začetek veselice ob 3. uii popoldne. Izlet se vrši samo pri lepem vremenu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — K obilni udeležbi vabi odbor.
š Orožnik utonil. Iz Brežic poročajo: Dne 3 t. m. popoldne so se kopali štirje orožniki v Savi v jako plitvi vodi. Postajevodja čuček je sedel v vodi, njegovi tovariši pa so si poiskaii ugodnejše mesto za plavanje. Naenkrat pogreše svojega to variša Cučeka, ki ni znal plavati in radi-tega ostal v plitvi vodi. Dosedaj niso našli Cučeka; sodi se, da ga je zadela kap in da ga je voda zanesla proč.
š Umrl je v Gradcu 651etni polkovnik deželne brambe v pokoju, Maks P r e š e r n , ki je bil več let poveljnik graškega domobranskega polka.
š V Slov. gradcu začne v ponedeljek, dne 7. avgusta t. 1. poslovati v »Narodnem domu" novoustanovljena hranilnica in posojilnica. Hranilne vloge bo obrestovala s 4'/, odstotki, pa ne s 5'/» odstotki, kakor je bilo v včerajšnjem „Slov. Gospodarju" naznanjeno.
š Ogenj je napravil v okolici Slove-njega gradca posestniku Fr. Repniku nad 3000 K škode.
š Samoumor v bolnišnici. V graški bolnišnici si je prerezal vrat 30letni mizarski pomočnik Peter T e m a n i č Pazniki so opazili dejanja šele, ko se je Tomanič zgrudil in umrl.
in osušeno,
je že taka, da je vse zvenjeno vročina pa dan na dan hujša.
k Ravne pri Rožeku. Dne 15
avg. napravi naše izobraževalno društvo iz-vanredno zborovanje in priredi ob tej priliki veseloigro „Doktor Hribar". Igrali bodo vrli naši fantje in ženske iz okolice. Pričakujemo obilne udeležbe !
k Nova maša. V nedeljo dne 30 julija je obhajal v Podravljah pri okočidolu prvo sv. mašo naš rojak č. g Tomaž U I b i n k. Pridigoval je č. g. Einspieler, žup. admin. v Podkloštru. Popoldanska slavnost se je vršila v Glaserjevi gostilni, kjer so goste razveseljevali vrli Skočidolski tamburaši in pevci domačini. Pozabiti pa ne smemo tudi vrlega beljaškega m i z j a , ki je vkljub veliki vročini pri-hiteto popoldan v P o d r a v 1 j e , ter na vrtu v obilni meri prinašalo mnogo zabave veselemu dnevu. Vsa čast jim 1 Novomaš-niku pa želimo prav veliko uspeha v njegovem delovanju in upamo, da se bo spomnil tudi svojega teptanega naroda na Koroškem ter deloval zanj z vsemi svojimi močmi 1
Koroške novice.
k Gozdni požar. Zopet je nastal gozdni požar v obližju Celovca, to je tretji v teku štirinajstih dni. Včeraj, 4. t. m. okoli treh popoldne, se je mahoma zapazi dvigajoči se dim, na vrhu hriba nad Maier-niggom, v celovški okolici. V Celovcu so najpoprej mislili oziroma se je tako vidilo, da gotovo kaka vas onstran hriba gori. Ker se je pa dim čimdalje bolj visoko in gosto dvigal, ter se je obednem tudi zapazil švigajoči plamen, je bilo takoj jasno, da gori zopet gozd. Celovška požarna bramba je nemudoma odrinila na pogorišče, ravnotako so tudi iz bližin prihiteli ljudje na pomoč Ker se je pa bilo bati, da bi se v večjem obsegu ne razširil požar, sta bili tudi dve stctniji od 17. pešpolka poklicane na pomoč. Proti sedmi uri zvečer so z združenimi močmi ogenj toliko omejili, da je bila iz ključena večja nevarnost za gozd. Zgorelo je precej gozda, vendar škoda ne bode tolika. — V Celovcu so se tudi širile govorice, da še na dveh drugih krajih gori gozd, in sicer nad Gospo Sveto in pa nad Borovljami v Rožni dolini. — Zagonetno je le, kako da je vendar nastal požar. Sicer pa ni čuda ako se požari množe, ker suša
Vabilo
na
redni občni zbor
„Kat tiskovnega društva v Ljubijani"
ki se bo vršil
v četrtek, dne 17. avgusta ob 10. uri dopoldne
v pritličju knezoškofijske palače.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Slučajnosti.
Odbor.
Dnevne noulce.
„Union" in naše posojilnice
Z dežele se nam piše: Stavbinska družba »Union" se je obrnila do slovenskih posojilnic z oklicem, naj investirajo v njenih delnicah svoje reservne kapitale. Njen načrt je jako dalekosežen, in kolikor razvidimo iz dosedanjega dela, je podjetje varno in solidno in ima pred seboj prav cvetočo bodočnost, ako se kmalu vplačajo delnice III. emisije. Res, da ima večina posojilnic lastnem kraju pred očmi kak namen, ki ga namerava izvršiti, kadar pride do potrebne moči. Vendar se nam zdi potrebno opozoriti da naj posojilnice nikar ne zazidavajo denarja v poslopja, od katerih ni upati, da bi se rentirala. Marsikatero društvo je s takim nepremišljenim zidanjem samo sebi nakopalo veliko preglavico. Ker pa denar vendar ne sme brez javne koristi ležati brezploden, zato jako priporočamo, naj posojilnice jemljejo delnice »Uniona". 500 kron je majhna vsota, s katero se ne da nič večjega storiti. A če se združijo vse posojilnice in vzame vsaka po svoji zmožnosti eno ali več delnic, se s tem dobi glavnica za veliko podjetje, v katerem je denar plodonosno naložen in služi v javno korist in kulturni napredek našega naroda. Naj bi posojilnice to upoštevale!
Kdo sramoti slovenski narod ? Dan na dan beremo v „Narodu" napade na »Slovenca", da je dal s svojim člankom o narodnih slavnostih Nemcem povod, da sramote slovenski narod. Ti ^Narodovi" članki so pisani v tako barabskem tonu, polni so takih sirovosti, da v resnici pomi-lujemo ljudi, ki se morajo braniti s takim nizkotnim orožjem. „Slovenec" je govoril resnico, in tako besnenje nam le priča, kako potrebno je, da ševeč-krat izpregovorimo resnico. Mi nismo pisali za Nemce, ampak naravnost na naslov onih, ki so dali povod, da nam je bilo treba pisati. Sramotilne članke v nemške liste pa pišejo oni, k i s o v najožji politični zvezi z „ N a-rodovo" stranko. Nikdar nismo mi proti drugim narodom sramotili slovenskega naroda. A drugače liberalni voditelji! Ali ni dr. T a v č a r v državni zbornici popisoval slovenski narod kot zaostal, neomikan, budaiast, nesposoben za napredek ? Ali ni dr. Tavčar proti Nemcem
in drugim narodom, zastopanim v državnem zboru, vsakikrat, kadar je govoril, poniževal slovenski narod ali njega zastopnike? In ti ljudje bodo nas učili, kako se varuje čast slovenstva? Nikdar! Mi gremo preko njih in njih psovanja, pomilujoč one, ki se jim dajo voditi!
Delavski shod. Ljubljansko delavstvo je včeraj po svojem „Slov. katol. delavskem društvu" priredilo shod v prostorih »Slovenske krščansko-socialne Zveze". Najprej je govoril g. phil. Robida o berilu. Predavatelj je podal zgodovino knjig, delovanje meništva na književnem polju, govoril o izumitvi tiskarstva, prvih nabožnih knjigah, razvoju strokovnih, znanstvenih in modroslovnih knjig. Potem je prešel na leposlovne knjige ter prav poljudno in jasno povedal delavcem in delavkam, v čem obstoji lepota knjig. Svaril je pred „šund-romani" in pojasnil, kako je pravilni duše-slovni razvoj za leposlovno knjigo kriterij za njeno vrednost. Potem je govoril o razvoju časnikarstva in priporočal delavstvu, n a j h i t r o z a č n e i z d a j a t i svoj delavski strokovni list. Po ljudno predavanje je vsem ugajalo in govorniku so vsi čestitali. Potem je govoril delavec M i k e 1 j , predsednik strokovnega društva v Kamnigerici. Z živimi, vnetimi besedami je slikal žalostni položaj gorenjskega delavstva pred par leti, ko še ni bilo strokovne organizacije. Delali so po 16 ur in dobivali boro hrano. Ko je pa delavstvo zasnovalo društvo in zahtevalo svojih pravic, so se razmere izboljšale. Gonilna sila vsega delovanja je bila „Z a -družna Zveza". Danes se kamnogo-riška obrt zopet razvija ravno vsled organizacije. Treba je združevanja, pred vsem pa odkritega krščanskega naziranja in življenja. Tovariš G o s t i n č a r povdarja izobraževalni pomen delavskega zadružništva, ki noče, da bi liberalna glasila ljudstvo poživinjevala in se zahvaljuje vrlim vseučiliščnikom, ki so tako vneto začeli s kulturnim delom med delavskim ljudstvom. Nato povzame besedo delavec g. J e r a j. Mnogo se govcri v beli Ljubljani o jetiki in delavskih boleznih, ne stori se pa ničesar, da bi se izboljšale nezdrave razmere, v katerih mora hirati in umirati delavec-trpin. Hočejo, da otroka damo v šole, obenem pa zahtevajo od nas, da ga lepo oblečemo. Tega pa ne pomislijo, da to delavec v sedanjih razmerah zelo težko zmore. Ko pa delavska hči doraste, vstane neki vitez, ki nima drugih zaslug, kot te, da je sin zasluž. očeta pa hoče zabraniti, da bi se delavsko dekle času primerno izobrazilo Mož, ki stoji na čelu narodno - napredne stranke, ki vedno kriči o izobrazbi, ne smatra delavca sposobnega zanjo. Ljubljanska občina ima kaj malo govoriti o šolski izobrazbi, ker jo je na dekliški šoli pri sv. Jakobu zgolj dala v gin-ljivih rekih napisati na steno, v resnici je pa v izobraževalnem oziru daleč za mnogimi kmečkimi občinami. Vpeljala je po šolah cel truksistem. Delavstvo pa ima do-prezira in gre red prekovitezev, druge zasluge kot imenujejo
volj moči, da na dnevni ki nimajo te, da seslučajno B 1 e i w e i s. — Mestni podžupan n a j s e raje briga za slabe zdravstvene razmere v Ljubljani, nego na tak način za šolstvo. — Plačuje se tržni nadzornik, ta se pa le malokdaj prikaže na trgu. (Klici iz občinstva: Seveda, ker mora večkrat na Dunaj in z županom na lov; kaj za to, če potem šele ob 11. uri zjutraj pride v svoj urad.) Bivši policijski šef Podgoršek je bil že zdavna izdelal delavski načrt za mestne delavce, ki pa ni nikoli prišel iz njegove pisarniške sobe na svetlo. — Vsaka vas ima v svetovalstvu opozicijo, le Ljubljana je nima. Od 1 1894. sem se bori ljubljansko delavstvo za volilno pravico a ljubljanski mestni svet se je boji, a kadar pridejo delavci zahtevat svojih pravic, pokaže se jim akt, na katerem je zapisano Jutri! Zbal se bo bolj, ko bodo delavci svojih pravic še krepkejše zahtevali. Takrat pa bodo delavci napisali na akt „Danes!" Viharno odobravanje je spremljalo govornika. Nato se oglasi za besedo g. dr L a m-p e. Predsednik izvrševalnega odbora na-
rodno napredne stranke, podžupan ljubljanskega mesta, ki mu je stranka izročila menda 25 častnih služb, (Veselost) se je predrznil izjaviti, da delavska hči nima pravicedoizobrazbe K a j t a -kega seše ni zgodil« v nobenem bodisi še tako liberalnem mestu. Drugod bi vsaka stranka na mestu odslovila takega načelnika, pri nas pa bo Bleiweisovo ime pri prihodnjih volitvah zopet blestelo pod neumnim liberalnim volilnim razglasom. Sicer je neki liberalni advokat milostno izjavil, da ima delavska hči pravico do izobrazbe, mi pa nobene milosti ne potrebujemo, ker se nam gre za pravico. Sicer pa je dosledno, da liberalci odrekajo delavcu pravico do izobrazbe. Oni zastopajo darvinistiško načelo, dajedelavecle na pol človek. Mi pa vemo, da smo vsi pred Bogom, pred postavo in občino enaki. Čemu se sploh liberalci potegujejo za izobrazbo ? Njihovo glasilo je tako podlo in neumno, da bije v obraz vsaki izobrazbi. V nobeni kmečki bajti se ne izpregovori toliko surovosti, kolikor je je zapisane v listu na-rodno-napredne stranke. Ti ljudje dajo svojo surovost vsak večer tiskati kot izpričevalo svoje izobrazbe. — Sramota taka izobrazba! Liberalci so za vedno zaigrali pravico ne samo delavcu, ampak vsakomur govoriti o izobrazbi. Sramotiti delavstvo se pa drznejo samo zato, ker nikogar ni, da bi jih pregnal z njihovih sedežev. — Zanašajo se na stari volilni red, ki je že davno zastaran in neprimeren. Pomnijo naj gospodje, kako je delavstvo nastopalo drugod, če so mu branili volilno pravico: Č e nišlo zlepa, ješlo p a z g r d a ! Zanašajo se pa na to, da bodo delavci molčali, a ti bodo storili to, kar so storili po drugih mestih. — Ce bodo gotovi gospodje gluhi nasproti delavskim zahtevam, bo delavstvo govorilo tako glasno, da ga bodo tudi gluhi razumeli. Proti nečuvenemu raz-žaljenju delavstva je le eno sredstvo — zahteva poizpremembi volilnega reda. Zato: „ Ven zvolilno pravico!" (Burno odobravanje.)
čudijo se. „Narod" se čudi, da pri nas ne podpiramo »Sokolov", zagrebškemu »sokolu" sta pa pristopila za ustanovnika škof Gugler in dr. B o š n j a k o v i č. Je pač res precej razlike. Hrvaški »So-koli" ne goje tako strankarsko pobarvane politike, da bi jim niti narodno izdajstvo in pobratimstvo s Svegljem ne bilo za greh, naši »Sokoli" pa večinoma samo kriče o narodnosti, v dejanju pa podpirajo Dežma-nove grablje in gnili liberalizem. Kadar bo pri nas res narodna ideja pri »Sokolih" na površju, ne pa politično strankarski nameni, se bo pa tudi »Sokol" zopet povzdignil. Med hlapci povsod drugod propadajočega narod, razvoju škodljivega liberalizma pa nas ne bodete nikdar našli!
Nevarno je obolel č g. p. si'p. Jožef Bizavičar na Brezjah. Vsem duhovnim sobratom se priporoča v molitev!
Izpsovali so se. »Slov. Narod" je priobčil zopet nekaj člankov zoper „Za-družno zvezo". Potrudil se je, da bi psoval po možnosti. A z žalostjo smo opazili, da je to psovanje postalo silno medlo. Misli že davno nimajo več v »Narodovem uredniš-
tvu", zdaj se jim je pa primeril? nesreča, da jim je psovk zmanjkalo. Ce si kdo še katero izmisli, ga nujno prosimo, naj jo pošlje »Narodu*! Naredil bo članek iz nje!
Za izlet „Slov. krščanske soc. zveze" v Maribor dne 3 in 4 septembra odpošljejo danes društvom in nekaterim župnijskim uradom lepake. Prosimo jih, naj preskrbe, da se obesijo na vidna mesta.
Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je nabral g. J. P o g a č a r na novi maši g. Ivana Noča na Koroški Beli 6382 K. Iskrena zahvala !
Kako „Narod" brani čast nerazžaljenih naprednih dam. »Narod" nam je nedavno zagrozil, da nam bo vrnil našo odkrito karakterizacijo Prešernove slavnosti v .Zvezdi" s tem da bo priobčil slučaje »duhovniške nenravnosti" in jih p o d p r 1 z d o k a z i. Mi smo se kar
tresli, ko smo to grožnjo čuli in s strahom smo brali v »Narodu" strašne vesti o pro-palih duhovnikih — na Laškem. Samo to se nam je zdelo čudno, da jo je »Narod", ki je navadno po nenravnih duhovnikih vohal po Španskem, kar naenkrat krenil na Laško, prepotoval vsa glavna mesta in slovensko javnost iznenadil s pikantnimi poročili. Pisal je:
»Omeniti hočemo le slučaje, ki jih je sodišče obsodilo. Kazensko sodišče v T u r i n u je župnika Petra Lava-tellija zaradi krivega pričevanja obsodilo na 10 mesecev ječe, v globo 2000 lir in enoletno izgubo časti. Ta božji namestnik je bil oderuh, katerega se je vse balo in velik nečistnik. Bil je ravne pretekle dni a divinis suspendiran, ker je njegova kuharica stopila v drugi stan. V Lombardiji v okraju Lecco so aretovali 19. t. m. nekega kapucina, ki je ukradel nekemu peku denarnico s 455 lirami"
Mi, ki smo skrajno radovedni, smo bili tudi tako hudomušni, da smo pisali župnijskima uradoma in dobili sledeča uradna pisma : »Vikarijat mesta Lecco. Slavno uredništvo ! Dobro je bilo, da ste mi pisali o dejstvu, ki ga je vaše liberalno glasilo, otrok laži, i z k r i v i 1 o." Vikarijat poroča, da se gre za nekega posvetnega člana društva bolniških strežnikov sv. Kamilla, ne pa za duhovnika ali kapucina Dotični lajik, znan kot poštenjak, je v mestecu Mondello, ko je v neki prodajalni nekaj nakupoval, v svojo vrečo z drugimi stvarmi vred nabasal tudi med nekim kupom ležečo denarnico, ne da bi to zapazil. Ko je že bil v vlaku, je go spodar prodajalne, ki je mislil, da je dotični lajik denarnico ukral, obvestil o tem karabinijere, ki so lajika čakali na kolodvoru, da ga zapre. Ko je zate izvedel ar-hiduhovnik v Leccu, je pohitel na kolodvor, kjer sta s pedprefektom zaslišala lajika in zvedela, kako stvar pravzaprav stoji. K o se je dokazala njegova nedolžnost,so karabinijeri na licu mesta odšli in lajik je bil takoj oproščen vsake obtožbe Pismo konča: Vesel sem, da Vam morem ustreči in braniti čast duhovništva in katoliške Italije. Zahvaljujoč se Vam ostajam udani Dr. Giuseppe Confalo-n i e r i, arhiduhovnik v Leccu." — Odgovor iz T u r i n a pa slove takole: „Slav. uredništvo! Ko sem se vrnil iz letovišča, sem dobil Vaše pismo in Vam takoj odgovorim. Vest o nekem župniku Lava-t e 11 i j u , obsojenem na 10 mesecev ali 1000 lir zaradi nenravnosti je popolnoma zlagana. V Turinu ni no • benega duhovnika, ki bi se take pisal, ni ga pa tudinev celi škofiji. Pač pa je v Turinu neka tvrdka za vosek, last g. Petra La-vatellija, ta pa je p o s v e t n j a k in ni bil nikoli obsojen, seveda tudi ni bil suspendiran, ker ni duhovnik. Pooblaščam Vas torej, da dementirate vest o nekem župniku Petru Lavatelliju, ki eksistira samo v glavi framasonov, da blatijo katoliško duhovni-štvo Z odličnim spoštovanjem Vaš D r. Elia Giovanni, vitez M a v r i š k i , kanonik-župnik stolne cerkve v Turinu." Tudi drugim župnim uradom smo pisali, da izvemo, koliko je resnice na ostalih dveh »Narodovih" vesteh. Zi danes je pa podan dokaz v kolikih odstotkih se »Narod" laže. Ti odstotki se bodo še povišali ! Perfidno in propalo glasilo degenerirane liberalne stranke pa naj le še dalje na tak gentle-manski način brani čast nerazžaljenih na-rodnonaprednih dam, katerim čestitamo na dobrem teku, s katerim prebavljajo laži svojega viteškega branitelja !
—	Organizacija papirniških delavcev. K strokovnemu društvu papirnih delavcev je pristopilo precejšnje število delavcev v Radečah pri Zidanem mostu. Cuje se, da dela vodstvo tovarne organizaciji težave, vsled česar je delavstvo opravičeno nevoljno. Upamo, da se nesoglasje reši mirnim potom.
—	Pogreb veleč. g. Valentina Klinarja, ekspozita v Dutovliah na Kr., se je vršit dne 11. avgusta t. t. Velika mno žica občinstva, katera ga je spremljala k večnemu počitku, pokazala je, kako je bil pokojni gospod priljubljen. Mnogoč. gospod Matija Sila, dekan iz Toraaja, je vodil pogreb, obdan od 20 duhovnov sobratov. Veleč. g. J. S e d m a k , župnik iz Divače, imel je nagrobni govor. Pokojni gospod se
je rodil dne 20. fabruarja 1870 v Kropi, leta 1894. je bil posvečen v mašnika tržaško-koprske škofije, v kateri je služil po raznih krajih v Istri in na Krasu. Po enajstletnem delovanju v vinogradu Gospodovem je v Dutovljah dne 31. julija t. 1. mirno v Gospodu zaspal. Počiva naj v miru!
—	Aretovani anarhist. V Trstu so aretirali 27 let starega anarhista Rava-gnolija, ki se je pripeljal v Trst, dasi je imel prepovedan povratek.
—	Šolska vest. Prov. učiteljica gdč. Karolma Tekavčič v Domžalah je prestavljena v Moravče.
—	Ognjegasno društvo snujejo v Predosljah.
—	Cigan hotel umoriti oi gana. V zapore črnomaljskega sodišča so pripeljali 19 let starega cigana Mat. Hudo rovaca, ki je poizkušal umoriti svojega 18 let starega brata Matijo in ga z nožem smrtnonevarno ranil.
—	Narodni kolek rabi že mnogo občin in posojilnic na Češkem na svojih uradnih spisih. Posnemajte I
—	Stavka tiskarjev v Gorici je srečno končana. Gospoda delodajalca P a 11 i c h in O b i z z i sta izpolnila vse zahteve delavcev.
—	Na Bledu je bilo v letošnji sezoni do 2. avg. 1737 tujcev.
—	O poneverjenju v Kranju nam poroča »Mestna hranilnica" v Ra-doljici, da je Gašper Eržen opeharil posojilnico v Radovljici. Škodo pri posojilnici je poravnal g. notar Šlamberger.
—	Z Reke se nam piše: Žalosten prizor smo gledali pretečeni četrtek ob 5. popoldne. Ta čas je odšel iz pristanišča velikanski parnik »Slavonija", ki je odpeljal v Ameriko nad tisoč izseljencev.
—	V kopališču »Kraljeviča" je letos kaj živahno. Na stotine tujcev je letos ondi, mnogo več nego druga leta. Zlasti veliko Ljubljančanov se koplje, a še vedno prihajajo novi. Najlepši hotel »Liburnija", ki je bil zgrajen pred letom in ki je last Du-najčana Olšbauerja, je prenapolnjen s tujci. Je pa tudi ondotno kopališče eno najlepših ob morju.
—	Uboj vsled ljubosumnosti.
Frančiška Brajar posestnica, žena že dolgo v Ameriki bivajočega moža, ima neko razmerje z Antonom Bratun z Volavelj in vsled ljubosumnosti je zabodel dne 4. avg. 1905 mlatilca Janeza Novak iz Pedlibune, župnije Šmartno pri Litiji in sicer v veži imenovane Frančiške Brajar Sestro št. 8, vulgo pri Po-tekarju. Ranjenca so odvedli v bolnišnico, potem ko je bil še ponoči previden. Ubijalec je menda ubežal.
—	Iz Godoviča nad Idrijo. Umrla je dne 27 julija tu pe dolgi in mučni bolezni v staresti 76 let Marija Lesket ic, mati bi g. Franc Leskovi c a , blagajnika »Liudske posojilnice" in hišnega posestnika v Ljubljani. Pogreb je v soboto, dne 29. julija ob 10 uri dopoldne vodil preč. g. dekan Arko ob asistenci č g. L. Laha idrijskega mestnega kaplana in domačega g. župnika. N. v m. p.!
—	Romarski vlak na sv. Viša rje, ki ga priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo v St. Juriju pri Kranju, odide iz Kranja 15. avgusta ob 10. uri 30 m. dopoldne in pride v Trbiž ob 12. uri 52 min. Odhaja pa iz Trbiža 16. avgusta ob 1. uri 30 min. in pride v Kranj ob 3 uri 45 min. popoldne. Cena voznih listkov je 2 K 60 v. Zadnji čas za zglasitev je 12. avgust; pozneje se oglasila ne bodo sprejemala. Vstopa in izstopa se v romarski vlak tudi med vožnjo za isto ceno.
—	Vabilo k veselici, katero priredi katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mekinjah, v nedeljo, dne 6avgusta 1905. v spodnjih prostorih župnišča. Spored: Sviranje tamburaškega zbora »Planin-ka", »Sveta Neža". Igrokaz v dveh dejanjih. Tamburanje. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina : Sedež I vrste 1 K; II. vrste za ude 30 vin., za neude 50 vinar. Stojišča za ude 20 vin., za neude 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Preustroj avstrijske armade. Avstrijski vojni atašep, ki so pri-deljeni ruski in japonski armadi na Dalnjem Vzhodu, so naši vladi sporočili o napravah ki se morajo uvesti v armadi. Generalni štab bo hitro pre-ustrojil armado in pri prihodnjih cesarskih vajah bodo že uporabljali izkušnje, ki so jih pridobili atašeji na Dalnjem Vzhodu. Japonci se imajo mnogo zahvaliti za svoje uspehe hitrosti vojakov, zato bodo tudi pri nas napravili opremo pešcev lažjo. Nadalje dobi vsak vojak več streliva, kot ga je imel doslej. Doslej je pri nas veljalo načelo, da mora vojak dobra nameriti, Japonci pa se drže načela, da morajo vojaki pogosto streljati in obsuti sovražnika s ktogljami, kar se je izkazalo za dobro in uspešnejše kot prvo. Bajonet izgubi svoj pomen , povzdigne se pa strojna puška, strašno orožje. Japonci so ž njo že opremili konjenico.
—	Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano priredi jutri popoldne ob 3. uri veselice s petjem svojega izbornega zbora. Pri veselici udarjajo tamburaši. Veselico priredi v spomin 251etnice blagoslovljenja društvene zastave. Želeti je obilo udeležbe tudi iz okelice, ker je za dobro zabavo skrbljeno.
—	Dinamitne patrone v Trstu. Angela Fontanot, stanujoča v ulici Navali je našla na cesti tri patrone. Njen sin jih je vzel v roke in tolkel s kamnom po njih. Pri tem pa so se vnele in ga občutno ranile.
—	Oklopi proti krogljam. V soboto je bila v Rusiji edprta prva tvor-nica za izgotavljanje obrambenih oklopov, ki jih je izumil neki Američan, zove se Kazimir Zeglen iz Cikage. Sedaj se nahaja v Varšavi, kjer je prodal svoj patent za Rusijo kapitanu Cemersinovu. Ta nova vrsta oklepov obstoji iz svilne tkanine, ki je preparirana, a ima dve vrsti, eno za kroglje iz revolverja, eno za kroglje iz puške. Tkanina, ki je razmerno mehka in lahka, je še precej groba. O klop proti sa-mokresovim krogljam je težak pol kile in ga ne prebije niti kroglja iz največje bližine. Oklop proti krogljam iz pušk je težak 6 kil in ga ne prebije nobena kroglja, ki je izstreljena od več ko od 400 korakov. V tej novi tovarni v Varšavi dela sedaj deset tkalcev, ki so prišli iz Lodza Sedaj se delajo oklopi, ki so namenjeni za častnike na daljnem vzhodu. Govori se, da bo i varšavska policija imela take oklope. General Dragomirov je to iznajdbo zelo pohvalil. Vojna uprava je naročila že več tisoč takih oklopov, ki so pa silno dragi. En kvadratni meter te tvarine stane 100 rubljev.
—	Dobavni razpis. C. kr. trg. ministrstvo naznanja trg. in obrt. zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti za 1. 1906. različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, tornistre, jermena, taške itd. Vsak obrtnik se more ali kot član kake na podlagi obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge ali pa kot član zadruge, osnovane na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 (produktivne zadruge) udeležiti dobave, v obeh primerih pa mora posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 K in jih najkasneje do 7. sept 1905 do 12. ure opoldne vložiti pri oni trg. in obrt. zbornici, v katere okolišu ponudnik biva, na Kranjskem torej pri trg. in obrt zbornici v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba polagati. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in seznam predmetov ter cčn so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Ogenj. Včeraj ob pol 12 uri dopoldne je začelo goreti pri Jožefu F 1 i s u v Dobu pri Domžalah. Zgerela so vsa poslopja s hišo vred, nekaj živine, vsa krma, nekaj denarja in vse pohištvo Staro, 801etno staro mater so komaj rešili. Zažgal je štiriletni otrok. Nesrečnemu gospodarju je daroval za prvo pomoč mil. g. gen. vikarij Flis 100 K, njegova sestra mu je pa darovala 100 K Zato se jima posestnik prisrčno zahvaljuje. Pazite na otroke!
—	Predavanje. Jutri, v nedeljo, popoldne ob 4. uri bode predaval g. mlekarski nadzornik Legvart v Vipavi o po menu mlekarskih zadrug, ob tej priliki se ustanovi nova mlekarska zadruga.
—	Enorazredno ljudsko šolo bodo otvorili na Medvedjem brdu v logaškem okraju. V ta namen zgrade prihodnje leto šolsko poslopje
—	Tržni dnevi v Radovljici se obnove. Vsako soboto bo zdaj v Radovljici tržni dan. Mestno županstvo je tozadevni sklep razglasilo z lepaki in okrožnicami, na katerih opozarja občinstvo, da se v pokritje raznih kulinaričnih potreb po-služi te nove naprave. Pač pa je prepovedano raznašati po hišah pridelke kakor je bilo v navadi dozdaj, n. pr. kokoši, jajca, maslo itd.
—	Prosi se one gospode, kateri hranijo iz svojih šolskih let knjigo: Po-korny Erjavec »Živalstvo", katera je med tem v knjigotrštvu pošla, da jo blagovolijo prepustiti gojencem knezoškofijskih zavodov. Knjige naj se blage volje dopoši-ljajo »Katoliški Bukvami" v Ljubljani, katera plača prejete izvode, če treba, tudi nad prvotno ceno.
—	Strela ubila. V Banjšici na Goriškem je strela ubila v nekem gozdu nekega kmeta in njegova vola.
L]ubl]anske novice.
lj Slavnost petdesetletnice .Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani
se prične danes zvečer. Slavnostni spored je naslednji: V soboto, 5. avgusta: Vsprejem gostov. Ob 8. uri zvečer: Pozdravna slavnost v društvenem domu. Kon-j cert društvenega pevskega zbora in ljub-I ljanske društvene godbe. — V nedeljo,
6.	avgusta: Ob pel 8. uri zjutraj: Društva se zbirajo pred »Rokodelskim domom". Ob
8.	uri: Odhod v Uršulinsko cerkev. Ob pol
9.	uri: Slavnostni cerkveni govor. (Kanonik Andrej Kalan.) Slovesna zahvalna sveta maša, ki jo daruje prevzvišeni knez«, škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. B 1 a -goslovljenje neve društvene zastave. Ob pol 11. uri: Odhod v .Mestni dom". Ob 11. uri: Otvoritev raz-stave obrtnih izdelkov mojstrov in pomoč-nikov v »Mestnem domu". — Potem odhed na »Stare strelišče*. Ob 12. uri: Slavnostno zborovanje v dvorani »Starega strelišča" s slavnostno kantato in s skupnim nastopom pevcev »Katoliških društev rokodelskih po močnikov" na Kranjskem Ob pol 2. uri p«, poldne: Skupni obed v društvenem domu. — Po obedu ogledovanje razstave, mesta in bližnje okolice. Ob 5. uri: Ljudska veselica s petjem in godbo na vrtu »Rokodelskega doma. V ponedeljek, 7. avgusta: Ob
7.	uri zjutraj: Izlet skozi Vintgar na Bled.
lj ,,Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljub. Ijani vabi k praznovanju svoje petdeset letnice tem potom zlasti še one svoje dobrotnike in prijatelje, ki morda po pomoti niso dobili posebnega vabila.
lj Gostje pri petdesetletnici ,,Katol. društva rokodelskih pomočnikov". Udeležbo se naznanila naslednja rokodelska društva: Katol društva rokod. pomočnikov na Dunaju, v Zagrebu, Celovcu, Veliki sv. F 1 o r i j a n pri Gradcu, Novo mesto, Vrhnika, St Vid nad Ljubljano. Dalje se udeleže slavnosti: Slov. katol. akad. društvo »Danica" na Dunaju, .Zarja" v Gradcu, Slovenska dijaška zveza" v Ljubljani ter »Katol. mladenišk« društvo" v Ljubljani.
lj Slavnosti »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" se udeleži jutri tudi »Slovensko krščanska se c. zveza" z zastavo. Pridruži se ji tudi nekaj deputacij „Zvezinih" društev z dežele z zastavami. Zbirališče točno ob pol 8 uri zjutraj v društvenih prostorih v hiši stavbinske družbe »Union" v Frančiškanskih ulicah, odkoder odkorakajo depu-tacije pred dom rokodelskih pomočnikov. Na izletu v Vintgar »Katoliško bralno in izobraževalno društvo v Gorjah" slovesnt sprejme izletnike, kazoč s tem, da vživajo pošteni rokodelci povsod med nami ugled in spoštovanje.
lj Obrtna razstava v Ljubljani. K jutrišnji slovesni otvoritvi obrtne razstave — 6. avgusta ob 11. uri v »Mestnem domu — vabi pripravljavni odbor gg. mojstre, ki se razstavili obrtne izdelke in gg. mojstre, katerih pomočniki se udeležujejo razstave.
lj G. Lorenc Češnovar je volil v svoji oporoki med drugim v dobrodelne namene sledeče zneske: »Katol. društvu rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani 100 K, »Vincencijevi družbi" v Ljubljani 100 K, deškemu sirotišču »Marijanišča« 100 K. za reveže v St. Vidu nad Ljubljano 200 K in za škofove zavode v St. Vidu 100 K. Pozabil tudi ni svojih poslov. Bodi mu blag spomin!
lj Srbi v Ljubljano. Iz Belgrada nam poročajo: Iz Srbije pride ob priliki odkritja Prešernovega spomenika vrlo mnogo Srbov v Ljubljano. Vodstvo izleta ima »Književničko društvo* in »Savez srbskih novinarskih suradnika"; izlet bo impezanten. Srbi, ki so bili v Ljubljani ob priliki Prešernove slavnosti, so očarani vsled lepote slovenske zemlje in bratskega sprejema in se zopet pripravljajo, da posetijo slovensko zemlje.
lj Skandinavski cirkus Lipot pride v kratkem v Ljubljano.
lj Posredovalnica za službe zadruge gostilničarjev in ka-varnarjev v Ljubljani ki je pričela svoje delovanje za svoje člane, je v pretečenem mescu izposlovala v 14 slučajih ugodno. Sedaj dobe službo po ugodnih pogojih 2 markerja za kavarno, 2 natakarja, 6 (sposobnih) natakaric, 2 podnata-karja, 2 služkinji za v kuhinjo, vstopi takoj ali tekom tedna. Tudi vajenci za kavarno in gostilno dobe takoj službo.
lj Naša delavska organizacija. K notici »Naša delavska organizacija" v »Slovencu" štev. 173 poroča se še sledeče o dopoldanskem shodu, ki ga je priredilo strokovno društvo tekstilnih delavcev in delavk za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Udeležba je bila navzlic neznosni vročini in oddaljenosti delavstva prav povoljna. Opazilo se je, da je delavstvo dovzetno za izobrazbo kar je pričal vzorni red in pazli-vost vseskozi med govori. Izborno je vodil zborovanje društveni predsednik g. Fr. J e -raj, ki je v govoru poljudno in razločno raztolmačil pomen predavanja o vladnem načrtu za delavstvo glede zavarovanja za starost in nezgode, kakor tudi o preureditvi bolniških blagajn. Stvarno je nato predaval
e M. Moškerc o posameznih točkah tega načrta, jih pojasail ter opozoril delavstvo na stvari, ki so najbolj važne. — Pred vsem je delavstvo burno pozdravil« predsednika „Zarje" g. modroslovca V. Rožiča in se mu ginjeno zahvaljevalo za prelepi dokaz požrtvovalne ljubezni, katero goji kat. narodno dijaštvo do priprostega delavca in kmetovalca. Navdušenje se kar ni hotelo poleči in vsaka beseda, ki jo je izrazil g. tovornik, vplivala je na poslušalce tako, da !o morali dati duška svojim čutilom. Ko je g. V. Rožič končal svoj za delavstvo tako blažilni govor, zaoril je urnebesni klic: Živio slovenski visokošolec. G. predsednik A J e r a j se zahvali v imenu društva tek stilnega delavstva za naklonjenost, ki jo izkazuje delavstvu slov. kat. dijaštvo, ki se je združilo pod geslom: »Na delo krščansko" ter zaključi zborovanje z besedami, da hvaležnost delavska ne mine, kar se stori iz ljubezni do njega in do domovine. — Dostavljamo še: Zborovalce je presenetil naposled izvrstni govor mlade delavke Frančiške Zaviršek,kije sicer šele prvič nastopila, a govorila zelo jedrnato in samozavestno. Upamo, da bo i v bodoče navduševala one delavke, ki so sicer v srcu z nami, a imajo še vedno strah pred lansk>m snegom.
lj Suša na deželi in draginja « mestu. Na pol]u in v vinogradih na Dolenjskem vse vene! Suša žuga zopet vse uničiti! V Ljubljani stane že na trgu liter novega fižola 15 kr. in krompirjev je — 10 za groš!	.
lj Prestavljen je na lastno prošnjo tajnik v ljubljanski tobačni tovarni gospod M e n c e 1 na Češko. Ljubljansko delavstvo, ga ohrani v dobrem spominu, ker je bil z delavstvom prijazen in pravičen.
lj Svoje lastno vežbališče bode imela nova brambovska vojašnica. Prostor (dvorišče) je precej obširen
lj Postavljanje cesarjevega spomenika se bo vršilo, kakor čujemo, prihodnjo pomlad. Stroške bode nosila mestna občina, ki jih pa zdaj vsled neugodnega finančnega stanja ne zmore. Iz istega vzroka tudi za Prešernov spomenik ni nič prispevala.
lj C£. usmiljenke iz bolnice niso kupile pritlične hiše Zupančičeve na Ra-deckega cesti, kakor se je pred dnevi poročalo.
lj Močno potresno tresenje
oddaljeno 900 do 1000 km, je včeraj ob 6. uri 10 minut zabeležila tukajšnja opazovalnica potresa.
li Gojenci treh kadetnih šol v Ljubljani. V svrho taktične izobrazbe pridejo gojenci kadetnešoleiz Trsta na svojem potovanju dne 7. avgusta v Ljubljano odkoder odidejo 9. avgusta zjutraj. Teh bo 23 pod vodstvom enega častnika. — Gojenci topniške kadetne šole z Dunaja dospejo v dveh oddelkih in sicer: 9. avgusta v spremstvu dveh stotnikov 24. in 10. avgusta v spremstvu enega štabnega častnika in dveh stotnikov zopet 24 gojencev. — Dalje pride dne 14 avgusta pod vodstvom enega častnika še 30 gojencev k a -detne šole v Kamenici pri Petrovaradinu ter ostanejo v Ljubljani dva dni. Nastanjeni bodo vsi v novi pehotni vojašnici, hrano bodo imeli pa v restavraciji južnega kolodvora.
lj Povozil je v Kolezijskih ulicah Ali jzij Štrukelj Ivana Tometa.
lj Naznanilo in vabilo. Slovenska krščanska socialna organizacija v Ljubljani naznanja, da se vrši mesca avgusta in septembra v prostorih »Slovenske krščansko socialne zveze", Frančiškanske ulice, vsaki četrtek ob četrt na 7. zvečer javno predavanje. Po vsakem predavanju razgovor. Pre davali bodo člani novoustanovljene „Slo venske dijaške zveze". Prihodnji četrtek predava g. Terseglav o etiki mate r i a 1 i z m a. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
lj Na oklicih so g. Uroš Krsnik, poslovodja z gdč. Olgo K o z j e k, g. Jožef K r e m ž a r, mizar z gdč. Albino b u b i c.
lj Novo hišo si zgradi Al. Sušnik na Zaloški cesti št. 1.
lj Nabrežni zid ob Ljubljanici in Prešernov spomenik bodo spravili nekoliko v „soglasje". Pred ko postavijo spomenik, bodo zid nekoliko olepšali, in so že pričeli nekaj razkopavati. Z Dunaja pripeljejo spomenik prve dni septembra.
li Kapela Marije Pomočnice na Rakovniku. Pretekle dni so pričeli s kopanjem tal in z gradnjo temeljnega zidu za to cerkveno stavbo. Za stavbišče uporabil se bo del vrta. Stavba bo letos pod streho, prihodnio pomlad pa ometana in osnažena.
lj Tujci v Ljubljani. Meseca julija t. 1. je došlo v Ljubljano 4203 tujcev — za 580 več kot meseca junija in za 622 več kot meseca julija lanskega leta.
Izpred sodišča-
Brez povoda napaden. Pri Demšarjevi žagi v Sorški dolini je napadel brez vzroka kočar France Trojar iz Spod. Sorice Janeza Pintarjainga tako nevarno z nožem obrezal, da bi bil za slučaj, ko so ga pripeljali v ljubljansko bolnico gotovo izkrvavel, da ni bilo zdravni kov precej pri rokah. Trojar se zagovarja s silobranom. Bil je obsojen na 4 mesece težke ječe.
Surovi očem. Lojze Debevc, dninar v Gočah, se je pred nekaj leti oženil z vdovo Marijo Florjančič, katera mu je v zakon pripeljala 7 otrok. Zakon se je začel kmalu krhati, kajti Debevcu so bili otroci odveč. Ker je ž njimi in z ženo grdo ravnal, prepovedala mu je žena letos o Veliki noči svojo hišo, rekoč, da ga ne mara, dokler se ne bo poboljšal. Od tega časa je Debevec pri tujih ljudeh dninaril. Nekega dne, v odsotnosi žene, je pa prišel pred domačo hišo. Komaj da so ga otroci zagledali, zaklenili so iz strahu pred očmom odznotraj vežne duri. Debevc pa je s ključem, ki je tičal v ključavnici, duri zaklenil, ključ pa skril, tako da so bili otroci do druzega dne zaprti, skozi s križi zavarovana okna pa niso mogli poskakati. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na 4 mesece ječe.
Nečloveški sin. Delavec Janez Mihelič izZgor Kašlja se je spri z delavko Marijano Vrečar, s katero je stanoval v isti hiši v Zalogu. Sunil jo je tako močno z roko, da je znak v travo padla, potem jo je pa še hotel po glavi namahati. Ta je v zadregi klicala obdolženčevega očeta na pomoč. Ko je le ta pritekel, zagrabil je sin kol in očeta po glavi in po levem komolcu udaril, nato je pobral debel kamen in ga proti njemu vrgel. Sodišče mu je prisodilo štiri mesece težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejše.
Namestnik dvornega svetnika Nothnagla na dunaiski kliniki bo višji sanitetni svetnik profesor pl. J a k s c h.
Vlak je skočil s tira na železnici Baltimore-Ohr. 17 oseb je ranjenih, ena mrtva.
Milijon zadela. Uboga gostil-ničarka Hofer v Parizu je zadela glavni dobitek loterije francoskega časopisja v znesku en milijon frankov.
Umrl je v Madridu infant Fernando.
V gorah je zgrešila pot in lakote umrla na Tirolskem 13 let stara pastarica Nežika Batisti. Sedaj so našli njeno truplo, s katerega so divje zveri že odtrgale kose mesa.
Nov stroj za časopise je konstruiral amerikanski časnikar Lingston, ki izdaja v 600 000 izvodih izhajajočo „Brown Mag." Novi stroj, zlaga, obrača časopis, lepi križni zavitek, frankira in adre-sira časopis. Opravlja delo za 90 deklet.
Ker je bila grda se je v New Jorku umorila edina hčerka umrlega polkovnika Kinga.
Sleparstva pri novačenju. Radi sleparstev pri novačenju je kakor po ročajo iz Krakova obsojen major Wickov-ski na degradacijo, izgubo plemstva in sedemletni zapor v trdnjavi, soobtoženec stotnik Acht pa v štiriletno ječo.
Oporoka ljubosumne ženske. Iz New Jorka poročajo: Mr. Friderik Miller, ugleden trgovec v Pittsburgu, je prišel v težaven položaj vsled oporoke neke Miss Gunning, ki mu je zapustila 2,000.000 mark pod pogojem, ako se da od svoje žene ločiti. Miller je tej Miss Gunning pred kakimi 20 leti dvoril in vsled tega mu je ohranila celo življenje neiz-brisljiv spomin. On je v srečnem zakonu, oče več otrok in pravi, da se noče ločiti.
Telefonska In brzojaona poročila.
Jesenice, 5. avgusta. Jeseniški občinski odbor ni dovolil v svoji zadnji redni seji podporo 200 kron v prid sprejema Sokolov na Jesenicah Radi tega so imeli 3. t. m. zvečer župan Klinar, Markes, Legat, Jurij Krašovic, Mesar in Guštin tajno sejo — Na Jesenicah ne potrebujemo tajnih sej. Prosimo, da zahteva c. kr. glavarstvo v Radovljici zapisnik te seje. Savčani.
Budimpešta, 5 avgusta. Listi soglašajo v tem, da bo konec ogrske krize gotovo ta, da bo liberalna stranka popolnoma uničena.
Trst, 5 avgusta. „Piccolo" objavlja članek Scipia Sighela v turinški wStan.pi", ki poživlja Roveredčane, naj bolj odločno zahtevajo, da boui sedež laške fakultete v Trstu, in opominja avstrijske Lahe, naj ne
pustijo zaradi lokalnih koristi pokopati univerze v Trstu. — To kaže, da so Lahi zelo zelo needini.
Trst, 5. avg. Vročina je zopet postala neznosna. Včeraj je kazal toplomer 33° v senci in 37° na solncu. Vsled solnčarice je umrl delavec Alojzij C i a n. Dva druga delavca sta nevarno obolela.
New-York, 5. avgusta. „New York Sun" razpravljajo o angleško- fran-cosko-ameriški trozvezi, ki bi imela velikansk gospodarski pomen.
Peterburg, 5. avgusta. „Novoje Vremja" piše, da vaja angleškega brodovja v baltiškem morju ni naperjena proti Nemčiji, ampak p r o t i R u s i j i, da se jo s | tem p r i s i 1 i d o s k 1 e p a m i r u. Ce se pojavi angleško brodovje v finskih vodah, bi to znalo vplivati na ves mednarodni položaj.
London, 5. avgusta. Angleški poslanik v Peterburgu je obvestil ruskega ministra za zunanje zadeve grofa Lambsdorfa, da angleško brodovje pri svojem obisku Baltiškega morja obišče tudi Kronstadt
Madrid, 5. avgusta. 4600 sestradanih kmetov iz kordovske provincije demonstrira in prireja obhode V Malagi je občinsko blagajništvo odpovedalo vsa pla čila. Povsod po Španskem vlada velika lakota.
Rim, 5. avgusta. Vse ponovne govo rice o papeževi bolezni so neosnovane.
London, 5. avg. Avstralska narodna zveza je izdala oklic, v katerem zahteva popolno neodvisnost avstralske samostojne republike. Na angleško časopisje je naredil ta oklic jako mučan vtisk, ker je gotovo, da Avstralija odpade od Angleške.
Carigrad, 5. avg. Po napadu na sultana se vedno bolj množe aretacij Armencev, katerim je bilo prepovedano v bližini sultanove palače imeti prodajalnice in stanovanja. Patrijarh je odločno protestiral in posrečilo se mu je, da je nekaj določb zopet sistiranih. Sedaj je skoro gotovo, da so nipad povzročili anarhisti. Sledovi vodijo v Genf. Sedaj preiskujejo kdo je anarhiste nagovoril, da so izvršili napad, da niso bili to Bolgari, sedaj verujejo tudi v turških krogih.
Carigrad, 5. avgusta. Maršal Sadži paša javlja, da je s Sakir pašo pri Sanae razpršil vstaše in zavzel Adz.
Solun, 4. avgusta. Za naslednika umrlega avstrijskega agenta Mullerja bo najbrže imenovan Feliks Parher. V solunskem vilajetu vse vre, Turki so ubili več kot 17 Srbov in pet žena Grki so ubili bolgarskega popa v Mesimeru, Bulgari pa 12 makedonskih kmetov, 2 ženi, 2 otroka in zapalili celo vas Gra-dešnico. Vstaši se med seboj pobijajo. Bolgarska četa je ubila 40 Grkov, turški vojaki pa nesložne ljudi še hujše tlačijo in onečaščajo žene. Vojaki odločno zasledujejo čete. Bulgarske čete nazadujejo, celo ljudstvo jim ni naklonjeno in je zbegano. V Vodenu je revolucija, vojaki pobijajo ljudi, da je strah. Mnogo hiš je zgorelo. Nad 1000 prebivalcev je pobegnilo.
Sofija, 5 avgusta. Makedonski odbor prireja po bolgarskih mestih igro: „Krvava poroka v Makedoniji". Vlada igre ni prepovedala. Udeležujejo se predstave tudi višji uradniki.
Solun, 5. avgusta. Situacija v okraju Monastir je vedno kritičnejša Turške čete ne morejo iztrebiti vstašev. V okraju Rado-viška je bolgarska vstaška četa zažgala vas Radomir.
New Orleans, 5. avgusta. Radi rumene mrzlice je bilo včeraj pet smrtnih slučajev, 54 oseb je še bolnih.
Peterburg, 5. avgusta. Proti vozu policijskega šefa Homela je bila vržena bomba, ki se pa ni razpočila. Moža, ki sta bombo vrgla, sta skočila z nekega voza in pobegnila, dasi so policijskega šefa spremljajoči častniki streljali za njima. Kočijaža voza so zaprli, a kočijaž trdi, da ni vedel, kdo sta moža, ki se vozita ž njim.
Taškend, 5. avgusta. Deset verst od mesta je roparska tolpa napadla poštni voz v katerem so bili trije vladni uradniki. Roparji so jim vzeli 135.000 rubljev. Za-| sledujoči jih kazaki so vjeli enega roparja, a dobili so pri njem le 9000 rubljev.
Varšava, 5. avgusta. V harkovskem
okrožju se vedno bolj množe požigi. V Ba-ranovu so izgredniki zapalili 110 hiš in skladišč, ravnotako v Drikovsku.
Peterburg, 5. avg. „Rus" poroča, da bo na rojstni da« carjeviča proglašeno pomiloščenje vseh politiških in verskih kaznjencev.
Peterburg, 5. avgusta. V Novem Minshu je bilo umorjenih 36 oseb, med njimi šest mladih deklet.
Peterburg, 5. avgusta. Vsled carjevega tolerančnega ukaza je prestopilo že 800.000 oseb iz pravoslavja v svoje prejšnje vere.
Peterburg, 5. avgusta. Iz kaznilnice v Simperopolu je ušlo 13 političnih kaznjencev. Dokazalo se je, da je sociali-stiška stranka podkupila ravnatelja kaznilnice.
Peterburg, 5. avgusta. »Ruski kraj" poroča, da je v Kerču dovoljeno vsem prebivalcem razun judov nositi zaradi večje varnosti orožje.
Peterburg, 5. avgusta. Vseučilišče v Dospatu je imenovalo za svoja častna člana grofa Leva Tolstega in Ivana Kron-stadskega. Ivan Kronstadski je poslal diplomo nazaj, češ, da s tako zmešano glavo, kakršno ima Tolstoj, noče imeti nič skupnega.
Tokio, 5. avgusta. (Reuter.) Ruske predstraže ob Tumenu so tako blizu japonskih, da jih lahko dosežejo s streljanjem. Boj je skoro neizogiben.
London, 5. avgusta. Tukajšnji krogi menijo, da je Rusija ustavila tov. promet Sibirski železnici za to, da prisili Japonce do ugodnejših mirovnih pogojev. Morda pa hoče imeti za slučaj poraza železnico prosto za bežečega Linjeviča.
Lodon, 5. avg. V nekem zalivu pri Vladivostoku je japonsko opazovalno brodovje obstoječe iz dveh križark in štirih torpedovk.
New York, 5. avgusta. Witteju nameravajo njujorški Slovani prirediti slovesnosti. sodi se, da je slabo znamenje, da je prišel ruski pooblaščenec toliko pozneje v Washington. kakor japonski.
Washington, 5. avgusta. Ruska mirovna odposlanca Witte in baron Rosen sta včeraj obiskala Roosevelta, kateremu je Witte izročil carjevo lastnoročno pismo. V pismu razlaga car svoje mnenje o miru in na kaki podlagi bi mogel skleniti mir. Witte je obiskal tudi borzo. Listi razlagajo to s tem, da je hotel priti v dotiko z višjimi finančnimi krogi glede novega ruskega posojila. Banke so se izjavile, da dajo posojilo, a prej mora biti sklenjen mir. Le ena banka se je izjavila, da tudi sicer da posojilo. Pri tem posojilu bi sodelovala Nemčija.
Listnica uredništva.
Nadaljevanje člankov onovem obrtnem redu priobčimo v ponedeljek, nakar posebno opozarjamo gg. obrtnike._
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Gojenci kranjske kmetijske šole so podarili 18 K 97 v. za Pre šernov spomenik.
Želodec prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—3) a
Zahvala.
Blagorodni gospod dr. Viktor Gre-gorič, okrajni zdravnik v Sežani je povodom bolezni in smrti našega nepozabnega sina, brata in strica č. gosp. Valentina Klinarja, ekspozita v Dutovljah, stal mu s posebno požrtvovalnostjo ob strani in njemu in meni izkazal toliko ljubeznjivosti in dobrot, da se mu zanje ne moremo dostojno zahvaliti. Naj blagohotno sprejme našo najvdanejšo in najiskrenejšo zalivalo. Bodi mu tem potom zagotovilo naše brezmejne hvaležnosti, ker bi njegove požrtvovalnosti z drugim ne mogli dovolj povrniti.
Dutovlj e, dnč 2. avg. 1905.
1543 1—1
Rodbine Klinar, Šolar, Finr.
Književna poročila.
Zemljič, Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. K 2.-, platno K 3.—, — Stroj, Zbirka lepili zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli. Drugi zvezek (5 sešitkov) K 6.—, vezano K 7.5o, - Wachtler, Christenlehrhand-buch filr Seelsorger, Katecheten und jedes christliche Haus. Erklarung des vom Bsterr. Ge-samt-Episkopat approbierten Mittleren und Grossen Katechismus der katholischen Religion mit vielen Beispielen. Dva zvezka K 6.20, — Hense, Die Ho-dificirung der Maske in der Griechischen Tragodie K 2.88, — Graf, Die christlich-ara-bische Literatur bis zur Franuischen Zeit (Ende des 11. Jahrhunderts) (Sti assburger Theolo-gische Studien VII 1.) K 2.40, — Schwering-Krimp-hoff, Ebene Geometrie K 1 92, — Steinbach, Kommentar zu den Gesetzen vom 16. Marz 1884 iiber Die Anfechtung von Rechtshandlun-gen, welche das Vermogen eines zahlungsunfahi-gen Schuldners betreffen K 6.—, — Seeber, Der ewige Jude. Episches Gedicht K 2.40, — vezano K 3 84, — Gruber, Stanislaus Kostka. Vezano K 1.56, — Kieg, Exercitien>Vortr3ge von Paul Stiegele, Domkapitular K 5.04, — Pesch, Christliche Lebensphilosophie. Gedanken tiber religiose Wahrheiten. Vezano K 5.64, — Tes-niere, Handbuch der Anbetung des allerhei-ligsten Altarssakramentes. Vezano K 4.-, — Huhn, Sakramentspredigten. II. Teil: Altarssakra-ment und Jugead K 2.16, — Hickmann's Geogra-phisch-statistischer Universal-Taschen-Atlas 1905 vezano K 4.50, — Finn, Ada Merton oder Mein Himmel auf Erden. Vezano K 2.40, — Nabor, Mysterium crucis vezano K 6.24, — Krone des hSuslichen GIUck's. Anleitung zur gu-ten Kindererziehung fiir katholische Mtitter K — 90, — Weigl, PSdagogische Zeitfragen Heft 2: Zur Orientierung iiber die Grundfragen der Schul-bankkonstruktion K .72, — Patsch, Zur Kunde der Balkanhalbinsel Reisen und Beobachtun-gen Heft 2: Koetschet, Aus Bosniens letzter Ttir-kenzeit K 2 50, — Heft 3: Steimetz, Ein Vorstoss in die Nordalbanischen Alpen K 2.50, — Ulmann. Illustriertes Hfiener Kegelbuch. Ausfiihrliche Darlegung des Kegelspieles, vezano K 1.85, — Herder's Konversations-Lexikon 9o. und 91. Heft K 1.20, (celotno delo bo obsegalo 8 zvezkov po K 15.—), — Kralik, Das neunzehnte Jahrhundert als Vorbereitung und Erneuerung einer religiosen und nationalen Kultur (Frankfurter Zeitgemus.se Broschuren 1905 Heft 10) K —.60. —
1533 1-1
»Katoliška Bukuarna" u Ljubljani.
flVeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a m Q	Čaj opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Neb«	|1a £ a is* ft.
4	9. zveč.	734-7	+249	sl. jzah.	jasno	
R	7. zjutr.	734 9	+ 181	sl. jvzb.	n	0-0
	2. pop.	7335	+32-7	sr. jzah.	»	
Srednja včerajšnja temp. +24 6°, norm. -j-19'6°.
Zahvala.
Najsrčnejše se zahvaljujem vsem gospodom, prijateljem, kolegom, znancem, kakor tudi gosp. tujcem za tako mnogo-brojni poset mojih dosedanjih gostilniških prostorov.
Z odličnim spoštovanjem
Lovro Rogelj
sodovičar na Vrhniki.
1555 1—1
Št. 1728.
1566 1-1
Javna zahvala.
Gospod Josip Šmid v Skofji Loki
otvoril je dne 30. julija svojo pivovarno z javno ljudsko veselico, ter je odmenil od čistega dohodka polovico K 150 tukajšnemu ubožnemu zakladu, polovico K 150 pa tukajšnemu gasilnemu društvu.
Za ta veledušni dar se Izreka s tem gospodu Josipu Šmidu javna zahvala.
Mestno županstvo > Školji Loki
dne 4. avgusta 1905.
Lenček, župan.
Hlapec
trezen ter uren in vešč slov. in nem. jezika se sprejme takoj. Plača 10 do 12 gld mesečno. Igfl. Paar, tovarniški restavrater 1539 3—3	Jesenice - Fužine.
9 UČENCA
^^^^	stara čez 14 let
za kovaški obft.
Ivan Urbančič kovaški mojster v
Ljubljani Dolenjska cest št. 7. 1554 3—1
Zemljišče
se proda 1553 3-1
tik novega kolovora ob državni cesti na Jesenicah (Gorenjsko). Primerno zlasti za stavbišče.
Več pove upravništvo »Slovenca".
tfegdlifv
Najbolje za zobe.
Okrožni zdravnik v fjraslovčah
v
dr. Vit Cervin^cL
se je od svojega poučnega popotovanja, kjer se je poučeval o modernem Zdravljenju	1549 2-1
pljučne jeti^e
vrnil, ter zdravi od 6. dne avgusta t. L počenši v navadnih urah v tfraslov-čah hišna štev. 15. Za zobne bolezni, plombiranje, zobne vstavile pa ordi-nuje vsako sredo in soboto popoldne.
Službe išče
postiljon aH kocijaž
na deželi ali v mestu.
Služil jo že za postiljorm. 1552 2—1 Naslov pove upravništvo.
200 sežn|ev
bukovih drva
Je naprodaj.
Cena po dogovoru.
1551 3—1 Naslov pove upravništvo.
Proda se takoj
iz proste roke enanadstropna
noua (3150 ^
1559 3-1 z malim vrtom ob državni cesti Javornlk-Sava. Pripravna je posebno za kakega obrtnika.
Plačilni pogoji so jako povoljni, cena po dogovoru.
Naslov: Javornik št. 65. Gorenjsko.
mizarsba pomočnika
se sprejmeta takoj
na Vrhniki št. 101.
Martin Klemenčič, mizar.
1540 3-3
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 3 sob, pritiklin in delnm vrta,
Je oddati v novi hiši na Resljevl cesti 5t. 26 takoj ali s 1. novembrem.
Vež poizve se na ResIleVl cesti 30 v pritličju.	1534 3-3
hotel pri zlatem jelenu v Gorici
iščem sledeče osobje: 1 računski natakar (Zahlkellner) s primerno kavcijo, 2 donašalca (Zutrager), ltočaj (Schankbursche), 1 sluga (Lohndiener), 1 sobarica.
Pogoji: Znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Solidnost!
Pismene ponudbe sfotografijo, ali osebno predstavljenje do 15. avgusta t. 1.
Nastop !. septembra t. !. i58o 3-3
A. Razberger, restavrater Ljubljana.
Ženitna ponudba.
ft{lad hišni posestnik in obrtnik se želi poročiti z gospodično, katera bi imela 8000 do 10.000 Jf dote.
Pisma s sliko pod šifro ,bodočnost it. 10U" naj se pošiljajo do 20. avgusta na uprav. „Sl°-1528 4—!
.t 1 UVL"V^>
H 20. ai
<ju ** ii
3SUED1UIE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, 146020-14 Dunaj XVII./1. Elterlelnplatz 7.
Trgovski pomočnik
1546 5-3 mešane stroke
želi svojo službo Bremeniti kam na deželo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Klobukov
več sto tucatov je ravnokar došlo v najnovejši fa^oni po čudovito nizki ceni:
klobuki za dečke tucat . gld. 5*90 * gospode „ . „ 7-20 prima „ 8-40 1560 3-1 in višje.
Na zahtevo povsodi klobuke na vpogled. Nevgajajoče vrnem brez odloga nazaj, in denar vrnem. Največja Izbera konfekcije za gospode In dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana.
• •b T b MU
30—29
Vsak dan sveži
sladoled
se dobiva
661 2
V predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme
večje število delavk
v trajno delo za prav dobro plačo.
Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden, a tudi do 24 K in več. — Poleg tega dobč samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo m cvetice. — Osebam, ki stanujejo več kot 10 km oddaljeno »d Litije, se predujemoma izplačajo potni stroški, kijih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu. — Zahteva se, da se prinese pravilno izgottvljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1413 12-4 dopoljnjenem 14. letu.
u Kavarni In slaščičarni
•Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
prodala posestva
na Koroškem.
Lajčaherjevo posestvo, le 15 minut oddaljeno od postaje nove želežnice Žihpolje (Maria Rain), se vsled družinskih dogodkov proda. Posestvo obsega 35 oralov, in sicer 15 oralov gozda, katerega tretjina je godna za posekanje. Pohištvo in gospodarske priprave so v najboljšem stanju. Prodajalec je posestnik
Jakob Hafner, pošta Žihpolje
pri Celovcu. 1541 3-3
1568 3—1 se 1 s c e za takojšnji vstop proti dobri plači za c. kr. poštni urad ,,Polzela v Savinski dolini".
Kavarno
KRAMAR
i56i 6-1 Stari trg št. 30
je vsako soboto in nedeljo celo noč odprta.
Zahvala.
Za dokaze obilnega sočutja ob bolezni in smrti ter za častno spremstvo našega nepozabnega gospoda
Valentina Klinar-ja
ekspozita v Dutovljah
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem blagega rajnika svojo najtoplejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo za častno udeležbo pri pogrebu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju A n t o 11 u R e b e k u , c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Matku Kante, preč. duhovščini, spoštovanemu urad-ništvu iz Sežane ter velecenjenemu učiteljstvu. Hvala iskrena preč. gospodu dekan Matiji Sili za vodstvo prekrasnega pogreba, č. g. Jakobu Sedmaku, sošolen pokojnikovemu in župniku v Divači za ganljivi nagrobni govor in si. pevskemu društvu za ganljive žalostinke. Lepa hvala tudi vsem drugim, ki so na ta ali na drugačni način izrazili sožalje.
Bog plačaj vsem!
Dutovlje, dnč 3. avgusta 1905.
1557 1—1
Rodbine Klinarjeve, Šolar, Fistar.
Otuorltev tržouine.
Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem otvoril
na Starem trgu št, 4
popolnoma novo
Mino z manuEoKturnim, sufcnenim in platnenim blnsom. ^
Cenjeno občinstvo prosim za obilni poset moje nove trgovine ter zagotavljam vedno dobro blago po možno
SGST" najnižjih cenah, "a£8
Z velespoštovanjem
Jos. Petkosig.
1507 3—3
Stavbeno, umetno in konstruk cijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesaike
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi " 1509 52—2	oporami brez vijakov.
T
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
mml v lijubljani fiUltlJMlj
.. v. .c _____.i.. n„imafi„Airiii nitn
^^TlVmi^ski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih nlle
obrestuje hranilne vloge po
2 52-47
4
II oi |2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne nre od 8.—12. in 0(1 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
ups^rz°nSe kmetske K 7,024.718 89.
staAhran- K 7,651.915*41. Dp= K 32,039-761' 84. ssr- K 120.878-15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. -Telefon št. 185
—
ZMlnicn z mrzlo vodo ssss
%&tr v Krapini 138
== (last slob. i kralj, povelj, trga Krapine.) =====
Otvorjeno celo leto
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.


Znfonrnp«s* ^
UVV1I%M stara, s primerno šolsko izobrazbo, čvrstega zdravja, sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga	1535 3-3
Jakob Petrovčič-a v Trebnjem.
Kdor hoče kupiti
s dober ovčji sir
po 1 ^ 40 h kilogpam, naj se oglasi pfi Antonu Jakelj na
Dovjem št. 16.	1446 3-3
uiiaj Stanovanja na razpolago, Slede katerih se treba ®B --obrniti na kopališko opravo, postrežba cena^-- jg^jg
Zdravje je največje bogastvo!
m i
1
Kapljice sv. Marka.
i.i.i.ii.iri 1 ni ' /*ii 1 ^il "1 " i"*i "*• *n *' '
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Ej notranje in zunanje bolezni. Si
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeče«, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike m male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: flVe$tna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
t ducat (12 steklenic) 4'— K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11— K.
*
4	ducate (48 steklenic) 14 60 K.
5	ducatov (60 steklenic) 17-— K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	_
U st a no v lj en a lTl360 MCStlltl IGRAMO, ZQ$rBl), Ustanovljena 1. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—5
Zdravje je največje bogastvo !
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža =Toplice.
Akrato-vrelec 38« C. Voda za pijačo in kopanje. Izredne' ^pešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgijl, kožnim in ^nskim bolezni^ Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato ure ene sobe'za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebR Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
Zdraviliška uprava.
774 8—6
»pnita za usa cerhueim dela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih « r 294 24-113	kipov, križev in slik.	_
= Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. -
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska*a, St. Ulrich-Groden (Tirol).
■ I
F. P- Vidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
(Strangfalzziegel).
742 40—32
fB a n ve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregmram.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
mr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kritje, -mm
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
« Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopmk..
Sprejmejo se zastopniki.
in
gll^igigg^jOigigU
Pri nakupovanju S
: suknenega = manufakturnega
blaga
se opozarja na tvrdko
H LIGO IHL
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
250 62—26
Velika zaloga
suknenih ostankov. Dunaj-
•ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-tnilo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—21
Popolno prepričanje
da Je lekarnarja
Tblerrjf-a B&lsam Id centlf mazilo
. Tseh notr. boleznih, influencl,katarlh, rfih in TnetJIb rneli irlt, slmbostih, motenju t preb*Tl, ranah, abscesih ln te-leanlh poikodbah Itd nedoseino uspeino ■redutTO, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brerplafno poslana knjižica s tiiof lirlr. »bralnih pismi kot domači sretoralec. 12 mal. ali 8 dvojnih »teki. balsama 5 kron, «0malih aH »0 dvojnih steklenic K 11. — Dva lončka centlfolljskeg* mazila frankoSK (10 vin Prosim nasloviti na lekarnarja A T H1V It IIV r Pregradi pri Uogaiki-Klatlnl. — Ponar. in razprod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo.
ti
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ■ izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-«#» grobnih križev. «v»
Postrežba točnal Cene zmerne!
zaloinlk xv*zt avstrijskih «. k«, državnih uradnikov
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
duoKoles in žmainih stroleg
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo.
♦ e
Lastna delavnica za poprave.
■	■jai*«	60 52—30
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
.♦•'J*

S Vence. Trakove
Benedikt.
R
L
0)
E <
IS* Najcenejša vožnja v Ameriko, "g®
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43-22
(na dvorišču).
JOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
3
n
i
■M
r
ti
^Hit FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dnnajaka oeata 31
zraven irange
HAMBURG-AMER1KA
Iz I^jubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52—48
_i_____
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
| Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloga čevljev
Julija Sfor v Ljubljani
Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga moSKIh, damskih In otroSklh čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—17
fjf Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
I .juMJmii, Kolodvorske ulice štev. :$s popolnoma nanovo uredil in opremil
z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 14
t o v š e k -——-
£
= Uavonn I
fotograf	(g)
Ljubljana, »jj
5
^ W w W W W W W W W W U' W W v
«n »n <n <" »n<n»n <n <n * <n)
*	AVGUST REpIČ
M*«»«1 MJtr
LJUBLJANA (v Trnovem)	ti,
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
(P	—vrstne —	S$
*	mar m «> ■» k
^	po najnižjih oenah.
W Kupuje in prodaja stare vinske sode.
<n <n<™ <n <n »n »n <n »n ^
delovanje in postavljanja orgelj*i in harmonijev
v Ljubljani, Jfolzapfeljnova cesta 13
Vaclav Polaček
ijdelovatelj orgelj in harmonijev,
priporoča se preč, duhovščini, samostanom in zavodom ja postavljanje novih orgelj in harmonijev.
Orgije postavljam po želji ali z mehaniko ali na pnevmatiko ali po elektro-pnevmatiškem Zistemu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični z'Stem, sprejemam vsa^o popravo in iu uglasbo. — Garancija za nove orgije 10 let, za i popravo in prestavljanje po dogovoru.	Sj
Proračune zastonj.	1095 13—1
J
A. Kraczmer
IJ ubijali a, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po i ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in bbb stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, sh
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo Iti Izvršuje se pod-Iaganje r, usnjem strokov-njaško in preskrbno in earačnnavajo najcenejše. 1517 52 47
JOSIP STUPICA
jermenar ln sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 18
Cene nizke.
— ueliKo presenečenje! =
nikdar v življenju vet take prilike! £ 500 komadov £
1562 3-1 Za $ld. 1"95.
, nrekrasno pozlačena precijska ura z verižico, 1 2no idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 mo-Serna svilena kravata za gospode, 3 komad! ff žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s nnareienim žlahtnim kamnom, 1 dulec ustnik) L smotke iz jantarja, i elegantna damska broža Jnst 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 S mošnjiček za denar, t žepni nožek s pn-!rnvo 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, iz'3 i duble /.lata s patentiranim zaklepom, f' r boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, \ šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in Lrih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih f, dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, S so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj , uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu po vzetju ali če se denar naprej posije. Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka
L
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
co g
§ S"
Z »
•-i
o o«
sr f V. —•
ts
9 »
B
tfl rt
tU
13-
d D-
O <
n 3
O 55 » B
£ (U
N< <
n
(A
►o
Ceno Čeiko posteljni!
perje
5 ke novcem • kobllCDCK*
K 9 60. boT|-
.kubl|tneg» K 18 - ; kron i* — incinobelegB, mehkega, »kub-IJeneg« K 30 -; kron 36'-. Podila se franko proti povietju. Tudi se zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi poitnlb slroikov
BoiediktSaohsel, Lobes 159
817 p. Plzen na Če&kem.
Ik Lfiililjanc v lew 1 orla L
Hrzoparniki: „K.l..r VHIh.lm II.". „K,.np,l»« Wlh.lm". „K.l..r tmh.lml d.r «,....",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri m.nl n« povišajo ceno
amerik. železnic.
Tavčar, Kolodvorske ulice Jf.35
1361 51	nasproti sfarl „TI5l««'Jeill gostilni.
Lepa priložnostna darila!
Krasna darila za raz. prilike kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—30
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Odlikovan
X zlato kolalno In častno diplomo
v Parizu.
Pes ptičnr
1576 3-1
(VorsteMiund)
popolnoma izvežban, ne nad 4 leta star, se želi kupiti.
Več pove upravništvo tega lista.
od 100 mark dalje osebam vsakega stanu, tudi damam, trgov, uslužbencem na ekcept, za-dolžnico, pod pogojem H. Brink-mann, Halberstadt. - Vzvratni porto. ^^
Denar
Marljivo ^ ^^ prodajalko
z nekoliko prakse, zmožno obeh jezikov z dobrimi izpričevali
P4T isce
_	603 104-32
Anton Presker
1532 3-3
tvrdka Jos. Schumi
Ljubljana, Gradišče.
31 26-19
iz portland-cementa ln peska
Sngetr. Išicbutzmark«
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Še 14 dni vali je mogoče - ceno kupiti! =
pri tvrdki A. FRIMOŽlt, Ljubljana, Mestni trg in sicer od 8. avgusta naprej
ne več v prodajalni "Ž3!
ampak v skladišču z vhodom zraven prodajalne
skozi vežo.
Svila, volneno in perilno blago, bluze, posteljne garniture, preproge za vsako sprejemno ceno!
Odevala iz klota imt. svila, kos gld 3 40. «oo 104-34
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovale vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega in solidnega blagr po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
;-izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva žeteinlsklh nridnltov.
Ohranite« zdrauesa
želodca •
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprlja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzamza ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajofio
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
S
,»/, steklenica 1 K, 1 steklenic« 2 K.
VARILO ! -H
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano var-stveno znamko.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
O________Najcenejša pot za zdaj!! x
«lk»liena kisline
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoCe, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljene. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	(.Vili.)
[mrek: Giesshubl Sauerbrunn,
lil«z. postaja, zdravilno kopoliičo pri Karlovih varit
prospekti zastonj in franko. V LJubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjil 4 serijskih prodajalnicah in trgovinah j jestvinami «
10 Zaloga pri Hlhaol Kaitnor-ju m Pete* Lassnlk-o » L|«i>l|*nl.	32 62-28
Profesor 1558li22
dr. pl. Oolento
odpotoval do 10. septembra
in stanuje potem na vogalu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice št. 12, II. nadstropje.
inajcenejša poi za ju q
„RED=STAR - LINE" %
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu"
§0000000000000000	Mduje.	Bed Star.
oooooooooooooooooooooooooooooooo
v Ameriko o
preko Antwerpna vNew-York, O Philadelphia.	g
Hitra in varna vožnja na moderno oprav- q ljenih, novih brzoparnikih te solidne g družbe s pošteno in čisto postrežbo. J*
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od Južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Polenc
v našo pisarno priditr za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v Boboto zjutraj. NaSi parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jepnmto. uljna-nost, »naga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in xaduje.	Bed
Praga,Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogerske, a Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20-12)
• •
J
preda sc
njiua
ležeča tik ceste nasproti tovarne za lep, (lim fabrika) meri 1 oral, 120 kvadrat sežnjev. Ponudbe na nastov A. L. Breg št. 10
Ljubljana.	1550 4-2
, Nlkaklh sivih las In brad« veC I
!t, Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
JB3T nucina
'zak. zajamčeno) I298b3 1 steklenica 1 K. Tisoči priznaj dokazujejo iz-bornost Nucina- — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-toku a Comp., Prajt. Vodna ulica. - v Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane, jlnton Korbar, Hlnko Wlbbt.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Štiri do pet boljših
kamnoseških ^
pomočnikov
za trajna cerkvena dela, kakor tudi
=dva dobra brusača =
(Marmorschleifer) sprejmem takoj
Uincenc ČnmerniK
kamnoseški mojster 1468 3—3	Celje.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikeluiNtlh, srebrnih in zlatih ur z znamko Kosknpf, lUhn, Omega, Sch.ITliaiiaen, Glashiitte kakor ludl vseh vrst solidnih zl.tnln in srebrnln po Izvirnih tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura .
4" 4*
5'— 7 50 7-60 1-50
P
črna jekl. rem. ura svic izvir. Roskopf pat. ura . . Ooldin rem. ura »Luna" kolesje srebr. „ „ „Oloria" „ . n n dvojni plašč . „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9 50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, ivarcvaldska ura K 2 —. Z. vsako uro Sletno pismeno Jamstvo 1 Slkak rlslko! Zamena dovoljen., .11 denar nazaj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—13
Služba
organista in cerkvenika
se odda takoj u Št. Lambertu.
Plača 600 K, prosto stanovanje in štolnina. Zahteva se cecilijanec, ki zna poleg pevskega voditi tudi tamburaški zbor. Z izpričevali opremljene prošnje je poslati do 15. avgusta t. I. na župni urad v Št. Lambertu p. Sava ob juž. železnici.
1513 3—3 Jos. Plantarič, župnik.
Pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40—45
pristno brnsko blago.
En kos Mtr 3.I0 dolg, zad. za kompl. obleko za gosp (suknja, hlače, telovnik)
stane le
K 7, 8, 10 iz dobre K 12, K 14 iz boljše K 16, K 18 iz finejše j K 21 iz najboljše
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za povrSnike, turist loden, sviln. kamgarne razpo-iilja po tovarnilkih cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci r.stonj In franko. Z »Jam?. pofilljatev po vzore. Velike so prednosti, ki Jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdkl na mestu tovarne.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
*1217 F. HITI
Pred škofijo št. 20.
BMT Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo vmc-iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 62-38
Založnik c. kr. drž. uradnikov.
Ljubljana I C" D C" D Ljubljana
Stari trg št. 9 J m IVL.UL.ll Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 683 52—35
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebičine za krojače in šivilje. ♦♦

Slovanom,
ki se pridejo zdravit v Karlove v ar t (Karlsbad), se priporoča
dr. Pavel Vejnar.
Ordinira v hiši „Brandenburger 1391 4—4 Thor".
Andronotfon" (Iznajdite,iP-Herr-
f^miUlUpVjUlI mann, Zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 15	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
^ Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VOSO PCtrIČIČ~U.
v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v LJubljani, M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
----
persehe
Liubljana 1647 44 Pred Škofijo 21 zraven rofovža.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovie, čepir za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
.J
SmmmHMBSgSM
1 1
I g
i I
i i 1
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
— zraven Figovca, ———
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	47i 22
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
i i i i i
i |
i i i
Po najnižjih cenah
t« •t
se dobe v tovarni za stroje
<3. Tonnies v Ljubljani::
pod jamstvom in po najnovejših modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelevanje lesa, jarmenike (Sagegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencol itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli.
Rabljeni motorji prav ceno.
1354 10-5
Ustanovljeno 1. 1877.
Zapriseženi sodnljskl veKčak.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečastiti duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča ob jednem v bodoče za vsakovrstno, lično, trpežno In ceneno Izdelovanje
podobarskih in pozlatarskih del
kakor so:	1465 6—3
alt.irji, tabernakeljni, leče, podobe, okviri, križeva pota, krstna kamna, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu ali načrtu. Stare predmete prenavlja tako, da so kakor novi.
V zalogi ima sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačena, slikana in iz trdega lesa — Cofl za svetllnice za spodaj lil zgoraj dobi se od 80 kr. do 8 gld., kroglje z. vrvi pri Bvetllnlcah ln svočnlklh, palice z. okvire (Coldleistcn), slike itd.
Vsa dela in prenavljanja Izgotovi zanesljivo, natančno in kar moino oend.
Zahtevajte prn nakupu
1320 39—6
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jam 6 en o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHIOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva 'se povsod!