r Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovQj GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TBLZrON PISA&NS: 4687 CORTULNDT. Entered as Seconddau Hatter, September U, 1903, t* the Poet Office at Hew York, M. JH NO. 103. — ŠTEV. 103. the Act of Congress of March 187». JKLEFON PX8AJUTK: 4687 00KTUL2TD9. NEW YORK, MONDAY, MAY 3, 1016. — PONEDELJEK, 3. MAJA, 1915. VOLUME XXTTT. — LETNIK rrm, NEMCI SO ZAČELI PRODIRATI PROTI RIGI IN LIBAVI. ZAVEZNIŠKA ARMADA ZAPUSTILA VZHODNOAZIJSKO OBAL. TURŠKEMU SULTANU SO NADELI NASLOV "SULTAN ZMAGOVITI." CILJ NEMCEV SO ZAENKRAT VZHODNOBALTIŠKE PROVINCE. — NEMŠKI TORPEDNI ČOLNI V BALTIŠKEM MORJU. — NEMCI SO ODDALJENI SAMO TRIDESET MILJ OD RIVE. AVSTRIJSKI USPEHI V KARPATIH. — BOJI PRI NJEMNU SE ŠE VEDNO NADALJUJEJO. ^SPOPAD MED ČRNOGORCI IN AVSTRIJCI. — PRI IZKRCANJU ČET SO IZGUBILI ZAVEZNIKI PRIMEROMA MALO VOJAKOV. — VELIKA SLAVNOST V AJI SOFIJI. — ZAPLEMBA ŽITA NA RUSKO POLJSKEM. RUSKI GENERAL ALEKSIJEV. Položaj na vzhodnem bojišču. London, Anglija, 1. maja. — Xemci so začeli prodirati proti skrajni točki rusk«'«ra »lesnega krila. Prebivalstvo ni vsled t«'«?a popolnoma nič razburjeno, pač se je pa razdelilo v dve stranki, katerih vsaka svoje zatrjuje. — Prvi pravijo. e samo malenkostni spopadi. —Ruse smo na v«*«* mestih pognali v beg. V za(>adnem delu tialieijr in \ Karpatih je položaj neizpreme-nje«. Vr-eraj je sovražnik z vso silo navalil na naš«* postojanke ob obali reke Orave iti Opora, toda mi smo ga * težkimi izgubami pognali v beg. Izjava generala Boroeviča. Benetke, Italija. 1. maja. — vedno nadaljujejo. V vzhodnem delu Galicije so stopile nemške čete ;J0. aprila v ofenzivo. Hindenburg in Aleksijev. Petrograd, Rusija. 2. maja. — V okolici Rave se bije izvanredno vroča artilerijska bitka. Tukaj si stojita nasproti nemški poveljnik Ilindenburg in ruski general Aleksijev. Rusi so pognali južno od Mazurskih jezer v beg nemško in-fanterijo ter zasedli nekaj zelo važnih stralegičnih točk. Najhujši boj j«> divjal pri mestu Srehi-na. Skoraj vse ceste so bile pokrite z ranjenimi in mrtvimi vojaki. Rusi so prepričani, da je general Aleksijev boljši poveljnik, kakor je od Nemcev opevan Ilindenburg. Boji s Črnogorci. Dunaj, Avstrija, 2. maja. — Črnogorci so vdrli pri Treh in ju v avstrijsko ozemlje. Naša artileri-ja je toliko časa streljala nanje, da so se morali umakniti. Rusko poročilo. PetrogTad, Rusija. 2. maja. — V Karpatih so stopili Rusi v ofenzivo in so ti priborili več lepih uspehov. — Armada avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda, kateri so prizadeli Rusi pred dvema mesecema velike izgube, se nahaja pri Dukla prelazu. Tja so jo poslali v pomoč armadi, ki operira v Beskiidih. Nov naslov. Carigrad, Turčija. 1. maja. — Danes se je vršila v mošeji A je Sofije velika slavnost. Pri tej priliki so nadeli tnrskemu sultanu nov naslov: "Mohamed Zmago- viti". Danes je minilo ravno sedem let, odkar je zasedel turški sultan prestol. • Izgube zaveznikov. Berlin, Nemčija, 1. maja. — Zadnje dni so bile pred Dardane-lami poškodovane sledeče zavezniške bojne ladije: — "Jeamu d'Arc", 41 Majestic". "Triumph" in "Venegeance". Bojne ladije so si poiskale zavetja v raznih pri staniščih. Zavezniške izgube so že dosedaj izvanredno velike. Neka teri so mnenja, da so izgubili Francozi in Angleži več tisoč mož Dober manever. Pariz, Francija, 3. maja. — Glavna sila turške armade se nahaja med mestom Galipolis in Maidos. Zavezniki so se zarili kakor klin v turško bojno črto. vsled česar ne morejo Turki z enega brega na drugi breg. Najbolj junaško se obnašajo senegalske čete. Zavzele so mest« Jenišer, sedaj pa obstreljujejc Neehori in Nagaro. Francozi so se umaknili. Atene, Grško. 2. maja. — Francoske čete, ki so se izkrcale ob azijski obali Dardanel. so se morale umakniti. Njihove izgube so precejšnje. London, Anglija. 2. maja. — Iz Aten poročajo, da se je prejšnji teden izkrcalo na azijski strani DardaneL 4000 francoskih vojakov. ki ko imeli nalogo zavzeti trdnjavo Sedil Bahr. Ker se niso mogli ustavljati silni premoči turške armade, so se zopet vkrcali na transportne ladije in se odpeljali. Potrjeno turško poročilo. London, Anglija, 2. maja. — Turško porodilo, da > 11 na azijski strani Dardanel nobenega sovražnika več, je najbrže resnično. — Francozi so se bili samo zategadelj izkrcali, da bi nase obrnili pozornost Turkov, iu da bi s tem olajšali izkrcanje angleških čet. 26 mornarjev padlo. London, Anglija. 2. maja. — Iz poročila, ki ga je izdalo nocoj vojno ministrstvo, je razvidno, da je pri izkrcanju padlo samo 26 angleških mornarjev, čez 50 jih je bilo pa ranjenih. Popolen poraz. Carigrad, Turčija, 2. maja. — Turki so popolnoma porazili zavezniško armado pri Kaba Tepe. Francoski vojaki so pustili na bojišču ves vojni materijal in se v divjem begu umaknili na transportne čolne. Novice, ki jih trosi v svet fran coska Havas-agentura so popolnoma neresnične. Agentura poroča. da so vjeli Francozi 500 mož. med katerimi je bilo tudi nekaj nemških častnikov. To poročilo je čisto navadna laž. 4 bataljoni uničeni. , Atene, Grško. 2. maja. — Iz Miti len poročajo, da so odrezali Turki od glavne zavezniške sile štiri angleške bataljone in jih pozvali, da naj se udajo. Kdor ni hotel temu povelju slediti, je bil na mestu ustreljen. Potres v Italiji ▲vessano, Italija. 2. maja. Zadnjemu potresu je sledilo še več manjših potresnih sunkov. — Prebivalstvo je zelo razburjeno in si ne upa več stanovati v hišah. Z zapadnih bojišč. Ostri boji vsepovsod. Nemci poročajo, da so odbili vse naskoke zaveznikov v okolici pri Ypres. Boji v gozdu Le Pretre. FRANCOSKI NASKOKI. Francozi so naskočili z veliko silo, a niso imeli uspeha. Obstreljevanje utrjenega taborišča pri Metz. Berlin, Nemčija, 2. maja. — V današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na zapadneni bojišču se glasi: "Po dolgih artilerijskih pripravah so skušali zavezniki zopet zavzeti z naskokom nove naše pozicije severo-iztoeno od Ypres. Francozi so vprizorili ostre naskoke med prekopom ter cesto iz Ypres v St. -lulien. Angleži pa so le slabo naskočili iztočno od imenovane ceste. Vsled uspešnega našega stranskega ognja so ostala vsa prizadevanja sovražnika brezuspešna. V naše roke sta padla dva strojna topa. V Argonih smo napredovali s svojimi naskoki severno od Four de Paris. Kljub hrabri obrambi so izgubili Francozi več zakopov. Med rekama Maas in Mosel so se vršili le v gozdu Le Pretre o-stri boji ter so vprizorili tam Fran cozi ostre naskoke. Vse te naskoke. ki so deloma dospeli do naših črt. smo odbili. Francozi so imeli težke izgube. Včeraj se je napravilo dva fran coska aeroplana nesposobnim za boj. — E nega se je razdejalo pri Rheims. drugega pa se je na neki točki severozapadno od Verduna prisililo, da je pristah Pariz, Francija, 2. maja. — V oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi: "Na celi fronti ni zaznamovati nobenih važnejših iz-prememb. Glasom informacij nekega pribežnika so bili Kruppovi inženerji cele mesece zaposleni s tem. da so v predmestju I)ixmu-de spravili v pozicijo neki mornariški top, s katerim se lahko strelja na velike razdalje. S tem topom se je najbrž obstreljevalo Dunkirk ter je baje mogoče streljati z njim na razdaljo 38 kilometrov. Pri drugem in tretjem obstreljevanju Dunkirka se je oddalo le devet strelov ter se domne va, da je bil top vsled streljanja poškodovan. Z naše strani smo obstreljevali včeraj neki fort na južni fronti utrjenega taborišča pri Metzu. V današnjem Jiečernem poročilu se glasi, da so Nemci severno od Y p res naskofnli franeoske pozicije da pa niso ničesar opravili. Južno od rhaulnes je vprizori-lo 80 Nemcev naskok na francoske črte. Nemci so bili oboroženi s škarjami za rezanje žic. ročnimi granatami ter noži. Francoska in-fanterija jih je ali uničila, ali pa ujela. V dolini Aisne in v Champagne so uporabljali Nemci pri njih o-peraeijah čisto nove metode, ki pa so ostale brezuspešne. Uporabljali so steklene cevi. iz katerih je prihajal strupen plin. ko so se razpočile. Nadalje bombe, napolnjene s gorljivo snovjo. Francozi so nadaljevali z obstreljevanjem utrjenega taborišča pri Metzu in videti je bilo. da so uspešni. Teška artilerija v akciji London Anglija ,2. maja — Poročevalec "Daily Mail" v severni Franciji je baje iz zanesljivega vira izvedel, da so izgubili Nemci v bojih pri Ypres kakih 12,000 mož. Isti poročevalec pravi, da obstajajo sedaj boji pri Ypres povečini v ostrih spopadih artilerije. Nemci baje grade močna železna vrata v fortn Lapin pri Bruegge. ker se boje, da bi se z morske stra ni ne poškodovalo velikih zatvor-nic, kar bi imelo za posledice poplave. Spopadi na morju. Izgube na obeh straneh. Nemški podmorski Čoln je potopil angleški torpedni čoln rušilec ter neko ribiško ladij o. IZGUBE NEMCEV. Razdejana sta bila tudi dva nemška rušilca. Del moštva se je posrečilo rešiti. Kitajska se sicer upira, vendar pa se domneva, da bo Japonska izsi lila svoje zahteve. Položaj v Mehiki. Iz glavnega stana generalov Ville in Obregona prihajajo nasprotujoča si poročila. London, Anglija. 2. maja. — Angleška admiraliteta je objavila danes sledeče poročilo: **V bližini Galloper in North Hinder sve tilnika je prišlo v soboto dopoldne do cele vrste manjših spopadov. Angleški rušilec "Recruit" je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Štiri ča stnikc in 21 mož posadke je rešil ribiški parnik "Daisy". Ob 3. uri popoldne sta dva nemška torped-na čolna napadla ribiški parnik "Colombia". Nemei niso razvili pri tem svoje zastave. Ribiško la-dijo se je torpediralo ter se je potopila. llešil se je le en mož posadke. Nato je pričela divizija angleških torpednih čolnov rušilcev. obstoječa iz "Lafoev, Leonidas* Jawfond, Lark" in drugih, zasledovati Nemce in po eno uro trajajočem zasledovanju se je posrečilo potopiti dva nemška torped-na čolna. Angleži niso imeli nika-kili izgub. Dva nemška častnika in 44 mož se je rešilo ter ujelo. V poročilu omenjeni Galloper svetilnik leži kakih 30 milj od Harwich a, dočim leži North Hinder svetilnik v nekako isti razdalji od Ostende. Ravno v zadnje omenjenem distriktu je vse polno nemških podmorskih čolnov, ki preže na parnike. "Recruit" je bil majhen torped dni rušilec. vsebujoč 365 ton ter je bil zgrajen leta 1896. Cela posadka je obstajala iz 60 častnikov in mož ter je izgubilo pri tem 36 ljudi življenje. Angleški rušilci, ki so razdejali nemške, so novejšega tipa ter so bili zgrajeni leta 1913. Vsebujejo skoro tisoč ton ter vozijo z naglico 29 vozljev na uro. Omejen parobrodni promet. London, Anglija, 2. maja. — O-ficijelni tiskovni urad naznanja, da je angleška admiraliteta sklenila omejiti tekom prihodnjega poletja križarenje jaht in drugih privatnih ladij ob angleški obali. Torpediranje ameriškega parnika London, Anglija, 2. maja. — Glasom poročila Central News je bil ameriški petrolejski parnik "Gulflight" torpedi ran v bližini Scilly otokov, nakar se ga je prevedlo v ('row Sound. Moštvo se je izkrcalo na Scillv otokih ter so častniki izjavili, da je zadela kapitana kap ter da sta utonila dva mornarja. 'Gulflight' je vseboval nekaj preko 5000 ton ter je imel na krovu 55,000 sodov petroleja ter namenjen v Rouen. Francija. Parnik je bil last Gulf Refining Co. ter je bil zgrajen v Camden. Vreden je bil $160,000. Washington, D. C., 2. maja. — Neoficijelno poročilo, da se je torpediralo ameriški petrolejski parnik "Gulflight", je vzbudilo tukaj resne skrbi. Oficijelni krogi se nočejo za sedaj izraziti glede tega slučaja, ker pričakujejo o-ficijelnega poročila. P O Z O BI Dobili smo še par sto "PBA-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj pošlje 12 centov. SLovmc publishing oo.|ftt, ali 82 Cortkndt St, How York City. MOHORJEVE KNJI6E za leto 1915 ■o vendar enkrat dospelo. Danes smo jih pričeli raspošiljati naročnikom. Kdor Seli dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar sa leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slo-venskega naroda, 4. svezek; 5. Slovensko večeraice, 68. zveoek; 6. Duhovni boj (motttwnJk), naj nam dopoilj« ar-1 dola«. Knjfes odpošljemo, aH po po- Washington, D. C'., 2. maja. — Dasiravno so uradniki državnega departmenta danes zanikali, da se je v oficijelnem poročilu poročalo o odklonitvi gotovih zahtev Ja ponske od strani Kitajske, se ven dar vrjame tozadevnim neoficijel nim vestem, ker se je računalo s tem, da ne bo hotela Kitajska sprejeti stavljenih predlogov. Nemogoče je dobiti informacije glede korakov, katere bo storila Japonska z ozironi na odklonitev. Ne dvorni se pa, da bo Japonska na ta ali oni način izsilila vse, kar zahteva od Kitajske. Nobena tuja vlada ni dosedaj dvignila formel-nega protesta proti postopanju Japonske ter je zelo dvomljivo, da bi intervenirala kaka država v slučaju, da bi Kitajska apelirala na velesile. V vladnih in diplomatičnih krogih se varuje najstrožjo tajnost glede vdeležbe Združenih držav pri pogajanjih med Kitajsko in Japonsko in edina poročila glede poteka pogajanj prihajajo iz Pekina. Domneva se, da ne bodo stavile Združene države Japoncem zaprek na pot. Druge države pa so s sedanjo vojno tako zaposlene ter prisiljene živeti v dobrih od-nošajih z Japonsko, da ni pričakovati nasprotovanja proti nastopu Japonske. Washington, D. C., 2. maja. — Situacija v Mehiki je z vsakim dnem bolj zamotana in iz nasprotujočih si poročil tukajšnjih agen-tur Ville in Carranze je nemogoče dobiti jasno sliko. Carranzova agentura je danes objavila, da je general Obregon -tekom včerajšnjega dneva zasedel mesto Leon. To mesto leži daleč na severu od Irapuato, kjer je Obregon pred nekaj časa potolkel armado generala Ville ter v bližini Aguas Calientes, kjer zbira Villa novo armado ter jo pre-skrblja z vsem potrebnim. Na drugi strani pa poročajo Villovi pristaši, da so v zadnjem času čete Ville porazile Obregona na sredi pota med Leon in Irapuato. Glasom tega poročila jo izgubila Obregonova armada v tej bitki nad 600 mož in veliko množino orožja in municije, katero so zaplenili vojaki Ville. •Državnemu departmentu ni do-šlo nobeno oficijelno poročilo glede pozicij armad v zadnjih dnevih ter ne more vsled tega potrditi vesti s te ali one strani. Priprave za drugo zimsko kampanjo. London, Anglija. 2. maja. — Iz baje zanesljivega vira je izvedel bukareški dopisnik 'Daily Mail', da se pripravlja Nemčija za drugo zimsko kampanjo. Praznovanje 1. majnika. Pariz, Francija, 2. maja. — Vojna ni preprečila praznovanja 1. majnika in tukajšni socijalisti so vprizorili običajno parado. Številne demonstracije so se vršile na različnih mestih v Švici in v Španiji in povsod se je protestiralo proti nadaljevanju vojne ter razširjalo mirovno idejo. Govorilo se je tudi proti militarizmu in vedno naraščajočemu oboroževanju. Demonstracije so se završile povsod na miren in dostojen način. Legar v Srbiji. Včeraj je dospel v New York s parnikom "Patria" dr. Clapham P. King. Spremljalo ga je osem bolniških strežnic. Zdravnik je prideljen ameriškemu Rdečemu križu in se je mudil dolgo časa v Srbiji. Izjavil je. da ni mogoče popisati razmer, ki vladajo v tej nesrečni deželi. Če ne bo takojšnje pomoči, bo vse prebivalstvo pomrlo za tifusom. Samo v oni bolnišnici, kjer je bil on. je umrlo zadnji čas šest zdravnikov in 11 bolniških strežnic. Sovražnik organiziranega delavstva umrl. V New Yorku je uqirl včeraj bivši kongresnik Charles Little-field, ki je bil eden največjih nasprotnikov organiziranega delavstva. Samuel Gompers je nekoč otvoril proti njemu ostro kampanjo v državi Maine, a ni ničesar opravil. P O Z O H ! Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (sa štirimesečno naročnino), dobi zastonj 8LOVENSKO - AME&IKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tidmii tri-tisoc iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi stari naročniki, de nam pri obnovitvi naročnino naznanijo, da ga še nimajo. BUmenio Publishing Co., row York City. Ubiti na železniškem križišču. Cleveland, O., 2. maja. — Tri osebe so bile ubite in en možki je bil ranjen pri nezgodi, ki se je pripetila danes na križišču New York Central železnice in Vialls Hoad, kjer je zadel neki Lake Shore ekspresni vlak v neki avtomobil. Mrs. Foster, žena mehanika iste železnice v "ColHnvrood in njena 21 letna hči sta bili na mestu ubiti in 61etni sin nekega soseda Fosterja je bil tako težko poškodovan, da je na poti v bolnico uinrl. Foster sam, ki je vozil avtomobil, je težko poškodovan. Paznik Ehvell je skušal ustaviti avtomobil, a Foster je skušal priti preko križišč_a pred vlakom. Domneva se, da je odpovedal motor naravnost na tračnicah. Truplo Mrs. Foster je vlekel vlak na razdaljo 200 jardov, dočim je vrgel hčerko v stran, kjer je obležala mrtva. 15,000 ljudi pri paradi. Winnipeg, Man., Canada, 2. maja. — Tukajšnje parade soci-jalistov se je vdeležilo nad 15,000 oseb ter je bila to največja parada, kar se jih je kedaj priredilo v tem mestu. Nižje cene za densrje v staro demovino. Pošiljamo denar na Kranjske, Štajersko, -Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trok mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj hignrno v roke naslovnikovi Vojakom se ne more sedaj de-nar pošiljati, ker se nikdar za go tovo ne ve kje se nahajajo, is nam skoraj vsako pošiljatev u vojake e. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "Do mestie Postal Money Order'<* ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izpla SatL V«1«T K 10.... 15.... ao.,„ 26____ 30.... 85____ 40..., 50.... 55.... 60.... 55.... 70 ... 75 ... 80... 85 ... ioe ... 110 .. .90 1.75 2 60 3 40 4 25 6.05 590 6.70 7.55 8.25 J».10 0 90 10.75 11.55 12.40 13.90 14 05 14.86 16.50 18.15 K 120 ... 130.». 140... 150 ... 160... 170 ... 180 ... 190.... 200 ___ 250___ 300 --- 3BO ... 400 ... 450 ... 500. 600 ... 700.... 800.... 900,... 1000.___ f 19.80 21.45 23 10 24 75 26 40 28. C 5 29 70 31 35 »3.00 41.25 49.50 67 75 66.00 74.25 82.5e 99.00 115.50 132.00 148.60 163.00 ami rojaki gledaje mi na* 1ITIH, GLAS NARODA, 3. MAJA, 1915. 'CUS NARODA" ?>fcwaiiif Daily.) "•wa *od published by 4w Publishing Ca * corporation. > SAKSER Pr**io«liiče naznani, da hitreje oajdemo naslovnika. opisom pošiljat vam naredite ta oaslov; XiLAS NARODA* ortikndt Su, New York City •fot, 4«87 Cortland t Ameriški delavci za An- delu načr O'Ct glas< Vorl V angleškem parlamentu je sporočil finančni tajnik zakladni-škega urada, da je storila vlada korake, vsled katerih bi se uvedlo v Anglijo delavce iz inozera stva, posebno iz Združenih držav ter jih zaposlilo pri izdelovanju munieije in orožja. Istočasno s to izjavo je pričela krožiti tu v Združenih državah vest, da so angleški agenti že na da izvedejo goriomenjeni t angleške vlade. Neki mnell, eden teh agentov, je »m poročila tajnika New : Building Trades Council že pričel v New Yorku s tem svojim delom ter je baje raztegnil svojo delavnost že na druga mesta. Ljudem, katere nabira za izdelovanje orožja, obljublja unijske plače ter prosto vožnjo v Anglijo in nazaj. Delavci v Združenih državah naj bi se branili prevzeti taka dela ter bi morali pokazati takim agentom vrata. Centralne delavske organizacije, posebno pa New York Central Labor Federation, naj bi zavzele stališče proti temu kupovanju duš ter pozvale svoje člane, naj ne hodijo v Anglijo za delom. To pa iz dveh vzrokov. Prvič je izdelovanje municije delo, s katerim se podaljša vojno in s katerim se pripomore, da morijo delavci ene dežele one druge dežele. A ko se je zadnjič na mirovni demonstraciji, katero je priredila Central Federated Union, stavilo zahtevo, naj prenehajo delavci v ameriških municijskih tovarnah z delom, koliko nujnejše se mora potem zahtevati, naj ne gredo ameriški delavci v Anglijo izdelovat orožje! Drugi vzrok pa je ta, Strahovi v vojni, Kot v vsaki prejšnji pomorski vojni, se je pojavilo tudi sedaj ono staro in zarjavelo brodovje duhov, ki straši naivne duše ter jih polni z grozo. V zadnjem tednu smo slišali, da vozi 64 nemških bojnih ladij — nič manj in nič več kot ravno 64 — meninie, tebinič ter v najboljšem razpoloženju naokrog po morju. Ta prikazen se je pomaknila sedaj malo bolj proti jugu in zadnji petek je metalo to brodovje duhov svoje skrivnostne bombe na Dunkirk. Medtem ko prevažajo tako so-vražene angleške transportne la-d?Je vsaki dan brez vsakega znaka orožen j a čete in p rovi j a nt na kontinent ter se nemški podmorski pirati skrivajo po luknjah in za ovinki, je naravnost absurdno govoriti o bojnih ladijah in kri-žarkah, ki bi se izpostavljale nevarnostim. kot bi se jim niti pomožne križarke ne izpostavljale in ki bi križarile nezavarovane na najbolj zastraženem morju sveta. Velike nemške bojne ladije dobro vedo. kje so na varnem ter se no- Brooklyn, N. Y. - J. S. D. Tam-buraški Zbor priredi v soboto dne 22. maja svoj prvi koncert v dvorani g. Leona Štruklja, štev. 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn. Zbor je dobro izvežbal g. J. K. kateremu se morajo igralci v prvi vrsti zahvaliti, da jim je mogoče že po dcsettedenskem vežbanju javno nastopiti. Pri koncertu bodo sodelovala tudi razna pevska in druga zabavna društva. Največ zabave bodo gotovo nudile šaljive poroke. Natančen program bo pravočasno objavljen. — Odbor. Millbum, W. Va. — Čudno, da so iz te naselbine dopisi tako redki. Delamo vsak dan. zaslužek je pa primeroma majhen. Vse je pre napolnjeno z brezposelnimi. Delodajalci so zelo surovi z nami. Slo vencev je tukaj malo, kar nas pa je, se prav dobro razumemo med seboj. Ker nam preostaja dovolj prostega časa. prav radi prebira mo list Glas Naroda, ki nam pri naša najnovejše vesti. Ustanovil smo tudi slovensko samostojno podporno društvo, ki zelo dobro Akta. treba z veliko previdnostjo jemati na znanje vsa tozadevna poročila. Avstrija pravi, da je Trst njeno "najzvestejše mesto". da ne smejo ameriški delavci pasti v hrbet svojim angleškim tovarišem. Angleški delavci niso v sedanji svetovni krizi le vzdržali svojih organizacij, temveč so jih napravili celo za merodajne in uplivne. Svoje posebne interese kot delavci so varovali tudi napram vladi in v njih boju bi se jih slabilo, ako bi se ameriškim delavcem dovolilo, da gredo v Anglijo ter de lajo tam soglasno z naročili an gleške vlade. Vsled tega je treba skrbeti za to, da se onemogoči tem angleškim agentom nabiranje delavcev po Združenih državah. eejo izpostaviti nevarnostim pri j napreduje. Dobro je, Če je Človek malenkostnih spopadih. zavarovan za slučaj nesreče, bo Kadar bo prišlo veliko nemško leBni ali smrtl- Opomniti moram brodovje na dan, bo storilo to z da Je tudi v naselbino zašla velikim namenom. Dotedaj pa je | Zott,ieva cunJa- kl Pa ne bo ime 1 la dolgega obstanka. Z ljudm kakor je Zotti nočemo imeti ni kakega opravka. S Slovensko Li go se strinjamo vsi tukajšnji Slo venci. Pozdrav vsem zavednim rojakom! — J. P., naročnik. Fcrt Mills, Filipini, 31. marca V zadnjem času se ni nič poseb nega pripetilo, zato tudi nisem nič poročal. List Glas Naroda šc precej redno dobivam, včasih se pa tudi kakšna številka izgubi posebno, ker parniki tako nered no vozijo. Včasih ne dobimo po V svojem dnevnem poročilu o ^ od tam p() gtiriliajst dnj. Tam zemljepisu evropske vojne pravi Su namreč sprejeli postavo, ki do Narodna zemljepisna družba", loC.a? (la moraj3 parobrodiie dru razpravljajoč o Trstu, ki ga za- žbe piaf.evati svojim delavcem do hteva Italija kot nagrado, da bo ]()|;.ene piaC.e in ko se je og,asil poro-,lik za me jega sovražnika m se zgrudil tik.lloj. -Višje, višje!" Mehanično pred njim na tla. Toda vstal je,Sem ubojral, stroj se je nenadno Slednjič je skočil mlajši v ozadje takoj zopet in je mahnil z mečem dvignil, pri'tem pa odtrgal na ne- tako urno in besno, da ga je za-|ki cerkvi križ. Bil je torej zadnji del na mestu, kamor mu ni več, trenotek. Če bi bila plula v isti segala čelada. Odsekal mu je glavo s tako spretnostjo, kakor bi je ne bil mogel niti rabelj. Glava se je zavalila daleč po smeri naprej, bi se bila zaletela v cerkveni zvonik in se ubila. Zahvali! sem se poročniku in se o-pravičil. ker nisem nič videl. in gledalci so vpili: "Dovolj ima!" Toda dasi mu je curljala kri skozi spodnji del tunike na stegnu, se je še z večjo trmo povrnil v boj in že po nekolikih u-darcih je mojster izdal s komaj vidno kretnjo, ki bi je manj iz-vežbano občinstvo sploh ne bilo opazilo, da je mrzlo jeklo prodrlo v njegove žile. Vsaka napeta ra-. . ,-ii^. - i . vavljeno. do vednost je nema; pri nekaterih spretno odbitih sunkih se je po-: m[ je OI1 to ukazal% na tla .Sli- i—i i a i i x biti njegov udarec smrtonosen, - , ... .. I . , laseala srledaleev le topa groza, j, . , . ' »al nato nisem nie več, videl itak i toda kljub temu se je se nadalje. nj pesku, a truplo je za hip postalo, P Prašal sem ga nato. če je ranjen kakor da bi jo hotelo iskati in se m. on 11,1 je odgovoril, da je raje nato zgrudilo v pesek vse okr-!"je,K 1U ,kakor domneva, težko. Po vpitju množice je , ^ mi Je. se t,laI raz,la navodila gladijator spoznal, da je moral ^^ !Vdk'V' SV? Se K*?Ustila biti njegov udarec i"' j • , - i , t • -iisem me, a začutil sem, kako sva manjkanje zanimanja, če občin-! Popravljal, da se ubrani svojega; dospcla na Z(>m, j() Ro so k stro la no- S Smrtj° boreeeSa se sovražnika. ju prihiteli naznanjajoča igralcu, da ni to pomanjkanje zanimanja, če občinstvo ne ploska, temveč le, da no-, „ . . . če prekinjati igre. Borilca sta po- Nato PristoP*l k njemu slav-dvojila svojo vnemo in sta vihtela nostn* reditelj, mu odpel čelado m vzkliknil: "Svoboden si, ker si zmagal!" Zapustil je cirkus in šel skozi vrata, imenovana "sana vivaria". ker so odhajali tod le oni borilci, ki so ubežali smrti, do-čim so odnašali mrtva trupla v spollarium. neke vrste duplino, ležečo pod amfiteaterskimi stopnicami, kjer so pričakovali ranjence zdravniki in kjer sta se izprehajala semintja dva moža, oblečena v Merkurja in Plutona. Merkur se je dotikal le dozdevno mrtvih trupel z razbeljeno palči- svoje meče z enako gibčnostjo: zdelo se je. da konča ta boj le, če eden izčrpa drugemu moči. Naenkrat pa se je učitelju, ki se je hotel za korak umakniti pred svojim učencem, izpodrsnilo in padel je na tla, ki so se mahoma polila s krvjo. Učenec je izrabil to ugodnost, ki mu jo je nudil slučaj, in je planil nanj, toda na veliko začudenje občinstva ni vstal več nobeden izmed njiju. Vse ljudstvo je dvignilo kvišku roke in vpilo: "Milost, milost!" Toda borilea nista odgovorila. Vstopil je v cirkus slavnostni reditelj in je prinesel zmagovalske palme; toda bilo je prepozno. Oba borilea. dasiravno nista bila zmagovita, sta si priborila svobodo; prebodla in usmrtila sta se medsebojno. Borilcema z meči sta imela slediti, kakor rečeno, dva borilca na slepo. Nedvomno so hoteli s to iz-premembo razveseliti ljudstvo; co, da se je prepričal, če je še iskrica življenja v njih. dočim je Pluton ubijal s kladivom one, ki so jih zdravniki proglasili za neozdravljive. ju prihiteli tovariši, se jim je nudil strašen prizor. Voditelj aero-plana, narednik, je bil slep, slep za vedno, poleg bledega moža z mrtvimi očmi pa je slonelo mrtvo truplo poročnika, ki je par tre-notkov prej izdihnil svojo dušo. Demonstracije v Švici. Zadnje dni so se v Švici, in sicer v Freiburgu in v Lausauneu. zgodile demonstracije. Skozi ti mesti so namreč vlaki vozili francoske civilne vjetnike iz Nemčije. \ Lausanncu so demonstrant je nekega nemškega krojača kar oblegali in ga je šele policija rešila. V Freiburgu se je raznesla govorica, da so nemški profesorji on-dotnega vseučilišča izposlovali, da se vlak ni ustavil in da prebivalstvo ni moglo pozdraviti domov vračajočih Francozov. Vsled jim razbila okna in poškodovala tega je velika množica demonstrirala pred stanovanji profesorjev, vrata. Mestni svet je profesorje za odpuščanje za te demonstracije.___ Kje je moj brat FRANK DE-BEVC? Prosim, če kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. Jaz sem smrtno nevarno bolan in bi mu rad nekaj sporočil. — Mat. Debevc, Box 264. Forest City, Pa. (:{-5—5) Kandidat smrti kot priča. Prvič, odkar obstaja v Sing Sing jetnišniei, smrtni oddelek, kjer se nahajajo celice na smrt kajti pri tem načinu borenja ni'obsojenih, se bo enega tam naha-hasnila nič vsa umetnost ali jajočih se vzelo iz celice ter pre spretnost. Glavo sta imela popol-ivedlo v sodišče, da nastopi kot noma pokrito s čelado, v kateri priča. Za to je bilo treba posebne se je nahajala le odprtina za d i-1 postave, katero je sprejela zako-hanje in pri ušesih dve luknjici, inodaja ter jo podpisal governer. da sta lahko slišala; bojevala sta1 Optični smrtni kandidat je 22-se torej, ne da bi videla drug dru-Jletni Wm- Flack, ki je bil obsojen gega. Sicer se je ljudstvo zelo ra-jna smrt radi "mora nekega Giu- ............j .. jt ----dovalo te slepe igre. kjer so zade- ^PPe Marino. V električni stolcc s tretjega nadstropja hiše st. 585 vali vsi udarci, ker nasprotnika J" moral dne 26- aPril- Flacka se Amsterdam Ave. v New Yorku na cesto in obležala na mestu mrtva. Otrokova mati se bo morala za- nista imela v obrambo nobenega fbo Prevedl° nazaJ v Tombs zapo-orožja. ire ter nato nastopil kot priča V hipu, ko sta vstopila nesreč- proti Angelo Leggio, katerega se govarjati pred sodiščem, ker ni neža — kajti ni bilo mogoče ubo- dolži, da je zasnoval umor Mari-dovolj pazila na deklico. gi žrtvi prištevati borilcem — v na. V dunajskem Babilonu. Dunaj ima (kakor seveda tudi vsa ostala glavna mesta vojujo-čih se držav,), v vojnem času svojo "babilonsko pisarno". Tako pač lahko imenujemo cenzurni u-rad za dopisovanje vjetnikov. Nešteta množina dopisov v vseh jezikih sveta se vsuje vsaki dan na mize dunajske cenzure, ki čita in ekspedira pisma, poslana iz Avstri je vjetnikom v Rusiji, Srbiji, na Črni gori, v Franciji. Angliji in na Japonskm in pregleduje dopise, ki prihajajo od vjetnikov v teh deželah v domače kraje in kontrolira korespondenco naših mnogoštevilnih vjetnikov iz ruske in srbske armade. Takoj v začetku vojne so nastavili v cenzurnem uradu nad 200 večinoma prostovoljnih cenzorjev; to število se je medtem znatno zvišalo, ker je dnevna korespondenca vojnih vjetnikov narasla na 40.000 dopisov. — Cenzurni urad je razdeljen na posamezne jezikoslovne skupine, katerim naeehijejo posebni odgovorni državni funkci-jonarji, ki morajo vsak sumljiv ali pa jako važen dopis osebno pregledati. Dosedaj poslujejo 4 ruske, 2 češki in po 1 nemška, madžarska, sloverfska, srbska, hr-vatska, italijanska, romunska, Telefon: | vu7du * ( na domu D. J. DINEEN, POQREBNIK 310 So. Second St., Little Falls, N. Y. Slovenci v Little Falls in okolici, ki potrebujete pogrebnika. po služi te se vedno mene, in zado-volil Vas bom. Preje sem delal za D. F. Herlehey & Co. Poročilo iz Ljubljane. Ravnokar smo prejeli novo zalogo knjig od sedanje vojne v slov. jezika kakor tudi vojne razglednice. Kdor jih hoče imeti, naj se nemudoma naroči: Imenik novih knjig: Vojna knjiga v slov. jez... 50c. Vojne razglednice, 5 kom. 25c. Kažipot Amer. Slovenkam $1.00. Carjevič Rudolf........30c. Veliki vsevedež mag. zb... 50c. Zdravilna knjiga N. Zdravila ...................75c. Kdor vse te knjige naroči skupaj, jih dobi vse za tri dolarje. Naročajo se samo pri: SLOV. KNJIGARN, 635 Washington gf, GLAS NARODA, 3. MAJA, 1915. i ^ ■ ■ ■ Boj proti zavživalcem narkotičnih sredstev. NEMŠKI OTOK HELGOLAND, IMENOVAN "NEMŠKI GIBE AL TAK", V SEVXKNEH MOSJU. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. SPISAL PERRY M. LICHTENSTEIN, HIŠNI ZDRAVNIK V TOMBS ZAPORIH V NEW YORKU. STRAHOVITO RAZŠIRJENJE ZAVŽIVANJA OMAMLJIVIH SREDSTEV. — RAZLIČNE VRSTE NARKOTIKOV. — NARKOTIKA IN HUDODELSTVA. — UČINKOVANJE TEH SNOVI NA TELESNI USTROJ ČLOVEKA, POSEBNO NA ŽIVČEVJE. — STATISTIKA GLEDE NARODNOSTI IN PLEMEN. ovpre tO Št« ti. Po ki sem bil začuden vsled [uplivom teh snovi. Več umorov v j h hi anja števila takih, zadnjem času so izvršili naikoti-1 » narkotična sredstva, kora udani iu sicer neposredno porih je bilo povpreč pod uplivom strupa. Navesti ho-število aretiranih 20.1 čem le en slučaj: N«*keg-i mlade-! ki so tržili z narko- ga pangsterja je naprosi! njegov Istvi. Sedaj pa je na * prijatelj \ naj ustreli mo-.a, ki f-no število na .">0 na si je bil nakopal sovraštvo slvi-•vilo so vštete ženske njega. Mladi panpst-r ni hotel v prečno letno število storiti te«a. "Prijatelj" mu je nail znaša lb.000. Število o to ponudil nekaj heroina in v sta-1 n udani zav/ivanju heroi- uju omamljenosti je izvršil mladi ina in kokaina, znaša ne- gaguster v resnici naiočcia umor. 1 tn 1st>>(kov. Sedaj je povsem potrjeno dej- st o« 1stotkov tvori jetni- stvo, da je prijatelj narkotikov re se je aretiralo radi tr zmofetl vsake stvari. Lnkrat v d ropa mi ali narkotiki. j^j. ho poskusil vse. da pride do sami izjavili, da jemljejo zaželjeue snovi. Tekom svoje na sredstva. Prepričan prakse sem imel dosti prilike, da bi bil odstotni podstavek M.m pri£.a „ačinov, kako se je o hi se preiskalo tudi o- skušalo vtihotapiti narkotika \ nike v zaporih. Nekako ječo. V enem slučaju se je posla-vseh, ki SO v preiskoval-h0 m.kemu jetniku zavoj cigaret. Iku in katere se zdravi. | vladni pečat je bil nedotaknjen, erom. Kna četrtina rabi!j^0 St. j,, odprlo zavoj, se je našle v srebrn papir zavite tablete mor-fina. V nekem drugem slučaju se je poslalo jetniku dve knjigi*Preiskovalec je zapazil na svoji mizi bel prašek. Odprl je knjigi. a ni mogel zapaziti ničesar sumljivega. Nato je razparal platnici knji ge ter našel v njih dva paketa ho to število gotovo zmanjšalo na |kojih prvi je vseboval morfin. drva minimum. Pri zdravljenju in opa „i pa heroin. Ob neki drugi prili Eovanju nad 300 slučajev sem na-]k; je prišel nekdo obiskat svojega sel le kakih .»() takih ljudi. Veči- j brata, ki je bil zaprt radi proda na teh žrtev so bile ženske, ki so janja narkotikov in ki je tudi sam trpele na gotovih kroničnih bolez- zavžival ta sredstva. Paznik je inh. Obžalovanja vredno je, da »pazil, da je imel obiskovalec n.ki obvestijo pac i jen ta. da oh prihodu v ječo rjave črevlje dobili morftn. kokain itd.jko pa jt. odšel iz nje. pa črne. To en 11 bi ne smeli ničesar ve- nm j^ zdelo čudno in preiskal . naravi zdravil. Ni treba do- čevlje jetnika. V posebno na-la se izpremeni nevrotika j pravi jenih petah je našel zavoj-«|ii:.cga na z.veih> v zavživalca |*t.k heroina, ki bi zadostoval za narkotikov. Drugi jet heroin, i, ostali pa kokain, se tiče načina, kako so se ezni navadili zavživati nar- c snovi, sem ugotovil, da je do majhno število žrtev, ki ijejo njihovo navado zdravniškim predpisom. Sedaj, ko je u-vel javi jena Harrison postava, se po« kot l»il( pri] di h >ti ............tmkl 80 zo* [celo vrsto ljubiteljev. pet izjavili, da so jih zavedli pri-j jatclji v noslanje narkotičnih tva- rin, katere se označuje z imeni kot "happy dust*-' (srečonosni prah) ali "snow" (sneg), Veliko ljudi je prišlo do prepri- j čanja. da je prodaja teh narkotičnih sredstev zdo dobičkauosna 1 kupčija. Ti ljudje so krivi, da se je pro-! klet stvo tako razširilo in povečalo. Na te ljudi pa naj bi tndi padla roka postave z največjo strogostjo. Odgovorni so za več! gorja in hudodelstev kot katera | druga vrsta hudodelcev. Ti ljudje so razposlali svoje agente mod pristaše gang. ki sto-j je na mestnih vogalih ter posedajo po biljardnih prostorih, z na-j ročilom, naj se poprijatljijo z njimi ter jih zavedejo v zavživanje, narkotikov. V sedanjih časih je prav tako običajno pustiti krožiti v družbi gansterjev dozo heroina kot je bilo v starih časnih navadno, da se je ponudilo tobak za nosljanje. To ni nikako pretiravanje, temveč dejstvo. Prizadeti interesenti so delali tako dobro, da je sedaj komaj najti v New Yorku biljard-iiieo, ki bi ne bila obenem zbirališče prijateljev omamljivih snovi. Licence za take prostore bi se moralo omejiti. Te narkotične snovi pa se je tudi prodajalo otrokom v sladkorju. Tekom svoje prakse sem prišel v stik z dečki in deklicami, starimi po 16 let, ki so priznali.Istv tem- ,la povzroči spanje da že več kot dve leti zavživajo * izgubo čuvstvovanja. Narko Dr. Lichtenstein. Da pa se razume delovanje teh narkotičnih sredstev na one, ki so jim udani. je treba izpregovoriti par besed o tem. kako izgledajo in kakšen upliv imajo na živčni sistem dotičnih. Kaj pa je narkotično sredstvo? Označi se ga lahko s tvarino, koje delovanje ob- narkotične snovi. Kako usmiljenja vredno izgledajo ti reveži! Veliko bolj hitro namreč propadejo kot pa odrasli individui. Veliko ljudi prične jemati nar- tična sredstva so heroin, morfin. kokain, opij in Jen-ši. Heroin je bel prašek grenkega okusa ter je parkrat močnejši kot pa morfin. Ponavadi se ga noslja kotična sredstva radi pomanjka- Morfin je fin bel prašek, ki se da nja spanja. Nova Harrison posta- j gnesti kot sneg ter je zelo gren-va bo pometla s tem vzrokom, j kepa okusa. Ponavadi se pa upo-Med žrtvami, ki jemljejo narkotič-!rablja za vbrizgavanje pod kožo. n« snovi iz tepa vzroka, je veliko'Kokain je bel prašek v kosmali zdravnikov in bolniških strežnic. zt'lo grenkega okusa. Ponavadi s« Zdravil sem več strežnic, ki so si vbrizgavale morfin pod kožo. — Drugi se navadijo na narkotika. da zaduše žalost in skrbi in drugi zopet, da si olajšajo velike telesne bolečine, ki nastopijo pri neozdravljivih boleznih, naprimer pri raku. Kadar se enkrat ljudje navadijo na zavživanje narkotičnih sredstev, storijo vse, da si preskrbe nove zaloge .Ni ga hudodelstva, katero bi ne storil narkotikoiu u-dan človek. Manjše prestopke se izvrši z namenom irkotikov, večje pa noslja. Opij je rjava, gumiju podobna snov, ki ima poseben, sladek duh. a je grenkega okusa. Ponavadi se ga zvije v zrna ter kadi. Glede upliva teh narkotičnih snovi se hočem omejiti pri razpravi le na živčevje. Opij povzroča povečanje duševnih sil ter vzbuja domišljijo. Človek pod uplivom opija nima zanimanja za zunanje stvari. Nobena Stvar. ne razt>urJa' dočim je j Oči ima solzne in večkrat tudi ki-domišljija prijetno razburjena, j ha. Ponavadi trpi dotičnik močne njše prestopke se J Vse skrbi in žalosti so začasno po-: bolečine v drobu ter ga mučijo še m, da se prid* dojzabljene in dotičnik se čuti zado-[številni drugi napadi. Zenice očes je pa vedno podi voljnega in srečnega. Temu sledi so razširjene in reakcija napram THE NEW HftRBQt? AT HELIGOL ftND stanje v polsnu in nato globok spanec. Oseba ima fantatistične sanje, povečini nemogoče vsebine. Narkoza ali spanje je globoko n dotičnika je težko zbuditi. Ze-tiiee v očeh so skrčene do take mere, da so videti kot majhne piči-ee. Ko preneha upliv opija, je dotičnik nemiren, zbit in nezmožen la bi koncentriral svoje nisli. Moralno čustvo je otopelo ter se čuti lotični preganjanim. Upliv kokaina je različen od o-nepa morfina. To narkotično sredstvo poveča vse duševne zmožnosti in dotičnik pridobi tudi na telesni moči. Neki človek je priznal, da je šel večkrat po 72 ur brez vsakega počitka, dokler je bil pod uplivom tega strupa. Konjem te dobe se je zgrudil ter je moral zopet vzeti prašek, da je prišel k sebi. Kavno radi tega u-pliva kokaina je veliko ljudi prijelo jemati heroin, da bi prišel zaželjeni spanec, ko bi enkrat ponehal upliv kokaina. Ta kombinacija je zelo nevarna. Ako se vzame kokain, so pohabljene vse skrbi in dotičnik ji aad vse srečen. Temu liptivu kokaina pa sledi fizična in duševna onemoglost, slabost ter glavobol .vokaiu povzroča razširjenje zc uic. Veliko ljudi je mnenja, da si vsi ljudje, udani tem narkotičnim sredstvom, suhi, oveneli in motnega pogleda. To je tako male res kot ono, da imajo vsi pijanci rdeče nosove, zabuhle obraze in zanemarjeno zunanjost. Pijanec na newyorski Bowery izgleda čisto drugače kot oni na 5. Ave. fsto velja tudi za zavživalee narkotičnih sredstev. Narkotik. ki postava po biljardnicah. ki nima nobenega posla ter je enkrat na teden v resnici primerno, izgleda drugače in ne bo tako dolgo vzdržal kot pa oni. ki živi v udobnih razmerah, ki je pošteno trikrat na dan in ki ima svoj posel ali delo. Poznal sem ljudi, ki so zavži-vali ta sredstva skozi 25 let. a so še vedno dobro izgledali. Ljudje ki zavživajo narkotična sredstva pod neugodnimi razmerami, izgledajo ponavadi slabo in zanemarjeno. Videti je. da so izgubili vse zanimanje za zunanji svet. Njih oči so medle iu misli morejo koncentrirali le na en predmet in ta je, — kako dobiti sveže blago. Simptomi na bolnikih, kadar se jim odtegne narkotika. Ako ne dobi zavživalee drog o-bičajne količine narkotičnega sredstva, kateremu je udan. se pokažejo znaki, ki so prav značilni. Prijatelja narkotik se dobi ponavadi v postelji. Ko se ga pozove, naj vstane, prične plezati po vseh štirih, se iztezavati ter zdehati. luči je počasna. Žila hitro utripa, med 100 do 140 na minuto. Bolnik ne more zaspati in pojavljajo se halucinacije. Zgoraj opisani siptomi pa se pojavljajo le pri opiju in derivatih opija. (Od opija prihajajočih snovi). Oni. ki so udani kokainu, ne kažejo teh znakov. Zavživalci kokaina hitro gube na teži. utripanje žile je hitro in mučijo jih krči. Vsled tega je jasno, da niso ti znaki tako silni kot oni pri mor-finu. ki je derivat opija. Koža za-vživaleev kokaina je .suha in oči udrte. Ljubitelji teh snovi jih spravljajo na različne načine v telo. Najbolj navaden način je nosljanje. Naslednja metoda je vbrizgavanje pod kožo. Tretja je kajenje narkotika in četrta zavživanje skozi usta. Kak upliv imajo ti različni na- Jen-ši. Kokain uporabljajo le malo in še redkejše vbrizgavanje. Črno pleme. — Prijatelji kokaina. posebno črnci, ki prihajajo iz južnih držav. Kade tudi opij ter rabijo heroin, a ne tako pogosto kot belci. Belo pleme. — Zavživajo heroin. morfin in kokain, uporabljajo vbrizgavanje pod kožo. Kade tudi opij. a ne tako pogosto kot pa Kitajci. Kar se tiče spola, prevladuje inožki v precejšni meri. Zanimivo je tudi opazovati narodnost, stan in družabno sta-1 išče prijateljev drog. Kitajci. Amerikanei in Italijani so tri narodnosti. ki so najbolj pogosto zastopane. Za njimi pa pride ame-rikanski Žid. V celi svoji praksi sem imel posla le z enim (Jrkom, ki je jemal morfin. Rusi in Nemci. ki so se priselili v zadnjem ča- eini na organicm sestav dotične- su, so zelo redko zastopani. Do-ga ? Nosljanje ima za posledico ve-j bil pa sem informacije, da se je iiko izpremembo tega organa. Najprvo je opaziti oteklino in rdečico. Nato se pojavi majhna rana. iz katere teče kri. Ta rana se '•azširi in nastane votlina, vsled katere izgubi nos prvotno obliko. Vbrizgavanje pod kožo ima ■strašne posledice. Roki in kolena izgledajo kot pokrita z majhnimi ranami, ki se pojavijo, ker si dotičnik ne i/pere mesta, kamor j" bil utaknil brizgalko. Tudi noče izgubljati časa. da bi zavihal ro- ta navada ž<* zelo razširila v Nemčiji in Angliji. Dr. Karel Habetinek umrl. Bivši predsednik najvišjega sodišča in justični minister tir. Karel Habetinek je pred kratkim u-mrl. Pokojnik je bil profesor na praški univerzi. 21. februarja 18-68. je prišel na dunajsko univerzo. 4. februarja ISTI. ga je poklical Hohemvart v svoj kabinet. 30. kave. temveč potisne iglo kar sko-1 oktobra 1871. je to ministrstvo zi obleko. odstopilo. Habetinek je postal Kajenje opija povzroča manjše član državnega sodišča. 19. no-izpremembe vy organizmu kot pa'vembra je bil imenovan za prve- poraba drugih načinov zavživa-nja. Poznal sem ljudi, ki so kadili opij skozi 2.1 let, a kljub temu ni bilo opaziti nobene izpremembe v njih organih. Večina teh ljudi je dobro rejena ter izgleda zdravo. Seveda pa je tudi v tem slučaju glavno to. v kakih razmerah živi dotični. Ljubitelj, ki ne je vsaki dan primerne količine, bo hitrejše propadel kot pa oni. ki bolj pazi nase. Jemanje narkotikov skozi usta ima slabe posledice. Ljubitelj se privadi grenkemu okusu ter neprestano hrepeni po narkotiku. Presenetljivo je, kako veliko ljudi. ki zavživajo droge na ta način. trpi na jetiki. Ako se vzame vsa navedena fakta v poštev, se pride do zaključka. da so opij in njega derivati bolj škodljivi za telo kot pa alkoholne pijače. Z tem pa ne maram zagovarjati prevelikega za-vživanja opojnih pijač. Naše otroke se uči v šolah, naj se varujejo alkohola in tobaka. Ali se pa zgodi isto glede narkotikov? Ali se svari mladino pred to kugo, ki se širi s tako presenetljivo naglico? Glede različnih plemen in naro dov sem prišel z ozirom na zavživanje narkotikqv do sledečega za ključka: Rmeno pleme (Japonci in Kitajci). — Je najbolj udano nar-kotikom. Kadijo opij in žvečijo ga podpredsednika najvišjega sodišča. Po odstopu Stremayerja je postal Habetinek 10. februarja 1. 1899. predsednik najvišjega sodišča. -Julija meseca 1904. je stopil v pokoj. Bil je tudi član go-spodske zbornice. Nemiri vsled draginje v Karta-geni. V provinci Kartageni je došlo zopet vsled draginje do nemirov. 4000 rudarjev in 10.000 kmetov in kmetic je prišlo v Kartageno in so skušali predreti žendarme-rijski kordon. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. Pred mestno hišo je množica manifestirala ter zahtevala kruha. Župan je hotel množico pomiriti. Iz Murcie so došle podobne vesti. Povsod so bili shodi. Beda v Zgornji Italiji. Prefekt v Vincenzi je imel govor, v katerem je zahteval, naj se izdajo radikalne odredbe, da bo pomagano domov vmivši se emigrantom. ki trpe največjo bedo. Samo v provinci Vicenza je 31 tisoč takšnih oseb. ki nimajo ne zaslužka ne živeža. Vlada je dala za to provinco že 200.000 lir, a to ne zadostuje. Treba je tem ljudem preskrbeti zaslužkov. Na Beneškem so skoro vsak dan demonstracije in ženske že plenijo, ker trpe lakoto. Izgube 97. peš polka. Radosieh Absalom. 9. stot., m. Rakar Ivan, 3. stot., 1890. m. (18.—31. okt. 1914.) Raudnič Josip, 9. stot., ranjen. Ravbor Ivan. 10. stot., 1879. m. (18—31. okt. 1914.) Razder Josip, 2. stot., vjet. Reje Ivan, 1. stot., iz Grahove-:ga. ranjen. Remec, 7. stot., ranjen. Renar Andrej. 7. stot., mrtev. (8.—31. dee. 1914.) Repar Ivan, 7. stot., iz Toplic, ranjen. Reven Ferdinand, 6. stot., iz Idrije, vjet. Režek Frane, 8. stot., ranjen. Ribarieh Anton, 2. stot., ranjen. Rihtar Josip, 1. stot., ranjen. Ritossa Matija, 1. stot., ranjen. Rogelja Frane, iz Temnice m., (18.—31. okt. 1914.) Roje Anton, 2. stot., ranjen. Rožanec Franc, 2. stotnija, r. ' Rožič Josip, 1. stot., ranjen. Rozin Ilektor. 2. stot., ranjen. Runin Ivan, 8. stot.. ranjen. Runko Ivan. 9. stot., ranjen. Rupnik Jakob, 5. stot., ranjen. Rutar Josip, 1. stot., ranjen. Seurek Franc, 5. stot., ranjen. Sederčie Valentin. 10. stot.. r. Selmak Anton, 1. stot., iz Trsta, ranjen. Šegulin Anton, 2. stot., 1883. m. (18.—31. okt. 1914.) Šegulin Anton, 2. stot.. ranjen. Sekelšek Andrej, 2. stot., r. Sekulič Benedikt, 2. stot., r. Sema Josip, 12. stot., ranjen. Semolich Josip, 7. stot., ranjen. Seniea Josip. 4. stot.. ranjen. Sever Anton, 3. stot., 1889., m. (8.—31. dec. 1914.) Sigoj Josip, 1. stot.. ranjen. Simčič Josip, 10. stot., iz Jel-šan. mrtev. (18—31. okt. 1914.) Sinčič Rudolf. 10. stot., m. (18. do 31. okt. 1914.) Švik Franc. 5. stot., 1882., m. (8.—31. dec. 1914.). Skabič Jakob. 12. stot., ranjen. Skarabot Franc, 2. stot.. ranjen. Skarabot Ivan, 7. stot., ranjen. Skerb Andrej, 1. stot.. ranjen. Škerl Viktr, 5. stot., ranjen. Skok Josip, 1. stot., ranjen. Škrlj Franc, 8. stot.. ranjen. Skuk Mihael. 7. stot., ranjen. Skvarča Franc, 2. stot., ranjen. Slokar Josip. 1. stot.. mrtev. (8.—31. dec. 1914.) Sokol Anton. 7. stot.. ranjen. Sršič Karel. 2. stot.. iz Trsta. r. Spacapan Anton, 8. st., ranjen. Sterle Ivan, 3. stot.. ranjen. Šibelj Alojzij. 5. stot.. iz Šma-rij, m., (18.—31. okt. 1914.) Stopar Anton, 5. stot., ranjen. Stopar Jakob. 12. stot., ranjen. Stopar Vinko, 12. stot.. ranjen. Strgar Anton. 12. stot.. ranjen. Stopar Vinko, 12. stot., ranjen. Strgar Anton. 12. stot.. ranjen. Sturm Peter, 7. stot.. ranjen. Suligoj Ivan, 2. stot.. ranjen. Svetina Franc. 5. stot.. ranjen. Tankovieh Franc. 8. stot.. in.. (18. do 31. okt. 1914.) Tavčar Aleksander. 6. stot., r. Testen Alojzij, 2. stot., ranjen. Tominc Andrej, 7. stot.. ranjen. Tomšič Ivan. 10. stot.. iz Trnovega, 1885, mrtev. (18—31. okt. 1914.). Tončeli Matija. 2. stot., ranjen. Trenta Viktor. 1. stot.. iz Šmi-hela. 1892., (8.—31. dec. 1914.) Tripar Anton, 11. stot., ranjen. Tripper Anton, 6. stot., ranjen. Trlikar Anton, 3. stot.. ranjen. Trost Jakob. 6. stot.. mrtev. (18.—31. dec. 1914.) Turk Ignac, 2. stot., vjet. Udovičič Josip. 5. stot.. mrtev. (8.—31. dee. 1914.) Ujčič Josip. 2. stot., ranjen. Umek Josip. 1. stot., iz Komna, mrtev. (18.—31. okt. 1914.) Urlih Josip. 6. stot., mrtev. (18. do 31. okt. 1914.) Uršič Alojzij. 1. stot., ranjen. Valentič Ivan. 1. stot.. ranjen. Valeutinčič Ivan, 7. st., ranjen. Vatovee Josip, 12. stot., ranjen. Velušček Franc, 5. stot., iz Tr sta. mrtev. (18.—31. okt. 1914.). Vidic Franc, 3. stot., iz Dol. Otlice, mrtev. 18.—31. okt. 1914.) Vidmar Leopold, 7. st., ranjen. Vidmar Štefan, 12. stot., iz Co la, ranjen. Vogrič Rafael, 1. stot., iz Tolmina, mrtev. (18.—31. okt. 1914.) Volarič Ludvik 1. stot., ranjen. Zadnik Franc, 1. stot., ranjen. Žagar Josip, 1. stot., ranjen. Zagorjan Jakob. 2. st., ranjen. Zakrajšek Anton, 1. stot.. r. Zavadlav Angelik. 1. stot., r. Žgavec Franc, 6. stot., iz Tolmina, 1891. m. (18—31. okt. 1914.) Žic Ivan, 1. stot., ranjen. Zidarič Anton. 7. stot., ranjen. Zidnrič Ivan, f). stot., iz Kopra, ranjen. Živec Anton, 10. stot., iz Skopega, m. (18.—31. okt. 1914.) Zlobec Evgen, 2. stot., ranjen. Zormaii Gašper. 7. stot., iz Sla-vine. mrtev. (18. do 31. okt. 1914.) Zorzin Marko, 3. stot., ranjen. Žužek Štefan. 7. stot.. ranjen. Zvab Frane, 11. stot., ranjen. Zwiefler Franc, 6. stot., ranjen. Iz seznamka izgub št. 148. z dne 24. marca 1915. Abram Alojzij, 87. pešp., 8. st., iz Blance. 1892.. mrtev. Agrež Franc, 87. pešp., 8. stot., ranjen. Andrian Jordan, 97. pešp., 10. stot.. vjet. Aničič Anton, 97. pešp., C. st., ranjen. Arnič Franc, 87. pešp., 6. stot., iz Luč, ranjen. Avgustinčič Avgust, 87. pešp., 6. stot.. iz Beizeljskega, ranjen. Ažman Peter, 87. pešp., 4. stot., ranjen. Babic Alojzij. 87. pešp., 1. st., ranjen. Baje Alojzij. 97. pešp., b\ stot., Bukovje, ranjen. Baljavec Peter, 97. pešp., 4. st., ranjen. Barbarič Anton. 97. pešp., 4. st. ranjen. Basanič Anton, 97. pešp., 1. st., ranjen. Batatelj Franc, 97. pešp., 10. stot. Kam je. 1893. vjet. Bavčar Andrej. 97. pešp., 10. stot., Cerniee, 1893, vjet. Bažak Ivan, 87. pešp., 6. stot., ranjen. Benčič Ivan. 97. pešp., 10. stot., iz Kopra. vjet. Berce Andrej, 97. pešp., 10. st,. Pornberg, vjet. Bernobuh Ivan, 97. pešp., 10. stot., ranjen. Bisjak Anton, 97. pešp., 10. st. Fara, 1893, vjet. Bizjak Leopold, 97. pešp., 9. stot., ranjen. Blažič Franc, 87. pešp., 6. stot., ranjen. Brajnik Peter. 97. pešp., 9. st., iz Gorice. 1889.. vjet. Brat ina Rudolf, 97. pešp., 10. stot., vjet. Bratovič Ivan, 97. pešp., 10. st., Orsera, 1893, vjet. Brečevič Peter. 97. pešp., 9. st., mrtev. Brejae Alojzij. 87. pešp., G. st., mrtev. Bressan Marij. 97. pešp., 10. st., vjet. Breznik Lenard, 87. pešp., 5. stot, ranjen. Brie Frane, 97. pešp.. 10. stot., Grahovo, 1891, vjet. ^ - ■■ Dr. Denburg in nemško časopisje. Amsterdam, Holandsko, 2. maja. — Nemško časopisje se je zelo razburilo vsled izjav dr. Denbur-ba v Združenih državah, ki se tičejo pogojev, pod katerimi bi sklenila Nemčija mir. Posebno o-gorčenje vlada glede izjav I)en-burga, tičočih se Belgije in nemških kolonij. Berlinska "Post" označuje izjave "kot dober dokaz politične norosti ki konečno dokazuje nezmožnost Dernburga v ulogi državnika". — "Deutsche Tages-zcitung" dvomi, da so prišle te izjave iz ust tir. Dernburga ter poživlja slednjega, naj objavi popravek. Konečno pravi, da bo dobila nemška vlada natančna pojasnila glede te zadeve. Kako se je ravnalo z Amerikan-cem. S parnikom "Philadelphia" je prišel včeraj v New York natura-liziraui Amerikanec Henry Bei-gel. ki je bil v Angliji dvakrat a-retiran radi vohunstva ter se nahajal v samotnem zaporu v Londonu. Beigel je izpovedal, da se ga je konečno prevedlo v Liverpool ter deportiralo. Beigel pravi, da je po rodu Alzačan ter da stanuje že dolgo vrsto let v Združenih državah. Ko je izbruhnila vojna, je šel v London po naročilu svoje tvrdke ter dobil več naročil za zaveznike. V decembru se ga je naenkrat prijelo. Tri mesece je bil popolnoma ločen od ostalega sveta. Zaplemba živil. Berlin, Nemčija. 2. maja. — Nemška uprava na Ruskom Poljskem je izdala povelje, da naj se zapleni v onem ruskem ozemlju, ki je v nemških rokah, vse žito. Vsak prebivalec bo dobil do prihodnje žetve samo 55 funtov žita. Upanje za Franka. Atlanta, Ga., 2. maja. — Pomi-lostilna oblast bo najbrž sprejela prošnjo Franka za pomiloščenje. GtiAS NAHODA. 3. MAI A. 1M5. SF Jugislovanska -B Katol. Jedneta H Ink orpori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57,Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOIŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, BL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ACSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHIjAR. 308—6. St., Rock Springs, Wyo. 0. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAJTEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". dekleta so rekla tako. — Star sem raska grozno trpela, in da je Trobil komaj dvajset let, Paraska je fim vedno bolj pil. Z menoj se je bila pa mogoče se nekoliko mlaj- pa nekaj drugega zgodilo. Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. j Uredništvo O. N. Greh dedka Martina« I. N. Potapenko. — Za G. X. priredil J. T. — Očka. povej, zakaj plavajo! oblaki mimo meseca? — Poglej vendar. — Neprestano plavajo.) mesec pa nepremično stoji. — Zakaj. dedek? — je vprašal oseinlet-J ni \ aska svojega starega očeta Martina. — Nepremično ga je I gledal s svojimi malimi očmi in se št- tesuejši> zavil v njegov ko-1 žuli. — Ti si pa res učenjak. — Kdo ti je povedal, da stoji nk*sec na miru? — Saj ne stoji, ampak pla-l va po nebu. — Sedaj je tam. z ju-j traj bo pa čisto na drugi strani | neba. — (Mtam bo šel pa spat. Vaška je za trenutek utihnil in premišljeval, potem pa vprašal : — Ali jr daleč oadla jc tako ne srečno, da se je vnel eter, ki je bil v neki posedi. Več kakor 40 po-tovaleev je bilo poškodovanih. med njimi 13 težko; dva sta na službo. — In slišal sem, da je Pa- potu £ bolnišnico umrla.__ Sežiganje mrtvecev v vojni. Ogroževanje zdravstvenih razmer, izhajajoče z bojišč, ne ostaja vedno omejeno na boj"šča. O tem dejstvu nas poučuje na primer re-suiea. da so po sedanski bitki opazovali razsežno uničenje rib v Belgiji, kar so povzročile neštevil-ne mrhovine konj, ki so plav&Ie po reki Mozi in ki so razširjale po njej strupeno gnilobo. Vsako armada sc gotovo zelo dobro zaveda, da mora iti ena njenih prvih skrbi, tla se prepreči prenos nalezljivih bolezni na bojišču. Službeni predpisi, kakor vojni zdravstveni red itd. vsebujejo odredbe in navodila, kako je treba odstraniti in napraviti neškodljiva mrtva trupla ljudi in konj in razne odpadke. Ali to je vse mogoče v današnjih, tako velikanskih armadah in ob ogromnih žrtvah modernih bitk ,je pač veliko vprašanje. V vojnozdravstvenem oziru je pač najvažnejše, uničiti trupla padlih vojakov. Kakor so narodi sami različni, tako različen je tudi pri njih način pogreba. Kdor je posetil draždansko razstavo 1. 1911., se še spominja "stolpa molka", zgradbe za mrtvece, kamor polagajo Perzi svoje mrliče, namreč pod milim nebom, da bi ptiči kot nebeški seli tudi mrtve ostanke odnesli bliže domovine . . . Kdor je zasledoval rusko-japon-sko vojno, mu je znana navada, da se padlim vojakom nabožnega japonskega naroda odreže jabolko in nekaj las, da jih pošljejo v domovino. Za kulturne narode sta sedaj dve možnosti: pokop, sežig ali pa spojitev obeh načinov. V velikih bitkah z velikanskimi izgubami, pri obleganjih, pri težavnem in neprimernem o-zemlju, kjer bi bilo pokopa vanje mrtvecev tako otežkočeno, da ne bi se časa in moči, ki bi jih bilo treba za to. izgubljalo v daleč preveliki meri. se ne more niti pomisliti na pokopavanje mrtvecev. Ni še pozabljeno, da so v Metzu in v okolici, posebno tam, kjer je taborila Bazainova armada v nem-ško-franeoski vojni, vladale strašne zdravstvene razmere. V starih vojnih poročilih se čita, kako so nahajali mrtva orjaška trupla napol zakopana v gnojiščih, in nič manj ni znano dejstvo, da je bilo po bitki 16. avgusta samo v okraju Gorze le deloma pokritih z zemljo 14.000 vojaških trupel, vse ga skupaj na vsem bojišču pa gotovo do 30.000. V nekaterih okrajih se ni mogla zajemati voda iz prav nobenega vodnjaka in umrljivost je silno rastla. Te številke in ta dejstva pač ne govore za to. da bi bilo pokopavanje najboljši čin pogreba v vojni. Ostaja torej še sežiganje trupel. Običaji starega veka. sežiganja mrtvecev pri Grkih in Trojancih, gromada Gotov, smrtna ladja Vikingov in nordijskih junakov, vse to je znano vsakemu izobražencu. Iz vojne zgodovine pa se nekoliko manj znani nekateri dogodki, kakor na primer, da so na Španskem pri Tarragoni od 18. majnika pa do 30. junija sežgali 6000 do 6500 padlih, ali da so na Ruskem po Napoleonovem umiku sežgali mrtva trupla padlih Francozov. Po bitki pri Parizu 30. marca leta 1814. so zaradi naenkrat nastale vročine odpravili vse mrliče v Montfaucon in so jih tamkaj sežgali na železnih in kamnitih ra-žnjih. Bilo jih je 4000. Leta 1892. je izvedel general Dodds v Daho-meji sistematično sežiganje mrli-čev z vso energijo. V nedavni balkanski vojni so sežgali Srbi po bitki pri Kumanovem mrliče s po močjo petroleja. Sežiganje mrli-čev v vojni je dovoljeno v raznih kulturnih ,državah ; v Nemčiji kot izjema, na Japonskem pa je obli-gatorično. Kakor je umljivo, se je tehnika sežiganja mrličev lotila tudi vprašanja zgradbe vojnih peči za sežiganje mrtvecev. Prototip za to predstavlja Sieinen-sova peč, ki obstoji iz jame za o-genj, ražnja iz železnih palic in na njem naloženega kamenja, ki se v eni uri segreje, da žari. Tekom sedanje vojne še ni bilo avtentičnega poročila, bi bi bilo vedelo povedati, da sežigajo padle vojake. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANPT ST. NEW YORK, N. T. Kuhanje žganja v Bukovini. Iz Črnovic poročajo: Vsled veli kih zalog krompirja v Bukovini je 23 poljedelskih izdelovalnie žganja zopet pričelo z obratom, ki ga so za časa invazije Rusov ustavile. Rusi so pri svoji zadnji invaziji v Bukovino razdrli deset zganjam, 26 pa zelo poškodovali. MOLITVENIH: Marija Varhinja j—.60 Marija Kraljica »—.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za dalo, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški ,—.40 POUČNE KH7I1S: Abecednik slovenski, v.jan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 An gleško-slo venski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina -—.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —,5C Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del * —.45 Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Neziščina brez učitelja, 1. ss 2. del po i—.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $1.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. »—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija •—.20 Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. ^.20 Cigan ova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 vezano Krištof Kolumb $3.00 —.20 Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? -Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril , Lepa Vida (Cankar) —.801 Maksimilijan I. .—.201 Marija, hči polkova —,20| Mati, 8ocijalen roman. $1.001 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji —.70 Miklova Zala —.351 Mirko Pošten jakoviS —.20 Na divjem zapadli, vez. —.60 NTa indijskih otokih —.30 Najdeneek —.20 Na jutrovem —.35 Na krivih potih —^30 1 Na različnih potih —.20 Narodne pripovestf, 1, 2. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20 Va valovih južnega morja —.15 .Vesrečnica —25 Nezgodan a Palavann —.20 Nikolaj Zrinski —.20 0 jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci $1.00 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Pariški zlatar —.25 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Sreeolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —20 Sanjska knjiga, velika —>30 Slovenski saljivec —.35 štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevica Rudolfa —.73 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. z v. Maron, krščanski deček —J2S 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —v25 8. z v. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. z v. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —2.5 19. zv. Mlada mornarja —.39 TALIJA: Zbirka gredaliških iger. Grof Radecky —.20 Brat sokol •—.25 Hedvika, banditova nevesta —.20 Cigani —.40 Hirlanda, —.20 Dobro došli —.20 Hildegarda —.20 Doktor Hribar —.a0 Hlapec Jernej —.60 Dve tašči —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. Pri puščavnikn »—.20 zvezek po «—.20 Putifarka f—.26 Ilustrovani vodnik po Go- Raztresenca —.30 renjskem —.20 Starinarica —.20 Izlet v Carigrad —.20 V medenih dneh »-J0 Ivan Resnicoljub —.20 Zupanova Micka —.30 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobruio —.20 —.20 BAZGLEDNICE: Jaromil —.20 Newyorske, s cvetlicami, Jeruzalemski romar —.45 bumoristične, božične, no- Kristusovo življenje in smrt voletne in velikonočne, Opomba: Naročilom je prflož to vin i, poštni nakaznici, ali pofetn cenah ie vračunana, komad po —.03 ducat po • I iti denarno vrednost, bodisi t go-ih znamkah. Poitaina je pri O^ NARODA. -3. MAJA, 1915. jqi fCLOVCNSKA llQfl! m m l— IZVRŠEVALN1 ODBOB: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Tajniki: Edward Kalish, 6119 SC. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trošl, 3U3 W. Central Park, New York, N. T. Mm Jaccr, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr Jobn Jasrru. Vsaka vplačana svuta bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige. da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še nima. Za vsa nadaljua pojasnila tičoea se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio POZOR! Pravila Slovenske Lipe bomo začeli razpošiljati tekoči teden. — l)elo je bilo nekoliko zastalo, ker nismo dobili pravočasno odgovora od vseh delegatov. — Tajniki podružnic naj nam sporoee, koliko iz tiso v potrebujejo. Uredništvo. *u sna S svoj dila griče, da In zvonovi-pojo... pojo.,, Spisal Josip Stariha. Proti jutru je bilo. Zavzdihnila je zemlja naokoli in so sunkoma zdramila iz težkega večmesečne-vojira sunkom je zbu-se sklonili drugi k drugemu, si pogledali v oči in se začudili, kako je mogoče, da jim je nekdo odnesel med spanjem belo zimsko kučmo, ki so si jt> nadeli, k<» j«- pozno pod jesen završala prva ledena sapa čez visoke grebene... iu topel dih pilijo od juga, veje po dolini, ob potoku in studfucu prasketa in šumi. kakor da stopa težka noga po krhkem steklu in ga drobi. Prasketanje se izgublja v daljavi, odmeva od druge strani, od tretje, zemlja se'umiva, se češe in si sna-zi t*r pripravlja »areno obleko za veliki praznik svojega vstajenja. \ al<-ki ne pomišljajo več, v kolo s«* zavrte, zapojo pesem že davno pogrešano, t«žko pričakovano. Začudene se ozro po njih jelše ob bregovih s svojimi drobnimi na-penjajočimi očesci, veselo stresajo svoje kožuščke na napihnjene mačice starih, nizko se klanjajo-čih vrb. da pada in siplje nanje droben zlat dežek iz zlatega oblaka. Izpod nizkih brežiu zatrobijo prve trobeutice, med grmov-jem zazvoni; zvončki o<1 juga odnekod prihaja, rahlo si- ziblje vzduh. kakor bi ga premikali milijoni lahkih ptičjih kril, plujoeih pod sivkastimi, zla-toobrobljenimi oblaki, kakor bi se bližali tropi pisanih metuljev in iskali, kam da posedejo... 1/. oblakov se siplje zlato po o-kolici, se vali dalje kakor vele-tok, bezeg za plotom si mane oči, ščinkovee na vrtu poje veselo ale-lujo. I/, stolpov s«' glase zvonovi in d rami j o ter kličejo k vstajenju. (Jlave se dvigajo kvišku, prsi se širijo in noge so lahke kakor vrtalka... Vse kakor nekdaj, kakor v davnih prošlih časih... kakor bi se ne zgodilo nič posebnega v tem času, odkar je zaspala zemlja, pa do sedaj, ko se je nanovo prebudila. Nič posebnega, nič čudnega in nič nevsakdanjega... Kam se je vse poizgubilo, kar se je zgodilo žalostnega?... Zemlja je popila morje krvi, a reke in potoki, iz nje izvirajoči, so čisti kakor ribje oko... dan iu noč je vhajala vanjo smrt skozi duri in vrata, skozi okna in skozi vsako razo, a iz teh neskončnih smrtnih dvoran pluje življenje in smrti ni nikjer in nikjer žalosti... Smrti ni, kjer kipi pomlad, žalosti ni, kjer je razumevanje pomladi. Iz smrti vstajenje, v vstajenju novo življenje in daleč zadaj bridkost in trpljenje. In zato so cisti studenci iu potoki in reke, zato se ne pretaka po njih strugah kri iu bb^^^Aft fljik povwjH flttrt, Večeri se, solnce je zašlo za za-padne gore, velik zlatordeč kolobar še blešči nad vrhovi. Viški še skoro golili dreves silijo visoko proti nebu, veje se iztezajo kvišku kakor izpite in izmučene delavske roke. Visoko gori na konec mladike je sedel kos, njegov vo-ščenorumeni kljun se sveti odda-leč, njegova pesem se izliva iz ozkega grla kakor žuboreči potok, tla se hrepeneče ozirajo tja gori človeške oči, da se koprneče nastavljajo ušesa. Še nikdar ni pel tako čudovito mehko, tako čudovito čisto in v srce segajoče kakor poje nocoj . . . Počasi ugaša večerna zarja na zahodu, visoko guri zablešči prva zvezda ... po-■ mladcu večer pada na pojočo j zemljo. . . | Nekaj se giblje na prostoru ' pred vaško cerkvijo, se gnete o-koli lipe. Po glavni cesti in po stranskih potih prihajajo ljudje j drug za drugim, iz doline na-| vzgor, z gore navzdol. Ni mladih ' mož letos med njimi, večinoma so sključeni starci in otroci, a toliko več je žensk, mlajših in starejših. I Toda danes ne šumi in ne vrši ka-I kor je šumelo in vršalo še lansko leto, starcem se ne ljubi govoriti, otroci gledajo plašno in se stiskajo k materam, a ženske se pogovarjajo tiho, skoro šepetajoče. Nekaj leži med vsemi... ni jih človeških sil, ki bi odvalile ta težak kamen od njih ječečih in tesnih prsi. .. Pod lipo se giblje kakor v mravljišču, v zvoniku zazvoni veselo, kakor v nekdanjih časih, stari cerkovnik potrkava in z njim dva strežnika. Le tako, le tako... le še, da se pregluši žalost, da se dvignejo misli od prahu. .. le še, mlada prijatelja, naj vama ne omagajo roke. da tam spodaj ne omagajo srca... le še... tako... In zvonovi pojo... pojo .. Pred oltar stopi župnik, dolgi zlatopretkani pluvial mu sega skoro do tal. nekaj nepojmljivega plove okoli njegove sive glave, praznični mir visi na njegovem čelu. Njegovo oko se za hipec zamisli po zbrani množici, roke od-proknjigo in njegov glas zazveni po božjem hramu: "(^uadraginta aunos proximus fui in deserto generationi huic..." 'Štirideset let sem bil v puščavi najbližji temu rodu...) Zganejo se v tem hipu njegove misli, prej še* tako omahljive, iu se utrdijo. "O Bog, štirideset let si vodil svoje ljudstvo... tudi teh svojih ne zapustiš v času njihovih bridkosti in jih popelješ iz teh. grozot v svetlobo..." In poln zaupanja jc njegov glas — poln svetlobe božji hram... Dvignejo se bandera, zatrepeče v lučih srebro in zlato, zvončki cvonekljajo, pevci sa|>ojo "Odprt je grob in kamen proč", Ijud-stY2 pritegne ^ ble&čečo monštraneo nad župnikovo sivo glavo se ziblje nebo... procesija se počasi pomika iz cerkve, zavije okoli lipe, se vije po vasi mimo razsvetljenih nizkih oken, mimo čisto pometenih pragov, tja ven po ozki poti ob zeleno poganjajo-čih žitnih njivah, ob travnikih, k novemu življenju vstajajočih___ Mrak se spušča vedno nižje, zvonovi polnijo dolino, njih glasovi segajo do tretje vasi. se mešajo s sosednjimi in se izlivajo v eno samo veliko pesem, pesem odrešenja. .. •'Otroci so, ki nosijo danes nebo". pošepne Malikova Hauea svoji sosedi Metki Novakovi. Metka jo pogleda od strani — razume jo. "I-ani ga je nosil Francelj. llanca." llanca prikima. "liog ve. kje je sedaj.*" vpraša Metka. "Ali nič ne piše!" IIaiu-a se strese. "Ne govoriva o njem s«-daj... v tem trenutku ... ampak težko mi je vseeno. Metka." "Še se vrne, llanca___ zaupaj..." Zvončki zvončkljajo, procesija se obrne... "Kdo nosi Kristusa?" vpraša Mejakovka Tinčkovko. "Ne razločujem prav, oči so mi nekam opešale zadnje čase... " "Izjokala si jih je", si misli Tinčkovka, a glasno pravi: "I kdo?... Menda bo Razbor-šekov.. . ne poda se mu tako, kakor se je tvojemu Tonetu... Oj, ta je hodil kakor kralj... kakor kralj... prav kakor župnik... in sedaj. . . sedaj..." Mejakovka stisne usta in" pogleda v tla. Debela solza ji za blešči v očesu, se utrne in pade v prah, težka in svetla, kakor bi padla zvezda. .. Tonetove roke, ki so lansko leto 'nosile Izveličarja, trolme v daljni ruski zemlji... njegovi štirje otroci se zaman ozirajo in ga iščejo po kotih, po hlevih, po dvorišču in po vrtu in njivah... In tudi drugih je vmes med množico, ki vprašujejo, a ne dobe odgovora, ki vidijo med navzočimi tudi one. ki jih ni. tudi one, ki jih nikdar več ne bo... nikdar več. Župnik stopa počasi, pesmi s** glasijo. zvonovi bučijo, v hladnem vetriču plapolajo bandera... odilaleč se že zopet zasveti cerkev... vrata so odprta na stežaj... Ljudstvo kleči na tleh, nizko so sklonjene glave... Po cerkvi se razlegne župuikov tresoči glas: "Te De um laudamus. .. " Orgle bučijo... kvišku se dviga kadilo... Ob odprtem božjem grobu stojita angela, njiju bela obleka se sveti, svetita se jasna otroška obraza... njiju trobenti bučita: "In tako vstanejo enkrat tudi oni, ki j rti danes zastonj iščejo vaše oči . . . zatorej glave kvišku ... in aleluja!" Ljudstvo se siplje mimo... se križa... in vre proti izhodu. Mir je legel na zemljo... mir in uteha lega na srca. .. Duhovniki v vojni. Londonski "Daily Chronicle" je priobčil poročilo F. Gibl'esa o duhovnikih, ki se vojskujejo v angleški in francoski armadi. Pisatelj pripoveduje najprej, da morajo na Francoskem duhovniki ravno tako služiti pri vojakih kakor drugi ljudje, na Angleškem pa da se je mnogo duhovnikov prostovoljno oglasilo. Potem piše; Vsi duhovniki so se popolnoma prilagodili strogi vojaški disciplini in izpolnjujejo častno svoje dolžnosti v strelskih jarkih. V francoski armadi služi kakih 20 tisoč -duhovnikov kot navadni vojaki, poleg njih pa so pri armadi še duhovniki, ki opravljajo le du-hovska opravila ali pa strežejo v bolnicah. Ko je pri nas (na Angleškem) zadonel poziv "kraj in domovina potrebujeta vojakov", se je oglasilo mnogo duhovnikov za sprejem v armado. Kakor mi zatrjujejo oficirji, so duhovniki izredno vestni v izpolnjevanju svojih dolžnosti in disciplinirani ter se odlikujejo v bojih po posebni hrabrosti. Toda vzrok, ki navaja na tako hrabro ponašanje, ni morda krvoločnost ali veselje do boja; vsi imajo trdno npanje, da nastane po tej strašni vojni za vse narode brez izjeme lepša in srečnejša doba m figajoj da če jih zadene smrt. jih čaka večno izve-i ličanje. Francoski vojaki niso v začetku za svoje duliovske tovariše imeli simpatij. A njihovi predsodki so se kmalu umaknili spoznanju, da duhovniki v vojaški uniformi svojo dolžnost odlično izpolnjujejo in se ne branijo nobenega dela. Vedno so veseli, vedno brez strahu in dajo s svojo hrabrostjo dober vzgled drugim. Vsi jih imajo radi. tovariši in oficirji. Ni ga skoro dneva na fronti. da bi kak francoski ali angleški duhovnik-vojak ne bil pohvalno omenjen v dnevnem povelju. Korporal Alfonz Delabre duhovnik škofije Puy iu infanterist Anton Mislane duhovnik škofije Clermont sta -e posebno odlikovala v bitki pri Soinssons. Dasi j sta bila oba ranjena, sta ponesla ves francoskih iu nemških ranjen-j cev iz ognja in jih dva dni ponoči in podnevi oskrbovala, dokler nI, prišla saniletua patrulja. Oba >ta i predlagana za »tnA ea^tu*- legije, j Tako je bilo pov<-dano v du»-vnem povelju X. armade. I>an pozneje pa je dal angleški general razglasiti v dnevnem povelju: "Vojaki G. Deedsodle. II. G. Robertson in G. J. Poudelton. vsi trije duhovniki v Londonu, so se posebno odlikovali pri napadu na sovražnika in so svoje umikajoče se tovariše pripravili do tega, da so šli zopet v ogenj. Vsi trije so predlagani za svetinjo kraljice Viktorije." Še zanimivejše je, kar se je dognalo o junaštvu duhovnika J. Brecklewood, ki je navaden duhovnik —skega polka in je bil sedaj imenovan za viteza reda kraljice Viktorije. Brecklewood, ki je navaden duhovnik s kmetov, je imel navado, da je tudi med najhujšim streljanjem na ves glas prepeval psalme in je s tem vojake navdal s tako hrabrostjo, da se niso ustrašili nobene nevarnosti. Nekega jutra je njegova kom-panija dobila ukaz, da vzdrži važno, a nevarno pozicijo -blizu nemških utrdb. To pozicijo je donii-nirala nemška artilerija. Kompa-niji se jc posrečilo, da je odbila vse napade in ves dan vzdržala svojo pozicijo. Toda zvečer so bili pri življenju samo še trije vojaki, med njimi omenjeni duhovnik. Nemci so bili mnenja, da so vsi vojaki ubiti in jso prišli bližje. Brecklewood iu njegova tovariša so legli na trebuhe in se niso ganili. V zadnjem trenutku mi na duhovnikovo znamenje vstali iu streljali, a duhovnik je zadet od več krogelj padel mrtev vznak. Kmalu potem je prišel njegov regiment in je zasedel dotično važno pozicijo, ki so mu jo ohranili trije vojaki. NA&I ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino a "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse drug« v našo stroko spadajoče posle: Jenny I i nd. Ark. ln okolicam Michael Clrar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: John Debevc ln A. J Terbovc. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Feter Cuiig, J. M. Bojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis Co-steUo (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftlch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, DL: Jernej B. Verblč, 636 Aurora Ave. Oglesby, DL: Math. Hrlbernlk. Depue, DL: Dan. Badovi-- * Chicago, DL: Frank J nr.,_____ La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurlch, John Zaletel ln Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Petkovšek 1l Math. Ogrln. So. Chicago, DL: Frank Čeme tu Rudolf Požek. Springfield, IIL: Matija Barborlč Frentenae, Kana. In okolica: Frank Kerne. Mulbery, Kana. la skeilea: Martin Koa. Calumet, Mich. In ekaUea: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joeepb GlastC. Manlsttqtae. Mieh. In duties: B Kotxian. So. Baa«* Mich, la efcott«: M D Likovie. 4mrmrm. Mina.; Jnrfo Vneln« Chkhola, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Sj, Mina, h okolica: Ivan Goufte, M. L. Kapoch, J os. J. Peshel In Louie M. Perufiek. Eveleth. Min.: Jurfj Kotne. Wild mam. ki okolica: L. Voooi HDbMng, Mino.: Ivan Poufie. Geo. Maurtm. Frank Hrovatlch. Mike Grabrian. &rc*qr Zobec, 2 Math. Urteh. 340» N. 5th Ave. Brooklyn. N. I.: Alojzij ČeSarek la Leo Štrukelj Little Fans, N. I.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J MarlnOč, Chaa. Karlinger In Jakob O. okolica: Alois Ba Bridgeport. O.: Frank Hočevar. CoOinwood. O.: Math. Slapnlk. Lamia. Ohio in ekofica: John Kan 1735 E. 33. St. Youngsten. O.: Ant. KlkelJ. City, Oreg.: M. Justin. Pa. In okolica: M. Kla rich. Pa: Louls Hribar. Pa.: Ivan ^erm. B>Mt«iBt, Pa.: Rudolf PleterSek. Pa. in okolks: John a.: Ivan Pajk. Pa.: Anton Jetina. la.: John Kokllek. iscem služkinjo za pomoč v kuhinji. Plača od do na mesec. Katero veseli, naj se oglasi na naslov: Louis Slack, Box 972. Leadville, Colo. _(17-5) Kje j,- .lusip 1 JAT I ŠT A. podo-mače Hlaško iz >IaI<- Bunkovce št. .' Poročati mn imam nekaj važnega, zato naj se mi oglasi. Frank Stefančič. Box 34. Reitz. Pa. •lav Palflt «ar Dragutln Slarie. k»in: John Proator l: Kari Zalar tn Fr Frank Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc. Meadow lanh, Pa.: Georg Scholta Moon Run. Pa. In okolica: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk ignas Magister, Z. Jakfie In U. B. Ja coblch. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. PaplS. West Newton. Pa. in okolica: Joolp Jovan. Wiliock, Pa.: Frank Seme ln Josepb -*eterneL Toele. Utah: Anton PalClfl. Winterquarters, Utah: Louls Bla- «ich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Bavensdale, Wash.: Jakob Rom «k Davis, W. Ta. In okolica: John Bro- •ich. Thomas, W. Yt. In okoUca: Frank Kočij an. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Tezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, lohn Vodovnik ln Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepich In Heron i m Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok In Louis LončarIC. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Qtalich. Wyo.: Joslp Motoh. FARME. Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk. Chippeva in Tavlor okrajih. Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmar-ke naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih. A. H. SKUBIC c.jof Joka S. Owen Urber Co. Sheldom, Wis. HARMON! MU«, kar h» u4 4 WO| V «*H PMIB l£ ■ J r •»»- tO. V fevrtTM > — ■!>! kakor tm (mit temmk* lflT JOHN WENZEL L d. It, Olareland. Ohio. Evropsko zdravljenje v Ameriki. Ali trpite na kroni«*ixlh boleznih pljuč. 2elodt"a. jeter, čreves. kr\ > ali iivcev? Naii zavtdi za zdravljenje kro-Qi«"-ti!b Menii so oprt-mijeni z vsemi tn>»le*mioii elekrrit-nimi pri-pnivamL Tu«ii z>lravljenje z ra dijem in krvnim serum--m. k< ■' a jc najti k» v velikih evropski t «ana»t.rijlh. Kiijl&e « ama«"t-ura.iev in ca«"-im>ir »Iravljt-nja za.~t.-tj Pt~.,.:e inH» in rs^fiiT na? Dr. L. E. SKCELSim 90S Prruial EI746 EacKd A nw. Cietiai Ou> ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako so ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na ših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. I. (Ta ponudba ogasne 31. decembra 1915.) Za en dolar dobite dnevnik 4'Glas Naroda'1 SKOZI ŠTIRI MESECE. "'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije Evropska zdravila v Ameriki. Veliko naiih Ijndij je ozdravelo od dolgoletnih bolezni po sasln* fi teli zdravil ki jih vedno im-Dortlra Dom. Lekarna. Tndi v tem vojnem časa prihajalo zdravila semkaj. Pomoč za vsakega. Ako trpite na kaki bolezni, kakor: revmatizem. trganje, hodenje, ohromljenje. imate težk« in trudne roke in nope, slab želodec, slabo prebavo, neredno potreba, tbs v prsih bode in boli: ledične. mehume. spolne (tajne) bolezni, zjruba moške moči. ali kaka druga bolezen, potem pišite na na« ali pa pridite osebno k nam v Manufacture Bldp R. 31. da vas nas zdravnik osebno preišče, da vam pove kako je z vami in kaj je treba, da pridete zopet k zdravju, kar mi nič ne računamo. Za mali denar vas bomo zopet ozdraveli. Dalje imamo im-portirane Pomade zoper izpadanja in rast las. To-nike zoper prah in sive lase, patentirana zdravila zoper krof, itd. Ako potrebujete pomoč pišite na na« še danes, da vam pomagramo. Za svet nič ne računamo. Vsa pisma naslovite na poštni naslov: Don. Lekana Dept. 10,1 P. O. B« 819 Milwaukee, Wi». PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI priporoči se vsem Slovenskim tam* bnrmSkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovaimi se izdelujejo tambure po a^jnorojiMi aut«. «k asihaftih J. črtih. Okraieae so s biseri im vsakovrstnimi roiaml. Velika z sloga vsakovrstnih goda) in najboljSik mofonov ter finih ■loveuskih ploič L t. d. Veliki ilostrova-ni cenik s ilifapi potijo« vsakem s sorten). Ivan Benfič 4M4 tL CUr Aia. OUo, EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND T STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in tiaje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevali. Rojakom, lei ž<-le dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne iuformaeije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obruite zuu(»no na lijt-vra, kjer l«>ste točuo iu soiiistaa itd., ne kupite prej nikjer, ds tudi mene zacene vprašate. Upralani« '•i itane le 2c. pa si bode te pri branili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. PiSite poaj. IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328. V, Dr. Josip V. Grahek. L EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vae bolezni moške, ženske in otročje. •41 East Ohio St.. f Alleghany] N. S. Plttibarf. Pa. 'jtfaaproti 'flotaloTPSTllnca — Kar itev. 1. 2. I in 4 tozUo naravno do moie hiše Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. zalogi največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........»1.00 galon I Iwes............65—70c. galon Katawba........75—80c. galon ( Rudeče..........55—60c. galon Navedene cene veljajo za naročila od *5 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunah. Vina so popolnoma naravna za kar tudi Jamčim. Vzalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROZENKO in TROPINOVEC. Naročila se izvrže samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. • ¥ t t f f f t w w w T f t t T I > ► GLAS NARODA, 3. MAJA, li'l."». \ T. 8. F IN Ž G AR. I Prerokovana. i____________ (Konec.) "Zadnji čas, Jernej, imaš vsaj dediča," se je potegnila .Janča-riea za ženo, ki si je neprenehoma brisala solze in izpod rute skrivnostno pritrdila Jančarici. "Poglej — poglej — juhu —" je pokazal Jernej, ko se je izpred Maninega domka snovala procesija otrok za možem. "Saj se mji rekel, naj bo doma. ali kar tišči," se je zagovarjal tovarniški delavec Manin in je zardel. Možje so vstopili vštric in šli pred ženami in otroki. Voz s fanti je pridrdral po cesti. Medenina na opremi težke leobile je zvenčkala. Nekdo je vihtel klobuk in klical: "Stran! Dra-gonci gredo!" Mana j«' potegnila otroke s ceste, iz kolesnice je brizgnila rjava voda in jih oškropila. Prišli so do obcestne krčme. Mlinarjev je stal na cesti sredi fantov iu točil in pocejal. "Pojdimo!" jih je nagovoril Jernej. "Zamudite!" "Naj, smrti še nihče ni zamudil!" je trdil Mlinarjev in izpil. Pustili so jih in šli dalje. Ciin bliže so bili postaji, tem večje trume so dohajali. Pri obcestnih hišah so stale stare ženice in si brisale oči in gledale po cesti za trumami, ki so vrvele kakor omotične dalje. Deset minut so imeli še do postaje, pa so že slišali šum in vzklike in petje množice. "Ali je ves svet znorel?" je pomislil Jančar, izreči si pa misli ni upal. — Prav blizu postaje so došli samotnega fanta. "Bog ve, s katerega hriba se je ta utrgal," je vprašal glasno Jernej trdo za njegovim hrbtom. Fant se je ozrl in odgovoril: "S tistega, ki daje cesarju vsaj takih vojakov kot dolina." "No, če ni boljših, bomo tepeni," je pozabavljal Jernej, ki je velikega hribovca pogledal oil spodaj v obraz. "Večkrat st«' dolinci bežali pred nami, kot mi pred vami." "Saj res ne boš za tek. ko ti že pri tridesetih drsa poje." "Tiho!" je zavpil hribovec in stopil hitreje. Jančar je zaostal in se mu pridružil. "Kaj bi se jezil, saj ga vidiš." Pomežiknil je proti Jerneju in fantu hotel dopovedati, da je Jernej pijan. Na kolodvoru in pred njim se je trlo ljudstva. Voz pri vozu se je vrstil: z zelenimi plahtami odeti konji so razbijali ob tla, zamahavali z glavami po nadležnih muhah, da je pokala ograja, kamor so jih bili privezali. Ljudje so se gnetli in prerivali brez reda semintja. Skupine prijateljev in znancev so si segale v roke, možje so pozabljali žen in otrok in se vmešavali med fante. Pijan možakar, sivih brk. se je prerival med množico, krilil 7 rokami in kričal: | "Fantje, nič se ne bojte Srba! Kaj bo Srb? Srb je bajtar, naš cesar ima pa fVP^Or rvH R /Jo 10 fjT>* POZOR ROJAKI! Vaj bolj spešno mazil« /.a Žet J ske in moške . lase. kakor tudi za moš" t hrke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni," srosti in doliri | las»e. V.Vor tudi moškim krasne brke in hraHa in n~to-do odpadali in ; ne osiveli. ReVmatizem, k os t i bol ali trsranje v rokah. nogah in križu v S dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in jrrinte, potne noR-e, kurje oči, bradovii-e. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. G4th St., Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR TVR.0AVATT Veliki vojin atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolong-skfli posestev vseh velesil.] Obsega 11 razmh zemljevidov. M 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13 J palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas občega devet raznih icmljrvidcv M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen ob sag površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri večjras odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, * 82 Cortlandt Street, New York, N. Y- ® (*> o & NAJBOLJŠA (*) O) <$) •SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platna vezanimi.00. Rojaki t Cleveland, 0. dob« -isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. ^ (Jioagme generale fransatiainpt (Francoska parobrodna družba.) Dlraktni trti do Ham, Pariza, Švica, laomasta Id Dubljant Frttal fantka m\ .AiraOVENCB" ■a J*« «IM« 'LA SAVO«* **lAtLOKfcAJMH MMv*Jrti»ka psaaJI Bksyrasul paniki "Chicago", "La Toaraine", "Rodumbeat" is "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl liM Ghtsekrougk Building. FeftnJ sarnikl odplnjejc vadmo ok sradak la pristaaliis fftrrftkt ST. B Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA'1 Uvriuje vsakovrstne tiskovine po nizkih rmiji, Izvrtala pme4a v UnOfko Vsa naroČila potljit Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI PNBX2QK, NARODANAJT- Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino* Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časn 20 do 24 dni. * s Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.