Inserati se sprejemajo in velji pristopna vrsta:
t kr., če se tiska lkrat,
n t> n »t ^ '» i, ,, ,, n 3 .,
Pri večkratnem tiskanji se tena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovan« uisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvn administracija) in ekBpedicija na Btarem trga h. št. 16
Političen list za slovenski uril
Po pošti	prejeman velja:
Za celo ieto	. . 10 gl. — kr.
ta pol leta	. . 6 .. — ,
ta četrt leta	. .	„ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. ta pol let*	4 ,, 20 „.
ta četrt ieta .	"J „ 10 ,,
V Ljubljani ua dom poailj velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je na Bregu hišni? štev. 190.
Izhaja po trikratna tedt-u in »iunr v torea . čeir*«k in soboto.
A. E. J. 0. 1.
Katoličan gre na dan — pisali smo nedavno, in malo prej: Slovan gre na dau. Katoličanov pa Slovanov je večina Avstrijauov Da sa skleneta oba, obveljati Če prislovica po nadpisu: Avstria erit in orbe ultimal A — kaj se bere, kaj se čuje ? 1
Pravijo, da je sloga med tremi carji šla rakom žvižgat, da sta skupaj le še pruski pa ruski, in da sta pridobila si na jugu lahonstvo, da ž njim v strahu držala bosta traucoza.
Kedar se Bismark kuja, tedaj je Avstriji nuja. Njegovo geslo je to: Naj razpade Avstrija, iu naj vsa Nemčija povzdigne se v Pru-sijo ter naj potem zedinjeua vživa blagrepiu-ske. V dosego tega namena naj zdaj Rus spopade se s Turkom, in v ognji tem razdražiti hoče Rusa za vselej zoper Avstrijo, in tedaj zgrabi Francijo in — slava Bismarkova bode na vrhuncu, češ, tukaj pan German, tamkej pan Slovan, vsi drugi pred nama na kolenih!
To stvar Bismark že davnej snuje. Temu nasprot pa je Pij IX., stari jetnik v Vatikanu, kteri mu 1. 1872 ni hotel postreči|, da bi pokoril bil katoličane nemške, in mu sedaj noče postreči, da bi umrl in bi Bismark dobil bolj mehkega papeža; in temu nasprot je car Aleksander, kteri ima nekaj srca še za Avstrijo, toda — zdaj je spoznal, kamo ga je zapletel Bismark. Ali ne bode prepozno?
Bil je Bismarku nasprot car sam. Bila je mu nasprot cesarica Avgusta, češ, ta sovet-nik podre naš (Hohenzollernov) dom, in podžge zoper Prusa vso Evropo. Bil je zoper
Bismarka cesarjevič, češ, preveč krvi iu [preganjanja katolikov in vladarjev sorodnikov, kolika odgovornosti Bil je zoper njega sam kraljevič bojni Friderik Kari, češ, Bismark prenaglo in prehudo ongavi doma in zunej, kar ne more biti dobro.
Vdan pa mu je bil stari Viljem. Toda, ko unkrat popraša više vojinstvo svoje (den grosseu Generalstab) v Berlinu, odgovori mu to: „S 15 milijoni srditih katolikov za hrbtom se ne sme pričenjati vojska s Francijo in Avstrijo". Nato pa je stari Viljem, kteri je hotel Francijo popolnoma poteptati in Avstrijo po nasvetu Bismarkovem razdejati, nejevoljen zarežal : „Die Schvveinerei von Culturkampf bat alles verdorben". I Iu Bismark se je umaknil v kot za nekaj časa, radoveden, kako se izmota klobčič, ki ga je on zamotal.
Italija ima svoje obljube krog Adrije, ako se dobro drži, sicer dobi — brco, kakor jo je nekdaj dobil L. Napoleon. Rus prej ni meril tako daleč; zdaj pak prisiljen — kdo vč, doklej gre? — Kam naj se v tej sili obračajo naše oči? Najprej v Itim, kjer Pij IX. še živi, in vsemu svetu razlaga božje iu človeško pravo. Potlej pa na Dunaj ali Beč ali Viden — (evo ime slovansko I) kajti Avstrija — po večini država slovanska — ne more in ne bode zgrešila poklica z Rusijo, k čemur nas z lepimi nadami navdaja Albrehtova poslednje dni izvrševana slavnost.
Inostranci, kteri težijo bodi si k Prusom, bodisi k Italijanom, bodisi k Turkom, slovijo uadpis takole: Austria est in orbe. ultima. — Istina, ako se jim vda! — Vsi pravi domoljubi
pa smo si svesti, da pravica vodila bode Avstrijo, in z ozirom na to geslo beremo: Avstria erit iu orbe ultima.
Resnicki.
Iz deželnih zborov.
Zbor Kranjski.
Sedma seja 21. aprila. Deželni namestnik vit. \Vidmann odgovarja na interpelacijo vit. Savinška, da cesta čez Gorjanec se za zdaj ne bo niti preložila, uiti drugje na novo delala, ker je država v denarnih stiskah. Prvo bi ne pomagalo dosti, na drugo pa ni misliti — vsaj za zdaj ne. -- Ta seja bila je zadnja iu zelo viharna. Poslušalcu se je morala vriniti misel, da hočejo posebno nemčur-ske stranke petelini ped jim še danega časa porabiti za svoje kokodaskauje; toliko, kolikor ta dan, se jih ni oglasilo ves čas zborovanja. Na naši strani ni bilo veliko odgovarjanja, a kar ga je bilo, bilo je temeljito.
Prvo na dnevnem redu je bilo poročilo gospodarskega odseka o cesti iz Grosupelj do Krke in nekaj peticij občin litijskega okraja zarad cesta. Razgovora tega so se vdeležili preko poročevalca vit. Gariboldija še poslanci vit. Langer, Savinšek, grof Blagaj (ki še nobene besede ni zinil, kar sedi v zbornici), Schaffer, dr. Schrey , Murnik , grof Margheri, Dežman in Zagorec. Narodnjaki so kmalu zapazili , kam meri to dolgo razgovarjauje o čisto jasni reči, namreč na to, da bi z dolgim besedovanjem zavlekli zadnjo sejo in — ker je bila drugi dan nedelja, odpravili vsaj du-
Kralj Dimitar Zvonimir in njegova doba.
V. Dimitar Zvonimir iu njegovi sosedje.
(1076—1085.) (Dalje.)
Slovesna zaveza, v kojej se je. Dimitar Zvonimir 8. okrobra 1. 1076 rimskemu papežu zaveril, postala je znamenita za vso kasnejo povest hrvatsko. Po tej zavezi odrekel se je Zvonimir tudi v političnem obziru vsem tradicijam, koje so hrvatsko državo od nekdaj vezale na iztočno-rimsko carstvo v Carigradu.
Kralji hrvatski pred Zvonimirom so dobi vali znakove kraljevske vlasti in potrditev svojo iz Carigrada. Ni jih sililo na to spoštovanje ali strah pred carigradskimi vladarji, nego želja, da po tej potrditvi dobijo neko pravo nad latinsko Dalmacijo. Vladarjem v Carigradu pa je godila ta skromnost hrvatskih kraljev, oni so jih potrjevali v kraljevskej vlasti, da pač odlikovali jih s častnim naslovom „patri-Cija." Ali ko se je koji močmi kralj hrvatski našel, ki bi se trudil, da rimsko Dalmacijo utelovi državi hrvatskej, takrat bi se bili nanj hudo razsrdili gospodarji v Carigradu. Posebno od onega Časa, odkar so se Benetke ojačile,
gledali so carji iztočuo-rimski, da s pomočjo te republike brzdajo kralje hrvatske. Tako se je zgodilo za Držislava kralja, da je benečan-ski dožd Peter II. Orseolo navalil na rimsko Dalmacijo, ter jo skoraj v kratkem vso osvojil, Vladarjem v Carigradu je bilo to pod-vzetje Benečanov tim bolj po godi, ker so se na vse načine trudili, da bi zaustavili bujneji razvoj koje koli jugoslovenske države na balkanskem polotoku.
Že Krešimir IV. je sprevidel jasno, da Hrvatska uemore nikdar samostalria in neodvisna biti, ako bode tudi še nadalje naginjala v Carigrad. Radi tega razloga približa se rimskemu dvoru ter odjenja v borbi za slovenščino v cerkvi. To je bilo od silnih posledic. Prebivalci latinske Dalmacije so sedaj sprevideli, da jim je bolje živeti pod okriljem kralja hrvatskega, nego pod oblastjo cara bizantinskega ter so se poverili popolnoma Krešimiru IV. Tako je dosegel Krešimir svoj cilj, da so Latinci od zdaj dragovoljuo priznavali vlast njegovo ter da niso nič več iskali pomoči niti v Carigradu uiti v Benetkah. In da se latinskim prebivalcem hrvatska vlada še bolj prikupi, povzdigne Krešimir Dalmacijo za kraljevino.
Kar je bil Krešimir začel, izvel je, Zvo-
nimir do kraja. On se je popolnoma ločil od Carigrada ter se zedinil popolnoma z Rimom. S tim svojim činom je oddelil povest Hrvatov za vse veke od povesti Srbov in Bolgarov ter spoji! hrvatsko državo z zapadom in prosveto njegovo. Da ni Zvonimir tega storil, bilo bi ime hrvatsko za časa srbskih Nemanjičev popolnoma izginilo ter zibeljka hrvatska postala srbska pokrajina. In čeravno se je vsled zveze Zvonimira z Rimom ovirala narodna kultura hrvatska, ker je latinstvo nadvladalo dolgo časa nad Slovanstvom , je Zvonimir vendar rešil ime hrvatsko na balkanskem polotoku.
Iztočno rimskemu caru ni bilo prav nič po volji, ko je videl, da se je hrvatska država otresla njegovega vrhovništva, in da seje celo latinska Dalmacija ozko združila s Hrvatsko. A tudi benečanski dožd Dominik Silvijo se je hudo jezil, ko je začul, da je latinsko visoko svečenstvo tako brzo zavrglo ugovor od leta 107G, ter se zopet poverilo žezlu kralja hrvatskega. Ali kaj je mogel? Narod latinski je bil z novim kraljem in njegovo politikoipo-poluoma zadovoljen. Sam s svojo silo ni mogel začeti vspešne borbe proti ojačenima kraljevinama Hrvatskej iu Dalmaciji, a iz Carigrada se ni imel nadejati niti najmanje pomoči.
hovne poslance, ter tako prišli do večine, ktere je bilo ua naši strani le za tri glasove. A naši so, spoznavši to , vsi bili stanovitni, nihče ni pred koncem zapustil zbora.
Grof Margheri je predlagal 4000 gl. pod pore za cesto od Kostanjevice do Krškega iti njegov nasvet je podpiralo več nemškutarjev
G. Langer nasvetuje vlado prositi za tistih 2400 gl., ki so se bili zložili za neko drugo cesto v Krškem okraju in jih porabiti za cesto iz Kostanjevice v Krško.
Dr. Bleivveis je konstatiral, da se zoper ta predlog, ki bi vzel deželnemu zakladu izdatni znesek 4000 gl., nihče ni oglasil od one stranke, ki je prejšnji dan tak hrup zagnala, ko je šlo za ustanovljenje popotnega učitelja kmetijstva. On je sicer za dobre ceste, ali naj jih plačujejo tisti, ki jih največ rabijo. Tedaj naj bi občine, ki se potezajo za to cesto , vložile pri deželnem odboru ali zboru prošnjo za napravo mitnice na tej cesti, če je ne morejo same vzdržavati.
Grof Margheri na to jako razdraženo odgovarja, da se je prejšnji dan naložilo deželnemu zakladu nepotrebno breme popotnega učitelja. Poročevalec poslanec Murnik je zoper Margherijev predlog, kterega grof Margheri pozneje tudi umakne. Dr. Zarnik se izreče za mitnico in stavi dotični predlog, Dežman pa naspro tuje. Pri glasovanji predlog za napravo mitnice na tej cesti pade, sprejme pa se nasvet Langerjev.
O peticiji kmetijske podružnice v Novem mestu za pomoč zoper pokončavanje zarub-ljenih posestev po dolžnikih stavi dr. BIei\veis nasvet., naj se izroči ministerstvu pravoslovja, da predloži državnemu zboru kako kazensko postavo o tem. Temu predlogu pristavi dr. Poklukar željo, naj bi se tudi skušalo najti kako sredstvo, po kterem bi se pokončavanje zarubljenih posestev po dolžnikih moglo za-braniti. Predlog se sprejme s tem dostavkom.
Dr. Bleivveis poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji podobčine Vrhpolje za odcepljeuje od občine vipavske. Odsek nasvetuje, da se dovolj to edcepljenje, po kterem bi Vrhpolje postalo samostojna občina, Vipava (trg) in Sanabor pa bi ostali skup, in podal posebno postavo o tem. Ta točka izbudi dolg razgovor, kterega prične vit. Vesteneck , ki govori zoper tako postavo, češ, da se ž njo
prenaredba po liberalnejših načelih, ter volilna reforma in sprememba nekterih določeb mestnega štatuta. Najširji federalizem za se in najožji centralizem za okolico — to je cilj večini našega zbora. Dobro jim je to reč očital poslanec dr. Wittmann, rekoč, da se toliko poganjajo za federalizem, pa doma hočejo vse centralizovati. Ravno tako jim je očital okoliški poslanec dr. Loser, da toliko kriče o ravuopravnosti laškega jezika, sami pa okoličanov slovenskega jezika ne spoštujejo. Prvi predlog dež. odbora je bil v predzaduej seji sprejet z večino glasov po živahnej debati; pri drugem predlogu pa, o zadevi volilne reforme , ki hoče okolici vzeti zadnji ostanek samostalnosti, vnela se je še buruejša debata. Kakor v prejšnjih sesijah, nasprotovala je tudi v tej opozicija temu predlogu in sicer takrat bolj iz oportunih vzrokov. Večina je vendar sklenila, da se prestopi k specijalnej debati v prihodnjej iu zadujej seji, na kar so poslanci Nabergoj, Nadlišek , baron Pascotini, Burg-staller in dr. Wittmann rekli, da se ne vde-leže glasovanja. Ker gre pri tem za spreme-njenje štatuta, mora biti pričujočih 41 poslancev; k zadnjej seji jih je prišlo sicer 42, toda ko so še enkrat izrekli pričujoči poslanci opozicije dr. Defacis, Nabergoj, Nadlišek in dr. Loser, da se zdrže glasovanja, ni bil več zbor kompetenten sklepati v tej zadevi in ker ni bilo drugih predmetov pripravljenih, sklenil je deželni glavar — župan dr. d' Angeli letošnjo ses'jo. Mislilo se je , da letos gotovo prodere volilna n forma, ker je Progressova stranka spravila v zbor zadostno število svojih privržencev, pa vendar je zpet letos , kakor pretekla leta, volilna reforma propala vsled zdržfvanja opozicije — kako to? — Sicer tudi drugi sklepi našega zbora nemajo praktične veljave in bodo tako brž da brezvspešni, po izreku nekega poslanca : Kar vlada predlaga, mi zametamo, in kur mi predlagamo, vlada zametuje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. aprila. Avstrijske dežele. Državnemu s.iiovit dunajskemu iu reč pregledovanje državnih osnovnih postav zjogerskemu so se izročili v pretres postavni ozirom na zgodovinske pravice Trsta in njih j načrti o uovi pogodbi med Cislo in Translo,
ruši postava o zloženji občine. Deželni predsednik vit. Widmann pravi, da ni imel prilike natančnejega pozvedeti o tej zadevi in da vladi to ne bo zelo všeč. Poslanec Lavrenčič zagovarja odsekov predlog iz važnih , že v peticiji razloženih vzrokov in prosi, da bi se ta reč, ki se že 17 let vleče, veudar enkrat dognala po nasvetu odsekovem in se tako vstreglo obema občinama, ker niti Vrhpoljci na marajo za Vipavce, niti Vipavci za Vrhpoljce in žele le ločeni biti. Dr. Schrey se oglasi zoper postavo, ktera se mu zdi jako površno izde-lena, Itobič pa podpira odsekov predlog. Dr. Bleivveis omeni, da so bili Vrhpoljci do 1850. leta ločeni od vipavskega trga, potem pa s silo z njim zloženi. Če se je to poročilo bolj v naglici delalo, vzrok je kratko odmerjeni čas. S tem je tirana ustava ,,ad absurdum", ne pa parlamentarizem , kakor je dr. Schrev rekel. (Glavar pozvoni iu opomni govornika, naj ne graja ustave.) V specijalni debati so govorili še barou Apfaltrern, Lavrenčič, Dežman , vit. Vestenek, Ilobič in konečno dr. Bleivveis, pa se je postava sprejela; nemškutarji so glasovali vsi nasprotno.
Poslanec Murnik poroča o peticijah občin Litija, Britof, Vrem, Famlje in Ustja za dovoljenje občinskih priklad.
Zavoljo pozne ure in ker naznanijo trije streli z Grada ogenj v mestu, se potem seja pretrga do 4. ure popoldne.
Zbor Štajerski je 21. t. m. v dveh sejah rešil deželne proračune po predlogih finančnega odbora. Tudi je sprejel postavo o cestah do železniških postaj, potem pa zborovanje svoje sklenii z navadnimi živio-klici na cesarja.
V P r e d a r e1 s k c m zboru je vladni komisar na interpelacijo o ,.FeIdk. Ztg." odgovoril, da državni pravdnik lista ni samo zapečatil, ampak da je tudi tožbo vložil zoper odgovornega vrednika, še preden je bila interpelacija v deželnem zboru sprožena.
Zbor T r ž a š k i. (Izv. dopis.)
Letos sta bila spet ua dnevnem redu na-j šemu dež. zboru priljubljena predmeta, nam-|
i
C'ar rimsko-iztočni Mihael VII. bil bi sicer rad ponižal Hrvatsko, kakor je to poprej storil Vasilij II., ali on je bil sam v velikej zadregi in stiski. V Aziji se je namreč vzdignila sila turška ter zapretila Carigradu. Poleg tako strašne bede ni Mihael niti uajmanje mislil, kako bi Zvonimira zopet spokoril; njemu je bila večji skrb, da reši sebe in državo svojo pred Turki. V to ime pritekel je sam k velikemu papežu G.iegoriju VII., da bi on vzdignil križarsko vojsko proti Turkom ter je tako Dimitar Zvonimir bil popolnoma varen od strani države iztočno-rimske. Dimitar Zvonimir se je celo še trudil, da bi prej pripomogel k br-zemu padu države iztočno-rimske. Vsled zveze, namreč z rimsko stolicO pomiri se on z dose-danjimi sovražniki zemlje hrvatske, z Normani, ter postane prijatelj in zaveznik normanskemu vojvodu, podvzetnemu in hrabremu Robertu Guiskardu. Ta Robert Guiskard osvoji vso južno Italijo, ter za tem Čisto resnobno povdarja, kako bi storil konec carevini iztočno-rimskej. Zato začne proti grškemu caru Alek* siju I. Komnencu. veliko vojsko, koja se je še le s smrtjo Robertovo svršila (1082- 1085).
Celi čas grško-normanske vojske je pomagalo dalmatinsko brodovje z dovoljenjem kralja
Zvonimira normanski vojski. To priliko so upotrebili zviti Benečani videči, kako kralj Zvonimir javno drži z Normani, da jih namreč s svojo mornarico podpira na propast carstva iztočno-rimskega, začeli so z vsemi silami podpirati cara Aleksija I., ne bi li mu pomogli do zmage ter za tem pokoučati tudi hrvatsko državo.
Caru Aleksiju I. je dobro došla ta požrtvovalnost Benečanov. Z njihovo pomočjo pod-vzel je nekoliko morskih bitek, ali povsodi je bil potolčen. V enej bitki pade sam bene-čanski dožd Dominik Silvijo. Novi dožd Vital Faledro pa je še bolj izdešno pomagal rimsko-iztočnemu carju. Ali težko, da bi se bila vkljub tem žrtvam benečanskim rešila država grška, da ni naenkrat obolil in umrl vitežki vojvoda Robert.
S smrtjo Roberta Guiskarda preneha vsaka nevarnost za iztočno-rimsko državo. Car Alesij I. je mogel sedaj zopet misliti, kako da povzdigne veljavo svoje carevine. On je vedel od ene strani vrlo dobro, koliko je bila vredna pripomoč Dimitra Zvonimira normanskemu vojvodi, od druge strani pa je hotel, da obdaruje vedno verne Benečane. Poklical jc zatoraj 1, 1085 benečanskega dožda
Vitala Faledra na dvor svoj v Carigrad, podeli mu tam veliko čast protovasta, ter prenese nanj — „vse pravice iztočno-rimske carevine na Dalmacijo in Hrvatsko." S tem činom se je hotel carigradski vladar osvetiti hrvatskemu kralju Zvonimiru, ki se je bil predrznil raditi o propasti carstva in cara grčko iztočnega!
Miroljubivi Dimitar se je gotovo prestrašil, ko je zvedel, kaj se je zasnovalo na dvoru carigradskem. Preplašil se je tem bolj, ker sta mu ravno takrat umrla oba prijatelja in zaveznika: Robert Guiskard in Gregor VII. On si je morda predstavljal v duhu, kako se bodo vrnili nesrečni časi Vasilja II. Bolgaro-bijca, kako se bode zedinil Carigrad z Benetkami na propast hrvatske države.
Ali bojazen njegova se ni imela izpolniti. Car Aleš I. je sicer imenoval benečanskega dožda za svojega pravega naslednika v Dalmaciji, ali dalje ni nič storil, da mu pridobi tudi zemljo. Dožd Vital Faledro se pa ni pod-stopil, da vzdigne sam osvojno vojsko proti Zvonimiru, ker se mu je zdela država hrvatska premočna, narod latinski v Dalmaciji preza-dovoljen pod vlado Dimitra Zvonimira. Vr-nivši se iz Carigrada zadovoljil se je dožd Vital Feledro s tim, da si je pridejal naslov
namreč postava o žganjarskem in sladkorjevem davku, o čolni iu kupčijski zvezi, o 80 milij., ki jih država doižuje uarodni banki, o avstrij-sko-ogerski banki, o pogodbi med denarnima ministroma in banko. Postava o skupnem col-nem tarifu se še ni predložila, češ, da so se čolne obravnave z Nemčijo še le pričele. — Giskra in 40 tovarišev so vprašali vlado, ,.jim li more povedati , kaj bode država počela , če se prične rusko-turška vojska, in kakšen je cilj in konec, ki ga ima skupno ministerstvo pred očmi, in kako ga hoče do-Beči?'1 Avstrija se zamore le v tesni zvezi z Rusijo obvarovati nevarnosti; zato vsacega pravega rodoljuba z veseljem navdaja novica ruskega lista „Go!os-a", da bode dogovor med Rusijo in Avstrijo glede zadev turških kmalo dovršen. Tudi je bilo slišati , da se nadvoj-rojveda Albrecht sam poda r vojni tabor ruski. V nedeljo je odšel v Osek, da ogleda tamošnje vojaške oddelke.
Vnanje države.
■luski poslanec Nedilov z vsemi vradniki vred je včeraj 23. t. m. odpotoval iz Carigrada. Pred odhodom je vnanjemu ministru Savfiet-paši poslal pismo, v kterem mu naznanja, daje rusko poročništvo poklicano domu, ker so bile diplomatiČue obravnave brez vspeha. Ob enem so odrinili tudi vsi konzuli iz Turškega , varstvo podložnikov ruskih pa se je izročilo poročniku nemškemu. — Car se je iz Kišeneva podal v Ungeni, kjer je ogledoval vojaške oddelke. V nagovoru svojem do častnikov je rekel: ,,Če se boste s sovražnikom sprijeli, bodite hrabri in varujte slavo svojih polkov. Upam , da mlajši vojaki, ki še niso bili v vojski, ne bodo zaostali za starejimi tovarši, ampak si bodo prizadevali njim enaki biti." Carjevič se bode neki podal v Azijo, da si tam ogleda tamošnjo rusko vojsko in vr-nivši se prevzame poveljništvo severne vojne, ki se ravno snuje. — Rumunci se bodo v zvezi z Rusi.bojevali zoper Turke in so oddelek svoje vojne poslali v Kalafat, da mesto branijo napada turškega; tudi Črnogorci so se že vzdignili in so zasedli Krstac.
Vojni liinnilVsl, ki je bil zdaj izdan, povdarja, da je Rusija z drugimi oblastmi evropskimi vred prizadevala se ohraniti mir,
„vojvoda Dalmacije in Hrvatske." Odločil je raji počakati boljo priložnost, da svoje pravo na Dalmacijo tudi nekako izvede.
Posebno so važui odnošaji Dimitra Zvonimira z Madjari. Ogerski kralji niso bili pred Zvonimirom nikdar prijatelji s kralji hrvatskimi. Odkar je pa Dimitar Zvonimir vzel za ženo kraljično lepo Heleno, počeli so se Arpadovci bolj zanimati za odnošaje te sosedne države hrvatske. Da ni bilo Zvonimira, ne bi se bil nikdar ogerski kralj Ladislav vmešal v borbo med Gregorijem VII. in Henrikom IV., še manj pa da bi bil pomagal Hrvatom v boju proti Koroškej. Prijateljstvo in zveza z Arpadovci je bila Zvonimiru samemu velike koristi; ali bilo se je bati, da se bodo ogerski kralji po njegovej smrti še preveč zanimali za bodočnost hrvatske kraljevine.
Poleg države hrvatske ni bilo za Zvonimira druge močneje zemlje na slovenskem jugu. Država bolgarska je bila že propala, a srbski narod ni bil prišel še do državnega edin-stva. Samo na jugu hrvatskej državi se je začela razvijati mala kneževina zetska pod upravo Mihalje, sina Štefana Vojslava.
(Dalje sledi.)
dokler je šlo. Zdaj pa , ko Turčija celo naj zadnjih pogojev londonskega protokola ni hotela sprejeti, Rusiji ne ostaja druzega nego z orožjem poskusiti to , kar je njen namen, namreč osvobojenje turških kristjanov. Tako je tedaj ukazal ruski car svojim armadam prestopiti turško mejo.
Ob enem z vojnim manifestom je knez Gorčakov razposlal evropskim oblastim okrožnico, v kteri razlaga, zakaj je Rusija prisiljena do vojske ter izreka prepričanje, da bo z njenim početjem zadovoljna vsa Evropa.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 20. aprila. (Sin lastnega očeta ubil.) Dolgo časa se v Celju in njegovi okolici že ni slišalo o kakšnem poboju; k&j (ako groznega pa, cfa bi otrok lastnega roditelja umoril, je bilo tukaj do zdaj celo neznano. Sinoči se je pa žalibog tudi ta hudobija pri nas doprinesla. Oče Gregor Gradišnik iz Dobrave je bil že več let pijančevanju vdan in kakor je navadno pri pijancih, je s svojo ženo v vednem prepiru živel.
Včeraj sta oče in sin skupaj popivala ter iz krčme grede se na potu proti domu vedno prepirala. Zaradi neke malenkosti se oče doma s svojo ženo zopet spre ter njej s steklenico eno po glavi nameri. To vidi njegov sin ter se hoče potegniti za svojo mater, izdere steklenico očetu iz rok ter ga ž njo maline po glavi, da se pri priči mrtev zgrudi na tla. Sili se je še tisti večer podal k celjski okrožni sodniji ter sam razodel svoje žločinstvo. Naj bo ta žalostni dogodek v svarilo tistim staršem, ki s svojim slabim izgledom lastne otroke pohujšujejo, in v resen opomin tudi pijancem, kako žalosten konec utegnejo v svoji nezmer-nosti storiti svojemu življenju!
Iz lliVmice na slov. Štajerskem, 10. aprila.
,,\Yo man singt, lass dieh frijblich nieder,
1 Jubc Menschen liaben kcine Lieder."
Tako je peval nemški pesnik , in gotovo vsak le količkaj sluha imajoč človek zvesto in rad posluša mile narodne pesni. Na paši, na poljij, pri delu povsod te bode zanimala krasna narodna pesem. Duh slovenski je krotek milo njegov srce; zato je pesen njegova tudi pohlevna; je tudi vesela, kajti Slovenci nismo obsojeni vedno žalostni ostati: „kdo bi vedno tužen bil, to ne more biti." — Naš mili narod , kateri je že navajen biti vedno teptan, iše si tolažbe v naročji matere narave, kar bi lahko pojasnil z mnogimi zgledi, če bi bil spis ta nameujen za kak lepozuanski list. Toda narod slovenski, ki goji posvetne pesni, skrbi tudi za lepo cerkveno petje; kajti lepo cerkveno petje povzdiguje glas k Bogu; slabo petje pak človeka moti in bolje bi bilo, da bi v cerkvi bilo tiho, kakor če bi se slabo pelo. Z lepim cerkvenim petjem postane človek nravit, za pravo lepoto vnet (estetičen.) Este-tični naravski nazori, dogodljaji srce ganeči, in lepe pesni so izvrstna sredstva v dosego prave odgoje in požlahnenja srca; kajti poezija in služba božja ste nekoliko dvojčici. Naj-krasnejše se pa versko pesništvo razodeva v cerkveni pesni. V njej klije in živi ona vsemogočnost Bogu posvečene poezije, v katerej hrani naš katoliški narod svoj verski zaklad. Cerkvenega petja čudatvorno silo, njegovo nežno-povzdigovalno moč, njegovo visoko ve-ličastje je občutil sv. Efrajm, rekši: „Pobožno petje zamore i kamenena srca v solzah — stopiti; pobožno peti, ,to je angeljsko opravilo." Cerkvena pesen je v nekem pomenu narodna
pesen, morajo jo krasiti vse one lastuosti, k so vsaki narodni pesni bistvo. Prava narodna pesen je čudežne nežnosti in silovite moči, pri-prosta in prijetna, ganljiva in blaga. Taka naj bode tedaj tudi cerkvena pesen: priprosta, lakko umljiva, ušesa božajoča ne — trgajoča. A žalibog slišimo dandanes po različnih cerkvah marsikatero pesen, ki bi veliko bolja bila za kak drug kraj. Človek bi z odrešeni-kom vzel bič, ter gnal s skora take pošasti,, da bi kar vse vreščalo, kajti to se pravi mojo hišo — onečistiti. Lepo petje vabi ljudi v cerkev; slabo petje jih ven podi. Muzikus Weber
pravi:--die alten Kirchenlieder lockten
Ileiden in die Kirche, die neueren konnten Christen hinauslocken, ohne dass Ileiden herein kiimen." (Stare cerkvene pesni so ajde pri-vabljevale v cerkev, novejše bi kristjane iz nje podile, ne da bi pa ueverniki v njo pri/iajaff.) Ali ui res? Ni treba komentara. Probatum est. — Človeku, ki je prijatelj svojemu milemu narodu in narodnemu petju, mora ta prikazen srce sč žalostjo napolniti. — Po sreči se pa vendar že čista otroška narava upira z vso močjo takim pošastim. Ali je pesen res dobra, t. j. ali ima kal živenja v sebi, o tem lahko sodimo po njenej trpežno s ti: ,,Schlechte \Vaare kommt und vergeht; \vas iunerlichen Wert bat, das bleibt und besteht" — pedagog Ivehr. (Slabo blago pride in mine, kar pa ima notranjo vrednost, ostane in se ohrani.) Nadejamo se tedaj, da bode Cecilijino društvo, ki se je osnovalo, v tem oziru prav hvalevredno delovalo in iztrebilo vso ljuliko, ter nam podajalo pravo cerkveno petje.
Iz Trsta, 23.aprila.(Edinost.) Preteklo nedeljo jc imelo tukajšnje pol. društvo ,,Edinost" svoj 14. občni zbor v mestnej čitalnici. Ker je pa bil zadnji list „Edinosti" zarad članka „Lepši dan se bliža" konfiscirau in ni udom prišel v roke, pa tudi ako bi ga bili prejeli, malo bi jim bilo pomagano, ker ni bila naznanjena ura zborovanja, bil je zbor malobrojen. Že drugekrati sklenjene, pa ne uslišane prošnje se po sklepih tega občnega zbora ponovijo in sicer: naj bi se sedanji okrajni načelnici nadomestili z domačimi zaupnimi možmi; naj bi magistrat za okolico uredoval v slovenskem jeziku in naj bi okolica imela svoj posebni šolski svet. Ni sicer upanja, da bi sedanji mestni očetje uslišali pravične želje tržaških Slovencev, toda dobro je, da jih vsaj slišijo, zato je v tem obziru delovanje političnega društva hvale vredno.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. aprila. (Požar na Viču) 22 t. m. je vničil 14 hiš in 16 drugih poslopij, kakor hlevov, podov in kozolcev. Tudi dva otroka sta bila v nevarnosti, pa sta bila srečno rešena od požarne straže, ki se je ta dan vrlo obnašala. Deželni predsednik je o nesreči, ki je zadela Vičane, nemudoma telegraiičuo sporočil ua Dunaj in še tisti dan prišel jc telegrafični odgovor, da so Njih Veličanstvo, cesar Franc Jožef pogo-relcem iz lastne blagajnice podarili 1500 gld., ki naj se takoj med nje razdele, ktero novico so nazoči z gromovitimi živio klici na blago-dušnega darovatelja pozdravili.
(Telovadno društvo ,,Sokol1') napravi v torek I. maja 1877 zabavni večer z loterijo na korist po ognji nesrečnih Vičanov. Program hoče biti jako zanimiv, ker sodelovala bode godba iu gg. pevci narodne Čitalnice. Opozorimo na to veselico tem bolj, ker gre
na pomoč našim vrlim rojakom iz ljubljanske okolico.
(Poseben ŽelezniČen vlak) se bode 6. maja ob 8. uri zjutraj odpeljal iz Ljubljane v Lesce, ter se zvečer zopet povrnil.
(Ljndska kuhinja) se dobro obiskuje, ter je res dobrodelna naprava za manj premožne ljudi, ki se za 10 kr. najužnajo. Jedila so okusna. Nad 200 osob hodi vsak dan opoludne tje kosit. Ta naprava je vredna vsestranske podpore. Lahko se je poslužijo tudi vnanji ljudje, ki po opravkih pridejo v Ljubljano. Nahaja se v nekdanjem Btrelišnem poslopji za gradom.
(Slovensko gledališče.) Zadnjo nedeljo bilo je gledišče vendar enkrat polno, dokaz, da ljudstvo ljubi domače igre, v domačem lahko umljivem jeziku, kakor je Alešovčev „Dimež Gospa Odijeva se lahko ponaša, da je pri občinstvu priljubljena, kakor se je ta večer pokazalo. Pri igranji godile so se nektere manjše nezgode, ki pa zelo motijo, n. pr., če samo kapsel poči, in se vpije „obstreljen je", ali, če Katrica kriči „gori, gori"' pa nikjer ni videti nobenega ognja, ali če Katrica pet minut kleči, in zastor neče pasti, kar je nerodno videti. Prihodnjo nedeljo gledali bodemo zadnjo predstavo v tej sezoni. Igral se bo na korist gospice Namretove „Striček".
(Velika beseda) na korist ubogih učencev c. kr. višje gimnazije in c. kr. višje realke v Ljubljani, bo 28. t. m. v deželnem gledališči. SI. c. kr. vojaška godba polka nadvojvode Leopolda sodeluje iz prijaznosti pod vodstvom gosp. kapeluika Czansky-a. Program: 1. Ouvertura k operi ,,Mignon", zl. A. Thomas, igra vojaška godba. 2. a) Morgengruss, zl. K. Kreutzer, b) Die lusfgen Musikanten, zl. A. F. Riccius, možka zbora. 3. Krst pri Savici (Uvod), zl. Dr. Fr. Preširen. deklamuje Fr. Zbašnik. 4. Concertante, zl. L. Maurer za 4 gosli (II. Basadonna, E. Pfefferer, A. Hauffen, E. Terpin), zglasovirom (J. Andolšek). 5. a) V spomladi, zl. V. E. llorak, b) So vveit, zl. Engelsberg, možka čveterospeva, pojo J. Gregorčič, Fr. Svetek, St. Pirnat in J. Eder. 6. Zigeunerle-beu, mešani zbor z orkestrom, zl. Ilob. Schu-mann. 7. Naboj! Možki zbor s čveterospevom, zl, Vinko IIendrych. 8. Sonate pathčtique, zl. L. van Beethoven za glasovir, igra J. Mašek. 9. So einer, zl. Anast. Griin, deklamuje A. Pfefferer. 10. Ave Maria. Mešani zbor z orkestrom iz„Gorenjskega slavčka", zl. A. Foerster. 11. Kvartet za 4 gosli, zl. L. Maurer (igra 16 dijakov). 12. Spomini na opero „Romeo in Julija", zl. Ch. Gounod, igra vojaška godba. Razun si. c. kr. voj. godbe sodelujejo samo učenci obeh šol pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev, gospodov Ant. Foerster-a in Iv. Ger-stner-a. Vstopnina: Fotelj 80 kr.; sedež v parterji 70 kr.; vstop v lože in parter 50 kr.; za garnizon in študente 30 kr.; sedež na galeriji 50,kr.; vstop na galerijo 20 kr. (Nadplače se s hvaležnostjo sprejemajo.) Kasa se odpre ob polu 7. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice prej prodaja gosp. Till pred škofijo, kjer se morejo tudi nektere lože dobiti.
Odbor.
(V Savo skočila in utonila) je neka mlada Kočevarica s svojim detetom. Dete so v nedeljo izvlekli iz vode pri Črnučah, mater pa v torek pri Dolu. Morda je to ravno tista žena, ki se je v soboto pripeljala s kočevsko pošto, rekši, da gre v Gradec obiskat svojega moža?
Razne reči.
— Za farno cerkev v Osilnici cesar podarili 400 gl.
so
—	Človek zmrznil! Piše se nam iz Leskovca na Dolenjskem: Včeraj 19. t. m. pokopali smo tukaj človeka, ki je v noči od 16. do 17. t. m., ki je hudo snežilo, menda pijan v 8negu obležal in — zmrznil. Našli so ga drgnili, da bi ga spravili k zavednosti. Okoli 11. ure je začel res zopet dihati, pa nespametni ljudje so ga prenesli na gorko, in ga še še celo z opeko greli, kar je pa bilo vzrok, da je 17. t. m. zvečer sb 9. uri umrl. Nesrečnež bil doma iz Gornjih Skopic fare Cerkljanske in še le pol leta oženjen. Res čudno in o sv. Jurji nezaslišano !
—	Kmetijsko predavanje bo v Bi-ljani 29. aprila pop. ob 3. uri (ne kakor popred naznanjeno dne 5. maja.) Poduk bo obsegal: 1. Žveplanje trt, 2. O pridelovanji zgodnje zelenjadi. 3. O vinskih boleznih in sredstvih za-braniti jih.
—	P. u. gg. odbornikom, poverjenikom, pevcem, in sploh prijateljem „Slavčevim" vsled sklepa „Slavčevega" od bora od 19. aprila t. 1. pevovodja g. Hribar naznanja, da bo „Slavec" pel v Nabrežini dne 10. maja t. 1. v praznik Nebohoda pri sloves nej sv. maši ob 9 V® zjutraj in pri koncertu ob 5 uri popoludne, ter prosi vse p. n. gg pevce, kteri se mislijo vdeležiti pri petji, naj mu blagovole nemudoma to uaznaniti ter naj pristavijo, ali jim bode mogoče tudi pri sv. maši peti. Pela se bode Oberhofferjeva maša Skušnja za mašo bi morala biti vže ob 8. uri zjutraj; zadnja poskušnja za koncert pa bode ob a '/2 popoludne.
—	Slomšekove pesmi se še vedno dobivajo: v Mariboru pri opravništvu ,.Slov. Gosp." in pri Ed. Ferlincu, v Celju pri J Geigerju, v Celovcu v tiskarni ,,Družbe sv. Mohora", v Ljubljani pri J. Lerherju, v Gorici pri Wokulatu, trdovezani iztis po 1 gld., broširan po 90 kr. Kdor se pa obrne naravnost do gosp. izdajatelja v Ptuj, dobi vezan iztis po 80 kr., broš. pa po 70 kr. — Slovenci! sezite vendar po teh premilih pesmih in podpirajte blago in hvalevredno početje izdajateljevo; drugače nam bode še dolgo čakati na drugo knjigo Slomšekovih zbranih spisov: „Basni, prilike in povesti" ktera je že celo priprav Ijena za natis!
—	Toča je 14. aprila vse pobila pri Varaždinu in više proti Halozam; v zvonik pri sv. Lovrencu više Križevljan je udarilo iu eden vogel razdrapalo.	,.Gosp."
—	Spremembe v lavantinski ško fiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Ivan Govedič v Mozirje, Ivan Vrabl v Poličane, Jož. Ulčnik k sv. Frančišku, Alojzij Šijanec Monšberg. — Č. g. Audr. Podhostuik je postal provizor v sv. Popertu uad Laškim in ondotna kaplanija ostane začasno izpraznjena.
1'oslanica. *)
Slavno vredništvo! Podpisaui vas prosimo, da blagovolite sledeče vrstice sprejeti v obrambo našemu velečastitemu gospodu fajmoštru zoper poslano mesarja Načeta Ilervata v št. 82 „81. Naroda" od 12. t. m.
Ni res, kar on gosp. fajmoštru podtika, da nadlegujejo njegovo družino, ampak on nadleguje čast. gosp. fajmoštra, in njegova družina in živina. Nace mesar, zakaj pa niste povedali, zakaj da prav za prav gre? G. fajmošter Vam nasprotujejo, ker hočete imeti pota čez njih polje, pašnike in boršte za svojo živino , kterih pa vam ne dovolijo in jih vam po svoji dolžnosti tudi dovoliti ne smejo, Tudi
*) Za članke pod tem naslovom vredništvo odgovornosti no sprejema, ampak podpisani sami
ni res, da bi bili g. fajmošter vašega fautina vpričo vsih ljudi ozmerjali; bilo je letako-le: Stalo je C fantinov skupaj, med njimi tudi vaš sin, in ko so imeli g. fajmošter mimo priti, opomnili so ga drugi, da naj se pametno vede, ker g. fajmošter mimo gredo. Pa vaš sin je odgovoril: Jaz nič ne porajtam („ahtam"). Ko fajmošter mimo pridejo , se jim vsi odkrijejo , kakor sami pravite v svojem poslanem, le vaš sin ne, ker je bil nasproti obrnjen. Zakaj pa seje nasproti obrnil? Vidivši, da se ne odkrije, so mu g. fajmošter res s palico klobuk privzdignili in rekli: Zakaj se pa ti ne odkriješ? Na to se mesarjev sin ošabno odreže: Tebi se ne bom nikoli odkril. Gosp. fajmošter so na to le rekli: „Zato, ker vere nimaš," ter so mirno dalje šli. Tedaj tudi to ni res, kar pišete v svojem poslanem , da bi ga bili zmerjali po svoji šegi. Vprašamo vas, Nace mesar, kako imate svojega fantina pod-učenega, in kako si drznete našemu g. fajmoštru podtikati take besede , ki niso resnične, kakor podpisani vemo, ki zamoremo tudi pričati, da se naš g. fajmošter tako vedejo, da jih mora vsakdo spoštovati in častiti, če bi to tudi ne bila slehernega krščanska dolžnost? S svojim poslanim ste nas druge farmane pripravili v nevoljo in v sramoto pred svetom. Ali ste pozabili, kako se je pri nas godilo osebam, ki so laži in obrekovanja zoper duhovne pisarili v Ljubljanski ,,Tagblatt"? S temi vrsticami vam tedaj priporočimo, varujte vi, vaša družina in živina g. fajmoštra škode, potem vam ne bodo gotovo nič nasprotovali, kakor tudi drugim ne nasprotujejo. Saj smo prepričani, da do vas in vaše hiše nimajo nobenega mrzenja , ker vedno pri vas za svojo hišo potrebno meso kupujejo. Sploh vsi podpisani javno izrečemo, da imamo take duhovne, kterih smo bolj potrebni kakor pa vredni.
Vas pa, prečastiti g. fajmošter, prosimo, da po onem poslanem Vam napravljenega raz-žaljenja ne vzamete za zlo in ga odpustite, kar upamo, da tudi boste.
V Kropi, 17. aprila 1877.
Sledi 94 podpisov, večidel hišnih posestnikov.
Listnica vredništva.
Dopis iz Senožeškega okraja, Primorskega in Inomosta prihodnjič.
Umrli so :
Od 17. do 23. aprila : Lorenc Pokorny, obrt. vrad. 34 1., za jetiko. Maria Pikovnik, kmetica 60 I. , za treh. bol. Nikolaj Novak, gost. 80 1., vsled starosti. Antonija Javornik, 20 I., za jetiko. Jož. Bokal, glaž. uč., 12 1., za jetiko. Franc Zappal, kinet. o. 7 m., za jetiko. Janez Gregorc, kontr. o. 2 '/„ 1., za vnetjem možganov. Barba Estcrl, vrad. ž. 77 i., za vtriplj. Katarina Turin, mestna reva 90 1. , vsled starosti. Franc Podre-kar, mag. nadz. o. 3 '/2 1., za vodeno glavo. Maria Seme, del. ž. 27 1., zo vodenico. Jožef Arce, ključ. pom. 26 1., za jetiko. Blaž Zupane, gostač 73 1. za vtriplj. pljuč. Viljehn Jerin, klanfar 22 1., za jetiko. Urša Trobec, del. o. 2 '/9 1., za preldaj. Matija Kastelie, del. 50 1., za sprideno krvijo. Janez Trontel, del. 57 1., za vtriplj pljuč. Marijana Burgcr, kajž. o. 6'9 1., zu jetiko.
Teleisrnllčne denarne cene 25. aprila.
Papirna renta 57.15 — flrehrna rnnta 63.25 — Zlata renta 68 75. — lH«01etno državno posojilo 107 26 liankini akcije 767 — Kreditue akcije 136.30 - London 129.65 — Sr«hro 113 90.— Ces, kr cekini 6 11-20-traukov 10 43.
Za mežnarsko službo
se častiti duhovščini priporoča .Matevž Slabič, na Krtini hiš. št. 11 pošta Vir, in ima prav dobra spričevala.	(3)