POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 leto XI V. Štev. 111 Koncentracija zaveznikov na novih položajih Strahovita bitka na zahodu se nadaljuje z vso silovitostjo — Zahodno od Sedana so francoske oklopne edinice v odločilnih spopadih z nemškimi skupi* nami težkih tankov STRAHOVITA BITKA NA ZAHODNEM BOJIŠČU SE RAZVIJA S TAKO NAGLICO, DA JE TEŽKO ZASLEDOVATI OPERACIJE IN POLOŽAJ, KI SE NEPRENEHOMA SPREMINJA. VESTI, KI PRIHAJAJO ZJUTRAJ, SO OPOLDNE ŽE ZASTARELE, TE PA ZOPET ZVEČER NISO VEČ AKTUALNE. MED TEM KO JE BIL VČERAJ NAŠ LIST DOTISKAN, SO ŽE PRISPELE VESTI, KI SO POLOŽAJ POPOLNOMA SPREMENILE. PO NEMŠKIH IN ENAKO ZAVEZNIŠKIH POROČILIH SE JE NEMCEM POSREČILO PREDRETI POSTOJANKE OD NAMURJA V BELGIJI DO SEDANA V FRANCIJI. SEVERNO OD SEDANA SO NEMCI S SVOJIMI MOTORIZIRANIMI ČETAMI, POSEBNO Z OGROMNIMI TANKI, PROTI KATERIM SO ODPOVEDALI PROTITANKOV SKI TOPOVI, VDRLI NAPREJ NA ŠIRINI 80 DO 100 km IN DOSEGLI MESTO RETHEL, KI LEŽI NA POLOVICI POTI MED SEDANOM IN REMSOM V SMERI PROTI PARIZU. ISTOČASNO SO VKORAKALI TUDI V BRUSELJ, OD KODER SO SE ZAVEZNIKI PO PREDORU PRI NAMURJU MORALI UMAKNITI, AKO NISO HOTELI BITI OBKOLJENI. BELGIJSKA VLADA SE JE PRESELILA V OSTENDE. ZAVEZNIKI SO SE MED TEM PRIPRAVILI ZA SUNEK, KI NAJ ZAUSTAVI NEMŠKI VDOR V FRANCIJO. OPERACIJE SE NADALJUJEJO BREZ PRESTANKA IN O NJIH GOVORE NAŠA NADALJNA POROČILA. Nemška vojna poročila BERLIN, 18. maja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo le izdalo sinoči poročilo, ki pravi: Na Dyleu med Anversom in Namurjem smo prebili sovražile postojanke ter zavzeli del namurskih utrdb. Pri Sedanu je bila prebita francoska Da-iadierjeva črta v širini 100 km. Francoski protinapad motoriziranih čet je bil odbit. Našo zasledovanje sovražnika, ki se umika na zahod, se je ves čas nadaljevalo. Tu smo ujeli 12.000 vojakov in dva generala. Zaplenili smo veliko število topov in drugega bojnega materiala. Na fronti ob Saarl so se dalje bili manjši lokalni boji. Francosko težko topništvo Je obstreljevalo naše mesto Rastt. naše pa v odgovor francoski Hagenau. Po popoldanskem zavzetju Mallinesa In Louvai-nea v Belgiji je postala prosta pot v Bruselj, ki so ga naše čete zvečer zasedle. Na Holandskem smo nadaljevali osva janja otokov v pokrajini Zeeland. Tho- len se je vdaL Naše letalstvo je rušUo belgijske in francoske zveze v zaledju ter uničilo več transportnih vlakov, motoriziranih kolon in razpršilo vojaške oddelke. Na obali smo potopili dve sovražni ladji, dva rušilca po poškodovali. Sovražnik je izgubil 59 letal, naših se pa 15 ni več vrnilo v svoj© baze. BERLIN, 18. maja. DNB. Nemškemu nezadržljivemu predoru v Belgiji se je posrečilo, da so bili zavezniki primorani z vso brzino umakniti se k ustju Šelde. Zvečer so naše Čete vkorakale v Bruselj, nekaj ur kasneje pa v Anhverpen. Naši vojni sili na Francoskem se je posrečilo prekoračiti reko Otee ter prodira proti Reimsu. Bliža pa se tudi St. Quentinu. Pariz mrzlično izpraznjujejo. Včeraj zjutraj so Francozi vrgli v zrak veliki železniški most pri Kehlu. Most tvori mejo med Nemčijo in Francijo. ilemci o trenutnem položaiu BERLIN, 18. maja. DNB. Trenutno je težko pregledati ves položaj na fronti, vendar se lahko sklepa, da je s predorom na Dyli zadan zaveznikom hud udarec. Zavezniške sile bodo primorane umakniti »e proti zahodu, k obali Belgije. Na francoskem ozemlju je fronta prebita v širini blizu 100 km in sega precej južneje od Sedana. Položaj je podoben onemu 1. 1918., ko se je Nemcem posrečilo potisniti zavezniško fronto na tem sektorju v notranjost Franclje. Jugovzhodno od Sedana »o naše čete z uspehom odbile zavezniški protinapad. Nemško južno krilo je posebno močno, ker mora računati z vsakršnim iznenadenjem s te strani. Po zlomu fronte na Dyli in Meusl preganjajo naše čete sovražnika dalje v severno Famcljo. Najnovejša nemška poročila jasno pričajo, s kako udarno silo so sodelovala bojna letala pri spopadih. Luksemburg je bil pregažen že prvega dne, Holandska v, petih dneh. V Istem času so padle belgijske trdnjave, razširjen je predor na francoska tla. V zadnjih dneh so bile prebite močne francoske utrdbe na Meusl. Francoska vojna poročila PARIZ, 18. maja. Havas. Francoski vojni komunike od sinoči se glasi: Tudi skozi ves današnji dan se je sovražni napad ladalieva' v ogromnem obsegu ne le v Be!jrtjj( marveč tudi pri Vervinsu (40 km južno od Charlersio) in pri Avesneso, 18 km jugovzhodno od Chartersia so igrali Pri tem odločilno vlogo oddelki neinškili velikih tankov Pred Montmedy-Jetn je zaradi našega protisunka nastalo Pravcato nagrmadenje nemškega okiopne-ga orožja v divjem neredu. Dalje proti v*hodu smo nemški sunek pri Montmedy-j1' nrreSno zadržali. Naše zračno orožje v sod^ovanlu z angleškim letalstvom ,'n"Jbarr!!ra’o sovražne komunikacije in !‘ našo borbeno tetnlsvto |e bilo vple-o v trike. Redi okolnosti po- ' r. voV« ni mogoče dajati bližnjih po- to- Ir- ti; ki razprostirajo dalje proti jugu, ostale nepremagljive. Podrobnosti o poteku bitk PARIZ, 18. maja. Havas. Včerajšnji nemški napadi niso bili tako siloviti, kakor v prejšnjih dneh. Le eden izmed nemški napadov je imel včeraj dopoldne vnanjo sliko hudih bojev prejšnjih dni. Nemcem ni uspelo, napraviti v fronti globoke predore. V Parizu primanjkujejo še podrobnosti o spopadih, ve se le, da so Nem ci zarili klin v obliki žepa v francosko ozemlje. V prvi zori so že vrgli Nemci v ogenj velikanske množine bombnikov in tankov. Francozi so jim nudili ogročen od por ves dan in tudi po sončnem zahodu. Famcoske divizije, ki so imele nalogo zaustaviti sovražnika, so se razporedile na povoljnejših postojankah, od koder je njih odpor efektnejši. “Pritisk na angleške postojanke je stvoril lahno zapognjen lok fronte, ki se začenja pri Anversi ter teče vzhodno od Bruslja In dalje v večjem loku na Sedan. Vojaštvo kakor tanki so imeli v šestih dneh prestati ogromne napore, žlvča in fizična- izčrpanost terja od borcev velikanske žrtve. Zavezniška letal aso ponoči spet uspešno bombardirata zaledje nemške fronte. Nemške izgube so bile posebno velike na nekaterih sektorjih, kjer so Nemci skušali preiti Meuzo in so vrgli v ogenj velike množine vojaštva. Zavezniška letala so neusmiljeno kosila med njimi. Razvija se premakljiva vojna v največjem obsegu, v kateri se bo izkazala taktična in strategična preizkušenost poveljstev. Maginotova črta se kočava 30 km vzhodno od Sedana, pri Montmedyju. Zahodno od tod nima francoska vojska za seboj tako močnih oporišč zabetoniranih postojank. Zato je nasprotnik vrgel na predele zahodno od Sedana vse svoje sile, da tri našel, tod kje lukjo za predor globlje v Francijo. Zavezjniške čete so v delnem umiku kred silovito premočjo potekale uspešnejša obrambna oporišča. Pri tem je vojska povsem disciplinirana in hladnokrvna. Nemški pehoti, ki skuša prodirati vzporedno s sunki tankovskih pahljač, so zadejale francoske čete nmogo izgub in preprečile, da bi zavzele postojanke globlje v Franciji. Angleška vojna poročila LONDON. 18. maja. Reuter. Odločilna bitka v Belgiji in na francoski meji se je včeraj ves dan s'strahovito sfto nadaljevala. Nevarna cona je med reko Satnbre in Sedanom, kjer se je glavnemu nemškemu napadu posrečilo predreti francoske utrdbe z ogromnimi tanki, pred katerimi so opravili svoj posel letalci s strmoglavimi napadi. Novost v tem napadu so tanki, ki so po obsegu večji kakor oni, kf so jih Nemci uporabili na Poljskem. Nemški predor se je Južno od Sedana posrečilo zadržati, nakar se Je gla-va nemškega napada razdelila v dve enoti, od katerih vsaka predira pravokot- no na dosedanjo smer proti Jugu, oziroma proti severu. Nemško prediranje proti jugu so francoske oklopne divizije, pod pirane z letalstvom in težko artilerijo zaustavile pri MontmedyJu, kjer se je posrečilo Nemce celo vreči nazaj. Drugo nemško prediranje proti severu pa je doseglo kraj Avesnes. Tolažilno pri tem je, da francoski najtežji tanki za novimi nem škimi veletank! prav nič ne zaostajajo, kar se Je izkazalo pri uspešnem francoskem protinapadu z veletanki pri Mont-medyju. Na več krajih pa Je povzročilo zaustavitev nemških tankov že pomanj-Nadaijevanje na 2. strani! Nova Rooseveltova poslanica Mussoliniju Prva ]• imela zelo mala ali nikakršna rezultata — Govorica, da se [utri sestaneta v Milanu Ciano in Ribbentrop 1’ARIZ, 18. nniial Havas. Z ozirom na '........-teniškega izvora, češ da so sovražni [' prodrli med Sambro in Sedanom "•Vov;? r."‘o snmo, je treba pribiti, da r ?-elj za vdor v francoske prednje g‘ i’!:e in da so utrr'«,e Maglnotove črte, WASHINGTON, 18. maja. United Press V krogih Bele hiše se zatrjuje, da je pre-zident Roosevelt poslal Mussoliniju že drugo spomenico, knere cilj je, kakor prve, preprečiti razširjenje vojne z vstopom Italije v boj. Z rimskih merodajnih krogov je pa bilo mogoče izvedeti, da je imela Rooseveltova poslanica »zelo male ali nikakršne rezultate«. Protlzavezniške demonstracije se v Italiji zopet nadalju-I jejo in tudi tisk piše dalje neprijazno o zaveznikih. Vendar se pričakuje, da se | stališče Italije do izida bitke na zahodu i ne bo spremenilo. Istega mnenja so tudi | v Londonu, kjer pravi »Dally Herald«, da Mussolini še vedno okleva in čaka, dasl j n italijanska vojska stalno pripravljena na njegov ukaz. RIM, 18. maja. Ass. Press. Zunanji minister grof Ciano bo prispel jutri, 19. maja, v Milan. Za njegov sprejem Je že vse pripravljeno. Ta obisk se bo izvršil točno na obletnico dneva, ko sta grof Ciano in von Ribbentrop podpisala zavezniško pogodbo med Italijo in Nemčijo. V zvezi s tem se širijo govorice, da prispe jutri v Milan tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Posebno pozornost je vzbudil tudi prihod generala von F-ppa v Rim. General von Epp je predsednik nemške akcije za kolonije. Z njim je prispelo tudi • veliko spremstvo. RIM, 18; maja. Havas. V poučenih krogih zatrjujejo, da italijanski vladni krogi z zanimanjem študirajo zadnjo Rooseveltovo poslanico. Italijanski tisk o tem popolnoma molči. »CONTE Dl SAVOiA« GIBRALTAR, 18. maja; HaVas. Semkaj je prisippl italijanski pVekomomik, »Conte di Savoia«. Na krovu je mrtogo' ameriških državljanov/ ki so zapustili Italijo. Popoldne je parnik nadaljeval vožnjo preko Atlantika. # Akcija za vstop Amerike v vojno Sestavljena bo najbrže koalicijska vlada — Nagle dobave letal in tankov zaveznikom — Silno oboroževanje in vojaške priprave NEW YORK, 18. maja. Reuter. Trije voditelji ameriške republikanske stranke, ki je bila doslej v opoziciji proti vladni demokratski stranki prezidenta Roosevelta, in to bivši prezident USA Herbert Hoover, bivši predsedniški kandidat Landon in polkovnik Knox so davi pokrenili akcijo, da stopijo v imenu svoje stranke v stik z vladno demokratsko stranko v svrho čimprejšnje sestave velike koncentracijske vlade. Ogromni pomen tega koraka leži v dejstvu, da je bila osnovana zadnja koalicijska vlada v svetovni vojni, to je pred 25 leti. SPREMEMBA RAZPOLOŽENJA WASHiNGTON, 18. maja. United Press Dramatični razvoj dogodkov na evropsk zahodni fronti, včerajšnji Rooseveltov govor, vse to ima za posledico, da je ameriško javno mnenje končno spoznalo, da je imel prezident pred leti prav, ko je svaril ameriško javnost, da se lahko voj na vihra pojavi na ameriških obalah in celo na celini sami. Ameriški tisk, ki je bil še pred tednom dni več kot vzdržen glede možnega ameriškega posega v to vojno, vlado naravnost poziva, oziroma odobrava že sedaj njene ukrepe, kako uspešno pomagati zaveznikom s takojš njimi izdatnimi pošiljatvami vojnega materiala. Predvčerajšnjim je celo ugledni list »New York Hercld Tribune« pozval, naj napove Nemčiji vojno. Danes javljajo o velikanskih dodatnih kreditih za ameriško obrambo in o novih ogromnih naročilih v USA. Ugledni javni delavci, ka kor so Dorothy Thompson, žen* Sinclai-ra Lewisa itd., pozivajo na odgoditev sedanjih trenutkih škodljive volivne kampanje, ki bi narod razedinjevala, češ da je nasprotnik porabil akcijo prav v tem trenutku, ko je računal na vsaj navidezno imobiliziranost Amerike, ter kličejo na zedinjene. Imenovana pisateljica je preko »Daily Telegrapha« pozvala merodajne kroge v USA pred dnevi na formiranje koalicijske vlade. Davi pa že prihajajo vesti iz Nevv Yorka, da so trije najuglednejši voditelji druge največje stranke v Ameriki, ki je v opoziciji proti Rooseveltovi demokratski stranki, začeli s to pogajanja za formiranje koalicijske vlade obeh tradicionalnih strank v USA, s čemer se ustvarja v odločilnih trenutkih, ki jih preživlja Evropa, koalicijska vlada, kar se ni zgodilo v USA od svetovne vojne dalje. SOLIDARNOST Z ZAVEZNIKI _ NEW YORK, 18. maja. Reuter. Ameriški podtajnik za zunanje zadeve Sum-ner WeUes je na včerajšnjem panameri-škem znanstvenem kongresu imel veRk govor, ki je izzvenel v solidarnost Amerike z zavezniki. POMOČ ZAVEZNIKOM NEV/ YORK, 18. maja. Reuter. Zavezniška komisija za nabavo vojnega mate-rijaia je prav kar razširila naročilo za letala na 4.000, od katerega števila je bH znatni del zadnje dni že odposlan v Evropo. Naročilo se glasi na 650.000.000 dolarjev. Dodatno je ista komisija pravkar naročila za 350.000.000 dolarjev tankov in streliva. Pričakujejo, da bo že v prihodnjih dneh dala ameriški industriji v komisijo novo naročHo za 600.000.000 dolarjev za letaga in drugi vojni matrrlaf. tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi Nadaljevanje s 1. strani! kanje bencina samo, na kar so bili nemški tanki lahek plen francoskih branilcev. LONDON, 18. maja. Reuter. Vojno ministrstvo objavlja: »Britanski ekspedicijski zbor BEF v Belgiji se je tekom noči močno vkopal na novih položajih zahodno od Bruslja. Umik iz Bruslja je bil Izvršen v popolnem redu v smislu načrta v noči od 16. na 17. maj. Vse vesti o zlomu so neresnične.« Kratko pred objavo tega komunikeja je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete zavzele Louvam in Malmes, nakar so Nemci vkorakali v Bruselj, nato pa v Anvers. Morala angleških čet je odlična. LONDON, 18. maja. Reuter. Zrako-plovno ministrstvo javlja, da je bilo v teku včerajšnjega dne sestreljenih 36 sovražnih letal. Prva današnja poročila pa javljajo, da so zavezniške sile zrušile iz bojev 50 nemških letal. Z velikim uspehom so bili bombardirani tudi aerodromi v Stavangerju na Norveškem. NAGLO OBOROŽEVANJE VVASHINGTON, 18. maja. Reuter. Vse jasneje postaja, da je bil včerajšnji predlog Roosevelta začetek ameriške akcije v oboroževanju. Strokovnjaki predvidevajo, da bo ustanovljeno posebno ministrstvo za letalstvo USA. V krogih finančnega ministrstva trdijo, da bo predloženih 10 milijard dolarjev kredita za izpopolnitev državne obrambe do 1. 1942. VVASHINGTON, 18. maja. DNB. Senatni odbor je sprejel načrt, ki predvideva 1697 milijonov dolarjev za oborožitev. Stati preračun za vojaške namene 1940-41 je predvideval le 784.9 milijona dolarjev. Kadrovska stalna vojska je povišana na 280.000 mož, 25.000 mož več kakor je zahteval Roosevelt. NEW YORK, 18. maja. Ameriški vojni minister Woodring je izjavil, da je odredil, da se poviša letna produkcija ame- riških vojnih letal od 15.000 na 25.000 ti-tisoč. NEW YORK, 18. maja. Reuter. Prezi-den Roosevelt je na včerajšnji konferenci tiska objavil glavno pomoč za razširjenje števila letalskih tovarn rafinerij bencina ter je izjavil, da bo obnovljenih 35 starih rušilcev. PANAMERIŠKI PROTEST BUENOS AIRES, 18. maja. Reuter. Vladi Argentine in Bolivije sta sporočili Panamski vladi, da se pridružujeta protestu Urugvaja glede vdora v Belgijo, Holandsko in Luksemburško. NEV/ YORK, 18. maja. Havas. Včeraj je vseh 21 republik latinske Amerike pristalo na skupen protest vseli ameriških držav proti vdoru v Belgijo, Holandijo in Luxemburg. WASHINGTON, 18. maja. Havas. Sam-ner Welles je v svojstvu predsednika zaključil dela Panameriške konference. Ob tej priliki je govoril o zunanjepolitičnih prilikah in vojni v Evropi. Zaključil je s citatom predsednika Wilsona, da »morajo tisti, ki hočejo boljše življenje v svetu, vedno misliti na to, da more le Bog imeti nadvlado nad vsemi.« Zadn]@ nemško poročil© BERLIN, 18. maja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo javlja: Z zavzetjem Melinesa, Bruslja in Louvaina je bila sovražna črta ob Dyli prekoračena. Tu na bi se bil zgodil drugi »čudež ob Marni«. Toda upanje zaveznikov se je izjalovilo. V Belgiji sta od fronte na Dyli ostala v rokah zaveznikov samo še krajnika Na-mur in Anversa. Church ll v Parizu LONDON, 18. maja. Havas. Ministrsk predsednik VVinston Churchill je včera nenadoma priletel z letalom v Pariz, kjer se je sešel s člani francoske vlade in z njimi konferiral o nastalem položaju na bojišču in o ukrepih, ki so postali nujno potrebni. Nato se je sešel tudi z vojaškimi strokovnjaki. Churchill se je po teh razgovorih takoj vrnil v London. Njegov prihod v Pariz je vzbudil zadovoljstvo in upanje v uspešne protiakcije zaveznikov. Belgijsko vojno poročilo Izgon tu’cev iz Romunije BUKAREŠTA, 18. maja. Rador. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, da morajo vsi tujci, ki so dobili po 1. septembru zaposlitev, za katero nimajo pravice, zapustiti Romunijo do 30. t. m. Kdor se ne bo pokoril odredbam, bo interniran. OSTENDE, 18. maja. Havas. Sinočnji belgijski komunike javlja, da so se čete v smislu načrta umaknile na nove položaje. Sovražnikovi poskusi, prekoračiti Albertov prekop, so bili odbiti s težkimi izgubama za sovražnika. OSTENDE, 18. maja. Havas. Belgijski ministrski predsednik Pierlot je včeraj naslovil preko radia na belgijski narod poslanico, v kateri poudarja, da je novi položaj naložil spremembo obrambnih položajev. Ta sprememba se je izvršila v popolnem redu. V zvezi s tem se je vlada preselila iz Bruslja v kraj nekje Belgiji. V zvezi z zavezniki se je posrečilo zbrati obrambo na novih položajih ki uspešno kljubuje sovražniku. HOLANDSKO POROČILO LONDON, 18. maja. Reuter. Po sporazumnem posvetu med zavezniškim in holandskim svetom bodo izpraznili holandske otoke Waleheren, Noord Beve-land in Zuid Beveland. Vse petrolejske naprave bodo uničene, material in letala pa priključena zaveznikom. Zavezniška ofenziva pri Narviku LONDON, 18. maja. Reuter. Vojno ministrstvo objavlja: Pri Narviku zavezniške čete uspešno napredujejo. Včeraj so dosegle severaozapadno obalo Rombas-florda in se Nemci umikajo proti švedski LONDON, 18. maja. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: Naša letalska sila e včeraj močno bombardirala letališče pri Narviku, Bergenu in Stavangerju in je uničUa pri tem veHka skladišča bencina. LONDON, 18. maja. Reuter. Norveški kralj Haakon je prvič včeraj spregovori po radiu ter bodril prebivalstvo na; vstraja v boju kajti norveška stvar s sodelovanjem zaveznikov uspešno napre duje. • LONDON, 18. maja. Reuter. Lord Ha lifax je včeraj v zgornjem domu izjavil, da ugodne vesti iz Narvika potrjujejo, da Anglija dano besedo izvršuje. Čim zavezniki zavzamejo Narvik, se bo norveška vlada preselila tja. Odmev povelja generala Gamelina PARIZ, 18. maja. Reuter. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske je izdal sinoči povelje, v katerem pravi, da je usoda Francije in usoda zaveznikov, kakor tudi vsega sveta odvisna od bitke, ki se sedaj bije. Vsak vojak, ki ne more napredovati, naj rajše pade, kakor da bi odstopil samo kos svoje zemlje, ki mu je zaupana v obrambo. »Zmagati ali umreti! Moramo zmagati!« PARIZ, T8. maja. Havas. Listi prinašajo ipod velikimi naslovi povelje generala Gamelina in pravijo: Usoda sveta je odvisna od bojev, ki se zdaj vodijo. Treba je zmagati ali umreti.« Listi prinašajo vzpodbujajoče komentarje, ugotavljajoč, da so vrgli Nemci vse svoze razpoložljive sile na predorn? odsek severnovzhodne Fran- cije. Sovražnik izkorišča svoje sile do zadnjega. Francoska pehota je prav tako 'pokazala svojo veliko hrabrost, kakor 1914. V imenu rešitve pravice in svobode vsega sveta je, da se čimprej dobavijo obljubljena letala iz USA. »Oeuvre« piše, da so mnogi italijanski krogi mnenja, da bodo USA same vojaško intervenirale v Evropi. NEW YORK, 18. maja. Havas. Tu srna trajo, da pomeni povelje generala Game lina veliko resnost položaja. »New York Times« so mnenja, da »je nemški poizkus obkolitve .zavezniških armad propa del. Usoda Franclje je na preizkušnji, toda zavezniške čete, nadahnjene s slavo z Marne, bodo znale ponesti slavo svojega orožja k novim zmagam.« 'Spremembe v vrhovnem petveljstvu ? PARIZ, 18. maja. United Press. V zvezi z govorom ministrskega predsednika Paula Rcynauda, v katerem je dejal, da bo Francija morala poseči po revolucionarnih ukrepih in v primeru potrebe spremenili tudi metode in ljudi, da se prepreči nemška nakana doseči zmago v dveh mesecih, se je tu razširila govorica, da bo odstavljen tudi vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamclin. Kot njegov namestnik se imenuje general Georges. (General Geor-ges je bil ranjen ob priliki marseilleskega atentata na kralja Aleksandra Osvoboditelja. Op. ur.) Velikega UPORABA CIVILISTOV V FRANCIJI PARIZ, 18. maja. Havas. Izdan je zakon o uporabi vseh državljanov, ki niso vpoklicani, za nastanitve in evakurcHe za ledja v primeru potrebe. SELITEV OTROK V ANGLIJI LONDON, 18. maja. Reuter. Angleška vlada je sklenila preseliti 10.000 evakuiranih šolarjev iz jugozbodne v jugozahodno Anglijo. LONDON: POLOŽAJ JE KRITIČEN • A NE OBUPEN LONDON. 18. maja. Reuter. V Londonu vlada resno toda odločno razpoloženje. Položaj presojajo kot kritičen, nikakor pa ne kot obupen. Nemška taktika se poslužuje širjenja alarmantnih novic tako glčde zavzetja važnih krajev, kakor glede zatrjevanih paničnih ukrepov zaveznikov samo, da bi med zavezniško prebivalstvo zasejala poplah dezorgani-zacijo in nered, kar bi sovražno letalstvo potem izrabilo. Tudi poročila o baje nekem novem orožju, ki jih širi nemški radio, so različna. Tako zatrjujejo, da imajo Nemci novo strelivo na stisnjen zrak, ogromne nepremagljive tanke, ki bljuvajo ogenj itd. Na vse to imajo v Londonu odgovor: Neresnično. NOBENIH LADIJ SKOZI DARDANELE CARIGRAD, 18. maja. Stefani. Turška vlada je sklenila, da ne bo pod nobenim pogojem pustila skozi Dardanele bojnih ladij nobene države. KATASTROFA POTNIŠKEGA LETALA MADRID, 18. maja. DMB. Letalo, ki vozi med Rimom in Madridom se je kmalu po startu zrušilo na zemljo. Osem potnikov in posadka letala je mrtva. — Vzrok nesreče ni znan. SKUPNO FINANCIRANJE VOJSKE PARIZ, 18. inaja. Med vladami Francije in Belgije ter Velike Britanije in Belgije sta bila sklenjena včeraj finančna sporazuma, ki omogočata skupno finansiranje vojne akcije do konca .vojne. NOV UKREP ŠVICE PROTI TUJCEM BERN, 18. maja. Havas. Švicarska vlada je predložila nove odredbe za nastop proti nezaželenim tujcem. PROTI DELOVANJU V OZADJU PARIZ, 18. maja. Havas. Vlada je davi izdala dekret s katerim sc ustanavlja obramba proti sovražnikovemu delovanju . ozadju. V to obrambno organizacijo imajo pristop vsi vojaške službe oproščeni Francozi od 16. leta dalje. MAGNETIČNE MINE V AFRIKI CAPE TOWN, 18. maja. Reuter. Mornariške oblasti so pred luko odkrile poljC magnetičnrh min. Dali so jih nemodomd odstraniti. GESTA LORDA NUFF1ELDA LONDON, 18. maja. Reuter. Znani angleški milijarder lord Nuffiekl je stavil vladi na razpolago vse svoje letalske1 tvomice. To je objavil včeraj novi minister za letalstvo proizvodnjp lord Bea-verbrook. ŠVEDSKA—RUSIJA STOCKHOLM, 18. maja. Havas. Vodja švedske trgovinske delegacije se je z aloin vrnil iz Stockholma, v Moskvo. OMEJITEV OBSEGA LISTOV V TURČIJI CARIGRAD, 18. maja. DNB. Ministrski svet je sklenil, da se moraj0 listi omejih na 6 do 8 strani dnevni^ izjema je ^ službeni list. Sredozemlje v vrtincu evropske politike Položaj Apeninskega polotoka — Navezanost Italije na neoviran pomorski promet Kritično motreč evropsko celino skozi prizmo velikega spopada treii velesil postaja Sredozemlje najobčutljivejša točka evropske politike. Vanj meji cela vrsta držav, v njem se križajo interesi petih velesil. Francija, Anglija in Italija so tu neposredno prizadete. Nemčiji in Rusiji spet ni vseeno, kako se utegnejo razvijati dogodki na jugovzhodu Evrope, ki je pomaknjen daleč v vzhodne vode sredozemskega bazena. Sredozemsko morje je bilo že v davnini veliko jezero, ki je spajalo narode k najživahnejšemu trgovinskemu prometu. Menjalo je v stoletjih najrazličnejše gospodarje ter videlo pomorske bitke. Po svoji legi med tremi kopninami Starega sveta je bilo to morje vedno most med najrazličnejšimi narodi, rasami in kulturami. Feničani, Grki, Rimljani, Saraceni, Turki, Benečani in Genovežani so menjavali svojo pomorsko prevlado v tem bazenu, ki je po odkritju Amerike izgubil precej na pomenu. Ko je pa bil prekopan Sueški kanal, se je vrednost Sredozemlja dvignila znova na visoko stopinjo. Ob veliki morski magistrali na vzhod so nastajala oporišča, ki si jih je utegnila posebno Velika Britanija postaviti v za gotovilo varnosti vezi matične zemlje s prostranim imperijem. V sedanji napetosti na Sredozemlju trdi italijanski in njemu naklonjeni tisk, da pripada Rimu izključna oblast nad teni morjem. Tu je življenjski prostor Italije, nobena druga država da ne more imeti y Sredozemlju večjih interesov kakor rimski imperij. Italijanski narod da je največji sredozemski narod, Italija daleč bolj prenaseljena kakor druge države na obalah bazena. Medtem ko ima Francija ob Sredozemskem morju 1333 km svoje obale, meri italijanska obala celih 7989 kilometrov. Od tod velika važnost lege Apeninskega polotoka na morju; pa tudi lahko ranljiva obalna linija Italije na dolgem primorju, ki mora v primeru vojne vezati velike pomorske obrambne sile nase. Italija je življenjsko navezana na pomorski promet preko Sredozemlja. Samo I. 1938. je 'bilo na pr. uvoženo preko morja v Italijo 20 milijonov tOn blaga, tO se pravi, štirikrat več, kakor je znašal uvoz po železnici in drugih prometnih sredstvih. Od 20 milijonov ton pomorskega prometa je prišlo preko Gibraltarja 14,900.000 ton blaga, preko Sueza 1 milijon 500 tisoč, skozi Dardanele 900.000 ton. Ako se tedaj v primeru vojne zapro Italiji omenjene tri morske ožine, je odre zana od življenjskega dotoka najpotrebnejših živil in surovin. Ko se je svoj čas povečala Italija, je angleški državnik Palmerston pozdravil to dejstvo. Poudaril pa je, da se je s povečanjem obalne meje nove države stopnjevala tudi njena ranljivost. Še I, 1921. je angleški politik Balfour dejal, da Italija res ni otok, toda jo lahko smatramo kot takšno. Sumil je, da bi se mogla vzdržati, prehraniti sama, če bi proti njej bila izvedena blokada. Sedanja Italija oporeka Balfourjevim trditvam, češ, da se ji je posrečilo dvigniti gospodarsko avtarkijo in da ni več toliko navezana na tujino. Naravno je, da je težko vskladiti italijanske m angleške interese na Sredozem skem morju, ker jih vsaka država presoja z vidika lastnega koristoljubja. Po primerjavi vojnih sil v primeru spopada pa je treba omeniti, da so združene sredozemske angleško-francoske pomorske sile daleč močnejše od italijanskih. Angliji nasproten tisk pa poudarja podmorniško Premoč Italije ter veliko udarnost njenega letalstva. Italija ima doslej nad 100 Podmornic, katerih mnoge se potope lahko 100 m v globino, kar je velikega polena v prozorni gladini Sredozemskega morja. Še letos bosta italijansko vojno mornarico pomnožili dve križarki po 24 tisoč ton. sedem križark po 10.000 ton, dvanajst križark po 5 do 8 tisoč ton ter yeč manjših edinič. Italijanske križarke 'majo sicer manjšo ' topniško udarnost, zato pa veliko hitrost. Pomen zračnega orožja je v razmeroma majhnem, raztegnjenem morju kakor te Sredozemsko, zelo velik. Letalska born ba, ki tehta 200 kg, je že tako močna, ka-W 500 kg težka granata. Pot od Gibral- tarja do Sueza je dolga 3600 km. Kdor vlada sredini morja, lahko z letali mnogo ograža ladje, ki potrebujejo za to pot 25 ur. Torej Italija ima zase mnogo prednosti, pa tudi velik riziko. Anglija ji lahko zapre izhode in šele, če bi uspela Italija, onemogočiti zaveznike na teh treh morskih ožinah, bi bil položaj v Sredozemlju naenkrat drugačen. Malta je bila še do nedavnega trn v peti Italijanom, danes jo je laže obvladati, kakor z njo vladati. Letala dospejo sem iz Sirakuze v 20 minutah, iz Tripolisa v dveh urah. Nasprotno pa lahko postane Dodekanez kmalu žrtev zavezniških operacij iz Grčije, Tur čije in Cipra. Iz Aleksandrije do Rhodo-sa je 600, s Cipra pa 550 km poleta, kar pomeni dobro uro manevriranja z bojnim letalom. Strokovnjaki celo v Italiji ne pozabljajo na dejstvo, da lahko postanejo daleč od materne zemlje raztresene italijanske kolonije žrtev nasprotnih operacij. Fran- coska obala, Korzika in Tunis so tudi blizu Italije. S teh točk se lahko vlada velikemu delu • Sredozemskega morja. Seveda če bi imela Italija Korziko zase, bi bil položaj zanjo neprimerno okrepljen. Ni pretirano soditi,, da bi se v primeru spopada v Sredozemlju razvila najbolj krvava drama v zgodovini pomorskih bitk med imperiji. Zmagovalec v teh bitkah bi si zagotovil popolno prevlado nad bazenom za doiga desetletja. 4NE Ne pozabi nraročn-ifte! če so pravilno negovani, Najsigurnejša pot do zdravih, biserno belih zob je nega z zobno kremo ODO L. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dan zobno kremo ODOL. Schlieffen: »Postavite mi samo močno desno krilo«." Sedanja ofenziva Nemcev poteka po premišljenem strategičnem načrtu pred !.1?W k predaji in divizije za divizijo so šle v • pogubo. Kmalu se je pokazala velika sira-legična pogreška, da niso sledili načrtu von Schlieffena, ki je hotel preko Flandrije obiti vse IVancoske ulrdbe in z velikimi obkoljevalnimi kleščami prisilili Pariz k predaji, s tein pa bi seveda prišel tudi za hrbet vzhodni francoski fronti, ld bi ' se rnorgla v naglem maršu umakniti k. trdnjavskega pasu. Zdaj se jasno vidi, da je Hitlerjev generalni štab segel ]*> onem načrtu, zaradi Katerega je. bila Nemčija 1914—18 izgubila vojno. Glavne nemške sile so bile' vržene na Holandsko in Belgijo, orjaški sunek premočnih divizij pritiska vzdolž belgijskih utrdb v Francijo. Ako bi se Nemcem posrečil predor sevemovzliodne francoske meje ter zarinili klin proti Parizu, računajo njih generali z nujnim umikom Francozov iz močno utrjene Maginotove Črte na vzhodu. Odločilna bitka naj bi sc potem bila nekje v osrednji Franciji, kjer bi bilo brez trdnjavske oslombc laže jjo-meriti orožje, Francozom je strategija von Schlieffeno-vega načrta predobro znana, od tod njih orjaški odpor in pogum, s katerim so se vrgle Gamelinove vojske v ogenj proti nasprotniku. Znano je, da so Nemci pripravili načrt svojega vdora v Holandsko in Belgijo po strategičnem osnutku generala von E p p a. Nadaljnje operacije, ki so imele namen v čim naglcjšem pohodu obiti belgijske utrdbe in Maginotovo črto ob Renu, so se pa izvedle po starem načrtu generala von Schlieffena. Kdo je bil von Schlieffen? Alfred grof von Schliffen je vstopil kot prostovoljec pri I. gardnem ulanskem polku. Kmalu se je posvetil znanstvenim vojaškim študijam. Po absolvirani vojni akademiji je bival dalje časa kot vojaški ataše Nemčije v Parizu. V bojih proti Avstriji in Franciji je sodeloval Je kratek čas. Neobičajen strategičen instinkt mu je že zgodaj odprl pola v nemški generalni štab. Poslej je šla njegova kariera naglo navzgor, I. 1906 je bil že kot feldmaršal rfa čelu nemškega poveljstva. Tradicije starega maršala Mottkeja je razvijal dalje v povsem novem duhu in se posebno izkazal s svojim velikopoteznim načrtom vdora v Belgijo 1914. Ge bi se tedaj držali Nemci njegovih slralegičnih zasnutkov, bi se bila vojna končala mnogo prej z vse drugačnim izidom, kakor se je bila kasneje. General von Schlieffen si je zamislil glavni sunek nemške udarne sile v Belgijo in dalje preko belgijsko-1'rancoske meje k Parizu. Na levem krilu fronte, od Švice do luksemburške meje, je zato nameraval razpostaviti le tri slabše dopolnjene armije, ki bi naj imele nalogo, držati eventualni izpad iz francoskih trdnjav. Glavno silo nemške vojske, štiri zelo močno sestavljene nemške armije pa je postavil od od luksemburške do holandske meje, kjer bi naj v kratkem pasu belgijske vzhodne meje udarile, z vso silo v notranjost. V prvih dneh vojne sc je že zdelo, da bodo Nemci upoštevali la načrt izkušenega stratega, toda general von Mollke, sin slavnega maršala je pregovoril generalni štab in nemškega prestolonaslednika, da so sc odločili za njegov ofenzivni načrt. Moltkeju ni hotelo ili v glavo, da bi bila pred francoskimi utrdbami razpostavljena šibka nemška vojska, zalo je dosegel, da so glavne nemške sile prestavili na 'levi, južni del fronte. To se je kasneje bridko maščevalo. Stari von Schlieffen se je užaljen, umaknil in še na smrtni postelji je v nezavesti vzkliknil: ,.Postavile mi samo močno desno krilo ...“ Kako je bilo pozneje, ie mano. Nemški generalni štab je sledil Moltkejevemu nasvetu. Velikanske nemške armije so zapovrstjo izkrvavele pred močnim trdnjavskim zidovjem na vzhodu Francije. Mogočni, slavni Verdun sploh niso mogli prisiliti Tanki - oklopni vitezi moderne vojne Strašno orožje, ki z vso silovitostjo posega v gigantske boje na zahodu Sedanji predsednik angleške vlade in star borec iz vojnega kabineta v 1. 1914—1918, Winston Churchill piše v svojih spominih, koliko bojev je bilo treba, da je generalni štab ustregel želji mornariškega ministrstva , in poizkusil- na kopnem z novim udarnim strojeni — tankom. Angleška kopna vojska se je pač v stilu angleškega konservativizma krčevito branila novega bojnega sredstva. Ni hotela niti slišati o njegovi uvedbi v vojsko, dokler ni bila po svojih izčrpanih možnostih v ofenzivah v Flandriji primorana poseči po njem. Že prvi poizkusi na zahodnem bojišču so pokazali, da je tank izredno uporabno udarno sredstvo. Vojska je zahtevala vsak dan čini več ‘takšnih plazečih še pošasti, ki so pred seboj rušile vse ovire, z^, njimi pa je napredovala pehota brez večjih izgub. Ob koqcu vojne je imela antanta nekaj nad 400 tankov in to število je zadostovalo za predor nemške fronte. Po vojni so vse države uvidele velik pomen novega bojnega orožja. Na-tisoče in tisoče je zdaj teh pošasti v zavezniški in nemški vojski. Z njo so Nemci pregazili Poljsko, s tanki predirali po Norveškem in Ho- landskem, z njimi poizkušajo zdaj v orjaških naporih vdreti skozi utrdbe Belgije in Francije k zmagi. Zavezniki seveda jim postavljajo isto orožje nasproti, peklenski trušč in hrup se druži z brnenjem letalskih motorjev in grmenjem topov vseh kalibrov. Moderna vojna med približno enako oboroženimi silami postaja pravi pekel človeštva. Tank se plazi po zemlji kakor gosenica. Igraje prelazi preko dolin in višin ter mu gelo strmine 45 do 50 stopinj ne delajo zaprek. Njegov motor razvija 250 in več konjskih sil, ki omogočajo, da se železna pošast premika 50 do 60 km na uro. Ves voz je zavarovan z oktopnimi ploščami od 8 do 15 milimetrov, tehta 8 do 15, pa tudi 70 ton! Visok je 2 m, dolg 5 m, novejši so mnogo 'večji in daljši. Goseničja podlaga, ki omogoča srednjemu tanku gibanje, je široka 40 centimetrov, zato se silna teža ne pogreza uiti na mehkih tleli. Tehnika je opremila tanke tudi s kolesi, tako da lahko vozi na trdih cestah s hitrostjo 120 km na uro. Novost so plavajoči tanki, ki so se izkazali izvrstno pri navalu preko holandskega poplavnega ozemlja. Nič ni tanku na poti, drevesa, plotove, najkrepkejše žične ovire z lah- Izjava po povratku iz Moskve »Politika« prinaša razgovor novinar-, jev s posameznimi delegati, ki so vodili trgovinska pogajanja v Moskvi. Na vprašanja je dr. Gjorgjevič dejal, da .»se je vrnila delegačija zadovoljna iz Moskve. Javnost je lahko zadovoljna, ker zadovoljstvo, ki se zdaj občuti, ni brez osnove. Vrnili smo se z mnogo optimizma. Tatu je dobro razpoloženje za nas. Bili smo dobro sprejeti, imeli so nas za več kakor goste. V ostalem, lahko razumete, dvajset in več let so bile popolnoma prekinjene zveze med nami. Pogajanja smo vodili v ruskem in srbskem jeziku, Tudi pogodba je napravljena le v teh dveh je-' zikih.« Dr. Rudolf Bičanič je zastopnikom tiska poudaril: »Vse je dobro, vsi smo lahko zadovoljni. Pogajanja so potekala gladko, brez težkoč, kakor morda nobena druga pogajanja na svetu. V Moskvi imajo mnogo simpatij za nas. Vedo za Jugoslavijo, pa tudi za Hrvate. Dobro poznajo naše probleme. Dodati je treba še izredno uslužnošt in razumevanje za naše potrebe. Z eno besedo, imamo razloge, da smo lahko optimisti in res zadovoljni.« — Delegati so včeraj izročili svoje referate predsedniku vlade Cvet- •'! Ml trgovinskemu ministru. koto prodro ter lezejo preko kotanj, gričev, rek in potokov. Glavna naloga tankov je, pri napadu odstraniti vse ovire, da v zaščiti njih jeklenih teles lahko napreduje za njimi pehota. Vse krogle iz pušk in strojnic jim pridejo težko do živega. Zdaj so brzostrelni francoski poljski 75 mm topovi pokazali svojo riadmoč nad nemškimi tanki, ki se bodo morali opremiti z močnejšimi oklepi proti udarnosti iznajdljivih francoskih topničarjev. V večji množini so prvič posegli tanki v boj v bitki pri Cambraiju, ko je bik) na majhnem odseku fronte osredotočenih 370 angleških tankov. Toda, kaj je to proti sedanjim spopadom, ko se bije za zmago na enem delu fronte po 3000 tankov najrazličnejše velikosti! Tanki sami seveda ne odločajo zmage, če ni za njimi hrabre pehote, ki bi posedla in branila pridobljeno ozemlje. Po večini imajo tanki posadko od 1 do 3 mož, so pa tudi velikani z 12, francoski 70tonski tanki pa imajo prostora za 20 mož, dva poljska topova in 12 strojnic. Tak velikan je dolg nad 10 metrov, vse njegove odprtine se dajo tesno zapreti, da ne prepuščajo ne zraka ne vode. Namesto okenc so naglo vrteče se odprtine z gostimi špranjami, ki omogočajo brez nevarnosti za oko pregled pokrajine. Važnost tankov se razvidi približno že iz tega: v prvih bitkah, ko zavezniki še niso uporabljali tankov, so v ofenzivi ob Sommi izgubili Angleži 8200 mož na vsako kvadratno miljo osvojenega ozemlja. V bojih enakega obsega, ko so 1918 imeli zavezniki že tanke, so za osvojitev iste ploščine izgubili Angleži le 89 mož! Ista slika se pokaže pri uporabi topovske municije. V tretji bitki pri Ypresu so Angleži izstrelili okoli štiri milijone granat, za bitko pri Cambraiju, kjer so drli spredaj tanki, je topništvo uporabilo v bojih enakega obsega le 300.000 granat. Angleži so izračunali, da bi lahko za denar, uporabljen za granate pri Ypresu, izdelali 17.000 tankov. Znano je tudi, da je pri Amiensu predrlo nemško fronto 400 tankov potem, ko sta se zavezniška artilerija in pehota zaman trudili, doseči uspeh. Preorientacija ameriškega Javnega mnenja Okrepljen položaj predsednika Roosevelta — Taktka izolacionistov Z bliskovitim razvojem dogodkov zadnjiii j malim državam sta zopet enkrat na pohodu. 40 dni, ko se je zgrnila vojna kar nad pet j V tem primeru gre za Dansko in Norveško, novih držav, ki po svojem zemljepisnem po-! S teni je Roosevelt čisto jasno označil napadalca. To je že storil v primeru Finske. ozaju tvorijo zvezo med starim 111 novim kontinentom, se z vedno večjo silo vsiljuje vprašanje, kaj bo storila Amerika. Vdor na Dansko in Skandinavijo predstavlja ne le prvo novo fazo v sedanji vojni, ampak tudi prvo novo fazo v naziranju Amerike o vojni sploh. Doba optimistične samoprevare je minila. Prezident Roosevelt je 15. aprila izjavil: »Danes se ne moremo nič več zibati v prijetnih sanjah o naši nedotakljivi varnosti. Nasprotno, zopet se izživljajo stare sanje o svetovnih imperijih, čujemo o rasah, ki so baje poklicane, da gospodujejo svetu, da dru gim vsiljujejo svoj način gledanja na svet. v ldimo, kako se uveljavljajo novi gospodarski sistemi, ki so spretno prikrojeni v to, da neomejene predele sveta tudi politično zasužnjijo.« Da se je odločil prezident k nedvoumni izjavi v tako delikatni stvari, je za pravilno presojanje razvoja dogodkov v USA, zelo značilno, še pred meseci bi bila takšna ali podobna izjava lahko omajala njegov položaj. Po ameriški ustavi je namreč prezidentu dovoljeno zavzeti k dogodkom izven zahodne poloble popolnoma nadstrankarsko stališče. Sedaj je ta izjava neposredno pred volivno borbo in spričo strogih določil nevtralitet-nega zakona znak, kaj danes že vse ameriško javno mnenje prenese in kako daleč si ze prezident v uravnavanju politike upa. Temu so vzrok razni pojavi. Celo izolacio-nisti so zamerili Berlinu, ko je objavil belo knjigo o _ indiskretnosti Rooseveltovih diplomatov, češ, da so se preveč izpostavili za Poljsko. To »dajanje lekcij« so izolacionisti smatrali kot nedopustno vmešavanje v ameriške notranje zadeve. Razen tega so izolacionisti zagrešili še eno nerodnost s tem, da so skušali valiti krivdo za nemški vdor v Skandinavijo na zaveznike, češ, zakaj pa so šli polagat mine. Nemška uradna razlaga, ki se sicer vedno rada poslužuje argumentov izolacionistov, je pa kot vzrok nemške zasedbe navedla vse kaj drugega. Različnost obeh razlag seveda ameriškemu javnemu mnenju ni ušla, izolacionisti so utrpeli nov moralni poraz. Dočim so izolacionisti valili krivdo za vdor v Skandinavijo na obe vojujoči se stranki in je s tem njihovo razlogovanje ustrezalo določilom nevtralnostnega zakona, ki se ne zmeni za razliko med napadalcem in napadeno žrtvijo, je ameriška vlada (t. j. Roosevelt) oprezno tipala, kako to razliko vendarle praktično poudariti, ne da bi zato prišla navzkriž z določili nevtralnostnega zakona. In je našla izhod. Strogih določil tega zakona ji ni bilo treba uveljaviti, s čimer bi bila prizadeta edinole napadena Norveška, ker bi si morala sama na svojih ladjah iskati potrebno blago v daljni Ameriki in tvegati torpediranje svojih ladij. To pa zato ne, ker je Nemčija vendar sama trdila da z Norveško ni v vojni, niti ni to trdila Norveška. Nasprotno Nemčija je trdila, da hoče Norveško samo zaščititi. Norveška pa je zaveznike vendar samo zaprosila pomoč proti tej zaščiti ... Zato je prezident neposredno po napadu, dne 9. aprila previdno govoril le o »možnostih«, ki nastopajo iz novega položaja. Finančno ministrstvo (t. j. zopet Roosevelt) je bilo v svojih ukrepih že nedvoumnejše. V 48 urah je blokiralo vsa danska in norveška do-broimetja v USA, » da očuva morebitne interese in pravice ameriških državljanov do le-teh«. V resnici pa seveda zato, da ti fondi ne bi prišli v roke nasprotniku. Toda, kakor že naznačeno, se je Roosevelt že 7 dni nato smatral že za dovolj trdnega, da poda gornjo nedvoumno izjavo in je dodal, ne da bi sploh čakal na privolitev kongresa: »Nasilje in vojaška agresija proti To je Pač pa si tako daleč nikakor še ni upal v primeru napada na Poljsko. Tak moralni prerod ameriškega javnega mnenja je imela za posledico zasedba Skandinavije, še bolj pa dejstvo, da je Grenland danska kolonija. Vodja izolacionistov senator Hamilton Fish je dejal: »Ni nikake nevarnosti za Grenland ali Island tako dolgo, dokler je na razpolago močna angleška mornarica, ki ima oblast nad morji.« S tem pa je vodja izolacionistov indirektno izrekel, da je angleška mornarica čuvarica Monroeve doktrine. Glavna moč izolacionistov je v Srednji Ameriki. A prav tu živi 3 in pol milijona Skandinavcev. Število Američanov, ki so v direktnih krvnih zvezah z zavezniki, predstavlja 12% prebivalstva USA. Najnovejši vdor v Holandijo, Belgijo in Luksemburg je seveda bistveno oslabil izo-lacioniste. Zlasti spremljajoče okolnosti, ki so enake, kakor v Skandinaviji ter dramatični razvoj bitk zadnjih dni. Ali pa more vse to pokolebati splošni princip Američanov, da ne vstopijo v vojnog Vsako vplivanje v tem smislu, posebno še iz inozemstva, bi v bližnji volivni kampanji služilo le nasprotnikom Roosevelta kot dobrodošlo orožje proti njemu. Zato bo tak psihološki moment za pripravljanje ameriškega javnega mnenja nastopil šele po volivni borbi. Za primer pa, da bi zaveznikom nepričakovano pretila katastrofa, bi se ameriška administracija poslužila zadnjega sredstva kakorkoli bi se to upiralo vsakemu svobodoljubnemu Američan-, namreč: razpusta kongresa in senata, ter dekretiranje tretje izvolitve prezidenta Roosevelta. Verjetno je tudi, da bi se Roosevelt poslužil protiustavnega na čina in bi skušal doseči ev. vstop USA v voj- no v soglasju s kongresom z istočasno od-lcžifvijo volitev do konca vojne. Javno mnenje'bi bilo sedaj nedvomno že zrelo tudi za to odločitev. Izvolitev Roosevelta tretjič za prezidenta, je več kot gotova, posebno še, ko je odstopil njegov najnevarnejši protikandidat, Garner, ki je sklenil z Rooseveltom tkzv. >Washing-tonski mir«, s čimer je vzpostavil edinost demokrate'" stranke, ~ -i daleč najmoč- nejše politične skupine USA. Kritičnost dogodkov zadnjih dni je povzročila, da se je to pot zganil že celo sam kongres, ki je pooblastil Roosevelta, naj_ pošlje mirovni apel Italiji. Ogromna važnost tega dejstva leži v tem, da je iniciativa izšla od kongresa samega, s čimer je prevzel kon-gies nase tudi moralno odgovornost za uspeh ali neuspeh Rooseveltove nenadne misije Ako Rooseveltov apel naleti na gluha ušesa, bo kongres odvezan vsakega nadaljnjega ozira na izolacionistično smer politike. Kongres se bo v tem primeru postavil na Rooseveltovo stališče, ako bi smatral ta za potrebno, da naj Amerika intervenira v evropski vojni. Po »Daily Telegraphu« Odon Šorli Holandska javnost: »Singapur brani naše kolonije" Predaja Holandske je čez noč sprožila vprašanje njenih bogatih kolonij na jugu Azije. Holandska Indija obstaja iz več otokov. Glavni tned njimi je Java, ki meri 126 km* ter šteje nad 42 milijonov duš. Niti 200.000 ni belcev med njimi, Kitajcev je blizu milijon. Java je najgosteje naseljena agrarna zemlja na svetu, prebivalstvo živi bedno, ker se stalno množi na tesnem prostoru. Prilike glede prosvete, sodstva in higiene so pa tu mnogo boljše kakor v drugih kolonijah. Drugi veliki otok Holandske Indije je Sumatra s 433.000 km* in 8.5 milijona ljudi. Nda 500.000 jeKitajcev, komaj 30.000 Evropejcev. Borneo šteje. 2 milijona duš, C e 1 e b e s 4 milijone prebivalcev. Najzanimivejši med otoki je Bali, kjer biva po 117 ljudi na 1 km5. Tu je središče azijskega turizma. Otok Timor, ki je sam dvakrat večji od Holandske v Evropi, šteje 1.7 milijona duš. Mo luški otoki merijo skrapaj skoro pol milijona km’, na katerih biva nekaj nad 500.000 ljudi. Skupno šteje Holandska Indija 61 milijonov prebivalcev, med te- "K mi 1.5 milijona Kitajcev in 250.000 belcev. Politično se holandske kolonije ločijo tako, da so nekatere pod direktno upravo centralne vlade, druge indirektno. Obstaja 77 avtonomnih domačinskih področij, ki imajo nekatera lastne kneze in sultane. Holandsko Indijo, ki je že nad 30 let last holandske kraljevske krone, upravlja guverner s sosvetom odličnikov. • Kolonije imajo srednje šole, kjer se predava v domačem ali holandskem jeziku. Na vseučilišču v Bataviji je bilo lani 8000 slušateljev. Nižje in višje šole obiskuje 1,800.000 domačinov. Glavno bogastvo kolonij je v petroleju, ki ga izvažajo 7 milijonov ton na leto. Predelujejo ga v lastnih rafinerijah. Važnost petroleja iz teh kolonij je tem večja, ker ga razen v Burmi, drugod na jugu Azije ni dobiti v količinah, ki bi se izplačale izkoriščati ga. Od tod tudi velik interes Japonske za Holandsko Indijo in USA so vrgle pazljivo oko na te otoke, da jih zavarujejo pred eventualno lakom- nostjo Tokia. Kolonije dajejo tudi precej premoga in boksita.. Glavni proizvod je pa riž (milijon ton na leto), sladkor, kava (do 2 milijona vreč letno), čaj, diša-ve, tobak, kavčuk itd. Holandska ima izven kolonij na jugu Azije še nekaj posesti v Polineziji. Zahodni Indiji (Antilih) ter v Guijani. V zadnji so velike rafinerije za bencin. Glav na kolonialna vojska je pa v Vzhodni Indiji ,kjer je tudi obvezna vojaška služba za one Evropejce, ki so holandski državljani. V primeru vojne lahko mobilizirajo 100.000 mož. Vojna mornarica v kolonialnih vodah razpolaga z edinicami 30 tisoč ton. So to tri nove oklopnice, štirje rušilci, 13 podmornic in manjše edini-ce. Holandska vlada je že pred leti stavila svoje kolonije pod indirektno zaščito Anglije. »Singapur brani naše kolonije!« so pisali holandski listi še nedavno. Skomine Japoncev, ki jih je posebno jasno poudaril zunanji minister Arita, pa bodo znale preprečiti tudi USA s svojo močno mornarico. Rudolf Golouh o svoji „Chrysalidi" K NOCOJŠNJI KRSTNI PREDSTAVI V MARIBORSKI DRAMI Kot četrta prireditev letošnjega III. Umetnostnega tedna bo drevi v našem gledališču prvič uprizorjena Golouhova najtiovejša komedija *Chrysalida«, Ker je že stara navada, da povprašamo ob takih prilikah avtorja o njegovem delu, sem stopil tudi k prijatelju Golouhu z vprašanjem: »Kaj pomeni naslov komedije (ali parabole, kot jo sam imenuje) ki kaj je njeno bistvo? Na to vprašanje mi je dejal: »Igra se vrši v sedemnajstem stoletju na dvoru starega kralja, ki je gradil svojo moč in slavo na sili, pa si želi spet miru, sreče in mladostnih sanj, ker le sen je močnejši od krute stvarnosti, ne- premagljiv in večen. Zato povabi na svoj dvor Iluzionista, da mu pričara sanje in čare davne mladosti, ko je še občudoval lepoto krožečih zvezd, cvetočega polja in pisanega metulja. Iluzionist mu nato prikaže zmotno pot njegovega življenja, mu pričara sence mladosti in odigra najvišjo iluzijo: vrne mu Chrysa-lido njegove mladosti, vrne prozornega metulja, ki se je, ko je kralj šel svojo zmotno pot sile in stvarnosti, zagrnil v svoje bleščeče peroti, a ga ie Iluzionist, kot njegov večni skrbnik, otel, da ga ta čas čuva in vrne nato kralju, kateremu razklene znova svoje svetle peroti. Ghrysalida (iz grščine Chryseios — me- HČasopis za zgodovino in narodopisje" IZŠLA JE 3.-4. ŠTEVILKA 34. LETNIKA PREPOTREBNEGA ZNANSTVENEGA GLASILA Z BOGATO VSEBINO Razprave začenja to pot prispevek Boga Grafenauerja o »Poteku vseslovenskega kmečkega upora I. 1515 na Spodnjem Štajerskem«, ki je važno dopolnilo k dosedanjemu poznavanju boja za staro pravdo na slovenskih tleh. Na podlagi novih virov razkriva posebno vlogo, ki jo je imelo plemstvo S Herbersteini na čelu. A. P i r j e v e c je v članku »Homileti Slovenskega Prijatelja« razčlenil programsko vlogo in sotrudnike Einspielerjevega časopisa za šolo in dom, ki je sredi minilega stoletja oral slovensko duhovno ledino v Celovcu. Za poznavanje slovenske zemlie, njenih tipičnih domačij, je prispevek Matije Maučeca »Podstenj in I^iklet v prekmurski hiši« tehten prikaz študije, kako si je naš človek umel ustvariti dom, ki bi naj bil po krajevni legi in vremenskih okoliščinah najprikladnejše bivališče za človeka in njega gospodarske potrebščine. Razpravo pojasnjuje vrsta tlorisov ter v sklepu knjige dodana priloga 18 zgovornih posnetkov prekmurskih domačij. Narodopisno poučen je članek Fr. Kotnika, lei pojasnjuje, kako je prišlo na Koroškem do narodnega izraza kolači j a, postne jedi, ki so jo v srednjem veku uživali menihi v postnih dneh pred branjem, po vesperi. Izvestja prinašajo na. prvem mestu poro- Pobrežju pri Mariboru«. Naš neumorni raziskovalec narodne preteklosti v vsakem pogledu, geograf in banovinski arhivar Franjo Baš je to pot odkril svetu piano grobišče z žarami iz prehoda bronaste v halstatsko dobo. Na desni obali Drave pri Pobrežju, med Brezjami, in Logi ob Dravi so izsledili 59 do 89 cm pod površjem na planem grob-Iju vrsto starih grobov in razrušenih grobišč. Enajst posnetkov v prilogi prikazuje značilnosti prastare keramike vrčev in drugih posod, S katerimi se je obogatil naš muzej. Razprava, ki jo dopolnjuje nazorna skica najdišča, ki je ena izmed onih važnih dokumentov študija naše preteklosti, ki je obogatil gradivo poznavanja slovenske zemlje in njene davne preteklosti skozi kritično prizmo razsoje domačega znanstvenika. Nasledji članek tvori ing. arh. Marijana Mušiča študija o »Gradivu iz dobe romantike in gotike v mariborski stolnici,« ki sc s posebnim ozirom nanaša na renoviranje mariborske stolne cerkve. Aksometrija notranjščine stolnice ter prerez stene glavne ladje z odkritimi arhi-voltami pojasnjujeta domačo arhitektonsko umetniško studijo. Dr. Fr. Ilešič je prispeval studijo o »P. Bernardu, Mariborčanu in p. Fr. Wagnerju«, marljivi, požrtvovalni še neznano Slomškovo pesem«, ki obseg 15 devetvrstiŽnih kitic o sv. Alfonzu Liguo-riju. člančič J. A. G. o »Latinskem silogizmu kot slovenjegoriškem »testu za treznost« zaključuje Izvestja. Na štirih straneh Bibliografije je prispevala dr. Melita Pivec-Stele »Stanje slovenske historične bibliografije«. Bogato kakor vselej je tudi to pot Slovstvo, kjer so Janko Glaser, Stanko Bunc, dr. Jos. Tominšek, j|. Košar, Pavle Blaznik, F. Mesesnel, Bogomir Stupan, Franjo Baš, J. Glonar, H. Weiss, J. Kontler, A. D., J. Mravljak, dr. Andrej Veble, Marijan Mušič iii Fr. Kotnik kritično prikazali najrazličnejša dela raznih avtorjev. Med Zapiski poroča Anton Smodi o »Gradivu za zgodovino ptujskih sodarjev«, Janko G1 a-s e r o »Slomšekiani« in »Zgodovini mariborskega šolstva«, kjer dopolnjuje podatke A. Faganelija v »Večerniku« ter Fr. Baša zaključek Zapiskov o »Sloveniji«. Društveni glasnik, Poročilo o Muzejskem društvu v Mariboru 1939, Banovinskem arhivu v Mariboru fn Prekmurskem muzejskem društvu zaključujejo bogato zber letnika ČZN. Sledi imenik članov Zgodovinskega društva, ki priča, da si je ta naša prepotrebna ustanova pridobila priznanje po vseh krajih Slovenije, vendar sno mnenja, da je med nami še mnogo, mnogo rojakov, ki bi svojo zavednost do naroda in domovine pokazali v še • svetlejši meri, če bi pristopili kot člani k Zgodovinskemu društvu in tako podprli njega znan stveno glasilo, časopis za zgodovino in narodopisje, ki je vzorno zrcalo ljubezni in dela urednik časopisa in direktor studijske knjiž-1 za pravi duhovni in znanstveni obraz Slove- čiio o »Novi predzgodovinski postojanki na[nice, Janko Glaser je pa objavil »Doslej)nije. tuljv zametku) utelesuje večno, neminljivo lepoto, neporušljivo moč čarobne iluzije, netiteljice vseh najplemenitejših človeških stremljenj in zasnov. Rodi se vedno znova iz svojega zapredka, da zopet zasije človeku irfc?a vodi preko vseh trenutnih zablod in zmot v nove, še višje dalje«. Vse to je nekaj magično simboličnega, kakor se mi zdi. Za zunanjim dogajanjem se skriva globlja misel. Posebno me zanima vloga Iluzionista, potem vseh ostalih nastopajočih. Ali m! ne bi hotel povedati o njih nekaj več? »Iluzionistova pojava je v tej igri skrivnostna le toliko, kolikor ie skrivnostna neizčrpna ustvarjajoča moč človeka, v kolikor je skrivnostna moč iluzije, ki nas edina neprestano dviga iz-' nad ubijajoče stvarnosti, da moremo sanjati, ustvarjati, stremeti. Iluzionist ni sam, z njim žive sence preteklosti, najvišji liki človeškega uma, ki jih oživi, da prikaže kralju nesmrtnost njihovih postav, iz iluzije rojenih, od iluzije gnanih dalje. So tu junaki davne komedije mask, Harlekin, Pantalon, Kolombina. je tu dvomi Burke-ž, sta tu dr. Faust in don Kišot, in je tu Iluzionistov tekmec Me-fisto. Oba rešujeta kralja Iluzionist s čarom svojih prikazov, Mefisto z močjo strasti in opoja, z razvratnim Salominim plesom. Vse te sence, izgleda, je obudila magična Iluzionistova palica, naposled se pa izkaže, da te sence vobče tiiso sence, da so živi ljudje, ki jim je »Chrysalida« najvišji cilj in ljubezen in da je bil ves ta čarobni večer odigran človeku — kralju, da ga opomni na večeru njegovega življenja, ko že lega mrak na njegovo dušo, da že trobijo daleč nekje fanfare novo budnico, da bo kmalu tudi kralj, kot nemirni Harlekin pri svoji Ko-lombini, našel spet svojo srečo in mir pri svoji Chrysalidi, ki razprostre znova kot svetel metulj svoje bleščeče peroti«. Kaj se ti zdi še potrebno povedati o tej skrivnosti »Chrvsalidi?« Veš, da me zanima, pa tudi občinstvo bi rado vedelo čim več. »Kako enostavno Iluzionist razvozla i ves ta problem in vrne kralju Chrysalido Novice Ves narod mora v borbo proti Vse prizadevanje Brotitub erkulozne zveze v Ljubljani s pomočjo njenih 47 krajevnih protituberkuloznih edinic in 19 protituberkuloznih dispanzerjev v borbi z jetiko, ki ni le znanstveni problem, marveč tudi socialen in gospodarski, torej eminentno političen, ne bo moglo imeti pravega uspeha vse dotlej, dokler ne bo pripravljen prostor vsakemu jetičnemu v bolnišnici ali zdravilišču. Po preteku desetih let delovanja Protituberku-lozne zveze je postalo vprašanje danes tako aktualno in nujno, da mora biti v najkrajšem času povoljno rešeno. V to svrho pa so nam predvsem in neobhodno potrebna izdatna denarna sredstva. In če je posvečala protituberkuloznemu pokre-tu svojo pažnjo doslej samo Protituber-kulozna zveza s svojimi edinicami, z večjimi ali manjšimi podporami javnih ustanov in zasebne pobude, moramo sedaj skušati doseči svoj cilj s pomočjo vsega naroda brez izjeme. Velik in naporen je ta socialen boj. On zahteva nujen preobrat v javnem mnenju, potrebni so mu zlasti zavezniki, strnjeni v enotno fronto. Le z dejanskim sodelovanjem vsega naroda moremo in moramo doseči ta cilj, ki je najvažnejšega pomena za zdravje našega naroda. Zato si je izbrala Protituberkulozna zveza za letošnji protituberkulozni teden, ki se bo vršil v času od 19. do 25. maja, geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!«. Uresničitev tega gesla je odvisna od sklada, ki ga moramo ustanoviti. Brezbrižnost in malodušnost moramo smatrati za najbolj nevarni sovražnici. Naša borba v znamenju dvojnega križa mora zajeti prav vse sloje. Naše geslo mora izzvati mobilizacijo vseh sil naroda. V zadnje gorsko naselje moramo zanesti svojo borbo, ves narod mora zanjo v pohod ter si preko vseh naporov in morda tudi začetnih neuspehov skovati srečnejšo bodočnost. En duh, ena volja, ena želja — naj so nam preroštvo za našo zmago. Ne bojimo se malodušnežev s predsodki, češ da je v sedanjih težkih gospodarskih prilikah brezsmiselno upati na zadovoljiv uspeh. Trpljenje sobrata naj vžge vsa dobra srca za največje de- narne žrtve! Prispevajte za sklad! Apeliramo zlasti na premožnejše stoje, da nas gmotno čim izdatneje podpro. Ni ga naroda na svetu, ki bi v borbi z jetiko ne videl in občutil bistvenega pogoja za svoje zdravje in ohranitev. Pri nabiralni akciji imejmo pred očmi, da umre v naši banovini za jetiko vsako leto približno 1500 oseb. In koliko drugih zdravih ljudi je od teh bolnikov okuženih! Vsi so večinoma v najlepši dobi svojega življenja in ko bi morali za domovino razvijati svoje sile kar najbolj aktivno in produktivno; so obsojeni, da brez haska hirajo in umirajo. Zajezimo zlo jetike, odprimo srca in roke ter ne štedimo z gmotnimi sredstvi za tisoče bednih, ki težko pričakujejo pomoči! Kdor pomaga tem, pomaga tudi •sebi. Jetika je nalezljiva bolezen. Zato naj nihče ne zavrne našega nabira telja! Vsak naj po svojih močeh prispeva in pomaga ustanoviti prepotrebni sklad za jetične Slovence! Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Cel|« Zborovanje Ciril-Metodovih podružnic V četrtek je, bil v mali dvorani Narodnega doma občni zbor moške in ženske Ciril - Metodove podružnice v Celju. Predsednik moške podružnice gosp. dr. Bavdek je pozdravil članstvo, posebno pa zaslužnega narodno obrambnega delavca s severne meje šol. upr. v pok. g. Ivana Robnika in sporočil pozdrave glavnega vodstva CMD v Ljubljani. Nato je poročal o intenzivnem in uspešnem delu naše velike narodno obrambne organizacije, ter njene napore, da odpravi šolsko mizerijo na naši severni meji. Med 132'podružnicami CMD je celjska moška na 11, ženska pa na 15 mestu. Predsednik se je zahvalil vsem, -lasti tisku za naklonjenost in podporo. Nato je poudaril potrebo najodločnejše borbe proti tuji propagandi in špijonaži ter vzbujanja in utrjevanja narodne odločnosti in zavesti v vsej naši javnosti. Udeleženci so počastili spomin pokojnih velikih dobrotnikov CMD učitelja v p. g. Pranja Krajnca in vi. sv. Emilijana L i 1 © k a ter vseli v preteklem letu umr- lih članov in članic. Iz tajniškega poročila je posneti, da ima moška podružnica 24? člatlov, ženska pa 230 članic. Moška podružnica je imela 4083.75 din dohodkov, izdatkov pa 3882.75 din, ženska podružnica je imela 8.160 din dohodkov, izdatkov pa 7.335 din. Obe podružnici sta poslali skoraj ves razpoložljivi denar v Ljubljano glavnemu vodstvu. Šolski upra vitelj v pok. g. Ivan Robnik iz Maribora je sporočil pozdrave mariborskih podružnic. Nato je v poljudnih besedah prikazal zemljepisni in narodnostni položaj naše severne meje ter nacionalno, socialno in kulturno izživljanje našega obmejnega ljudstva. Na podlagi številnih nazornih primerov je orisal težavno in izredno pomembno narodno obrambno delo na naši severni meji v preteklosti in sedanjosti. Za zanimiva in poučna izvajanja je bil deležen hvalnega odobravanja. — Pri volitvah sta bila soglasno zopet izvoljena dosedanja odbora obeh podružnic. POKRAJINSKI ZLET SOKOLA V CELJU Zletni znaki so dospeli in jih bo zletni odbor pričel razpošiljati edinicam, ki so hh naročile in poslale denar. Znakov je troje vrst, za netelovadeče Članstvo po 15 din, za telovadeče po 10 din in za naraščaj po 5 din. Društva naj pošljejbčim-Prej naročila in denar. Prihodnje dni bodo dospele tudi zletne razglednice. Prijavnice o udeležbi na zletu so mnoga društva že poslala. Zletni odbor je 'zamudne edinice pozval, da tIz odgovorov na vprašanja o njihovem verskem življenju sem dobil popolnoma novo sliko. Statistika prečitanih res verskih revij J? spremenila moje mnenje; čita se jih namreč največ med tistimi dijaki, kjer nisem pričakoval in najmanj med tistimi, kjer sem pr'* čakoval. Popolnoma svojevrstna je slika 0 moralnem življenju dijaštva. KAKŠNA JE VASA SPLOSNA SODBA O NAŠEM DIJASTVU? Govorim lahko samo o svojih dijakih, kt jih poznam bolj kot kdor koli, tudi bolje ko; njihovi starši. Nanje sem ponosen. Dovzetni so za vse dobro. Glejte, tudi v neugodni«* letošnjih razmerah se jih je nad sto prosto; voljno učilo češčine, kjer so dosegli nekateri presenetljive uspehe. Nad 180 čeških knjig so prečitali. Med najboljšimi, ki so dobili od nia* riborskih Čehov knjižne nagrade v vrednost' nad 2000 din, so si priborili med 17 daru moji učenci 14 daril, med njimi tudi prvo v vrednosti 400 din. In zavoljo tega prostega predmeta niso šolskih zanemarjali, ampak so pokazali v njih boljše uspehe kakor prej. »o omenjam, da dam priznanje njihovi pridno*«* Naši mladini je treba čim več spodbude, čin* več očetovske ljubezni, in marsikaj bi ono treba spremeniti v vzgoji ne samo naše mladine, ampak tudi v vzgoji bodočih profesor* jev. Najprej pa je treba imeti zaupanje v našo mladino in zatreti kugo pretiranega strankarstva in ogabnega denunciaiilstva, k' zijo, katere lastnosti profesorjev so jim po- jo širijo nekateri tako zvani prijatelji »nla sebno mile, kaj jih odbija od kakega profe-1 dine. PrirodopBsna kramljanja Kako vpliva priroda na razvoj človeštvi Kljub temu, da je človek gospodar zemlje, je še vedno nanjo priklenjen suženj Tesna in nerazdružljiva je - vez človeka z . zemljo,, ki ji s plugom in lopato, civilizacijo in tehniko izpreminja ' vnanje lice. Še tesnejši, neutajljiv je pečat, ki ga na katerem koli koščku sveta vtisne priroda značaju človeka. Na vsej poti življenja, od zibeli do groba so rodovi plemen in narodov vseh delov sveta obdržali tipična svojstva svoje ožje . domovine, ki jih še bolj delavna civilizacija ni mogla izbrisati ali izravnati. ČLOVEK PREOBRAŽA LICE ZEMLJE Že od nekdaj se človek rad ponaša, da je gospodar zemlje. Posebno velja to za gosto • poseljeni zmerni pas severne, poloble, kjer je že vsaka pokrajina podložna človeški ■ delavnosti. Iztrebljeni pa. znova zasajeni gozdovi, pašniki, travniki, polja, ceste in železnice, naselja od ponižnih vasic do ponosnih, prostornih velemest, zajeti studenci in regulirane reke, silen razmah industrije in obrti, človeška pronicavost v globino zemlje in visoko v ozračje je preočit dokaz, kako zelo si je vsetod človek podjarmil zemljo. Vsa Holandska je en sam vrt njenih prebivalcev, ves Egipt blagoslovljena dolina Nila, ki pa nikakor ne, bi .koristila človeštvu, če bi je marljivi kmetje ne znali , o pravem času in pravilno obdelati.. Okoličanom Cerk-. niškega jezera in revnim prebivalcem kraš-kih polj Hercegovine ter notranje Dalmacije bi bil boj. za obstanek še te^ji; če ne bi pohiteli z 'obdelavanjem skope zepilje, pospravljanjem pridelkov in sena izven , dobe poplav. . VENDAR JE ŠE NJEN SUŽENJ... Kjer ni zemeljska površina, kjlub zadostni poseljenosti, postala kulturna. pokrajina, razlagamo to navadno s premalo pazljivostjo človeštva. Ali ves naš ponoš izgine,- če se prepričamo, v kako obilni meri je človek 1 kljub vsemu napredku ■ še vedno vezan na zemljo. Da je gorjanec drugače raščen ko prebivalec ravnin in step, da so življenjski pogoji Arabca in Beduina v puščavi vse drugačni kakor oni pritlikavih plemen v pragozdovih,- da ima vsak košček zemlje raznolike posebnosti v prehrani in načinu bivanja, da se najvišja kultura ne da doseči 'drugače kot s polno izrabo tal in s prilagoditvijo'krajevnim razmeram, da je število in rast prebivalstva, njega materialna dobrina -in duševna kultura odvisna ocj prostora na zemlji — vse to je dokaz tčsne ^OVteVanosti človeka z grudo, ki se 'je z vso ustvarjajočo silo ne more iznebiti. KAKO VPLIVA PRIRODA NA LJUDI Priroda in človek se tedaj že od nekdaj borita za gospostvo na našem' dlanefu. Vplivi prirode na človeka so pa lahko trojni. Neposredne vplive je laže ugotoviti. Ti so potresi, izbruhi ognjenikov, požari, plazovi, poplave, proti katerim je človek prav tako brez moči, kakor ostali organski svet. Pred prediranjem ledenikov in popolnim izsuŠenjem step pomaga človeku samo umik. Drugi vpliv zemlje; na člpveka je-biološki. Pod vplivom vnanjega sveta še preobraža tudi človeški organizem in prilagodhje okolici. Fiziološka raziskavanja v visokih, gorah in tropskih pokrajinah, gradivo ,o vplivu vremenskih in klimatskih izprememb ter . študije o delovanju prehrane ‘rta ’človeka’ pričajo o tem. Vitka in dolgonoga, ,v begu stre-nirana plemena step, z ostro začrtanimi potezami obraza, izvrstnim vidom in sluhom so v velikem nasprotstvu z okornim, zavaljenim trupom prebivalcev gozdnatih pokrajin vroče Afrike. Potuhnjeno telo' z nagnjeno glavo, ploskim čelom na kratkem, debelem vratu je prilagojeno 'tako,, da‘ se, plemena laže prebijejo skozi vejevje praštime. Nasprotno so prebivalci gora širokega oprsja razmeroma dolgih nog, da .se laže vzpenjajo v razredčenem zraku v planine. . Tretji vpliv je intelektualni. Znano je, da imajo prirodni narodi že gotovO.stopnjo kul ture, čim so se prilagodili okolici. Vendar potrebujejo za ta malenkostni napredek mnogo več časa kot naprednejši narodi,- ki • so v modernih državah preobrazili zemljo in dvignili njeno produkcijo. V marsičem so se. slednji osvobodili prirodnih klešč) toda kljub vsem mednarodno povezanim preizkušnjam novodobnih iznajdb, se dandanes vedno , bolj zapletajo v odvisnost prirodnih temeljev. S prostim razpolaganjem lastnih prirodnih dobrin, z uvozom nadprodukcij iz manj naseljenih ozemelj itd., skuša človek moderne dobe premagati tesne spone-v okviru preoblju-denih državnih meja. Dasi so vezi med civiliziranimi narodi elastičnejše’ kot nekdaj, je vendar človek še vedno živ odraz otroka prirode, na-kateri prebiva. Celo jezik, odločujoči činitelj1 Stvarjanja nacij, ni mogel zabrisati razlike med ljudmi kjer so bili zakoni prirodnega spajanja močnejši. Po zakonih prirode se mnogo prej lahko združijo v eno državo ljudje raznih jezikov, če so jim mišljenja' in način ' življenja enaki, kakor pa oni, ki so- si sorodni po -jezi ku, pa nasprotnili nazorov. Iste . klimatičm Posebnosti in ostro začrtane prirodne oblike so na pr. izgladite v 'Švici jezikovne in rasne razlike ter spojile po mišljenju in načinu življenja sosedne prebivalce v nacijo,- POD JUŽNIM SONCEM V tropičnih krajih, kjet je priroda obdari-'a ljudi z obiljem, kjer sili le najnujnejša potreba ljudi v boj za obstanek, ni nikoli nastal marljivi tip človeka. Soparna vlažna kli- ma vzame ljudem vsako voljo do dela. Lenoba, brezbrižnost in vedno spremenljivi po-čutki so glavna značilnost plemen ob ravniku. ; ■ ' :T '- i Ne meneč se za naslednji dan preživi afriški. črnec, vse svoje življenje. Je dete trenutka, ki nasiti želodec, da se komaj premika. Niti na misel mu ne pride, da bi kaj prihranil za drugi dan. V njem prevladuje instinkt, iz ekstrema pada v drug ekstrem, zato je razumljivo, da so plemena pod ravnikom vroče. Afrike na zelo nizki stopnji kulture. Tudi v Ameriko priseljeni črnci so ohranili lastnosti svojih dedov. Dobrine človečanske vzgoje so.se jih prijele le na zunaj, v duši so ohranili vse obeležje svoje rase. Od tod sovraštvo med njimi in belci, ki se pogosto konča z. žalostnim poglavjem linčanja. NA SEVERU, V ZMERNEM PASU Eskimi prežive vse življenje v boju z divjo prirodo. Duh tu otopi in nima časa za razvoj. Vendar je med njimi in tropskimi narodi velika razlika. Severnjak živi' v žajedni-cah, je pomirljiv, vedno pripravljen pomagati bližnjemu. Priroda je naučila tu 'človeka dobrohotnosti, gostoljubja in poštenosti. V -zmernih: pasovih naše zemlje ni priroda v ničemer preobilna, ne preskopa. Z malo truda se prebijejo tu narodi skozi življenje. Zato je naravno/da se je tu naselila velika večina človeštva. V PLANINAH, RAVNINAH, STEPAH Planinski narodi so bili vedno budno na straži za svojo svobodo ter so ohranili največ svojih običajev. Vsi veliki osvajalci - so imeli z njimi hude neprilike. Narodi v ravninah so manj odporni, naklonjeni tujim vplivom. Duševno obzorje primorcev in otočanov je široko. Živahnega značaja, širokogrudni in narodno visoko zavedni so bili ti vedno dobri trgovci. Pustinjski narodi so siromašni in se preradi nagibajo k ropanju. Ne znajo ceniti tujega imetja. Priroda je tedaj na najrazličnejše načine opredelila ljudi ter jim vtisnila pečat svoje okolice. Slejkoprej pa bo ostal človek še vedno njen suženj, dokler se ne bodo sprostili narodi vse naše premičnice ter sami odstranili razlike, ki jih'ločijo. Tedaj, daleč je še do tega, bo vse drugače na svetu, kakor je v današnjih, vedno po maščevanju tipajočih dneh. —INE Spoznali boste; profesorja po elegantnosti, a bonbon SIS po črti in okosu. Škorpijon Je ugnal strupeno kačo Sosedi trgovca Alija v carigrajskem predmestju so neki dan začuli velik hrušč iz* trgovčeve kuhinje. Kef ni bilo miru, šo se nekateri podali tja,-pogledat caj je. Presenečeni so bili, ko so opazili, da se bije velika, dva metra dolga kača s. strupenim, 30 cm velikim škorpijonom. Boj je bil strašen, ker je šlo za življenje in smrt dveh nevarnih strupenih živali. Kača se je zaman naprezala, da bi Se ovila okrog škorpijona in ga zadušila. Ta je vedno odskočil in se rešil. Boj se je končal na strahoten način: kača je naenkrat obstala, dvignila glavo, se naslonila na rep, skočila pokonci in obležala negibna na podu. Škorpijonu se je posrečilo, da je s smrtnim vbodljajem zadel kačo na pravem mestu in jo umoril.. Ko so hoteli žival z gorečim ogljem uničiti, je škorpijon ušel skozi okno. Kako spleta pajek svojo mrežo Prirodoslovci, ki opazujejo živali, pravijo, da je spretnost naših pajkov čudovita. Pajčevina leze zelo hitro iz pajkovega telesa iz mnogih luknjic, tako drobnih, ila jih s prostim očesom ne vidimo. Iz teh luknjic pridejo tanke hilkc, ki še zunaj telesa združijo v nitko. Sto takih nitk bi dale konVaj debelost našega lasu. Konec te nitke pritrdi pajek na vejico, na: list alt košček lesa. Ko je nitka pritrjena, se pajek spušča navzdol po zraku, ga njim se spleta nitka, ki' se daljša in ga drži, da ne pade na tla. Pravimo, da pajek prede pajčevino. I£o doseže pajek novo vejo ali list, pritrdi' spet nitko nanjo, steče nanjo, steče po napeti nitki nazaj in obenem spleta novo nitko. Tako pritrjuje nitko za nitko, dokler ni mreža gotova. Vse nitke se • združijo v sredi mreže. , Pajek spleta mrežo zelo hitro; V pičli uri je gotova. In vse te nitke so prišle iz njegovega telesa. Pa močne so te nitke. Veter jih ne itndre raztrgati in tudi dež iih me uniči. Pajek spleta mrežo, da z rijo lovi muš.icfcPdu druge ‘drobne ..živali. A te živajčb ,'bf uglej Čd •biTbrier nitke te mreže -taksf -kot sp navadne . nitkeL Zalo po-krijeppajek svojo mrežo tzmeko lepljivo tekočino, -ki rprilepikmušice .na:mrežo; Tega lepila ne vidimo s(prostini očesom. Ali skozi povečevalno steklo je videti kot drobne kapljice, posejane po vsej mreži. Bodi možat... Strahota bomb z zgoščenim zrakom Dopisnik »Popolo dtlalia« poroča iz Bruslja, kako so Belgijci sestrelili nemško letalo. V bombniku so potem našli posebne bombe, ki niso polnjene z eksplozivom, nego , s- stisnjenim zrakom. Eksplozija takšnih bomb ubije ljudi, čeprav jim ne prizadene nikakih ran na zunaj. Neka hiša, ki jo je v Bruslju zadela takšna bomba, je bila dobesedno izpre-.menjena v drobce. ’ • Isti dopisnik javlja,. kako je blizu ;bel- gijsko-rranooske meje opazil celo jato padalcev, ki,so kakor dež padali izpod neba. Francoski vojaki, ki so bili v bližb ni, kakor tudi oni, ki so spremljali vlak, so takoj pohiteli tja in začeli streljati na padalce. Šele potem so opazili, da gre za prevaro. Nemci so spuščali na tla slamnate figure, samo da bi pritegnili pozornost nasprotnika od kraja, kjer so pristali' na zemljo pravi padalci! onbo-n sa čutom. PROIZVOD »UNION« ZAGREB Zaradi strupa kač in divjih zveri je umrlo lani v Vzhodni Indiji 25.460 oseb. 23.164 ljudi so pičile kače, 1046 so napadli tigri, 973 leopardi in panterji, 977 volkovi. Zveri so izven tega požrle 82f9O0 glav domače živine. Kanal Dnjeper - Njemen bo dolg 329 km in bo imel 29 zatvornic. Vodna port nj-ed črnim in Baltskim morjem bo skrajšana za SO km. Prekop bo velikega pomena za trgovinske zveze sovjetske Rusjje»z balkanskimi državami. — Počakaj vendar, Teodor, ta tfeei je vendar premajhen za pregrmjačo k najinim posteljam. Z bičem si utrjujejo možatost mm X V afriški notranjosti so zamorci ple-tnenp Bapere zani- 1 mivo ljudstvo. Sen- j zacij1 željni črnci : uganjajo, kadar teh J tli, čudovite orgije. Da bi se pripravili za nevarnosti,, ki jih ,j čak,ajo v džungli, se puste bičati. S tem hočejo dokazati, da je njih hrabrost večja od udarcev biča. Za tc orgije imajo na poseben način izdelane -biče, rezane 'iz , žilavih korenin nekega pragozdnega drevesa. Mladenič, ki je na vrsti, ‘se opre ob kol in medtem ko z eno. roko trese na vrhu kola privezane zvončke, ga drugi neusmiljeno bičajo. Čeprav, so mu pleča že vsa krvava pd skelečih udarcev, pozvanja mladenič dalje, češ, še in še me lahko pretepate. Primeri se, da se večkrat postavijo ob kol tudi ženske, ki so se prej rogale mladeniču. Zahtevajo, naj jih mladenič biča, ker so ga Hitro merjenje vročine Dvakrat na dan ležati po deset minut mimo, spada med naloge bolnih oseb in posebno za strežno osebje po bolnišnicah ni majhna obremenitev, da mora skrbeti za to, da dobi vsaik bolnik ob tem času toplomer za merjenje vročine in da se njegova meritev potem zapiše. Če se bo pa obnesel izum, ki ga preizkušajo ta čas v Carnegiejevem zavodu v New Yori£U, bo vsa procedura v bodoče dosti krajša in imela bo še druge prednosti. Nova priprava ima lij, v katerega bolnik diha. To dihanje je malo drugačno nego normalno. Pacient malo krepkeje vdihne, zadrži sapo za kakšnih pet sekund, nato jo izdihne v lij in v aparat. Ta temperaturo diha točno izmeri in ker je znano, koliko toplote požre aparat sam, je treba na temperaturo, ki jo izmeri, še poseben stalen dodatek, potem je znana pacientova'telesna temperatura. Vsa procedura traja samo dve minuti, druga prednost pa je ta, da je mogoče v kratkem času izmeriti temperaturo cele vrste oseb, n. pr, celega šolskega razreda ^ nekoliko minutah. ‘ * ■; BIK, • K:*-''MS-A —r~ ■ viMm * po krivem obdolžile strahopetstva. Tudi ženska bitja ne dajo bes.ede od sebe, vdano prenašajo .bolečine, samo da za-doste svoji, čudni strasti. Tako poročajo očividci ameriške odprave ge. Denis Roo seveltove, ki je svoja zanimiva srečanja zbrala v velefilmu »Črna ekstaza«. Pomen Holandije za Nemčijo Holandska je kapitulirula v petih dneh. Z okupacijo te. države je dobila Nemčija v roke prostrana plodna polja, posebno (ona na severu, ki so nepoškodovana padla v nemške roke. Holandska polja so znana po plodnosti in napredni obdelavi, tako da bodo vključena v nemško gospodarstvo znatno doprinesla k prehrani velike države.. Holandsko gospodarstvo ima veliko mlekarsko industrijo. Od 2 milijonom krav so izvažali na leto 220.000 ton mleka, 60.000 ton masla, prav toliko sira, 30.000 ton mesa, 80.000 ton jajc. V deželi uspevajo koruza, ječmen, pšenica, krompir in zelenjava. Rečno, morsko in jezersko ribarjenje je tudi donosno, na leto so izvozili 150.000 ton rib, dalje 11.000 ton margarina, 178.000 ton rastlinskega olja in 84.000 ton lanu. Anglija je bila udeležena na holandskem izvozu z 22%,, zdaj bo to izgubila, pridobila je pa močno trgovinsko brodovje blizu 3,000.000 ton nosilnosti in vojne edintee Holandske. Zenski kotiček V prvi gospodinjski šoli Kdo bi ne bil vesel teh naših deklet?! Iz lic jim žari mladost, bistre oči pa odkrivajo hrepenenje po znanju, napredku, izpopolnjevanju. Tisoči načrtov za bodočnost se pode po mladih glavicah. S ponosom zro matere na te svoje ELITNA KONFEKCIJA v s***** "/MAR/BOR PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJSE ' hčerke, v njih svežih licih še enkrat preživljajo svojo mladost. Srečne so, čeprav se ta sreča pogosto skriva za strogim materinim obrazom. Kakor angel varuh bedijo nad svojimi hčerkami, želeč jih ohraniti na dobri poti, nemirne pričakujejo šolske semestre in izpite, boječ se za usodo njih napredka. In če gre vse gladko, omogočajo svojim hčerkam čim lepše počitnice, ob nedeljah pa jih v duhu spremljajo na razne izlete, izprehode ali pa jim nudijo možnost za udejstvovanje pri tem ali onem športu. Vse pač v meji razpoložljivih sredstev, včasih se pa celo same raje nekoliko stisnejo, samo da je njihovi ljubljenki lepše in boljše. Vsekakor je to hvaležnosti in posnemanja vredna materinska ljubezen. Toda pri vsem tem današnje matere na nekaj pozabljajo: namreč na to, da bodo tudi njihove hčerke nekoč žene, matere in gospodinje in da morajo za ta težek in odgovornosti poln poklic že v brezskrbni dekliški dobi dobiti vsaj nekoliko vzgoje in poklica. In kje ga bodo dobile na najlažji in najcenejši način? Doma pri materi. Izobrazba in uglajenost v družbi je ženi vsekakor potrebna, ker kako se naj sicer bori za svoje pravice glede enakopravnosti, ako duševno možu ne bo dorasla, ako se v družbi ne bo znašla in ne bo upala javno zastopati svojega mnenja. Tudi šport je za ženo neprecenljive važnosti, temu ne more nihče oporekati. Toda ker ostaja žena kljub najrazličnejšim novim vlogam v življenju še vedno v prvi vrsti tudi mati in gospodinja, je več kakor jasno, da mora imeti torej tudi o teh stvareh, ne malo, ampak precej pojma. Baš tega pojma pa današnja dekleta v veliki večini nimajo, a se tudi zelo mailo skrbi, da bi ga dobile. Precej krivde pade na matere, ker svojih hčera v gospodinjstvo sploh ne pritegujejo. Res je, da zahteva vsako umsko delo oddih, toda radi tega še ni potrebno, da. bi prebilo mlado dekle cele tri mesece počitnic v brezdelju kje na plaži, na planinah ali kje koli. Saj tega tudi pozneje ne bo imela, ko bo morala morda delati dnevno z vso močjo svojega razuma od jutra do večera. Pa tudi celih in vseh nedelj ni treba izkoristiti za izlete. Torej časa je dovolj, da se pritegne mlada dekleta nekoliko h kuhi, perilu, urejevanju stanovanja in podobnim s>tvarem, da ne bodo pozneje planile v zakon in imele o vsem tem mogoče manj pojma nego mož. ali naloži češnje ali kak drug kompot iz kozarca. Praktični nasveti Žarko olje je zopet uporabno, če mu prili-ješ par kapljic soliterne kisline, steklenico pretreseš in jo čez 10 minut postaviš v gorko vodo. Olje ne postane žarko, če mu pride-neš' včasih nekaj zrn soli. ! Kako odtegneš sol preveč slanini jedilom? t Preveč slanim jedilom odtegneš sol, če po-: grneš čez lonec čist prtič in natreseš nanj 1 pest moke. V nekaj minutah bode jed premalo slana. — Isto dosežeš, če vržeš v jed i čisto umito gobico, jo čez nekaj časa po-I tegneš ven in postopanje po potrebi ponoviš j Kako ohraniš cvetje sveže? Odrezano 1 cvetje se ohrani dosti dalje časa, če vtakneš j peclje v pesek ali slano vodo ali tudi v vodo, j v kateri je raztopljenega nekaj salmijakove-j ga prahu. Vodo vsak dan premeni, j Kako preženeš komarje? Ko zapreš okna. postavi v sobo prižgano svetilko, katere ci-1 iinder je na zunanji strani namazan z me- dom, raztopljenim v vinu. Koma.n brenčijo okoli svetilke in se prilepijo nanjo. Kako preženeš molje? Najboljše sredstvo, 'da preženemo molje, je terpentinovo olje; skrinjo, v kateri hranimo tkanino, treba na- , mazati s terpentinovim oljem. Tkanino zavij v robec, ki je tudi poškropljen s terpentinovim oljem in jo pokrij z enakim robcem. Muhe v sobi. V *\' senatih posodah aii krpa nikih razpostavimo po sobi lovorjevega olja. Muhe njegovega duha ne prenesejo ter izginejo. Še boljša je razredčena formalinova raztopina. Razredči še eno tretjino formalina v dve tretjini vode. Kako oleandri hitro razcveto? Da začne oleander hitro in gotovo cveteti, postavi rast lino na sončen prostor ter jo zalivaj vsak dan s toplo vodo, ki naj ima 20 do 25 stopinj toplote. Kako raztegneš kožnate rokavice? Kožnate rokavice raztegneš, če jih zaviješ za nekaj ur v bel vlažen robec. Nato jih nategni^ na roko in razširi po potrebi. Da se ne poškoduje barva rokavic, ne sme biti robec premoker. Ni vse bajka, česar ne razumeš Kuhinja Jajčni paprikaš. Prereži sladko papriko, jo iztrebi in zreži na rezance. V kozo deni žlico masti, prideni nekaj koscev zrezane čebule in zrezano papriko; zakrij in duši, da se zmehča in nastane pravi guljaž. Prideni ščep kumne, soli in ščep popra ter končno za maj hen krožnik paprike, 1—2 raztepeni jajci in mešaj, da jajca zakrknejo. Jed postavi zelo vročo s kruhom, krompirjem ali polento na mizo. Jajčni kolač s špinačo. Razmotaj v loncu 'A 1 mrzlega mleka, 2 žlici moke, nekoliko soli in 2 jajci. V ponev za palačinke deni za oreh masla ail masti in ko se segreje, prilij četrtino jačnc zmesi ter postavi na ognjišče (na žerjavico), da se zarumeni; ko se kolač na eni strani zarumeni, ga obrni in zarumeni se na drugi strani. Iz tega testa napraviš 4 kolače; vsakega nadevaj s pripravljeno špinačo, ga narahlo zvij in postavi na mizo. Makaroni z gobami. 10 dkg kuhanih in odcejenih makaronov stresi v globoko skledico in jih polij z žlico razpuščenega surovega masla. Vrh makaronov naloži dušene gobe tako, da so makaroni z gobami pokriti. Gobe pripravi takole: V kozo deni žlico olja in žlico surovega masla, strok strtega česna, čebule m žhčico zelenega peteršilja, gobe, nekoliko soli in ščep popra; pokrij in duši ter prilij med dušenjem 1 do 2 žlici juhe. Gob naj bo surovih za majhen krožnik. Sekanica iz pečenega ali kuhanega mesa domačega zajca. Odberi od kosti kuhanega ali pečenega zajca n. pr. rebra in pljuča, če je mesa za majhen krožnik, razgrej v kozi za polovico jajca surovega masla ali masti ter prideni nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule. Ko se enekoliko zarumeni, prideni odbrano in dobro sesekljano meso, v mleku napojeno in ožeto žemljo, dobro mešaj na ognju 1 minuto ter prilij nekaj žlic juhe. Ko prevre, prideni 1—2 žlici dušenih gob in ščep popra; ko vse dobro prevre, nekoliko osoli in postavi jed z jacem (volovsko oko), makaroni ali dušenim rižem na mizo. Kmetska torta. Vmešaj 34 kg presnega masla, prideni celo jajce in 2 rumenjaka, 14 dkg sladkorja, 10 dkg zmletih mandeljnov, malo nastrganih limonovih lupin in pol kg fine, presejane moke. Iz te zmesi nastane velika torta. Polovico testa potisni v obod za torte, ki ga prej pičlo namaži in posipaj z moko; iz druge polovice napravi na torto omrežje. Ko je torta pečena, jo pomaži po vrhu z jajčnim beljakom, potresi jo s sladkorjem in drobno zrezanimi mandeljni ter jo še malo v pečici posuši. Med posamezna okenca omrežja pa namaži marelične mezge Ne zamenjavajmo prave vede s šušmar-•stvom, a ludi ne pričakujmo od še tako izkušenega, veščega astrologa, da nam v najkrajšem času razloži celo življenjsko knjigo, najmanj pa listo, česar nam božja previdnost ob času rojstva ni usodila. Zares je astrologija kot veda iz davnih časov pod vplivom tajinstvenega Neptuna, ki je vladal skoraj 2000 let v znamenju rib, polagoma prišla v pozabljenje, nadaljeval pa se je vpliv planetov na človeka in njegovo usodo. Neptun je prikrival vse, kar je nadnaravnega. Bili so le nekateri izbrani, ki so kakor skozi kopreno videli stvari, za navadnega zemljana popolnoma neznane. Dandanes se polagoma bližamo razdobju vodnarja, katerega gospodar je Uran. Njegov mogočen vpliv se že kaže v sodobnem razvitju raznih izumov in iznajdb in tudi astrologija kot visoka stara veda zavzema zopet svoje mesto. Obnavljajo pa se tudi druge okultne vede, kot n. pr. jasnovidnost i. dr. Ni čuda, da je ta prehod med tajinslve-iiim Neptunom in nastopajočim Uranom vzrok razburljivemu, kaotičnemu, sedanjemu času in zagonetnim življenjskim pojavom. Loteva se nas nekaka neznana nervoznost, Zmanjkuje nam razumevanja tiste duhovne moči, ki nam daje možnost prilagoditve življenju in njegovim zakonom. V takem razdvojenem duševnem razpoloženju iščemo uiehc, nasvetov, pravega kažipota ,kar pa težko najdemo. Srečen zemljan, čigar ugoda sc razvija nemoteno že od rojstva in teče kot mirni potoček, brez zaprek vedno bliže cilju. To se zdi človeku, ki v svoji sreči božjega daru ne spozna, navadno samo po sebi umljivo. Velikodušno gleda na svoje zemske sopotnike, kako jih valovi življenja zalivajo, a misli si: „Vsak jc svoje sreče kovač." Kako plitva jc la trditev! Ali se zares ne zavedamo, da zamore vsak le lo .,ko-vali“ kar si je za življenjsko pot prinesel ob rojstvu s seboj? Dobre vplive planetov lahko do gotove meje v izrednem času uspešno podpiramo, slabih pa se izogibamo. Ali vidimo v našem bližnjem zares neke vrste čudaka, ki bi svoje sreče ne hotel kovali? Kako malo se zavedamo, da se mogoče hipoma čislo nepričakovano zamenjajo vloge in da nas usodni valovi, proti katerim se plavati ne da, zanesejo neznano kam. Blodimo, omagujemo, obupujemo, iščemo in segamo po bilki ,s katero bi se zamogli vzdržati še na površju. Manjka nam moči in odpornosti, mogoče par iskrenih besed, da nas ne uniči težka usoda, marveč da prenesemo laže vse gorje kot mimogre-doči doživljaj, neke vrste čiščenje, usodno burjo, katera pa nas naj ne podre do korenin, temveč nas očisli le prahu in odstrani napake, ki grdijo naš značaj. V sličnih slučajih so površne napovedi o uresničenju naših želja lahko iluzorne in vodijo v novo življenjsko razočaranje. Le veslen astrolog, ki vsestransko obvlada komplicirano tehniko te visoke vede, je zmožen po natančnih rojst. podatkih človeka v nujnih zadevah svetovali in le individualne ločno izračunane prognoze imajo vrednost in, pomen, dočim je šablonska prognoza brez vsake vrednosti. Ne pričakujmo torej, da si lahko kujemo srečo tam, kjer je sploh ni, temveč prepričajmo se ,v koliki meri smo si srečo ob rojstvu prinesli s sel>oj v življenje, kedaj in kako jo lahko pravilno uporabimo. Po vsem tem je umljiv stavek iz sv. pisma: „Kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu bo vzelo!“ Sicer pa sla astronomija in astrologija dve različni vedi, dasi se obe bavita z zvezdami. Prva proučuje njih pot in gibanje, astrologija pa se opira na izsledke astronomije in po stanju zvezd zasleduje njih povezanost s človeško usodo, ki je kot neznaten drobec v vsemirju pod vodstvom Stvarnika, brez katerega volje in vednosti niti las ne pade s človeške glave... Mme Felicitas. Pri težavah vsled hemoroidov pomagata že 1 do 2 Leo- piluli, če jih jemljete po jedi. eti I f kega in prijetnega odvajanja. sredstvo pomaga že po petih, šestih urah do lahke Ogla« reg. pod Sp. br. 069 od 28. X. 1933 Leo - * LJUBLJENEC ZVEZD 1 Roman ii tihotapskega POD KOLESI VELIKEGA VOZA Na meji dež te premoči, a sonce te spet posuši; pred kroglo te gozd obvaruje, in veter korak zataji. Iz »Pesmi tihotapcev«. 1 To je bila moja 'prva pot. Bilo nas je dvanajst; jaiz in še devet tihotapcev. Krdelo je vodil Jožef Trofida, stari, preizkušeni »vodja«. Blago je preskrbel 2jd Leo Cilinder. Nahrbtnike smo imeli lahke, vsak je tehtal do trideset liber, toda bili so veliki. Blago je bilo dragoceno: nogavice, rute, rokavice, naramnice, kravate, glavniki... Sedeli smo v temnem, ozkem, dolgem in vlažnem kanahi, ki je bil pod visokim nasipom. Nad nami je bila cesta, ki je vodila iz Rakova na mejo — proti jugovzhodu. Pred prehodom meje smo počivali. Fantje v kanalu so kadili, skrivajoč žareče cigarete v rokavih. Lačn/ so vdihavali tobačni dim. Vsi so čepeli, oprti z nahrbtniki na vlažne stene kanala. Sedel sem na robu. Trk ob izhodu iz kanala so se poleg mene risali na temnem ozadju Trofidovi obrisi. Obrnil je k meni bledi obraz in mi hripavo šepetal: »Drži se me... Razumeš! Tudi če bi nas zasledovali,'ne odvrzi nahrbtnika! Ce življenja na bivši poljsko-rutki moji boljševiki koga zajamejo brez blaga, ga smatrajo za vohuna... Dotičnega čaka vrv!« Prikimal sem, češ da razumem. Čez nekaj minut smo šli dalje. V dolgi trumi smo se plazili čez loko ob koritu usaihlega potoka. Spredaj je šel Trofida. Za trenutek se je ustavil. Takrat smo se ustavili vsi in, napenjajoč oči in ušesa, vrtali v temo, ki nas je obkrožala. Večer je bil topel. Zvezde so žarele na temnem nebu. Skušal sem hoditi tik za vodjo. Pazil sem, da bi ne izgubil iz vida obrisa nahrbtnika na Trofidovih plečih, kajti drugega nisem videl pred seboj... Napenjal sem oči, toda v temi nisem mogel presoditi razdalje ter sem nekajkrat s prsi trčil ob vodjo. Daleč pred nami sem zagledal ogenj. Trofida se je ustavil; bil sem blizu njega. »Kaj je to?« sem ga tiho vprašal. »Meja je blizu,« je zašepetal. Približalo se nam je še nekaj postav. Ostalih članov krdela nisem videl. Sedli smo na vlažno travo. Trofida je izginil v temo: odšel je preiskavat prehod čez mejo. Ko se je čez nekaj minut vrnil, je tiho rekel, zdelo se mi je, da veselo: »No, fantje, odkurimo naprej!« Nadaljevali smo pot. šli smo precej hitro. Nekoliko vznemirjen sem bil, toda bal se nisem. Morda zategadelj, ker ni- sem še razumel, v kakšno nevarnost se podajamo. Znenada se je Trofida spet ustavil. Za njim sem se ustavil tudi jaz. Nekoliko minut smo nepremično stali. Potem je vodja široko zamahnil z rokami in pritajeno velel: »Meja!« In je šel naprej. Pohitel sem, ne da bi čutil težo nahrbtnika. Z očmi sem buljil v temo, da ne izgubim obrisa nahrbtnika, ki je migotal pred menoj. Spet smo jeli hoditi previdneje in počasneje. Slutil sem v tem novo nevarnost, ne da bi vedel, kaj... Vodja je obstal. Dolgo je napeto poslušal. Potlej je šel okoli mene. Hotel sem za njim, a mi je rekel: »Počakaj!« Z njim je šel Krisa, človek srednje postave, zelo bister in izredno drzen. Bil je brez nahrbtnika; za ta hip mu ga je prevzel eden izmed tovarišev. Ustavila sta se ob meni. »Po koritu pojdeš... Rečico prekoračiš po kamnih,« je Trofida šepetal Krisi. »Okoli Kobilje glave?« je vprašal Krisa. »Da. Na bregu počakaj!« »Dobro!« je pritrdil Krisa in izginil v temi. Potem smo odšli še mi. Trofida je poslal Kriso kot izvidnika. Če bi ga opazili in skušali ustaviti, naj se reši z begom ali pa zažene tak krik, da bi ga slišali ter pravočasno zbežali. Prehodi čez reko so bili vedno nevarni. Tu so navadno prežali na nas. Ker smo imeli le malo ugodnih mest za prehod, jih je obmejna straža z lahkoto za- sedla. Od brega so bili tudi brodi, toda globoko v vodo nismo hoteli bresti, ker bi se premočili. Zato smo raje tvegali ter prehajali reko na nevarnih, toda ugodnih krajih. Polagoma smo prodirali skozi široki pas mladja, pri čemer smo povzročali precej hrupa. Iz daljave sem slišal žuborenje vode čez kamne, in kmalu potem smo prišli na razčlenjen breg reke. Stal sem ob Trofidi, krčevito se držeč za protje. čakal sem, kaj se bo zgodilo. Trofida je legel na breg ter se jel polagoma spuščati navzdol. Čez čas sem zaslišal njegov glas: »Spusti se!... Naglo!!« Legel sem na breg in spustil noge navzdol, v prazno. Trofida mi je pomagal odskočiti. Potem sva stopala polagoma proti nasprotnemu bregu. Polzelo mi je na mokrih balvanih. Končno sva prekoračila reko. Ustavila sva se v grmovju na nasprotnem bregu ,ter čakala na ostale. Zagledal sem postavo, ki se je izvila iz teme. Presenečen sem odskočil, skoraj bi padel v vodo. Trofida me je zadržal. »Kaj počneš...? To je naš!« Bil je Krisa, ki je preiskal prehod čez reko in breg nekaj sto korakov v notranjost. »Povsod čisto! Lahko gremo dalje!« jc dejal Trofidi. Ko je prekoračilo reko celo krdelo, smo odrinili naprej. Sedaj srno stopali naglo in brez posebne pazljivosti. (DaUeJ Medklubski finafe 8'©venske šahovske zveze v NEDELJO NASTOPITA V MARIBORU V FINALU LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI KLUB IN ŠAH. KLUB »VIDMAR« V ljubljanski (C) prv ini sta odigrala oba favorita, Ljubljana! šahovski klub in Centralni šahovski klub, obe semifinalni tekmi v medklubskem prvenstvu SŠZ. LŠK, ki je tudi klubski državni prvak, je zmagal z nepričakovano visokim rezultatom. Prva tekma je končala 6 in pol proti 1 in pol. V revanžni tekmi pa je doživel CŠK še težji poraz v razmerju 7:1. Score obeh srečanj je torej 13 in pol proti 2 in pol! Težji in trdovratnejši je bil boj v semifina-lu med zmagovalcema celjske (B) in mariborske (A) skupine, Celjskim šah. klubom in Šah. klubom »Vidmarjem«. Prvo srečanje je dalo neodločen rezultat 4 : 4, dočim je bila revanžna tekma ob stanju 4 : 3 za- »Vidmarja« nedokončana ter pozicija z 8. šahovnice poslana SŠZ v končno oceno. SŠZ je poverila oceno kritične pozicije našemu dr- žavnemu prvaku velemojstru dr. Milanu Vidmarju in velemojstru Vasji Pircu. Oba sta pozicijo ocenila za remis. S to odločitvijo je ŠK >Vidmar« dobil revanžno tekmo v razmerju 4>/2 : 3Va ter se tako po skupni zmagi S*/s» : 7‘/a nad lanskoletnim klubskim prvakom celjskim šah. klubom plasiral v finale z zmagovalcem ljubljanskega semifinala LŠK. Oba finalista se prvič srečata v nedeljo, 19. t. m. v Mariboru. Tekma na osmih šahovnicah bo v zeleni sobi hotela »Mariborski dvor« s pričetkom ob 14. uri. V ta boj z drž. klubskim prvakom LŠK gre seveda ŠK Vidmar brez vsakih iluzij, vsekakor pa ponosen, da si je kot mlad klub že. v prvem letu priboril vstop prav v finale, dostojno zastopajoč agilno mlado šahovsko generacijo s severne meje Slovenije. Dvokrožni turnir v Parizu je bilo Sd7) 14. Sg3, Sd7? (sedaj pa je ta poteza odločilna napaka; boljše je bilo TeS in nato Lf8) 15. Lxh6! (prav dobro; če črni vzame, prej ali slej po 16. Dd2 podleže belemu napadu), Te8 16. Lf4, Sf6 17. Tfel, Sd5 18. Ld2, f6? (na g6 nastane sedaj usodna slabost) 19. Lh7+, Kf8 20. Sh4, Lf7 21. Sg6+, Lxg6 22. Dxg6, Dd7 23. Sh5 (na bojišču se slednjič pojavi odločilno prej tako miroljubni skakač), Ld8 24. Lh6!, Sf5 (obup) 25. Txe8+, Dxe8 26. Lxg7+ in črni preda. (Glose H. Miiller). otejjuk V mesecu februarju je bil prirejen v Parizu v okviru »Cercle Philidor« dvokrožni tur nir, ki se ga je udeleževalo šest mojstrov, med njimi večinoma emigranti iz raznih držav na čelu z dr. Tartakowerjem. Na turnirju je presenetljivo zmagal dr. Tartakower, ki ni izgubil nobene partije ter iz 10 partij dosegel 8 točk. Drugo in tretje mesto sta si razdelila s 6 točkami L. Monosson in Wyso-czek, sledita W. Orbach in Snosko-Borovsky s 4 in F. Mollnar z 2 točkama. Naslednja partija je iz tega turnirja: 66. Griinfeldova obramba Beli: dr. S. Tartakower črni: Snosko-Borovsky 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. Sf3, Lg7 5. Db3, dxc4 6. Dxc4, 0-0 7. c4, c6 8. Le2, Le6? (iz strategičnih razlogov stoji lovec na tem mestu zelo neugodno, dokler je namreč beli kmet še na e4, je lovec izpostavljen raznim grožnjam obenem pa nepotrebno še bolj utesnjuje črno pozicijo. Pravilno je 8... b6, nakar ima črni možnost razvoja lovca na b7 ali a6) 9. Dd3, Sa6 (črni sicer privede svoje figure v igro, \vendar pa bi bilo bolje, če bi poskušal udarec s kmeti) 10. 0-0, h6 11. h3, Dd7 12. Le3, Tad8 13. Dd2, Kh7 14. Tadl, Sc7 15. Se5! (prehod v napad), Dc8 16. f4, Se8 17. g4! (črni je utesnjen, zato je beli napad tem izglednejši), Sd6 18. Dc2, Ld7 (črni tiplje s svojimi potezami kot slepec) 19. Sxd7, Sxd7 20. e5, Se8 21. f5, c5 (prepozno) 22. fxg6+, fxg6 23. Dxg6+!J (elegantna žrtev, ki popolnoma razbije črno pozicijo, črni pa žrtve ne sme sprejeti, ker sledi po 23... Kxg6 24. Ld3+, Tf5 25. Lxf5+, Kf7 26. Lxd7+ in nato še Lxc8), Kg8 24. Lc4+, e6 (ali 24... Kh8 25. Ld3, Sdf6 26. exf6, Sxf6 27. Txf6 itd.) 25. Dxe6 + , Kh8 26. Txf8+ in mat v naslednji potezi. Prvenstvo Dunaja Na Dunaju je bil pravkar zaključen prvenstveni turnir, ki se ga je udeleževalo 17 igralcev, med njimi tudi dosedanji prvak znani mojster in teoretik Hans Miiller. Potek turnirja je bil zelo dramatičen, ko so se na čelu tabele neprestano menjavali nekateri kandi dati za prvo mesto. Slednjič je precej nepričakovano odnesel zmago in prvenstvo mladi mojster Keller s 13 in pol točke, drugo mesto je zasedel Plat, dočim se je dosedanji prvak H. Miiller plasiral šele na tretje mesto. S tega turnirja je naslednja partija: 68. Francoska partija \ (2. kolo prvenstva na Dunaju) Beti: Dr. H. VVeil črni: Huber 1. e4, e6 2. c4 (potrebno je d4), d5 3. exd5, exd5 4. d4, Sf6 5. Sf3, Le7 6. Le2, 0-0 7. 0-0, c6, 8. Sc3, Se4 (dobra ideja: črni hoče po menjavi na c4 zasesti s skakačem ugodno polje na d6) 9. Db3, dxc4 10. Lxc4, Sd6 11. Ld3, Le6 12. Dx2 (izsili oslabitev kraljevega krila, ki jo beli nato še v napadu izrabi), h6 13. Se2, Dc8? (potrebno NEUMORNI ŠAHIST MIŠURA Že pred tedni je simpatični mariborski ša-hist Andrija Mišura zapustil Maribor, sledeč klicu domovine. Svoje velike vneme in ljubezni do šaha pa tudi v vojaški suknji ni izgubil, ampak, kot je podoba, tudi v vojaški suknji vneto študira šahovsko strategijo, ki je tako podobna in enaka s strategijo na velikih bojiščih. Na novem mestu je dobil s prvakom Slovenjgradca Pušenjakom odpornega partnerja, ki je bil pred prihodom Mi-šure tudi prvak tamošnje formapije. Mišura pa mu je v kratkem odnesel ta naslov z več partijami. Eno izmed le-teh nam je poslal Mišura kot pozdrav, ki ga sporočamo naprej. 69. Aljehinka Beli: Mišura črni: Pušenjak 1. e4, Sf6 2. Sc3, e5 3. !4, exf4 4.,Sf3, h6 5. Lc4, g5 6. e5, De7 7. De2, Sh7 8. Sd5, Dc5 9. b4, Dc6 10. Sd4, Dg6 11. Ld3 in črni preda. Poraz črnega je tipičen vzorec, kako nevarni so taki »sprehodi« dame po šahovnici. je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo in brez boletin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Damnol zsti DR. ALJEHIN IN DR. TARTAKOVVER NA FRONTI Znani velemojster in boter hipermodernega šaha, dr. Tartakovver, polski drž., se je že pred tedni javil v franc, vojsko kot častnik. Ko se javil v francosko vojsko kot častnik. Ko se je vrnil dr. Aljehin preko Portugalske, kjer je 1 še odigral nekaj simultank v Lizaboni, iz Južne Amerike v Francijo, se je tudi on javil v vojsko. Odrejen je bil v francosko armado kot častnik, in sicer s kapetanskim činom. V svetovni vojni 1914—18 je bil dr. Aljehin ruski častnik in skoraj dve leti tudi v ujetništvu. š. Prvenstvo G5teberga (švedska), k) se ga je udeležilo 135 šahistov, je osvojil Kinmark. š. Klubsko prvenstvo Prage je v spominskem turnirju dr, Dobruskega osvojil Oficirski šahovski klub s 54 točkami. š. Esteban Canal, mlajši mojster iz južnoameriške države Peru, se že več let mudi v Evropi. Zadnji čas je na turneji po Italiji. Pred nedavnim je odigral v Milanu proti 20 šahi-stom simultanko. Po dveh urah igre je dob-' 16 partij, 2 izgubil in 2 remiziral. Šahovska razgibanost v Južni Ameriki O velikonočnih praznikih je bilo v Južni Ameriki več šahovskih prireditev. V Santia gu, v glavnem mestu čile, sta gostovala naj boljša argentinska mojstra Guimard in Orati. V zvezi z njunim gostovanjem je bil prirejen v Santiagu turnir, ki je končal z naslednjim rezultatom: 1. Guimard (A) 6 in pol (iz 8 partij), 2. Grau (A) 6, 3.—4. Castillo in Flo-res 5, Letelier 4 in pol, Salas Romo 3 in pol, Schroeder 2 in pol, Ivančivič 2 in Maneševič 1 točko. Argentinca sta torej pobrala obe prvi nagradi. V drugem največjem mestu Argentine v Ro sarlu je bil turnir, ki se ga je udeležil tudi prvak švedske Stahlberg, ki pa je zaostal, ker je izgubil partiji proti Cristiu in Vi-nuesou. Zmagal je Romeo Garcia Vera s 4 in pol točke, drugo in tretje mesto sta si s 4 točkami razdelila Stahlberg in Cristia, sledijo Vinuesa 3, Espina 2 in pol in Vera in Fer-nadez 1 in pol točke. V Buenos Airesu je v tromatchu zmagal Maderna pred Piazzinijem in Gerschmannom ter igra sedaj match za prvenstvo Argentine s prvakom Grauom. Poljski mojster Najdorf pa je odigral v La Plati simultanko z rezultatom +64 (!) —1 in =3, torej proti 68 nasprotnikom naenkrat. Iz turnirja v Rosario prinašamo naslednjo partijo zmagovalca: 67. Damski gambit Bell: R. G. Vera črni: Cristia 1. d4. Sf6 2. c4, efl 3. Sc3, d5 4. Lg5, Sbd7 5. e3, U7 «. SI3, 0-0 7. Tel, h6 8. Lh4, b6 9. cxd5, exd5 10. Da4, Lb7 11. La6, Lxa6 12. Dxa6, c5 13. 0-0, Te8 14. Tfdl, c4 15. Db7, Dc8 16. Dxc8, Txc8 17. Se5, g5 18. Lg3, SI8 10. a3, a6 20. h4I, Ted8 21. hxg5, hxg5 22. f3, Se6 23. Sa4, b5 24. Sc3. Kg7 25. Kf2, SH5 2«. Lh2, f5 27. g4I, lxg4 28. Sxg4, Ld6 29. Thl, Le7 30. Le5+, SW 31. Th«? in črni preda. Šahovski klub »Vidmar" V nedeljo, 19. t. m., ob 14. v >Maribor-skem dvoru« tekma proti Ljubljanskemu šahovskemu klubu. Javijo nal se Igralci Mar-vin, Kukovec, Lukeš F., Gerželj, Lukeš B., Nosan, Peče, čertalič in Rupar. 'VNAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.'vVVvV\AAA/»VvA.V VvVVvViAAAA/V.’ Ir stričevega koša Lachej Levap, Murska Sobota. Kar jem povedal o »Jožkovi ljubezni« P. G., velja tudi za tvojo črtico »Raztrgano srce«. Veš, s takimi stvarmi je tako: ko je človek tako mlad, kakor sta vidva, gle da strašno tragično na tiste srčne stiskq ki se ga lotevajo, zato so tragične tudi zgodbe, ki jih o njih piše. če jih pozneje kdaj še kje iztakne, se jim od srca smeji in si misli: »Ali sem bil takrat bedaki« Tako se nam godi skoraj vsem. Veš, tudi z menoj ni bilo nič drugače. Napiši kaj drugega! Vsem! Pišite samo po eni strani lista! Pišite čisto in razločno, da ne bo treba prepisovati! Najboljši format je četrtin-ka pole! Ne pošiljajte anonimno! Priložite svoje ime in priimek, šolo in če mogoče starost. Če ne želite, da se objavi s pravim imenom, navedite psevdonim (ne ko ime, ki si ga sami izberete)! Lepo pozdravljeni! ‘ Stric Ivoj susas Ribe, ki žive na kopnem Avstralija ima ribe, ki dihajo lahko s škrgami in s pljuči. Te ribe, ki jim pravijo močeradnice, uporabljajo plavuti tudi kot noge in prilezejo zato včasih iz vode na kopno ter lazijo po obali. Križanka 1 2 3 4 5 6 ALI IZREZUJETE »VEČERN1K ZA MLADINO«? »VEČERNIH ZA MLADINO« JE VAŠ ČASOPIS! 2E — ji — Vodoravno: 1. slovanski narod; 2. orodje, srbsko (turčizem); 3. evropsko morje (ime je tvorjeno kakor n. pr. Jadran); 4. moško krstno ime (okrajšava), staroslovanska pijača; 5. časovni veznik, najdragocenejša tekočina; 6. neko mesto ( v hrvaščini tudi konec); 7. hr-hatska reka. Navpično: 1. svetopisemski pre- rok; 2. moško krstno ime; 3. moško krst na ime (ime znanega slovanskega igralca in režiserja), okrajšava naslova za naše državne urade; 4. pevski glas, glas neke ptice; 5. kazalni zaimek; pristaniško mesto v Alžiriji; 6. evropska, država. Reiftev križanke Vodoravno: 1. Morava; 2. ar, Niš; 3. rana; 4. ilo, be; 5. Bospor; 6. ac: 7. Rače. Navpično: 1. Maribor; 2. oralo; 3. nosa?; 4. Ana; 6. vi, boa; 6. Aškercu. seeas Piramida Samoglasnik oziralni zaimek del obraza tekočina žuželka moško ime mesto v Prekmurju slovenski dnevnik jfil nrn & I T Tn II III I lil »VečemiK« sa mladino Lato 2 Maribor, 19. maja 1940 Stav. 20 ZDA), KO ]E POMLAD VLADKO KOS Videl ptička sem umirat, zdaj, ko je spomlad, v zarje svit oči upirat, ah, saj bil je mlaa. Rože v gaju so dehtele, čez stezo je tekla kri, breze tiho so šumele, on pa več zapel jim ni. V drobnih je očeh ugašr zadnji svetli žar, v daljni vasi pa oglašal se k molitvi je zvonar. Videl ptička sem umreti, zdaj, ko je pomlad, jaz pa, ko je nehal peti, čutil sem, da nisem mlad. sssae PLAČILO SAMOZVANCU STANKO PAHIČ se Odkar je dahnila v gozdova pomlad, je tam marsikaj spremenilo. Mogočne bukve in druga drevesa so si nadela zelene halje, po rebri pa so vzcvetele rože vseh vrst. Od nekod je priletela žolna in se spravila na svoj posel na prvem drevesu, kjer je upala, da dobi plačilo, živali so se prikazale iz svojih brlogov in ponoči so gozdne steze oživele od gozdnih prebivalcev. Sonce je pripekalo v setev in izpod listja se je privil gad, da se nekoliko pogreje. Zvil se je v klobčič in mirno zadremal. Ni imel dolgo miru. Med listjem je nekaj zašuštelo, in kakor blisk je vrgel glavo pokonci, a jo je hitro umaknil. Majhna zabiča zelenka jo je mahala v breg in pri tem niti slutila ni, v kaki nevarnosti je. Gad ni imel ničesar proti žabji pečenki in je potihoma čakal, da pride plen bliže. Na žalost ali na srečo, kakor hočete, plen ni prišel bliže, ampak jo je prav hitro pobrisal v nasprotno smer. Žabica ni bila toliko neumna in neskrbna, da ne bi mt^ bilkami videla prežečih kačiih oči. Toplo je bilo in tako prijetno ležati na soncu, zato se gadu prav nič ni ljubilo, da bi jo mahnil za plenom. Znova je zadremal. Ne za dolgo, kajti tokrat mu radovednost ni dala miru. Izza brega se je namreč zaslišal vik in krik; medvedje brundanje se je mešalo med lisičje in volčje zavijanje, in še komaj slišno zajčje cviljenje je sililo vmes. V«i glasovi pa so razodevali neko odobravanje. Prav zato je gada mučila radovednost, in da jo uteši, se je brž podal na pot. Za hribom je videl čudovite stvari. Sredi jase je na štoru stala na smrekovo skorjo narisana slika in zraven se je ustopil njen stvaritelj jazbec. Slika ni bila napačna, toni barv so se precej dobro prelivali in ustvarjali harmonijo, kakršno si je pač jazbec mogel zamisliti, predstavljala pa je večno popotnico kukavico v večernemu mraku. Vso zimo si je jazbec pritrgova! od počitka, da je ustvarit to delo in zdaj ga je postavil na ogled, da ga gozdni prebivalci presodijo, ali v najslabšem primeru obsodijo. Ni slabo naletel. Občinstva je bilo precej, največ tudi zaradi tega, ker ni pobiral vstopnine. Ptičji rod se je polnoštevilno zbral na spodnjih vejah dreves in z živahnimi glasovi kritiziral jazbečevo umetnino. Štirinožci: lisica, srne, Film Suvereni ljubitelji filma Znano je, da, je med kralji in državnimi1 poglavarji mnogo ljubiteljev filma. Norveški kralj Haakon ni samo strasten slikar in izvrsten pianist, marveč tudi velik ljubitelj filma in kinematografa. Kralj Haakon ima. vzorno urejen kino, v katarem je pustil Škrat tedensko vrteti filme vsake vrste, ki jim je .z izrednim zanimanjem sledil. Danski kralj ima med filmskimi zvezdniki specialne ljubljence, med katere spada v prvi vrsti Gary Cooper. Njegov film »Mister Deeds gre v mesto« si je kralj trikrat zaporedoma ogledal. Švedski kralj Gustav je razumljivo velik pristaš božanske Grete Garbo, ki jo tudi osebno zelo dobro pozna. Ko je bila zadnjikrat v Evropi, jo je povabil na svoj dvor, kjer se je pogovarjal o njenih filmih. Gustav je tudi velik oboževalec lepe Francozinje Annabelie. V njegovem zasebnem kinematografu so štirikrat tedensko predstave za kralja. Belgijski kralj Leopold III. ljubi predvsem filme v katerih igra glavno vlogo slavna Marlene Dietrich. Najrazkošnejšo kinodvorano ima angleški kralj. V rokoko dvorani so lože za 50 kraljevih gostov. Dvorana ima tudi majhen bar s specialno hladilnico za jedila. Kralj Jurij je še kot vojvoda Yorški kaj rad sam upravljal kinoaparaturo„ kasneje pa je rad kazal svoje lastne filme, ki jih je snimal v naravi na JEANETTE MACDONALD (MGM) svojih posestvih in iz svojega zasebnega življenja. Obe princesi Elizabeta in Maria Rose sta *zefo veliki ljubiteljici Walt Disneyjevih filmov. Ob njunih posteljah je vse polno slik Miki miške. O kinematografu našega mladega kralja Petra II. smo že v zadnji filmski rubriki poročali. Pred sedanjo vojno so bile v Elyseju, kjer je sedež predsednika francoske republike, vsako sredo filmske predstave za francoske ministre. Herriot je strasten pristaš Chaplina, ki' ga imenuje, kakor vsi Francozi, »Charlot«. Tudf Stalin je velik ljubitelj ilma. Zelo ga navdušujejo Chaplinovi filmi, od ruskih filmov pa mu najbolj j ugaja film »Tscha-jew« Ruškim zvezdnikom enakovrednega smatra izmed ameriških igralcev le Paula 'Munija. Diktator Staljin zelo rad sprejema filme v dar. Musolini je preuredil otroško sobo svojih dveh starejših sinov v vili Torlonij v majhno kinodvorano, kjer si dnevno da predvajati najnovejše filme. Prednost daje italijanskim filmom. Zelo 'velik ljubitelj zgodovinskih filmov, je predsednik "Roosevelt. V »Beli hiši« mu dnev no predvajajo vse filmske reportaže, ki mu jih dajo razne filmske družbe na razpolago. Ali so pri moških nevarna leta ? Balzac je trdil, da je žena med 30 in 40 letom šele prava žena v vsej njeni vrednosti. To trditev je odobrila poleg romanopiscev tudi moderna medicina. Sedaj pa nastopa vprašanje, ali je pri moških prav tako. Moški navadno preživljajo burnejšo mladost kakor žene in po svoji kon-situaciji ni tako vezan na tako odmerjeno dobo izživljanja kakor ženska in je zato težko trditi, kdaj je dosegel mož svojo popolno moško vrednost. Na vprašanje, če ima njož pravico, da se v zrelejših letih ponovno izroči ljubezenskim čarom, je treba odgovoriti pozitivno. Vendar pa je treba imeti veliko dozo takta in umerjenosti, da takšen mož ne postane smešen. Še več umetnosti pa je treba, če hočemo takšnega moža pokazati 'na filmskem platnu. Slavni francoski igralec Raimu je v tem pogledu popolnoma uspel. Nalbga, ki jo je prevzel, ni bila lahka. Prikazati človeka, ki se je po mukepolnem življenju v kolonijah v zasluženem miru zaljubil v. mlado ženo, ki ga pa noče, ker ga ne niore razumeti, pa potem pokazati vse peripetije prečne strasti in vse scene ljubosumnosti, prisluškovanja pa do prave tragedije, gotovo ni lahko mlademu igralcu, še manj pa možu v zrelih letih. Vse to pa je mojstrsko pokazal slavni Raimu v velikem francoskem filmu »V zatonu mladosti«. V tem filmu je Raimu določno odgovoril, da so tudi pri moških nevarna leta, pa najsi bo v mladosti ali v starosti. FILMSKI REKORD V AMERIKI Ameriški statističarji pravijo, da je vrgel znani film »Prišlo je kakor vihar«, ki je bil izdelan po istoimenskem romanu slavne ameriške pisateljice Margarette Michelove, nič manj ko eno milijardo 875 milijonov dinarjev čistega dobička. Ta ogromen dobiček je dalo samo predvajanje filma v Ameriki, Evropa pa ga bo gotovo podvojila. Pisateljica je prejela »skromen honorar v znesku 3 in pol milijona dinarjev. ROSALIND RUSSEL (MGM) »GOSPA LUNA« — NOVI FANTASTIČNI FILM Po znanem romanu Paula Linckeja pri pravlja Tobis Cinema nov fantastični film »Gospa Luna«. Film bo pokazal gradove na luni in življenje v njih. Bo to prava fantazija, prepletena s komičnimi prizori. Edino kar bo še kaj veljalo, bo glasba. f. Najboljši režiser ameriške društvene satire je popularni Frank Capra, ki ima za seboj že vrsto zelo posrečenih filmskih satir na račun ameriške družbe. f. Poleg barve in glasu bomo občuitili tudi vonj s filma. V Ameriki se trudijo, da bi gledalci občutili med gledanjem cvetočega vrta tudi lep vonj rož. Pravijo, da se jim je poizkus posrečil, vendar še ni upati, da bi bila te senzacije tudi Evropa v doglednem času deležna. f. »Velika ljubezen Petra Čajkovskega« je film, o katerem so se tudi svetovni kritiki zelo lakavo izrazili. Glavna igralka Žarah Leander je izjavila, da je to njena najlepša in najlubša vloga. f. Nagrajeni zvezdniki. Znana filmska revija »The Hollywood Reporter« priobčuje vsek mesec ocene najboljših filmov in najboljših vlog. Nedavno je dobila prvo nagrado za najboljšo žensko vlogo v filmu »V ženskem carstvu« lepa Rosalind Russell. Prvo nagrado te revije je dobil tudi omenjeni film, v katerem sodelujejo še Norma Shearer, Joan Crawford in Paulette Goddard. Rosalind Russell je znana našemu filmskemu občinstvu tudi iz filma »Citadela«. v katerem je kreirala vlogo žene dr. Mansona. f. žena z najlepšimi očmi v Ameriki je šarmantni star 20th Century Fox-a Aliče Faye, ki je najpopularnejša radijska pevka. Lepotica igra v filmu »Roža velemesta«. f Windsorske vesele žene bodo nastopile v novem Tobis Cimena filmu „Lju-bezen in smeh“. Spomnite se CMDI Vojna in francoska filmska industrija Z izbruhom nove vojne je bila francoska filmska industrija v resni nevarnosti, da bo šla rakovo pot. Mnogi so sploh mislili, da je vojna padec filmske industrije, ki se tudi po vojni ne bi mogla aktivizirati. To mnenje so zlasti zastopali Italijani, ki so videli v propadi) francoske filmske industrije svojo korist. Takrat so cele trume italijanskih agentov poplavile Francijo in nudile francoskim filmskim igralcem dobre angažmane. Mnogi so ostali doma, precej režiserjev in igralcev pa je odšlo v Rim, kjer so snimali že 15 filmov. Med drugimi so odšli iz Francije v Rim zvezdniki in zvezdnice Vivianne Romance z možem Georgesom Flamanom, Mireille Ba-lene, Gini Astor, Marie Glorie, Remi Jacque-linne Delibacque, Pierre Brasser itd. Ko so francoske oblasti videle, kakšna nevarnost preti domači filmski industriji, so pri čele obnavljati in poživljati filmske ateljeje v Parizu in Nici. Na vodilno mesto francoske filmske industrije so postavili podjetnega Arna Toreza, ki je pravo jamstvo, da je sedaj konec nevarnosti za filmsko produkcijo v Franciji. Snimajo se novi filmi, ki bodo pokazali moč in veličino francoske filmske industrije. \AAAAAAAAAJ\AAAAAW\AAAAAAA/u\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAA/AAMAAMAAVW zajci, volk in medved so modrovali pred štorom in njih kritika je bila modra, v koliko je pač modra živalska pamet. Jazbec je skromno stal v ozadju in poslušal pohvale in graje. Dajale so mu pogum do nadaljnjih stvaritev. Sam stari medved je prikorakal k njemu in ga prijateljski potrepljal s svojo ogromno šapo. »Dobro si naredil«, je rekel, »talent imaš, kar nadaljuj! Večerno nebo je malo ponesrečeno, a nič ne škodi, v ostalem je slika dobra.« Skromno je jazbec pokimal, in ker je bil že nekoliko mrak, je hotel odnesti sliko v svoj brlog. Kar se je pojavil še en gledalec, nepoklican gost, črn divji maček, še otroče, sin stare mačke, ki so jo še v jeseni lovci ustrelili. Nekoliko oblastno se je vedel in se ga je šibkejši rod bal, posebno ker je s svojimi svetlimi očmi gledal kot levi razbojnik. Ustopil se je pred sliko, se ozrl po gledalcih in je trdno prepričan, da mora tudi on povedati svoje mnenje. Visoko je vzdignil rep in pričel: »Smrekova skorja je izvrstno obdelana. V tem gre vse. priznanje stvaritelju ...« Kdo je stvar naredil, mu ni bilo znano, pa se je ozrl okoli. Zajec je nehote namignil .na jazbeca, ker je upal, da se bo mačku s tem prikupil. Ta je pa. nadaljeval: »Risba kaže še precej talenta, barvni toni so za silo zadeti. Vsebina slike pa je porazna. To ni umetnina, to je pa-carija. Njen stvaritelj si ni niti malo ogledal prizora, ki ga je. naslikal.« Ponosno se' je ozrl naokoli. Jazbec je zijal od srda; občinstvo se je pritajeno muzalo. Opogumljen od tega prizora, je kritik nadaljeval: : »Nadaljujmo! Kukavice »umetnik« naj brž še videl ni, drugače bi nekaj neposrečenih potez gotovo bolje porabil. Misli, da je umetnik«, a ne zmore več, kot vsak'drugi, ki bi vzel čopič v roke.« Znovd se je »kritik« ozrl okoli, a glej čudo, občinstvo je gledalo mrko, jazbec se je smehljal in nazadnje se je še občinstvo smehljalo. In ta zasmeh je ve-ljhl njemu. Neprijeten občutek ga je za-del in je zvišal glas, kot mornar,'ki se potaplja, a še tipa po vodi, da bi našel trsko, ki bi se zanjo oprijel: »Večerno nebo bi bilo za silo posrečeno, vse drugo ja za nič. Pristavljam, jazbec nima daru za opazovanje, preveč se vdaja barvnim oklepom. ,To ni umet- nost, ampak čisto navadna obrt. Tej sliki se je moči le nasmehniti in jo mahniti svojo pot.« Maček se je obrnil, z repom ravnim kot s sabljo in čakal poklona. In ga je precej dobil. Iz gneče, je stopil medved srditega obraza in zamomljal: »Temu praviš ti kritika? To je'čisto navadno zabavljanje. Razumeš!« In ga je prijel za rep ter ga nekaj krat zavrtel po zraku, da mu je sapa zastala. Občinstvo se je veselo nasmejalo, maček pa, ko je priletel na zemljo, jo je pobrisal v mrak. Sova, ki je ždela v teminah smreke in je videla ves prizor, je pomodrovala: »Tako je prav, take .tiče je treba trdo prijeti! Naj si - ne mislijo, da. vedo več kot odrasli.« Jazbec je odnesel sliko in ptice so se razletele. Štirinožci so še nekoliko po-modrovali, potem so izginili vsak po svojih poteh. Ker je bila že tema, se je gad zvil kar v duplino v štoru. Na' nebu se je prikazal mesec in lahen veter je šelestel v vrhovih dreves. eesas Pomlad GUSTL LIPOVŠEK Snežena burja več ne veje, trobentica se zvončku smeje, j marjetica pa regrat) snubi. ■Med rožicami fant izbira, . v, vijolico oči upira in k njej s? klanja, jo poljubi. V zelenem in cvetočem gaju že ptički svoj koncert imajo, pastir veselo z njimi uka. Pri oknu zlato sonce mami, -še dedek za pečjo se vzdrami in zadovoljen ven pokuka. •5585319 UGANKA Med nabira, a čebela ni; ni ne muha in np osa, a brenči. Kdo je — to ugani ti! Največie ptice preteklosti Najmanjše ptice na svetu so kolibri, ki žive v vročih krajih Južne Amerike in Afrike. Veliki so komaj tako, kakor naši čmrlji. Pri nas je pa najmanjši kra-ljiček. Manjše ptice najbrže nikoli niso živele na svetu. Največje sedaj živeče ptice so afriški noji. Predstavimo si kolibrija poleg noja! Toda tudi afriški noj je pravi pritlikavec nasproti naj večjim pticam, ki so živele na zemlji še v ne tako davni preteklosti. Te ptice so bile madagaskarski noji. Njihova okostja so izkopali pred leti Francpzi na Madagaskarju in jih sestavili za muzej v Tanarivi. Visoke so bile tri metre in včasih še čez, baje celo tudi tri metre in pol. Njihova jajca so bila tako velika, da so držala do 5 litrov vsebine. Kakor okostja, so našli na Madagaskarju tudi mnogo zelo dobro ohranjenih jajc. Domačini so jih poznali že dolgo in jih uporabljali kot sodčke ali vrče. Iz tega moremo sklepati, da še ni tako dolgo, kar so izumrle. Domačini se po ustnem sporočilu od rodu do rodu še spominjajo časov, ko so tekale po tem velikem otoku v bližini Afrike. Tekale so zato, ker so bile prevelike in pretežke, da bi mogle letati. V pravljicah žive kot živali, katerih so se Tjudje bali. Malgaši so pripovedovali, da morda le še žive kje na otoku, toda preiskave so ugotovile, da jih ni. škoda, kaj ne? Podobne velikanske ptice so živele na Novem Zelandu pri Avstraliji, vendar so bile manjše in so izumrle že dosti, dosti prej. Nagrade »Gledališča mladega rodu" Domovino in svobodo ve prav ceniti le, kdor jo je izgubil! »Gledališče mladega rodu« v Mari-1 boru je razpisalo več nagrad za najlepše risbe ter najboljše spise in kritike o igri »Martin Krpan«, Iz velikega števila risb in dopisov, od katerih je nekatere objavil tudi »Večernik za mladino«, je poseben odbor izbral najboljše, ki bodo .nagrajene. Za nagrade smo izbrali lepe knjige. Dobijo jih: Vidovič Toni, učenec I. razreda vadnice; {an J., učenec II. razreda vadnice; Jčak Janez, učenec III. razreda vadnice; Letonja Franc, učenec III. razreda vad nice; Tomovič Dušan, učenec IV. razr. II. deške osnovne šole; Štuhec Igor, učenec I. razreda HI. deš ke osnovne šole; Ogrizek Slava, učenka III. razreda f. dekliške osnovne šole; Versolatti Magda, učenka IV. razreda II. dekliške osnovne šole; Jagernik Franc, učenec 111. razreda II. deške meščanske šole in Emeršič Viktor, učenec IV. razreda II. deške meščanske šole. Knjige bomo poslali tekom tega tedna na šole. Zahvaljujemo se vsem našim gledal cem, ki so nam poslali risbe, spise ati kritike ter jih opozarjamo že sedaj n* naše nagradne natečaje, ki jih bomo ra« pisali v jeseni, ko bo »GMR« začeto z rednimi predstavami. Gledališče mladega rodu. 68339 Otrok čeblja ZOFIJA BREITENEBNER Mamica, glej, rožice plakajo, gotovo so žejne; glej, z listov solze jim kapajo, rose žele blagodejne. Ne, dete, rožice niso več žejne, saj pile so roso nocoj, ko mrak se dotaknil je zemlje, ko angel kramljal je s teboj. Čudna osa V Afriki živi osa, ki se hrani samo> z že razpadajočimi žuželkami, črvi itd. K jih ujame in umori, izkoplje v zemljo jamico in jih nato zasuje s prstjo, ua prst bolj potlači, jo potolče s kamenčkom, katerega drži v čeljustih in ga uporablja kakor kladivo. 2an»mwG>stii Roman na smrt obsojenega tihotapca Nekoliko podatkov k našemu novemu romanu »ljubljenec zvezd" na strani 8 Roman »Ljubljenec zvezd«, ki nosi v svojem drugem delu naslov »Kralj meje«, je prvenec poljskega pisatelja Ser-giusza Piaseckega. Ko je roman izšel, je vzbudil na Poljskem presenetljivo senzacijo ter je bila prva naklada hipoma razprodana. V razmeroma kratkem času je bilo njegovo dflo prevedeno v švedščino, estonščino, finščino, francoščino, nemščino in norveščino. -V slovenskem prevodu ga prične danes objavljati v podlistku »Večemik«. Na prvi mah se je vsa javnost na Poljskem, kot tudi poljski literarni krogi, spraševala, kdo je neznani pisatelj, ki je s tako prodornim uspehom nastopil s svojim prvencem. Kdo je ta Piasecki? Ko so tako povpraševali, jih je slednjič pripeljala pot v največjo poljsko kaznilnico »Sveti Križ«, takozvani poljski Sing-sing. Tu so izvedeli, da je pisatelj zločinec, obsojen na petnajstletno ječo. Piasecki je plemiškega porekla, bil je oficir v svetovni vojni, nato agent poljske poročevalske službe, potem potepuh in pustolovec, kot ga je vzgojila vojna. Z viška je padel čisto na dno življenja, kjer se je slednjič znašel med krdeli polj skih tihotapcev, ki so tihotapili na polj-sko-sovjetski meji med Vilno in Minskom. Igra s smrtjo ga je mikala, vabilo ga je drzno in tvegano 'življenje, saj v življenju ni imel kaj izgubiti, razen golega življenja. Smrt je naravnost izzival ter na vsakem koraku z njo »koketiral«. In samo za las ji je ušel. Že ga je imel, ko so ga oblasti kot zločinskega tihotapca zajele, krvnik na seznamu, vendar ga je predsednik Poljske, maršal Pilsudski, pomilostil na 15-letno ječo. Sergiusz Piasecki, potepuh, drzen pustolovec in zločinski tihotapec, je našel samega sebe kot 'človeka z globokimi etičnimi vrlinami šele, ko je sedel za rešetkami »Svetega Križa«. Tu je v samotni celici jel premišljevati o ceni življenja ter slednjič kot izpreobrnjenec odkril v sebi smisel življenja. Zanimiva pa je pot, po kateri je zagledal njegov prvi roman luč sveta. Nekega dne je dobil poljski pisatelj Melhior Wan kovvicz iz kaznilnice »Sveti Križ« večji omot in v njem dva drobno popisana zvezka, čital je in čital ter spoznal, da je v tem rokopisu odkritosrčna izpoved nenavadno nadarjenega človeka, bivšega tihotapca s poljsko-sovjetske meje. Kaznjenčevi zapiski so bili umetnost, zato je rokopis oddal nekemu založniku, nakar je izšel roman, ki je doživel pravcati triumf. Precej časa po tem ja pisatelj Wankowicz prejel pismo Piaseckega, v katerem mu je kaznjenec pisal med drugim: »Moja kazen poteče 30. septembra 1941. V Vilni sem bil obsojen na smrt, toda gospod prezident mi je izpremenil smrtno kazen v petnajstletno ječo. Zaradi vzornega vedenja pa sem si celo pridobil pravico, da mi zadnja tri leta jece črtajo... Zelo žal mi je, ker še dobro ne obvladam knjižnega jezika. Moj edini učitelj je bil literarni časopis »\Viado-mošci Literackie«, ki mi ga na prošnjo od leta 1935 zastonj pošiljajo. Iz njega črpam učenost in se učim knjižnega jezika. Ta je moja radost, moja svetloba, in venomer mislim, kako bi se oddolžil ...« Pisatelj Wanko\vicz si je izprosil pri Pravosodnem ministrstvu dovoljenje, da sine obiskati kaznjenca. O tem obisku je tned drugim objavi! naslednje: »Pred jeklenimi vrati kaznilnice je stal stražnik z revolverjem v roki. Nad visokim zidovjem, ki oklepa kaznilnico, je šest stolpov, kjer dan in noč pazijo stražniki. Ravnatelj kaznilnice me je sprejel v spremstvu ukročenega volka. Ta voik-Čuvaj je mrko gledal name iz krvavih °Či, ko sem podpisoval uradno listino .., Potem sem se sestal s kaznjencem Pia-?eckim. Shujšan, upadel obraz. Kdo bi ^ogel z njega razbrati starost? Globoko uPadle oči. Od tu torej vpije ta človek v svet iz globine groba? Prinovedoval mi J® zgolj o svojem pisanju. Ni se pritoževal. Kupil sem mu polnilno pero. steklenico črnila in velik zavoj papirja. Papir-& tli sprejel, češ da sme pisati v celici samo v zvezke. Polnim pero. Z navdu- šenjem opazuje, kako se napolnjuje s črnilom’stekleni tank. Poskuša pisati...« Delo Piaseckega je imelo prodoren uspeh. Na prošnjo poljskih pisateljev in vse poljske javnosti je predsednik poljske republike pomilostil Piaseckega ter je bil 1938. izpuščen iz kaznilnice. Dobra in lepa literatura je torej izpremenila tega, že na smrt obsojenega moža in pustolovca ter zločinca, preorala je njegovo dušo ter ga vrnila kot zrelega in plodnega pisatelja poljskemu narodu in vsemu svetu. O njem piše znani poljski kritik Emil Breiter med drugim naslednje: »Piasecki, obsojen na smrt ter tik pred justifikacijo pomil oščfrn na petnajst let ječe, pošilja dan za dnem od lete 1930. prošnje, naj bi ga izpustili iz ječe. Toda dolgo prošnje niso bile uslišane. Šele leta 1937. naslovi Piasecki prošnjo v obli ki odličnega romana, če bi predhodno ne imeli pojasnil in vesti od pisatelja Wankowicza, bi le težko verjeli, da je napisal roman »Ljubljenec zvezd« nekdo iz »drugega brega«, nekdo, ki se že leta pokorava v kaznilnici za svoje mladostne grehe, za prenapet individualizem, za anarhično romantiko, nekdo, ki se ni mogel in hotel pokoriti družabnim zakonom ... Piasecki ni zgolj izvrsten opazovalec, ampak pesnik, lirik in fantast, obenem pa ves lepeč v grobi realnosti. Njegov pogled na svet očituje svežino in mikav- Preizkušnja tradicionalnega junaštva V velikih bitkah okrog Sedana premagujejo borci obeh taborov velikanske napore. Francija se je to pot znašla pred premočnim nasprotnikom sama. Francija, dežela tradicionalnega junaštva, demokracije in svobode računa samo na svojega angleškega zaveznika, ki ji do sedaj še ni mogel poslati zadostne pomoči v kopni vojski. Kasneje bo tudi Anglija razpolagala z milijonskimi vojskami. Francija se zaveda težkega položaja, v katerem je trenutno prevzela ogromno breme zavezniške obrambe nase. Z največjo mirnostjo in hladnokrvnostjo gleda bodočim bojem v oči. Njeno moč in junaštvo ji priznavajo tudi Nemci, ki niso ni- koli podcenjevali francoskega vojaka, prežetega z največjimi vrlinami hladnokrvnega frontnika. Močne vojske vodi general Game-I i n, pomaga mu šef generalnega štaba, general G e o r g e s. Oba sta kmečka sinova, oba nista nikoli podcenjevala ogromne bojne udarnosti Nemčije. Tragedija je morda baš v tem, da se oba bojevita naroda zmerom spoprimeta na starih bojiščih zahodne fronte, na krvavih mejah Rena in pritokov. Od gigantskega spopada dveh velikih narodov ob Renu vedno zadrhti vsa Evropa, ob izidu njunih bojev se preobražajo refleksi naše nemirne celine. Zedinjene države in Skandinavija V Zedinjenih državah Severne Amerike biva blizu 10 milijonov Skandinavcev. Zato je naravno, da je zanimanje v USA za usodo nordijskih držav veliko. Švedov je onkraj luže 5,500.000, Norvežanov 3,200.000, Dancev 780.000. V Ameriki je tedaj več Norvežanov kakor doma na rodni zemlji! Veliko število Skandinavcev v USA je posledica pospešenega izseljevanja v zadnjih 50. letih. V novi domovini so pa obdržali vse obeležje rodne zemlje, s katero imajo živahne stike. USA so pa tudi v skrbeh, ker izgubljajo zaporedoma svoja tržišča. Njih izvoz v skandinavske dežele je znašal lani 112 milijonov dolarjev, in sicer 64 milijonov na Švedsko, 25 na Dansko in 23 milijonov na Norveško. Investicije ameriškega kapitala na Skandinavskem znašajo 400 milijonov dolarjev. Polovica tega odpade na Norveško. Tri funte za dve milji dolg poljub Nedavno so kaznovali pred londonskim sodiščem nekega šoferja zaradi prenagle vožnje. Stražnik, narednik Morrison, je dal pred sodniki naslednjo izjavo: »Vozil sem po glavni *cesti in kontroliral hitrost vozil. Naenkrat sem opazil av tomobil, ki je s strahovito naglico drvel po cesti. Opazil sem tudi, da je šofer vo- da volan samo z desno roko, dočim je z levico prav krepko držal mlado gospodično. Ta mu je dala poljub, ki je trajal približno dve milji. Ko sem avto komaj dohitel in ga ustavil, sem kaznoval šoferja z globo treh funtov. Šofer je odvrnil: »No, za takšen užitek trije funti res niso preveč!« In nadaljeval je vožnjo spet le z desnico pa v lahnem tempu. V ravnateljevih hlačah pobegnila iz ječe Vsa Budimpešta ima še vedno opravka z burko, ki se je primerila pred tedni v neki kaznilnici. Gospa Kovacseva je bila polna muh in pogostokrat gost kaznilnice. Zdaj je spet morala odsedeti več mesecev kazni. Ker ji to ni bilo všeč, je razmišljala, kako bi pobegnila. Vsako jutro je čistila pisarne, zato ji to res ni bilo težko. Nekega jutra je šla pospravljat v ravnateljevo stanovanje. V spalnici je našla ravnateljeve hlače in čevlje. Hitro je nataknila moške hlače nase, vzela suknjič, se obula in nataknila klobuk na glavo. Stražar pri vratih ni niti podvomil, da je šel iz poslopja »gospod ravnatelj« kaznilnice. Seveda je bil zelo prestrašen, ko je malo za tem stopil iz kaznilnice pravic ravnatelj v pijami in povprašal po gospe Kovacsevi. Zvečer so jo našli detektivi v neki gostilni m jo spet' spravili za zapahe. Holandski pater je osnoval New York Usoda Holandske je vznemirila tudi Nevv York. Saj je znano, da je prve temelje velemestu postavil baš holandski pater, Peter Minnewit. Prvi priseljenci na njujorška tla so prišli 1614. iz Holandske.' Minnewit je poimenoval prvo naselje v New Amsterdam. Minnevvit se je rodil 1590. v Weselu ob Renu. V Ameriko je dospel 1626. in organiziral ob obali holandske trgovinske postaje in kolonije. Od Indijcev je kupil otok Manhattan, ki ima površino 5560 ha, dolg je 21 km, 3 km širok. Na tem zemljišču stoji danes največje mesto sveta. Pater je dal za svet komaj 24 dolarjev sedanje vrednosti. Umrl je 1641. Ustanovil je tudi švedsko kolonijo v De-laware. Umrl ’e kralj ciganskih primasov Pred dnevi je V Budimpešti umrl Ma-gyari, o katerem so po pravici trdili, da je bij najpriljubljenejši ciganski primas. Madžarski radio je dajal vsak teden dvakrat njegove koncerte iz hotela Hunga-ria in poslušalci vsega sveta so se seznanili z njegovimi zdaj vročekrvnimi, zdaj melanholičnimi izlivi glasbe. Magyari je bil potomec prastare ciganske družine. Ze njegov oče je bil priznan primas, ki je potoval po vsej predvojni Madžarski. Bil je najpriljubljenejši goslač pokojnega ministrskega predsednika grofa Tisze in večkrat je igral nost, kakršno zmore samo mladost. Piasecki obeta visoko umetniško kvaliteto. Bije se za pravico in stvarnost. Toda v celem romanu ni najti ponarejenega pa-tosa. Vsaka oseba — in teh je mnogo — je izklesana iz verodostojnega in resničnega življenja. Avtor ničesar ne olepšu-je, ničesar ne ponižuje. In ne laže samemu sebi. Doživljaji Vlada — v njem se skriva sam avtor romana — dihajo svežino življenja. Posebne omembe je vredno razmerje Piaseckega do prirode. Njegove podobe in barve — opisi letnih časov, gozdov, vetra in viharjev, nočnih temin — so polne nenavadne lirike. Piasecki diha in živi s prirodo, ki ga obdaja. Če pa že odmakne od prirode svoje oko, potem stori to le takrat, kadar se zagleda v nebo na sozvezdje Velikega voza«. In vprav zvezde so bile Piaseckemu kot ljubica in vodnik spreobrnjenega grešnika, ki svojih zločinov ni odkupil samo z ječo, ampak z visokim umetniškim delom. To pa mu je tudi vzpodbudno in na široko odprlo jeklena vrata kaznilnice »Svetega Križa« v svobodo in v svet. Še predno pa je zapustil kaznilnico, se je Piasecki iz ječe s posebnim javnim pismom zahvalil poljskim pisateljem: »Hvala vam vsem, ki ste mi dali svoje najboljše in najlepše iz sebe, ki ste mi pomagali dvigniti se iz dna življenja ter ste mi pokazali pot ljubezni do besede in misli!« * Pri ljudeh, Id jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu In črevih, pospešuje sc temeljito čiščenje celokupnih prebavil s časo naravne „Franz-Josefove“ grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo „Franz-Josefove“ grenke vode se naglo odstranja belina z jezika ,ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. tudi cesarju Francu Jožefu. Njegov sin, zdaj umrli MagyaTi, je absolviral glasbeno- akademijo ter igral tudi na angleškem in holandskem dvoru. V starosti 46 let ga je zdaj pobrala bolezen na ledvicah. V Belgiji prebiva 8.5 milijona dnš na prostora 30.000 km\ Povprečna gostota prebivalstva na 1 km’ znaša tu 185, v Nemčiji 123 oseb. Holandska je osemkrat manjša od Ju* goslavlje, ima pa 1*750.000 ljudi! Za Belgijo je najgosteje naseljena država Evrope. Sto in petdeset let država ni imela vojn. Bodi možat! V skupnem družinskem življenju pridemo vse premalo drug drugemu nasproti, vse preveč gremo vsaksebi. Predvsem bi bilo vse mnogo lepše, če ne bi toliko dali na zamero. Marsikomu se zgodi, da v razburjenju zine besedo, ki zveni morda silno zlobno, dasi ni bila tako hudo mišljena. Pa kaj, ko jo sedaj drugi noče odpustiti in pozabiti, ko sc žilavo in strastno zagrize v svojo jezfl in sovraštvo, ko razpreda dalje in dalje svojo malenkostno zamero, da nastane iz nje nepremostljiva ovira. Mnogo ljudi je, ki venomer očitajo drugemu njegove napake, ki venomer jahajo istega konjička, ki svojo mržnjo skrbno čuvajo in negujejo, dokler ni oni drugi popolnoma zagrenjen in notranje ubit. Marsikomu se na tihem zdi, da bi bit slabič, če bi prvi popustil in podal roko v spravo, ker se ne zaveda, da je največje iunašlvo v tem, hrabro stopiti naprej, s :repko potezo prečrtati in izbrisati vse ono, kar se je itak že bilo zgodilo in ni več mogoče preprečiti. Nešteto bridkih solz in noči bnez spanja lahko izostane, če dobrotljivo izbrišemo in pozabimo vse ono, kar je naš bližnji storil napak, če nikoli ne zahtevamo od drugih tega, česar tudi l § — Že eno uro popravlja avto in ga ne smem motiti... Zadrugarstvo - temeljni kamen obrtništva Kriianka už. 75 Osnovno načelo narodne proizvodnje je načelo ekonomičnosti, ki pravi, da je treba s čim manjšimi stroški priti ao dobrin, Industrija je mnogokje izpodrinila obrt. Ne moremo pa odrekati rokodelstvu sposobnosti do življenja, če pa hočemo podpreti rokodelstvo, moramo poznati vsaj osnovne vzroke slabega položaja. In ti so: splošna kriza, veliki proizvodni stroški rokodelcev, pomanjkanje kredita, slaba tehnična in trgovska priprava rokodelcev. Kriza ni nikaka novost, saj so krize vedno bile. Pozabljamo pa, da je današnja kriza, kriza svetovne nadprodukcije dobrin, ne pa kriza neaovoljne krajevne produkcije. Drugi vzrok je v dejtsvu, da so proizvodni stroški obrtnika mnogo večji nego industrijski. Zato so ti izdelki prvih tudi dražji. Tovarniški izdelki se kupujejo v večjih količinah, nego obrtniški. Tretji vzrok slabega stanja obrtništva je p o m a n j k a n j e kredi t a, to je kapitala, katerega potrebuje vsak obrtnik za svoj obstoj. Posamezni obrtnik pač težko dobi na posodo večjo vsoto denarja, če ne nudi upniku dovoljnega jamstva. Dobi ga le za visoke obresti. Četrta točka slabega stanja obrtnikov Ra leži v .njih slabi tehnični in trgovski pripravi. Obrtnik je lahko odličen delavec, malo verjetno pa je, da bi bil istočasno tudi dober trgovec. Treba je torej z neko organizacijo odpraviti te nedostatke in izboljšat! slabo stanje obrtništva. Ta organizacija je za druga. Pri nas se je zadrugarstvo pričelo širiti zefo zgodaj. Danes predstavljajo zadruge veliko silo, v kateri so združeni zlasti slabši sloji. Zadrugarstvo je gibanje, ki hoče s svobodnim združevanjem kupcev in producentov postopoma ukloniti kapitalistični način proizvodnje m ga zamenjati z novim. Odipade naj dobičkarstvo, vsak delavec naj dobi popolcn ekvivalent svojemu delu. Zadrugarstvo hoče postaviti neposreden stik med konsumeirtf in producenti, odstraniti veliko število špekulantov posrednikov in tako omogočiti pocenitev vseh izdelkov. Zadruge bodo v bližnji bodočnosti zamenjale današnji sistem. S tem bo tudi odpravljena borba za prestiž posameznika. Zadružništvo pomeni mir, konec dvobojev. Podobno je socializmu, razlika je samo v tem, da zadrugarstvo želi izboljšati socialni položaj na miren način. Da j« marsikatera zadruga propadla kmalu po ustanoviti, ni bil ikriv slab sistem zadružništva, kakor to trdijo nasprotniki, temveč člani, iki niso bili sposobni za vodstvo podjetja. Zadruga zahteva od svojih članov precejšnjo kulturno naobraženost i#i sposobnost v vodstvu javnih poslov. Zato je potrebno, da oblast dvigne kulturni nivo obrtnikov. Industrijski izdelki so kljub cenenosti* Se vedno predragi. Nihče ne* zahteva, da se napredek industrije zaustavi. Nasprotno omogočiti je treba življenje in obstoj tudi onih, ki so žrtvovali ikri za ustvaritev novega doma, pa nimajo kruha. Pomanjkanje kapitala je eden glavnih vzrokov, ki ovira napredek našega obrtnika, Čim bolj se zahtevajo od obrtnika moderno zgrajene delavnice, orodje in stroje, tem bolj mu je potreben kredit, kf ga mora investirati v svoje podjetje. Zaradi pomanjkanja kredrta je obrtnik prisiljen dajat? svoje Izdelke tud^na upanje, če hoče, da jih spravi v promet. To vprašanje se lahko reši le,z ustanovo obrtniških kreditnih zadrug, ki so ali šulce-DeBčevke ati pa Rerfalznovke. Delič je osnoval kred. zadruge na načelih neomejene in solidarne odgovornosti članov. Krediti se dajejo le članom zadruge, ko so vplačali zadružne deteie. Zadrugo upravlja uprava brezplačno. Število članov ni omejeno. Statistike kažejo, da je bito (konec 1935 v naši državi 96 kreditnih zadrug z članskimi deleži 5,962295 din in rezervnimi fondi 3,171.460 din. Kapital torej pomeni že mnogo, vendar Se ne vse. Rokodelec res lahko kupi vse potrebno, toda to bo-drago plačal. Mnogo ceneje lahko dobijo obrtniki orodje in surovine, če jih nabavljajo skupno po nabavtjalnih zadrugah. Te nabavljajo direktno brez posrednikov. Ante Certaiič V veliko korist 'so "obrtniku prodaj-nc zadruge. Vsak obrtnik je lahko veščak v svoji stroki, ne more pa biti vedno tudi dober trgovec. Marsikateri obrtnik svoje izdelke težje proda nego pridela. Prodajne zadruge pa imajo za cilj, nuditi svojim članom povoljno prodajo njih izdelkov. Med obrtniki obstajajo tudi še proizvodne z a d r u g e. Organizacija teh je najtežja točka zadružnega življenja, ker je potrebna absolutna solidarnost, disciplina, zaupanje, čut enakopravnosti in enake sposobnosti. Druga težava je, da ?e večina teh, potem ko so uspele, prele- vi v akcionarska društva. Zadruga po-; stane navadna tovarna, ima več pomož- j nega os'ebja nego zadrugarjev. L. 1035 je bilo v naši državi 40 proizvodnih zadrug. »Težkoče, s katerimi se mora zadruga j boriti, so velike,: toda dobra volja in čut solidarnosti premagata vse. Zadruge so postale velika sila, zadružno gibanje najidealnejša sinteza materialnih in duhovnih vrednot človeštva. Da pa bo to zadružništvo uspevalo, je potrebna svoboda, absolutna disciplina in požrtvovalnost. Svoboda, to je načelo, ki mora prevevali zadružno gibanje. V zadružništvu je moč! Vode so spet močno narasle V.noči na petek zjutraj je precej močno lilo in so bila zjutraj polja, njive in travniki ob Dravinji in Brežnici v polj-čanskem okolišu pod vodo. Proti pol*-dnevu so danes vode stalno naraščale in so na več mestih tako na Poljčane, na Sp. Poljčane* proti Sudenicam in Makolam ter proti Lušečki vasi daljši in krajši pasovi cest pod vodo. Voda ogroža tu- kajšnjo električno centralo, ki je ob takih povodnjih vselej v nevarnosti. Voda prinaša na travnike, ki so v najbujnejši rasti, blato in pesek. Ponekod bo voda uničila tudi mlado rast pšenice. Pod vodo so mnoge njive krompirja in fižola. Nekaterim je voda vdrla v kleti. Poplav v maju, doslej ne pomnijo. Klic po regulaciji Dravinje je zopet v ospredju. - I 1 1 1 , „L_ ll m t Mši lil I -'i.... iV m ! v i 1 ! &4 mn m % 1. "■fr* m M Vlil m\ t ! a X i m \ i t % m . m XII p P ■j'* ■r- XI i 8$ sli Besede pomenijo: OTMIČA MRLIČA V HADŽIBEGOVCU Premožni kmet Milenko Radosavljevič iz Hadžibegovca je nepričakovano umrl na posestvu svojih dveh hčerk, ki se nista razumeli z njegovo ženo Perso, ki jima je bila mačeha. Ko je mačeha izvedela za smrt svojega moža, ki je umrl na njivi, je pohitela spraviti njegovo truplo na svoj dom. Hčerki sta nato organizirali ljudi, ki so ponoči vdrli v mačehino hišo, navzoče ljudi pregnali ter odnesli truplo pokojnega, ki so ga smatrali za precej premožnega moža. Oblasti so uvedle preiskavo. JUGOSLAVIJA NA MEDNARODNEM SEJMU V PLOVDIVU Na 8. mednarodnem sejmu v Plovdivu v Bolgariji razstavljajo razen Bolgarov še Sovjetska Rusija, Nemčija, Japonska, Grčija, Slovaška, Romunija, češki Protektorat in Jugoslavija. Obisk je velik, prva dva dni razstave si je ogledalo jugoslovanski paviljon Okoli 60.000 ljudi. Zlasti vlada zanimanje za našo kovinsko industrijo (poljsko orodje), kemično industrijo in svilene izdelke v tekstilnem delu razstave. Razen mnogih vej industrije je razstavljen v posebnem oddelku tudi propagandni material za tujski promet iti turrstiko. GIBANJE HRVATSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV V Zagrebu so se te dni pričela pogajanja med zastopniki hrvatskih tekstilnih delavcev in delodajalci zaradi skupne kolektivne pogodbe za vso banovino Hr-vatsko. jo kolektivno pogodbo zahteva' 17.000 'hrvatskih tekstilnih delavcev, ki; hočejo imeti enake pravice kakor slovenski tekstilni delavci. BEOGRAJSKI VELESEJEM V Beogradu je bil minulo soboto zelo svečano otvorjen 6. spomladanski velesejem, ki ga je otvoril (A navzočnosti odličnih osebnosti iz političnega in gospo darskega življenja trg. minist. dir. Aflures. Otvoritvi so' poleg zastopnika Nj. Vel. kralja in namestnika kneza prisostvovali skoraj vsi ministri in poslaniki držav, ki razstavljajo na velesejmu. Na velesejmu prevlad lije jo industrijski proizvodi, zlasti težka Industrija ter oel park novih modelov avtomobilov. Posebno zanimiv je oddelek protiletalske obrambe. MODELARSKA RA-ZSTAVA V LJUTOMERU Meti birikoštnhm prazniki }e priredil tukajšnji mestni odbor kr. jug. Aerokluba izredno uspelo razstavo aeromodelov. (Razstavljeno je bik) 38 modelov razsih velikosti an raznih letalnih sposobnosti, nadiailje načftii, .strokovna literatura, potrebno orodje In gradivo, kar je vse bilo zelo pregledno razvrščeno. Vsak obiskovalec je dobiil na razstavi nazorno sliko o pridnem in vztrajnem delu naših modelarjev, pri-čem se še posebno poudarja, da skupina obstaja še le eno leto in je v tem kratkem času pokazala izjemno aktivnost v pionirskem delu za naše letalstvo. Zelo številni obiskovalci so kazali veliko zanimanje, pogrešani so pa Mii samo tisti, ki bi morali imeti največ razumevanja za to, da tvori modelarstvo temeljno podlago za razvoj aviatike, ki je ravno v sedanjih časih nam Jugoslovanom tako zelo potrebna. Mladim pionirjem zračnih višav pa k temu velikemu uspehu le čestitamo in želimo še obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Ljubljana a Slovesna otvoritev protituherkuloznc- ga ledna bo jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani ljubljanskega mestnega poglavarstva. Svečanost bo prenašala ljubljanska radijska postaja. a Slovesni sprejem, ki ga je. priredil Marmor hrvaškim književnikom in ki se jo sprostil v tako veličastno manifestacijo Movensko-hrvatskega bratstva, je napravil v ljubljanski javnosti globok vtis. Veliko zadovoljstvo in občudovanje je zbudilo tudi to, da se je pri tej priliki posebno pokazalo, kako silna jc narodna zavednost Maribora in naše severne mejo. Ljudje so z največjim zanimanjem brali obširno poročilo, ki ga je o lem svojstvenem mariborskem narodnem prazniku prinesel „Večernik“, in splošna sodba se je glasila: Cast Mariboru! Lep zgled nam jc podal. o Žigosanje sodov bo 27. maja v Slov. Bistrici. Vodoravno: I. pijača; II. Odisejev dom; III. otoka; IV. majhen otok v skupini , otokov, ki imajo le malo drugačno ime; V. j japonska igra; narobe žensko ime; narobe i predlog; VI. svetopisemska oseba; žensko j ime; VII. urejeno stanje; čut; VIII. predlog; ruska reka; tuja okrajšava za. »okoli«; IX. i slika; krik; X. spodnja ploskev; del voza; i XI. žensko ime; XII. zabavišče; stik dveh črt ali ploskev. Navpično: 1. poljska rastlina: tuje moško ime; sibirska reka; 2. vrsta mesa; 3, žensko ime; narobe pritrdilniea; žuželjka; 4. eden najstarejših prevodov sv. pisma; 5. oseba pri radijski postaji; 6. tropična živa!: 7. vsebina pasti; , tuj veznik; borec; 8. del Poljske; 9. krajbitke v svetovni vojni; pogreška; zemljepisni izraz. o Pasji Uontumac v rogaškem okraju. V rogaškem okraju so se pojavili ponovni slučaji pasje stekline, zaradi česar je okrajno načelstvo v Šmarju odredilo pasji kon-lumac za celi okraj. Lastniki psov in drugi se opozarjajo na nevarnost širjenja ter na dolžnost prijave sumljivih znakov pri obolenju psov in živali. PfUf p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri Češki film »Božji mlin«. Drama s Stepničkovo v gl. vi. p Muzejsko društvo v Ptuju ima v ponedeljek 20 ob 17. uri v prostorih mestnega Ferkovega muzeja redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. p Tujsko-prometno društvo ima danes v Švicariji v Ljudskem vrtu ob 20. uri občni zbor. Ob tej priliki bo imel zanimivo predavanje g. Gorjanc. p Požar je izbruhnil v Gorišnici pri Sv. Marjeti v gospodarskem poslopju pos. Sivko. Gasilci so preprečili, da sc ni ogenj razširil na sosednja poslopja. p Ob zaključku gledališke sezone. Včeraj je tiskovni škrat pod tem naslovom vrinil namesto 19 predstav 10 predstav. Spori Še enkrat o tekmi V zvezi s „Sportnim pismom izSlovenje-;a Gradca" smo prejeli še sledeči dopis, :i ga načelno objavljamo: »Pismo iz Slovenjega Gradca, objavljeno jv Vašem listu z dne 15. maja, navaja 'trditve, ki jasno pričajo, da se pisec pisma bori še z osnovnimi določbami naših že precej popularnih pravil in pravilnikov, ne glede na okolnost, da v nekaterih točkah ni točno informiran. Za nas, pa tudi s športnega stališča, je navsezadnje vseeno, kakšne vzroke jc imel SK Slovenji Gradec, da ni nastopil. Točno je pa to, da si noben klub ne sme lastiti pravice, zavzemati napram zvezi nekako ultimativno stališče. Ako’ima tehtne razloge za odpoved tekme, so mu za to dane možnosti v okviru pravilnikov, seveda pa je treba upoštevati za to predpisane termine. Nikoli pa po našem mnenju zveza ne bo upoštevala za odpoved tekme malenkostnih sporov med klubi, ki morajo tudi v takem položaju nastopiti v obveznih tekmah. Okolnosti, da je baje moral, šele dan pred tekmo ugotoviti nesposobnost igrišča za igro, bi se bit klub z lahkoto izognil, ako bi l>il dal igrišče verificirati, Slovenji Gradec-Slovan V ostalem se od daleč vidi, da v sedanjem stanju igrišče za tekme res ni primerno. Ne bo pa odgovarjalo, da je bila tekma odpovedana, vsaj deloma, na podlagi sodnikove izjave, ker v Slovenjem Gradcu doslej vobče nimajo zvezinega sodnika. Trditev, da je Slovan nastopni le s 7 igralci, je popolnoma izmišljena, ne glede na to, da bi bilo tudi to število v smislu pravil zadoščalo. Gosli so bili na terenu že par minut pred 15., čeprav imajo po pravilih pravo nastopiti še 15. minut po 15. V dežju so čakali 15. min., nakar jih je sodnik proglasil za zmagovalce. Zanimivo je, da jc pisec članka slišal celo, kako je sodnik tekmo „odžvižgar'. Resnici na ljubo bodi povedano, da piščalke sploh ni u po rahljal-Prireditelj tekme sc ni pobrigal niti za moštvo tekme niti za sodnika, čeprav jih ni obvestil, da ne namerava nastopiti. Pri vseh teh nedostalkih je pač popolnoma neumestno, ako sc sedaj najde nekdo, ki takšno postopanje zagovarja ter zahteva za kršilca zaščito, sklicujoč se na pravila, kakor si jih je pač sam prikrojil. Na to stališče sc je postavila tudi zveza, ki je na zadnji seji. t. n. tekmo že verificirala s >3 :0 p. f. za Slovana." -čo. DE* JE PREKINIL DVOBOJ Z ITALIJO Včeraj se je pričelo v Zagrebu teniško tekmovanje Jugoslavija—Italija za podonavski pokal. Pred 800 gledalci sta na igrišču ZKD na Salati nastopila Punčec in Cucelli. Pri stanju 10 :8, 2 : G, 4:1 je bila igra v tretjem setu radi deževnega naliva prekinjena ter se bo nadaljevala danes. Pun-. čec je trenutno na boljšem, vendar pa igra znatno slabše ko druga lela. Danes sc bo odigral ludi double. s Zaključna prvenstvena nogometna tek- ma v MNP bo jutri v Murski Soboti med Muro in mariborskim Rapidom. Začetek tekme jc določen na 15. na igrišču Mure. s Finalne tekme za prvenstvo Slovenije sc bodo verificirale neposredno po tekmi sami, t. j. na prvi seji. Radi tega je treba cvent. proteste vložiti v teku 24 ur po odigrani tekmi. s Zagrebška Coneordla bo gostovala v nedeljo proti Krajiftmku v Ranja Luki. Oja-,-čena bo z Muradorijem (SASK) ter s Sc.h\veighol'eroin (Slavija V.), bivšim vratar-* jeiu SK 2elezničaria. v® \+ v življenju greš ir birmi, In teda/ se Vam priporočam Foto atelje Poceni 1 Japelj Gosposka ul. 18/1. Lepo/ ' MANSARDNO STANOVANJE s sobo in kuhinjo novo reno-virano. z vrtnim deležem se takoj odda v vili Aljaževa ul. 24. Magdalena. Mesečna najemnina din 300. Lepo sončno stanovanje, 2 sobi in kuhinja, I. nadstr., zaključeno, se od 1. junija dalje odda v Melju proti mesečni najemnini din 480. Vprašati v stavbeni pisarni Kiffmann, Meljska cesta 25. 3381-5 Jestulne bodo uedno sveže le u hladilni električni omari AEG-SANTO A. Sprager • Maribor Uetrinjska ulica 4 Brezobuezen ogied I Ne zamudite nakupa po 3e ugodnih cenah LEPO DVOSOBNO in enosobno stanovanje se takoj odda. Aleksandrova 45, Studenci. 3416-5 Odda se SOBA IN KUHINJA Marksova ul. 4, Maribor. 3436-5 MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malib oclailb »'»o« »s»k» besed* 60 p*r. Mlmuiia orbtojbln« M I« oglase le din S.— Dr*ibe orekllcl doplaovanla lo tesltoviabkf oglati din I.— oo betedl. NalmanUl znesek t* «• oglase te din IS Debelo tlakane besede »e raSnnalo dvolne. 0*1*» ni davek ta enkratno objavo znaša din J.— Znesek aa male oglase ae plaSnle tako) eri naročilo miroma (• k vooslatl v olsmn »kopal e naročilom ali na do ooStnl ooloinld na Čekovni ratos It tl ,409. Za ne pismene odgovore glede mallb oglasov te mora odložiti mamka ta 8 dl«. ::S ELEFUNKEN liVRSTEN OLAS ADIO STARKE L KAM, KJE? PRLECKE G1BANCE nudi gostilna »Kren-Kleinen-Sak« Pobrežje vsako nedeljo. ____________ 345£1 STAVBENA PARCELA, 617 m’, v mestu Mariboru, levi breg, sončna lega. na prodaj. Povprašati v ogl. odd-3376-11 HALO! HALO! Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, in dober vinček Piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom« priti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka. 3438-1 IŠČEMO DEKLE k dvema otrokoma. Pogoji: nad 20 let stara, z nekaj šolsko izobrazbe, dekleta s prakso imajo prednost. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3391-2 SOBARICA pridna, čista in vestna, ki ima tudi razumevanje za ostala hišna dela, se sprejme k tričlanski družini. Naslov v ogl, odd. »Večernika«. 3404-2 HLAPEC~H KONJEM, dobi službo. Maribor, Smetanova ul. 54, gostilna Dravograd. 3429-2 DEKLA ZA VSE sc sprejme. Ponudbe na ogl. odd. pod »Služkinja«. 3422-2 Pridno ______________________ GOSPOD. POMOČNICA mlajša, vajena vseh hišnih del in kuhanja, sc sprejme v službo. Plača dobra. Nastop 1. junija ali nekai prej. Qe-ratič, trgovina. Sv. Lovrenc na Poh. 3408-9 MODBRNI VOZIČKI po vseh cenah ________ P| V-o BOOOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja 4 SLUŽBO IŠČE Grem poceni za PERICO Naslov v ogl. odd. »Večer' nika«. 3447-3 Sprejme se SLUŽKINJA za vsa hišna dela. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3506-2 VSAKO NEDELJO KONCERT ČEVLJARSKI POMOČNIK Igra ciganska godba. Dobro ki bi lahko takoj nastopil kot vino in prigrizki. Se priporo- | dober delavec dobi stalno čata gostilničarja Lebe- Raz- mesto. Ivan Podlenšek, čev- vanje. 3487-1 ijar. Cfna.___________ 3508-2 CEVLJ. POMOČNIKA ki je zmožen tudi gornjih delov, sprejmem. Keber Jože, Tržaška 1, Pobrežje. 3456-2 SPREJMEM DELAVCA na celo oskrbo. Frančiškanska ul. 16. 3464-2 Sprejmem dva KOLARSKA POMOČNIKA in vajenca. Kolarstvo Sl. Krabonja, Maribor, Aleksandrova c. 19. 3494-2 SLUŽBO DOBI • vx/• Alt n - Šoferja HIŠNIK se s&rejme s 1. julijem 1940. Prednost imajo državni nastavljene!. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod eni z večletno prakso za vHiSnik« 3486-2 Worni avto. Vprašati pri i BRIVSKI POMOČNIK *van Kuršič, lesuu industrija, dobi takoj službo. Kocbek in Hoče Bajt. Cankarjeva 1. 3495-2 iščcn SLUŽKINJA Pridna, čista in vestna za ku-'o in vsa hišna dela se sprej-nie takoi Naslov v ogl. odd. 3442-2 MANUFAKTUR1ST Prodajalka se takoj sprei-•"e v modni manufaktura! tr-sovini. Ponudbe na ogl. odd, ‘»cčemika« Maribor pod ??"e,«l]iva moč«. 3449-2 MEISTER- KOLESA RADIO STARKE L MARIBOR, TRG SVOBODE 6 ŠOFER 40 let star, samski, pošten in čiste preteklosti, z dolgoletnimi spričevali, želi spremeniti službo, in to samo za osebni voz. Nastop 1. junija. Ponudbe pod »Zanesljiv šo-fer« na ogl. odd- Usta. 3374-3 TRIČLANSKA DRUŽINA išče mesto hišnika. Ponudbe pod »Poštena« na ogl. odd. »Večernika«. _________ 3402-3 PISARNIŠKA MOC z večletno prakso, vajena vseh pisarniških del išče me sto za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. pod »Iz urjena«. ______________3440-3 ~ POŠTENO DEKLE, ki zna nekaj kuhati, želi službo k manjši obitelji s 1. ju nijem. Krčevina pri Maribo ru. Slomškova ul. 3/II. 3420-3 FRIZERKA dobro verzlrana v damski stroki, išče stalno službo v boljšem salonu. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobra mpč«. 3491-3 GOSPODIČNA z malo maturo, trgovskim te čajem, znanjem nemščine išče primerne zaposlitve kjerkoli. Ponudbe pod »Skrom na« na upravo »Večernika«, Ljubljana. 3505-3 PLAČILNA NATAKARICA išče službo v boljši gostilni. Betnavska 26, Kovač. 3481-3 4-SOBNO STANOVANJE s kuhinjo se s 1. junijem od’ da. Informira se v lekarni Albaneže od 15.—17. 3425-5 Lepo STANOVANJE Parcele«. 3490-11 Krojaštvo la uniforme in rivil dobro vpeljano se radi smrt ■godno proda ali se da v najem. Ponudbe na oglasn odd. lista nod .Uniforma* LEPO SOBO z izvrstnim štedilnikom (id-dam mirni stranki. Jadranska 40, Potoreže. 3509-8 SOBA s posebnim vhodom, tekoča voda. se tako] odda ali t L junijem. Zrinjskega trg 5-1. vprašati hišnico. 3504-8 DOBROIDOCA GOSTILNA s posestvom 16 oralov n* prodaj. 1 in pol ure od Maribor na križišču cest. Naslov v ogl. odd. >VeCemika«. 3510-11 TR1STANOVANJSKA HIŠA velik vrt in sadonosnik se proda. Vpraiati v trgovini Lešnik, Maribor, Krekova 6. 3473-11 PRODAM HISO jotovine polovico. Lovska 39, Pobrežje. 3476-11 GOSTILNA na prometnem kraju v Mariboru proti odkupu 8000 din. ati: Posredovalnica Ma- Vprašati: ribor, Meljska 12. 3472-11 Vsem, ki so se udeležili pogreba gospe Ros« Repo lusk se iskrenb zahvaljujemo Maribor, dne 18. maja 1940. RODBINA STRFIČEK. mdnufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti volni. Prodajamo od 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . ■■■■Hi Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja l aumm (pri glavni policiji) Mar i b or k i SCHMEIDEft narmonike so od vseh najboljše ZAGBEB NIKOLICEVAIO ZAHTEVAJTE BkESPIACNI CINIK KUPIM MALO POSESTVO v bližini Maribora: Prevzamem tudi preužitkarja. Navedite ceno. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 3411-11 ra na Teznu, v Novi vasi, na Pobrežju ali Špesovem selu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3413-11 TRI PARCELE a 1500 m2, gradbeno dovoljenje, sončna lega, v magda-lenski periferiji, se prodajo. Pojasnila Czerny, Maribor, Vrtna ll/I-______________3384-11 HIŠO parcelo ali gozd do 30.000 din na mesečne obroke iščem. Pod »Mesečni obroki« na ogl. odd. »Večernika«. 3389-11 LESENA BARAKA 7'Xl0 m (les in strešna opeka), se po ugodni ceni proda-Repič, Počehova, p. Pesnica. 3388-11 Prodam_______________________ TRIST ANO V ANJSKO HIŠO z vrtom blizu kadetnice; nekaj hipoteke. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3437-11 PARCELA 4503 m3, sadonosnik in vinograd, tudi z hišo in vrtom se poceni proda. Kos, Maribor, Meljski hrib 4, za tovarno »Mirim«, 5 minut od glavnega kolodvora. 3435-11 STANOVANJSKA HIŠA v centru poceni na prodaj. Ponudbe pod »Maribor« na ogl. odd. 3432-11 PRODA SE HIŠA z vrtom. Vprašati v gostilni Žižek, Kralja Petra cesta 51, Studenci. 3426-11 MALA HIŠA so proda. Studenci, Kralja Matjaža 38. Vpraša se Studenci. Pušnikova 5. 3424-11 ENODRUŽINSKA HIŠA v mestu na prodaj. Naslov v ogl. odd. 3^21-11 ■■■ ■■■ .. NJIVO 13.000 m2, veliko za parceli ran je, ugodno prodam. Naj boljša naložitev kapitala. Zg. Radvanje 50.______________3410-11 MALO POSESTVO za din 10.000. Vprašati vri Špengler. Rače Pri Mariboru. 2699-2 Majhne hiše od 20.000 naprej Lepa dobičkanosna hiša in vila 210-, 245.000. — Gostilne 135-, 320.000. — Krasno posestvo 350.000. — Posredo valnica »Rapid«, Gosposka ul. 28. 3467-11 HIŠE, POSESTVA. VILE gostilne, žage, mline kupite in prodate ugodno potom po-srdovalnice Maribor, Meljska c. 12. 3471-11 Prodam PETSTANOVANJSKO HIŠO vogalna sončna lega, neizgo-tovljena z vsem gradbenim materialom. Vprašati dr. Ver stovškova 15, Fobrežje-Mari bor. 3478-11 Nova DVOSTANOVANJSKA HIŠA pajbližja okolica mesta, južna stran, se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. »Večerai-ka«. 3479-11 DENAR ČE IŠČETE kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se OBRNITE ZAUPNO na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 Priložite1 znamke. DVE PRAZNI1 SOBI, pritličje, se takoj odda za pisarno ali skladišče v podnajem. Cankarjeva ul. 26, pisarna Maggi; tudi večje število praznih zabojev je istotam na prodaj. 3434-13 VINSKE SODE poceni prodamo. Sodarstvo Sulcer. 3373-4 DARILA ZA BIRMANCE IN BIRMANKE kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbt nike itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova c. 13. 3115-1 Frkačlco ki zna tudi navijati in sno-vačico na sckcional stroju, išče tekstilna tovarna Brača Bureš, Zagreb, Branimi-rova 43 (Penkala). 487 MARTIN SAFRAN Sobo-, črkoslikar in pleskar, Krekova ulica 16. Prevzame Vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo 'solidno. 2465-1 VSA TAPETNIŠKA DELA izvršuje solidno in dobro Ferdo Kuhar, tapetnrk, Vetrinjska 26. 3154-1 KROJAČI POZOR! Na prometni točki se odda delavnica proda ves inventar z obrtjo po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Resno«. 3466-10 Še vedno kupite dobro in po ugodnih cenah BLAGO ZA OBLEKE plašče, svilo itd. v modni trgovini Josip Šraj, Maribor. 3450-13 Skoro novo LEPO JEDILNICO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd, »Večernika«. 3492-17 POHIŠTVO MADRACE, otomane. odeje, vložke in likalne mize ter vse tapetništvo, izdelave pri Makoter. Krekova 6. 3459-17 ŽENSKI KOTIČEK BUČNO OLJE vedno sveže in dobro in namizno olje priporoča Tovarna olja. Maribor, Taborska ul. 7. 3430-18 MLAD FIN GOSPOD v državni službi, želi znanja isto tako z boljšo, premožno j gospodično v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »Cvetoči maj«. 3383-19 GOSTILNIČAR 33 let star, samski, bi poročil takoj dekle do 30 let in ki bila zmožna voditi večji obrat, katerega je podedoval na lepem prometnem krahr. Kapital najmanj 50.000 zaželen. Resni odzivi s sliko, ki se vrne na upravo »Večernika« v Celju pod »Letovišče« 3485-19 POSTELJNE ODEJE samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace, in-leti, puh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor, Stol na ..ul. 5. 3328-1 SODELUJOČO FINANCIRKO za dobro vpeljdno trgovina iščem. Pogoji; posojilo din 10.000 do 12.000 za dobo 10 mesecev. Fiksna plača in mesečno odplačilo,. Jamstvo na razpolago. Ponudbe pod »Detajl« na ogl. odd. 3428-12 VSEH SVETOVNIH ZNAMK PO ZMERNIH CENAH OROGCRIJA GOSPODINJE! Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite si najno-vejši, praktični patentirani brisalec za umivanje ln sušenje oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni rhčun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1 HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte Pri nas srečke drž. loterije! 2950-16 SO F HA MARIBOR ul« 34 AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite so takoj pri Hranilni posojilnici »Moj doto«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8. 11778-16 OBRT • TRGOVINA Iščem takoj DRUŽABNIKA za dobro' idočo pekarnb. Ponudbe na ogl. odd. pod »Strokovnjak«. 3417-13 PONIKLANJE. ; pokromanje predmetov vseh vrst dobro |n poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 BRITJE DIN 2 striženje din 4, Qbiskuj.te,ce nejso brivnico »Rapid ska c, 1. Melj-: 1 - 263:>-4' PRAZNE VREČE proceni naprodaj. Kos, Vetrinjska 8, v trgovini. 3380-4 Prima Oddam ali .prodam TRGOVINO na prometnem kraju radi družinskih razmer. Naslov v ogl. odd. 3439-14 ŠIVALNI STROJ Singer, malo rabljn, za krojače din 1800 in za družine din 1400 proda Ussar, Trubarjeva 9. 3461-14 GRADIVO PRODAM 3 okna (175—150. 175—130, 116—50), opeko, apno, pesek in 1 m3 suhih desk. Stritarjeva 31. 3499-15 POHISTVO-OPREMA Dobro ohranjeno SPALNICO sc proda. Ogled od 5.—7. zvečer. Vinarska 35. 3444-17 RAZNO POHIŠTVO ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 3414-17 SPALNICE, JEDILNICE. KU HINJE vseh vrst v nalmoderneiših lastnoročnih Izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 POSTELJNE MREŽE jrt popravila izvršuje najugodneje tapetnik Ferdo Kuhar! Vetrinjska ul. 26. 3155-1 PRAZNE STEKLENICE Vt in % 1 kupi drogerija Kanci.« 3448-18 Lepe (ir trpežrfe TRAJNE KODRE izdeluje salon Kocbek in Bajt Cankarjeva 1.______________3496-18 ŽENSTBE - DOPISI KOMPANJONKO srednjih let sprejme dobička nosna trgovina s primernim kapitalom- Poznejša ženitev ni izključena. Pismene^ ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Bodočnost«. 3415-19 47-letna GLASBILA Prodam NOVO HARMONIKO 41 tipk. 120 basov in 1 register. Ruška c. 29, Maribor. 3412-20 AMERIKAN STEINWAY GLASOVIR poceni na prodaj. Bauerle, Tyrševa 24. 3433-20 KRATEK GLASOVIR skoraj nov, poceni na prodaj. »Jugospedit«, Aleksandrova c. 51. 3431-20 POUK Prodam poceni radi selitve 1500 KNJIG nemških, angleških, francoskih, garnituro k kajenje, pisalni stroj, kratni klavir. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 3502-21 VOZILA OTROŠKI VOZIČEK bel, globok, poceni na prodaj. Maistrova ul. 17/11. 3445-22 po men Izvršujemo vsakovrstna popravila pri mo škem perilu. Sprejemamo naročila v Gosposki ulici 24 in Slo venski ulici 28. Tel. 25-78 Maribor OBVESTILA VSE ONE OSEBE, ki so bilo dne 3. februarja t. 1. okoli 22. ure priče ka-rambola na križišču Tyrševe in Koroščeve ulice, naprošam, da se javijo pri meni v Sodni ulici 15. Kvitko Leonid. 3395-26 AVTO »TATRA« poceni na prodaj. Pobrežje, Aleksandrova 24. 3452-22 Prodam IDEJE — IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu Jugopatent, Ljubljana. Dvorakova 8. 13543-1 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen. Landanček, Prečna 9, Studenci. 3364-22 OTROŠKI VOZIČEK kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje prodate, kupite ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom 2820-1 Prodam nov ROČNI VOZIČEK Vprašati Kolarjeva 4. železniška kolonija. 3470-22 OTROŠKA VOZIČKA globok in športni, naprodaj. Smetanova ul. 29, pritličje, i levo. 3462-22 NEODVISNA VDOVA s pokojnina lepo urejeno hišico, sprejme aktivnega ali upokojenega gospoda v celo oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Značajna«. 3385-19 OTROŠKI VOZIČEK *•» oglaiujtei Razpis tekočih dd za leto 1940-41 Razpis del Mestna podjetja Maribor razpisujejo za leto 1940-41 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega: slikarska, pleskarska, mizarska, zidarska, kleparska, pečarska, steklarska, tapetniška, betonska dela iz umetnega kamna, strojna dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materiala ter dobavo ifarv in čopičev. V6i potrebni podatki se dobijo od 22. maja 1940 dalje med poslovnimi urami od 8,—12/ pri Premoženjski upravi Mestnih podjetij, tehnična pisarna, v Frančiškanski ulici št. 8, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do I. junije !940. Maribor, 17. maja 1940. MESTNA PODJETJA, MARIBOR. JOSIP BENKO MUR5KR 50B0TO • TEL st, 8 tuornlca mesnih Izdelkov in mesnih konserv, l.jugoslovenska proizvodnja bakonov in eksportno podjetje PRIPOROČA svojo priznano okusno mesno izdelke kakor: Sunke .alaPr^ha* razne specialne rolade, vse vrste konserv, kons. iunke, hrenovke konserv. gulfai, različne paštete POSTREŽBA SOLIDNA! Dedno sveži Izdelki I Zahtevajte cenike I PRODAJALNE s Maribor, Glauni trg 16 Maribor, flleksandroua19 Celje, Kralja Petra c,13 Celje, Glauni trg 8 in Gornja Radgona 34695-1139 Elegantni, lahki in udobni čeveljčki iz finega belega platna. Za počitek noge zelo prikladni. 5961-13841 r Lepi dečjl MndaH iz finega belega usn močnim usnjenim podplatom. 7*1 o trpeli poceni. Od it 23 do 26 din 49.— 8262-48804 » ' NaJnovejSa Izdelava! Otroški sandali iz MStiJa y. neraztrgljiviml gumijastimi podplati za otroke, kateri mnogo skačejo in tekajo. Od št. 27 do 30 din 45.— ” " ” »n ti it 34.5 „ 88 ,, 59. f/ff/f//?*//// 8767-04680 Zelo udobni moški prožni sandali iz mehkega usnja in usnjenimi podplati. 5981-44800 Praktični dečji sandali iz kože, z močnim usnjenim podplatom. Nemirni deci za igro in sprehode. Od št. 23 do 26 din 35.— 27 „ 30 „ 45.— 30.5 „ 34 „ 49.— 34.5 „ 38 „ 59.— 3985-13121 'Okusno izrezani Čeveljčki iz fine bele kože z usnjenim podplatom in nizko peto. Idealni za poletje. •> 9373-2626 Gospodu k novi obleki dobro pristoja ta čevelj iz sivega platna, kombiniran z lakom. 2975-16143 Lahki ženski čevlji iz fine bele koie z luknjičastim okrasom na nartu in usnjenimi podplati 3639-44774 Elegantni in močni moški polčevlji iz rjavega usnja, okrašeni na nartu in ob strani, z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih tudi iz semiša in v sivi barvi. 3965-16154 Okusni ženski sandali za lepe letne dneve, z usnjenimi podplati in nizkimi petami. 9638-44751 Elegantni čevlji iz najfinejšega boksa z usnjenim vložkom in usnjenimi, po robu šivfeniml podplati, črni ali rjavi. 5761-04802 _________ Odlični otroški prožni sandali 1"hW in udobni. Od št. 23’ do 26 din 49.— ti tt 27 „ 30 n 59.— „ „ 30.5 „ 34 „ 69.— n » 34.5 „ 38 „ 79.— LOKRUM din 5.—, 6.— in 7.— Svojega otroka boste razveselili, ako mu kupite te nogavičke. - , j f ^ 0 f| €§ RU2A LALA DRAGAN Trajne In močne bombažne Izdržljive ženske svilene nogavice. Izdelujemo Solidne moške bombažne noga- nogavice za delo in dom. jih v vseh barvah in niansah. vice v raznih desenih. l/tl (a (n urejujf \DOl.F RIBNIKAR ne fračajo. — Uredništvo In uprava; Maribor, Kopališka ulica v Mariboru Tiska Mnriborskn tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopisi « 6. — 1’eleton uredništva štev. '25-67. In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun šicv 11 409. Zatika MuUv, D0DR0 RAZPOLOŽENJE