Leto XVIII. Stev. 145 direktor .borbe« veljko vlahovic glavni in odgovorni UREDNIK DUSan blagojevic UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak dan razen petka — cena 10 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT BORBA ZA SLOVENIJO Demokracija ali nekaj drugega neki konferenci v Smederevu se je prigiasn k besedi in govoril dvomljiv diskutant. Med jegovim načrtno sovražnim go-orom je precej poslušalcev go-rnstalo in prekinjalo govornika. redsedujoči, eden izmed vodilnih Ofnunistov, je miril poslušalce, s tovariši, nikar ga ne motile, im ‘rnamo demokracijo in vsak a pravico povedati svoje mne-Je' P°Mušajmo ga. Tako je go-f.°rTlj neooirano do konca zlobno tuf & v ,naš° gospodarsko poli-o. ko je končal svoje modrova-D f ,eJe razprava mirno nadalje-a. kakor da se ni nič zgodilo 2y rul Primer: neki funkcionar r- 12 Borova je poslal uredništvu krfuull^$ta< dopis, o katerem om ■J0<* Prakticistični način dela nslan,Zac*ie razlaga njene Se ‘n Praoi približno takole: ne n ■ se .®f°8aia' da *e osnov Dm fgouizacije Tveze komunistov Dnrl;a,Dai° v delo in probleme fiir,!efll' Takšni pojavi so škod-kr,*-1’1 n'so 0 skladu s sklepi VI. /e /ries? ' Naloga komunistov higt° čno DZgvjno delo. Komu-deU j V se ne zanimajo, kako ne t - ‘aDski svet, komunistov se kal- lCei° razni pojavi o podjetju, bo «--S0 Hra\e' zapravljivost, sla- MOMA MARKOVIČ bolj, čim bolj narašča tudi nevarnost za revolucionarne pridobitve in uspehe socialistične graditve. Toda te odgovornosti ne smemo razumeti na stari birokratsko prakticistični način, niti je zamenjati s kakšno abstraktno odgovornostjo. gospodarjenje. Komunisti naj ukvarjajo s temi praktici-„„ lTni posli, to Je stvar delov-8a kolektiva. Obravnavati ta Pražanja v organizaciji ZK po-'Reni vračati se na stari način »•x *° Pa 0Dlra razvoj sociali- stične demokracije. Vsako umeščanje komunistov v te posle Pomeni vsiljevanje njihove volje *•"plektivu, pomeni zaviranje iniciative delavskega samoupravljanja. R«Tiv ctt>a Primera nista osamlje-Prik Sprotno, tipična sta in lepo n^.azujeta, kako nekateri komu-jL. razumejo svojo novo vlogo. B l° Jčumejo mesto in vlogo ZK ciio°'r Za sociolističrio demokra-se a Primeri očitno kažejo, da ng cpsto dogaja, da se komunisti nJnaidejo v novih razmerah, v g e.m načinu dela. Posledica te-t,rjle' da komunisti na takšne »torte ne reagirai0• *li P3 rn* to pozno in nezadostno ozi-na reagirajo slabo. 2e , načinu dela organizacij Zve-komunistov imamo dve osnov-d»ve$atiT)ni težnji: prva se na-„ /ule s starim prakticističnim ra?ln°m ,n se zrcali v tem, da zmfa konkretna vprašanja še soo^h reiuM° sami komunisti v prj* .organizBcijah. in kot sklepe da a*ai° v >pristojne* organe, se L uveljavijo, druga pa, da abgf0ruUr\ts^i ukvarjajo samo z del r nim vzgojno političnim skrtf1' P°vsem pa zapostavljajo rsx . a konkretna vprašanja, ob-DreV°xif,et političnemu boju ter niku T *° sinnr stihiji in sovraž-knf' i dna osnovna pojava sta (jPf.ec koncev ista. čeprav sta vi-nasprotna. Ista zato. ker oba Učnega b ^e*anie s *erena P°H' K ■ loe* ,PraDimo, da je osnovna na-ne r komunistov politično delo, neeaaZf’ilerno P°d tem abstrakt-d/* dela, marveč določen poli-na o podjetjih, o naselju, liti mi xPi‘ katerega cilj je vzgo- danT , ’ lik vključiti v vsak- ajVe politično življenje. Dolžnost ,Vnist°v je, da zbirajo delovne da ? ro* Politične linije 7.K. no j° njihovo revolucionar- Bttul0. 0 boju proti raznim ne- iniciflf težnjam, da razvijajo eUliV 0 Boju za graditev so- nih in socialističnih družbe- Žemf osov. Vse to lahko dose-oder, *arno' če se komunisti čutijo Past,?.orne za probleme podjetja, v niJa' oa*t Tovariš Tito p ravi me*tni konferpnci Zneze Beograda, da odgo-°st komunistov narašča tem Moma Markovič Nekateri naši aktivisti imajo še dokaj zmešane pojme, kaj je demokracija in kakšne so naloge komunistov o današnjih pogojih. Razvoj socialistične demokracije pri nas terja stalen brezkompromisen in vztrajen boj — idejni in politični — vseh članov Zveze komunistov. Če se komunisti ne bi tako borili, bi šel razvoj nazaj. Tedaj bi lahko prevladala različna tuja in socializmu sovražna pojmovanja. To so večkrat poudarjali in je temelj vseh skle- ?oo VI. kongresa. Vendar pa ne-ateri mislijo, da komunisti nimajo več kaj početi, da je zdaj | so v nekaterih organizacijah in važna samo vsebina dela in da vodstvih zavzele takšen obseg, da gre vse samo ob sebi. | je z njimi izčrpana vsa vsebina Na vse te pojave organizacije, dela teh organizacij. Ne mislimo, Zveze komunistov in Socialistič-1 da tu ni problemov. Nasprotno, ne zveze delovnega ljudstva slabo reagirajo. Vzrok je nedvomno iskati v tem, da ne razumejo nove linije, načina dela v novih razmerah. Novega sistema gospodarskega razvoja socialističnih in družbenih odnosov ne moremo dalje razvijati, če ne razvijemo politične aktivnosti in vsestranski politični boj. Mi se moramo srdito boriti proti sovražnikom, in sicer predvsem na političnem torišču. Boriti se moramo predvsem kot politiki, ne pa samo prek raznih upravnih in drugih organov ljudske oblasti. Če ne bomo delali tako, se vračamo na stare upravne ukrepe. Biti konkreten boj proti konkretnemu sovražniku je in ostane naša glavna naloga n političnem delu. Sovražnika je treba tolči z argumenti, ne pa z gesli, ne z abstraktnim razkrinkavanjem. Samo tako bomo še nadalje osvajali množice in akti-vizirali njih boj, sovražnika pa izolirali in uničili. Na sestankih in konferencah Socialistične zveze in raznih društev, na zborih volivcev in na drugih sestankih komunisti često razpravljajo na splošno, ali bolje rečeno pozabljajo razpravljati bolj načelno ali konkretno, razpravljati politično o vsakdanjih vprašanjih. Nasprotno pa sovražni elementi postavljajo prav konkretna vprašanja. Razume se, da nam to dvojno škoduje: delovnih ljudi ne pritegujemo k obravnavanju vsakdanjih problemov, sovražnik pa prevzema iniciativo. Če temu dodamo, da reagiramo na nastope sovražnika nervozno, na splošno in z gesli, je politični poraz neogiben. Organizacije Zveze komunistov zadnje čase razpravljajo o vsebini dela, o >razmejitvu s Socialistično zvezo in zahtevajo tpreciznet direktive. Te razprave zdaj, o boju za razvijanje socialistične demokracije, je eno temeljnih vprašanj, da komunist, da organizacije Zveze komunistov in Socialistične zveze čim uspešneje najdejo vsebino dela. Rešitve nerešenih vprašanj ne bomo našli samo o razpravi, kaj in kako i je treba delati, in v iskanju formule in šablone, marveč v polnem angažiranju o političnem boju. ! Komunisti in člani Socialistične zveze imajo zdaj bolj kakor kdajkoli resne naloge, da dalje razvijejo socialistično demokracijo. fe naloge so tem važnejše, ker imamo razne pojave nerazumevanja vsebine socialistične demokracije ali poizkuse, da bi reakcionarji zlorabili demokracijo. Toda komunisti morajo predvsem v lastnih vrstah izkoreniniti ma-loburžoazne nazore, pobijati oportunizem, liberalizem, gledanie skozi prste in podobne pojave, ki vlečejo nazaj, hkrati pa morajo biti nosilci političnega boja. Tako bomo dvigali zavest delovnih ljudi in jih čedalje bolj vključevali v aktiven politični boj. To je pot nadaljnjega razvoja socia-listične demokracije. * V Dubrovniku je vedno več domačih in tujih gostov Sirijski tisk o obisku gospodarske delegacije FLR Jugoslavije Kmalu bo Sirijo obiskala jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo bo vodil član izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Hasan Brkič. Delegacija se bo razgovarjala s pristojnimi sirijskimi voditelji o nadaljni razširitvi blagovne menjave in o večjem gospodarskem sodelovanju. Radio Damask in nekateri sirijski časniki so objavili o tem obisku več poročil in člankov. >A1 Bilad«, ki izhaja v Latakiji, kjer grade jugoslovanska podjetja pristanišče, je objavil članek z naslovom »Mi in Jugoslavija«, v katerem med drugim poudarja: »Z vidika dosedanjega Trgovinske inšpekcije bodo utrdili S seje državnega sekretariata za gospodarstvo sledica tega je slabotno pobijanje Beograd, 6. junija. V državnem sekretariatu za narodno gospodarstvo FLRJ je bil sestanek voditeljev trgovinskih inšpekcij iz ljudskih republik. Razpravljali so o osnutku nove uredbe o inšpekciji tržišča, glede katerega bo zasnovana nova organizacija in njene poglavitne naloge. Istočasno so prerešetali tudi dosedanje delo trgovinskih inšpekcij in njene najvažnejše probleme. V dosedanji organizaciji sekretariata ni bilo inšpekcijske službe, bodoča inšpekcija tržišča pa bo imela ustrezajočo organizacijo v zveznem sekretariatu, pa tudi v republiških in v ljudskih odborih. Naloga te službe bo kontrola tržišča (trgovska podjetja, gostinstvo, turizem, trgovinska zastopstva, trgovsko dejavnost obrtnih podjetij, proizvajalnih in drugih gospodarskih organizacij, ki so udeležena v blagovnem prometu in pri uslugah, kakor tudi blagovni promet in usluge na trgih, sejmih ifd.). V razpravi predstojnikov inšpekcije se je pokazalo, da ta ne obstaja kot posebna organizacija v republiških sekretariatih, marveč, da to službo opravlja v večini primerov en sam uslužbenec v oddelku za notranje tržišče. Pri ljudskih odborih je posebno zanemarjena inšpekcija. Po- Ob 50-letnici ilindenske vstaje Bitolj, 6. junija Letos bodo v Makedoniji praznovali petdesetletnico Ilindenske vstaje. Razen predavanj, akademij, odpiranja novih muzejev itd. bodo na Ilin den 2. avgusta odkrili več spomenikov in spominskih plošč v tej zgodovinski vstaji padlim borcem. V Kruševu, kjer je bila razglašena pET INDONEZIJCEV NJI PRAKSI V SLOVENIJI niim^Uk^anf' **• junija Z nocojš-&el»rzovlrakom ie skozi Trst skunin» V| {.-jubljaoo petčlanska ustali „ o, uon.ezijcev, ki bodo iih Jucool0^11']' in dru£'h kra- ▼ usnio i ■ F dve leti na prifksi usnjarski industriji. kžudiif}6 Rkup’ne je dtmadiredija Usniaii-U Pujnočnik direktorja isponolnTr" lnSt'tuta ki se želi Usnjarske T '"dustriji obutve in komercial* Bn,Priie' Pa tndi v *nercialnem poslovanju. Skupino Indonezijcev je na ljubljanski postaji pozdravil predstavnik Sveta za prosveto in kulturo Slovenije tovariš Benkovič, direktor in sekretar tovarne usnja v Domžalah in drugi. Predvidoma bodo gostje ostali leto dni v tovarni usnja v Domžalah, nato pa bodo odšli v razna druga podjetja, da bi se tako čim bolj izurili v različnih panogah usnjarske industrije. prva republika, bodo odkrili spč-menik Nikoli Karevu, prvemu Predsedniku republike, in heroju itu Guli. V Novi vasi pri Štipu bodo postavili spomenik ideologu Ilindenske vstaje Goce Delčevu. Spomenik bo stal pri šoli, v kateri je Goce Delčev poučeval. Vse tri spomenike kleše makedonski kipar Jordan Grabuloski. Med vasema Varoš in Markova Kula pri Prilepu, kjer so Turki med vstajo ustrelili 30 borcev iz Kruševa, bodo odkrili bratsko spominsko grobnico, narejeno iz granitnega bloka z reliefom, ki predstavlja ustrelitev. Tudi grobnica bo delo kiparja Grahulov-skega. V drugih krajih bodo odkrili več spominskih plošč. V vasi Slivov v ohridskem okraju bodo odkrili spominski vodnjak na kraju, kjer so se uporniki med Mindensko vstajo spopadli s Turki in kjer je bila 11. novembra 1943 ustanovljena prva makedonsko - kosovska udarna brigada. špekulacije, nedopustna trgovina in gospodarskega kriminala. Švicarski poslanik Kohli pri podpredsedniku Rankoviču Beograd, 6. junija (Tanjug) — Podpredsednik Zveznega izvršnega Sveta Aleksander Ranko-vič je 6prejel danes ob 11.13 poslovilni obisk dosedanjega lovici junija. Za novega švicarskega poslanika v Beogradu prihaja g. Jean Frederick Wag-niere. Pred tem je ob pol enajstih predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ sprejel g. Roberta Kohlija na poslovilnem obisku. Na Pohorju so odprli novo zdravilišče za tuberkulozne Maribor, 7. junija^ Na jugo- razvoja naših stikov moramo reči, da je najpomembnejše prijateljstvo med majhnimi svobod-dnimi državami, kajti z njih ne izvirajo niti imperialistični niti napadalni nameni-« Velesejmski plakati brez slovenščine (Od našega stalnega dopisnika) Trst, 6. junija. Pred otvoritvijo letošnjega velesejma je bilo treba natisniti besedilo propagandnega značaja o razvoju Trsta. Imenoval se bo »Trieste oggi« (Trst danes). Kakor se čuje, bo ta knjiga v glavnem namenjena tujim obiskovalcem in udeležencem velesejma in bo imela poleg italijanskega teksta tudi nekaj besedila v tujih jezikih. Toda slovenski tekst, ki bi moral biti po mednarodnem pojmovanju in sklepih v Trstu popolnoma enakopraven italijanskemu jeziku, ne bo zastopan v tej knjigi. Podoben primer je tudi z majhnimi reklamnimi plakati za letošnji tržaški velesejem. Besedilo knjige je v italijanščini, angleščini m francoščini, nemščini in celo v španščini, v slovenščini pa ne. M. P. Jugoslovanski folkloristi v Trstu Trsta, 6. junija (Tanjug) — Člani »Kola«, ansambla jugoslov. narodnih plesov iz Beograda, so prispeli sinoči v Trst. kjer bodo nastopali od 7. do 9. junija na stadionu »Prvi maj« in v trža- škem Avditoriju. Ansambel se vrača iz Švice, kjer je nastopal z velikim uspehom. Na železniški postaji so sprejeli člane jugoslovanskega ansambla zastopniki Slovensko-hrvatske prosvetne zveze ter številni Tržačani in Slovenci. Po sporedu, ki ga je objavil tržaški tisk, povzemamo, da oo 45 članov jugoslovanskega ansambla poka- zalo tržaškemu občinstvu okrog 20 plesov jugoslovanskih narodov. Dr. Aleš Rebler je predaval v Kopru Koper, 6. junija. Danes zvečer ob 6. uri je v veliki dvorani Ljudskega gledališča govoril o političnih vprašanjih tovariš Aleš Bebler, podsekretar državnega sekretariata za zunanje zadeve. Tovariš Bebler je prišel v Koper na ovabilo Socialistične zveze de- pov lov nih ljudi za koprski okraj. Vojaški razgovori v Atenah v duhu popolnega razumevanja Atene, h. junija (Tanjug). — Danes dopoldne so v Atenah zastopniki generalštabov Jugoslavije. Grčije in Turčije nadaljevali z razgovori. Na koncu so sklenili, da bo prihodnja seja v ponedeljek. Davišnji atenski časniki pišejo, da se trojni vojaški razgovori nadaljujejo v duhu popolnega razumevanja. PROTESTNA NOTA ROMUNIJI ZARADI UGRABITVE NA MEJI Beograd, 6. jun. (Tanjug). — Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je zaradi najnovejšega incidenta na jugoslovanski meji izročilo romunskemu poslaništvu v Beogradu noto. V njej je rečeno, da so v noči med 27. in 28. majem romunski vojaki ;,hod.ib obronkih- Pohorij ,o .^jSsh"0'Oddfi^h0<1”0- ""J* kaklh 115 postelj in je najsodobneje urejen. Sobe so velike in svetle ter imajo balkone za počitek. Oddelek je zdravstvena ustanova z lastnimi zdravniki in zdravniškim osebjem. Ze prihodnje leto se bo popolnoma ločila od mariborske splošne bolnišnice. Zdravilišče stoji 720 m visoko. Gradbeni stroški so znašali nad 70 mi- li km od mejnega kamna A 139, in napravili zasedo. lijonov dinarjev. Samo letos so; odpeljali v Romunijo. Na jugo-za opremo in notranjo ureditev slovanski strani so se 10 m od porabili nad 30 milijonov. Novi tuberkulozni oddelek je dobil ime po dr. Ivanu Mravljaku, ki je leta 1943. padel kot borec Prvega pohorskega partizanskega bataljona. incidentom in drugim kršitvam po romunskih obmejnih organih in hkrati zahtevalo od romunske vlade, naj njeni organi opuste takšno sovražno dejavnost proti FLR Jugoslaviji. Toda kljub temu romunska vlada ni ničesar storila, da bi uredila in normalizirala razmere na meji proti Jugoslaviji, o čemer najbolje priča ta organizirani napad in ugrabitev jugoslovanskega državljana Gerayja Janoša. Na koncu note je rečeno, da Državno tajništvo za zunanje zadeve najodločneje protestira proti takšni dejavnosti romunskih obmejnih organov in odločno zahteva, pridržujoč si pravico zahtevati povračilo škode, in da naj romunska vlada ukrene vse potrebno, da se ugrabljeni jugoslovanski državljan takoj vrne. Istočasno Državno tajništvo za zunanje zadeve zahteva od ro-. . munske vlade, naj preišče ta pri- Državno t.uništvo za zunanje za-, mer, najde in kaznuje krivce in deve žr -krat protestiralo pri o tem obvesti Državno tajništvo vladi proti obmejnim za zunanje zadeve. Dne 28. maja je jugoslovanski državljan Gerayi Janoš iz vasi Hetin okrog 9 dopoldne pri košnji naletel na romunsko zasedo, ki je od blizu streljala nanj. Romunski graničarji so takoj zatem odvlekli Janoša na romunsko stran, kjer so ga vrgli na voz in mejne četrte na kraju napada na Janoša poznali sledovi krvi. V noti je poudarjeno, da je I romunsl. POL ITICNI POGOVORI Zakon o pravnimi položaju venskih skupnosti je odjeknil med duhovniki ugodnejše kot želijo predstojniki katoliške cerkve Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti je naletel med duhovščino na ugodnejši odziv, kakor pa pri nekaterih predstojnikih katoliške cerkve. »Pravoslavne duhovnike v našem kraju«, je rekel tuzlanski župnik in arhijerejski namestnik Jovan Pajkanovifi dopisniku »Borbe« v Tuzli, »je posebno zaskrbelo vprašanje krščevanja otrok v cerkvi«. V osnutku Zakona o pravnem položaju verskih skuphosti je določeno, da otroke lahko krstijo v cerkvi samo tedaj, če na to pristaneta oba roditelja. Toda naši duhovniki so v diskusiji prišli do sklepa, da takšne formulacije zakona ne more- i'o prejeti. Predlagali smo, naj bo :rščevanje otrok v cerkvi dovoljeno tudi po pristanku samo enega roditelja. Ta naš predlog je bil »prejet.« »S tem zakonom,« je nadaljeval Jovan Pajkanovič, »so rešena mnoga sporna vprašanja med Cerkvijo in organi ljudske oblasti.« Tuzlanski župnik je navedel primer Sveta za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora v Kladnju, ki je prepovedni duhovniku v Olovu, na področju njegove župnije izvrševati verske obrede, razen pokopavanja mrličev. Taki in podobni pojavi pa z novim Zakonom o pravnem Eoložaju verskih skupnosti ne odo več mogoči. MNENJE VEČINE Prote Slobodan Uvalič, Milan Lukovič, A. Vukovič in še nekateri duhovniki srbske pravoslavne Cerkve iz Sombora so povedali v razgovoru z našim dopisnikom, s kakšno nestrpnostjo so čakali na izglasovanje Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Naglasili so, da doslej v tem mestu ni bilo sporov med njimi in ljudsko oblastjo. Svobodno so izvrševali duhovniške dolžnosti. Razmerje med srbsko pravoslavno cerkvijo in ljudsko oblastjo v Somboru pa je bilo takšno, da je lahko za zgled vsem drugim mestom. Iz vseh krajev države nas obveščajo, da so zastopniki vseh veroizpovedi pozdravili novi zakon. Tako predstavniki srbske pravoslavne Cerkve, islamske Skrb za otroke padlih borcev Skoplje, 6. junija. Na današnjem razširjenem plenarnem sestanku Glavnega odbora Zveze borcev Makedonije so obravnali vprašanje skrbi za otuoke v narodnoosvobodilni vojni padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. V Makedoniji je bilo po osvoboditvi kakih 2500 otrok brez staršev. Zanje so skrbele ljudske oblasti in množične organizacije. 2e 1. 1945 so v Makedoniji odprli verske skupnosti, krščanske ad-ventistične Cerkve in drugih verskih skupnosti naglašajo, da bo novi zakon pomenil prispevek k ureditvi razmerja med Cerkvijo in državo. Kakor nas obveščajo naši dopisniki iz Hrvatske, se del nižjega in višjega klera katoliške cerkve ne strinja s to večino, le da niso vsi predstavniki katoliške cerkve enotnega mnenja. Večina nižjega klera, ki ni voljna v tujem interesu delati proti lastnemu ljudstvu, je sprejela novi Zakon kot uspešno sredstvo zn ureditev onih vprašani med Cerkvijo in državo, ki doslej še niso bila urejena. Neprikrito zadovoljstvo so pokazali zlasti duhovniki Istre, pa tudi na Hvaru, Rabu. v Slunju, Ču-kovcu in Sisku. Ze med diskusijo o osnutku Zakona so resno ugovarjali prekinitvi ruz.govorov med škofi in Komisijo zveznega izvršilnoga sveta, pripisujoč krivdo za to Vatikanu. V nasprotju s tem pa je visoki kler katoliške cerkve, vštev-ši del nižje duhovščine, pokoravajoč se ukazom Vatikana, še naprej rezerviran. POOSTRENI UKREPI PROTI DUHOVNIKOM, KI SO ZA SODELOVANJE Precej znamenj govori, da je izglasovanje novega zakona o pruvnem položaju verskih skupnosti odjeknilo med duhovniki mnogo ugodnejše in pozitivnejše, kakor to želijo predstojniki katoliške Cerkve znak so v zadnjem času poostreni ukrepi proti vsem onim duhovnikom, ki na kakršen koli način izražajo svoje nesoglasje z višjim klerom glede sodelovanja z državo. Rezerviranost gotovega dela klera, ki jo opažajo v zadnjem času, dejansko ni izraz njenega osebnega mnenja o novem zakonu, marveč, le posledica hudega pritiska predstojništva, ki pa je v nasprotju s cerkvenimi predpisi. » Kako velik je ta pritisk, kažejo primeri v Sloveniji. Duhovniki tam še vedno diskutirajo o zakonu, toda večina se izogiba kakršne koli izjave. Posebno se boje, da bi se njihova imena objavila v tisku in da ne bi zaradi tega trpeli represalij svojih predstojnikov. NOVI ZAKON -ZNAMENJE OJAČANE PROTIJUGOSLOVANSKE GONJE Navzlic kaznim in pritisku, ki ga v Splitu izvaja pomožni škof dr. Franič proti nekaterim duhovnikom, ki žele lojalnega sodelovanja z ljudsko oblastjo, lahko brez pridržka rečemo — sporoča dopisnik »Borbe« iz Splita^ —^ da večji del duhovščine, vštevši člane iniciativnega odbora za ustanovitev stanovskega združenja, pozdravlja novi zakon. Predstojniki, med njimi tudi frančiškanski provincjjal Karlo Nola, smatrajo, da pomeni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti korak naprej na poti urejevanja razmerja med državo in Katoliško cerkvijo. Najzaneslivejši Letos dobi Jugoslavija od UNICEF 253.000 dolarjev Beograd, 6. Junija. Predstavniki svetovne zdravstvene organizacije In naši medicinski strokovnjaki se pogajajo o dokončnem programu pomoči UNICEF za letošnie leto in proučujejo program pomoči štiri dečje domove, pozneje pa še , , » štiri. V njih imajo otroci vso pre- a ‘ skrbo. Otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja so z zakonom zagotovljena gmotna sredstva, razen tega pa so jih znatno podprle tudi organizacije Zveze borcev Makedonije. Cene svilenega blaga Novi Sad, 5. junija Vojvodinska industrija svile ie veliko novosadsko podjetje. Njegov drektor je o cenah svilenega blaga rekel, da je lani tovarna prodajala novosadskim trgovskim podjetjem rute po 380 din. Cez nekaj ča.sa po so bile taiste rute v izložbah po 500 din. Trgovci so jo prvotno prodajali po znatno višjih cenah. Ko pa niso šle v denar so jih razglasili za nckurantno blago in bili prisiljeni cene znižati. Ce trgovine pri kakem predmetu zgubljajo, to pomeni da so prej pri njem preveč zaslužile, ali pa da so mnogo zaslužilo pri kakem drugem predmetu, da so zgubo pri prvem krile. V teh primerih jo seveda oškodovan potrošnik. Novosadsko podjetje je nedavno prodalo v Beograd čisto svilo po 1200 din meter. V Beogradu pa so jo prodajali po 1500 din. Da se potrošniki spričo ih cen razburjajo, je razumljivo. »Ljudsko pravico-Borbo« dobite tudi v vseh prodajalnah tobaka. za leto 1954. Dosedanja pogajanja so se nanašala na* vprašanja zaščite matere in otroka, na zatiranje trahoma ter izpolnitev ln razširjenje medicinskega popka v naši državi. Samo za te namene bo dobila Jugoslavija letos od UNICEF 253.000 dolarjev pomoči. Od tega bodo dobili večji dispanzerji, manjše bolnišnice in 40 šolskih zobnih poliklinik 50.000 dolarjev, za opremo 250 posvetovalnic* za noseče žene bomo porabili 63.000 dolarjev, za nakup vitaminov in mila ter za zatiranje trahoma Je določenih 56.000 dolarjev, za Sole medicinskih sester ln babic pa 75.000 dolarjev. Sedanja pogajanja pa niso zalela pomoči, ki Jo bo dala UNICEF Jugoslaviji za zgraditev mlekarske. Industrije. Predstavniki svetovne zdravstvene organizacije so Izjavili, da bo program pomoči naši državi v letu 1954 spremenjen. UNICEF bo v glavnem pomagala graditi večje zdravstvene naprave ln medicinske šole. S tem svetovna zdravstveno organizacija prehaja z nujnih na dolgoročne programe pomoči. ‘ Toda za neke višje duhovnike v Splitu pa ta zakon pomeni signal za ojačano protiljudsko dejavnost. To gonjo pod geslom, da se mora katoliška cerkev še nadalje energično in vztrajno boriti za svoje »pravice«, vodi zvesti vatikanski sluga, pomožni škof dr. Franič, za njim pa mon-signor Vicko Fulgozi, ravnatelj škofijskega semenišča v Splitu* S tema dvema soglaša tudi Hel-kulan Luger, kanonik splitskega kaptola in še nekaj duhovnikov. Ne glede na takšno delo in gledanje posnmpznih nižjih in višjih predstojnikov klera katoliške cerkve, lahko z gotovostjo rečemo, da so se vsi zastopniki vseh ostalih verskih skupnosti izrekli za sodelovanje z ljudsko državo, kar bo naposled koristilo le njim samim. Opomba ob Tednu matere in otroka Tovariš uredniki Mati in otrok uživata pri nas tako zaščito ka kor o malokateri državi na svetu Vendarle pa tudi pri nas glede tega naletimo tu in tam na na pake, mimo katerih človek, ki ima količkaj srčne kulture, ne more molče Zdaj, ko je bil Teden matere in otroka, nas take napake še posebno bodejo v oči. Naj opozorim na eno izmed njih. Noseče ženske, ki so socialno zavarovane in noseče žene socialnih zavarovancev imajo pravico do oskrbnine o znesku 8000 din To vsoto jim izplača socialno za Darovanje kakšnih 10 dni pred porodom. Za ugotovitev upravičenosti do oskrbnine mora noseča ženska k zdravniku, od tam pa v posebno pisarno na Zavodu za socialno zavarovanje. Ta pot pa v Ljubljani ni tako kratka, kakor se človeku zdi. Posvetovanje o izvajanji! zakona o zemljiškem skladu Ljubljana, 6. junija. Včeraj je bilo v Ljubljani posvetovanje članov okrajnih komisij za izvajanje Zakona o zemljiškem maksimumu. Posvetovanje je vodil član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tov. Janez Hribar. Člani okrajnih komisij so poročali o pripravah za izvajanje zakona (o zbiranju in ocenjevanju podaikov glede kmcčluh gospodarstev z nad 10 ha obdelovalne površine), hkrati pa so razjasnili nekatere pojme o tem, kaj vse spada pod ondelovulno površino. Tako n. pr. košenice ne spadajo vse pod obdelovalno površino. ampak sodijo pod (a pojem le dobri travniki (taki, ki se kosijo dvakrat na leto). Komisijam povzroča mnogo težav zastareli kataster, saj so marsikje na nekdanjih košenienh sedaj njive, na označenih košeni-cah gozdovi itd. Razen tega katastrski razredi v bivši Kranjski, Štajerski in Primorski niso enot- Finski gostje v Zagrebu Zagreb, 6. junija. Danes Je prispela v Zagreb delegacija bivših borcev ln invalidov Finske. Kot gostje Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih Invalidov Jugoslavije ostanejo Finci v naši državi 15 dni. V Zagrebu so finski gostje prisostvovali III. kongresu Zveze Volavških vojnih invalidov, ki se Je za-1 danes, ter obiskali več Invalidskih organizacij in podjetij ni, zato more služiti kataster le kot približna orientacija Zanimivo je bilo poročilo komisije za goriški okraj, kjer še vedno obstoje kolonatski odnosi. Takih primerov je kakšnih sto. in sicer večidel v Brdih (Dobrova Kojsko), nekaj pa tudi v Vipavski dolini. 'Po so ostanki fevdalne preteklosti, ki jih novi zakon za vedno odpravlja. 5. F. Občni zbor Zadružne zveze Makedonije Skoplje, \ narl 2 6. junija. V navzočnosti nad 200 delegatov se je da nes v Skopi j u začel letni občni zbor Glavne zadružne zveze Makedonije V poročilu in razpravi je bilo največ govora o nveljav ljanjn uredbe o premoženjskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug Razprava je pokazala. da zadružniki pomen te uredbi’ v glavnem pravilno razumejo Večina že prej dobro po slujočih zadrug v sedanjih razmerah še bolje napreduje Na občnem zboru so govorili tudi o predelovalni dejavnosti zadrug in o trgovini Nekateri delegati so se zlasti dotaknili nadaljnjega razvoja kmetijskih zadrug splošnega tipa. Pokazalo se je, da te zadruge zaradi upravnih ostankov v svoji organizaciji še niso razvile širše gospodarske dejavnosti. Najprej gre ženska na ZaooA za socialno zavarovanje v Miklošičevi ulici, čak- v vrsti in naposled dobi napotilo, h katerenUi zdravniku naj gre. Za pregib žensk, stanujočih v rajonu U r n. pr pristojen zdravnik v neki bivši gostilni v bel jaški ulici (Sp-Šiška), ki uraduje dvakrat na leden. Torej iz Miklošičeve ulice vodi nosečnico pot o Beljaško ulico, ki je odvaljena približno 5 minut od tramvajske postaje. Spet čakanje in nato pregled Pr' zdravniku. In potem? Spet nazol v Miklošičevo ulico, na Zavod z* socialno zavarovanje! Zdaj bo stvar hitro opravljena — tako >' misli marsikatera, ko izmučeno od dolge poti vstopi v avlo zgradbe Zavoda za socialno zavarovO-nje. Kaj šel Vratar ji pove. do mora — v drugo nadstropje, ker tam je urad. v katerem zapisi1' jejo upravičenost do oskrbovalni-ne Torej je potrebno spet čaka-nje v drugem nadstropju. Človeku nehote pride na misel: če bi imela zgradba Zavoda za socialno zavarovanje 5 nadstropij, bi morale noseče žensko, seveda po zaslugi birokratov, k hodijo po svetu z zavezanimi očmi — prav gotovo hoditi o pei° nadstropjeI Mar ne bi bilo mogoče te pon nekoliko skrajšati? Franjo Godec Brez nedeljskega in letnega počitka Tovariš uredniki Zakon o državnih uslužbencih določa sedemurni delovni čas za vse uslužbence v organih državne uprave SO pa primeri, ko morajo posamezne kategorije uslužbencev delan tudi več. tako da delajo na mesec po 240 do 2r>0 ur vštevši nočno službo Tako n pr delajo vratarji in čuvaji n ustanovah m podjetjih tudi ob nedeljah 'J1 državnih praznikih da nimaj° n tednu prostega dneva Njihovt nagrade niso urejene z nobenim> predpisi, marveč je to prepuščeno vodstvu podjetja ali ustanove da to zadevo sarho uredi. Tratarji in čuvaji med letnim dopustom ali boleznijo zamenjajo drug drugega tako. da delajo dvojni delovni čas Tako do Im' nega dopusta sploh ne pridejo Zdaj, ko so v razpravi plače nižjih uslužbencev, mislim, da e* bilo dobro z Istimi prertpisi urediti tudi nagrajevanje vratarjev, čuvajev in podobnih uslužbencev. Lazar Petrovič, uslužbenec Inštituta nuklearnih znanosti tBoris Kidričs PETI DAN OBNOVLJENEGA SOLUNSKEGA PROCESA »Nihče ni bil prepričan o hriodi obloženih Po tri dni trajajočem prebiranju stenografsko zapisanih Izpovedb obtoženih v Solunu'leta 1917, ki so umrli ali ki so bili ustreljeni, so začeli včeraj, petega dne obravnave, zasliševati priče. Za včerajšnjo obravnavo so se ljudje zelo zanimali. Sodna dvorana in galerije so bile polne. Med občinstvom Je bilo videti v glavnem starejše ljudi, ki se dogodkov iz leta 1917 še dobro spominjajo. Prvi Je bil zaslišan Nikola Pre-movlč, upokojeni polkovnik lz Beo- PROSLAVA LJUBLJANSKIH DELOVNIH BRIGAD Odlikovanih je bilo 241 brigadirjev Ljubljana, 0. jun. Na Trgu revolucije v Ljubljani so se danes popoldne zbrale številne mladinske delovne brigade s svojimi zastavami, ki so jih nosile po velikih gradiliščih širom Jugoslavije od 1945. do 1952. leta. Svečanosti mladinskih brigad so prisostvovale tudi enote JLA, Ljudske milice in veliko število prebivalstva. Na trebuni so bili predsednik Glavnega odbora sindikatov Slovenije, narodni heroj Rudolf Jpnko, sekretar Mestnega komiteja ZK za mesto Ljubljano viado Krivic, predsednik Mestnega odbora Jaka Avšič, član predsedstva Centralnega komiteja ljudske mladine Jugoslavije Markovski, predsednik Centralnega komiteja LMS Tine Rem-škar, polkovnik LM Jan Lokovšek, rektorji ljubljanskih šol in mnogi predstavniki in organizatorji mladine. Janko Rudolf, ki je v imenu SZDL pozdravil mladince, je dejal, da je prav tako, kakor je bilo potrebno 1941. leta iti golih rok v boj proti okupatorju za osvoboditev, bilo potrebno 1945 leta iti golih rok na obnovo porušene domovine in industrializacijo naše države. Tine Remškar. ki je mladince spomnil na vse one težke in kljub temu lepe in slavne dni velikega zaleta mladinskih delovnih brigad, je še posebno pod- črtal požrtvovalnost in vztrajnost razil priznanje odlikovancem, naše mladine, ki se je pokazala na mnogih gradiliščih kot n. pr. v Tromedju, Leskove vode itd. Na vseh teh delih je ljubljanska mladina nadaljevala borbene in vsem delovnim brigadam in vsej mladini Ljubljane Dvanajstkratni udarnik iz mladinskih delovnih brigad Viktor Polak je navzočim mladincem ■■ - ITT if ;L- ;U*' Billi revolucionarne tradicije svojega mesta iz časa vojne. Okoli 25.000 brigadirjev in brigadirk, ki so sodelovali v povojnih delovnih akcijah po Jugoslaviji, so za to najjasnejši dokaz. Na koncu je Tine Remškar v imenu Centralnega komiteja LM Slovenije iz- prečital predlog za pozdravno brzojavko maršalu Titu, ki so jo navzoči z navdušenjem odobrili. Predsednik MLO Jaka Avšič je na koncu povabil odlikovane mladince na sprejem v prostorih Mestnega odbora za jutri dopoldne. K. M. grada. Sodišču Je pojasnil, kako je prišlo do uredbe o prioriteti ln kako Je uredba spontano sprožila nezadovoljstvo med oficirji. Včeraj Je pred sodiščem trdil, da nezadovoljstva proti uredbi niso organizirali člani organizacije »Združitev ali smrt«, marveč da so btll z njo nezadovoljni vsi oficirji, tudi nasprotniki »Crne roke«. POGOVOR Z ALEKSANDROM Priča Primovič je pred sodiščem pripovedoval o svojem pogovoru s takratnim regentom Aleksandrom, ki ga Je med solunskim procesom poklical v avdljenco »Bilo ml Je Jasno, kaj pomeni ta avdijenca,« Je rekel Premovič. »Po mojem mnenju so hoteli nekako pritisniti name, da bi zvedeli od mene čim več takega, kar bi bremenilo moje tovariše. Pogovarjat! sva se začela o vseh teh stvareh,« )e nadaljeval priča Premovič »Aleksandei se je na koncu pritoževal čez ukrepe Dragutina ln tovarišev proti njemu. Meni so bili tl ukrepi ln konflikti dovolj znani Tedaj Je Aleksander rekel: .Prenašal sem to ln prenašal, nazadnje, ko so streljali name. pa sem sklenil Izročiti zadevo sodišču. Menim, da mora vsak prijatelj In pošten človek pred sodiščem Izpovedati ln to stvar podpreti.’ Tako Je rekel Aleksander. Jaz sem že vedel, kam to meri. Nobenega drugega pritiska pa ni bilo. da bi rekel, naj pričam to ln ono Ko je govoril o streljanju, sem ga opazoval,« pravi priča Premovič. »Niti najmanj ni kazalo, da bi bil o tem atentatu prepričan « PRIZNANJE PAVLA JURlSlCA V nadaljevanju zaslišanja Je Premovič pripovedoval, da Je po vrnitvi v domovino govoril s Pavlom Jurišičem, ki Je sedel z Aleksandrom v avtomobilu, ko se Je po obtožnici lz leta 1917 primeril atentat Pavle Jurišič ml Je pripovedoval, da sta takrat počila dva strela, da pa ni Imel vtisa, da bi bili streljali prav na avtomobil ln da sploh nt moglo biti atentata Strele Je bilo slišati lz daljave kakih 200 do 300 metrov, tako daleč pa atentatorji ne itreljajo. Priča Radoje DJurovlč, upokojeni podpolkovnik Iz Beograda, je včeraj pred sodiščem Izpovedal, da Je uredba o prioriteti sprožila spontano oe- zadovoljstvo oficirjev -in da pri tem ln Vellmiru Vlajtču Je zvedel, da st* krivo pričala ln dobila za to od **' kratnega zunanjega ministra 30 ooo d1' narjev. Zmeraj Je celo trdil, da ima** Aplsa ln tovariše na vest) Peter Zlv' kovlč In kralj Aleksander. pred sodišče Je stopil DragolJu® Dlmitrljevlč, priča lz solunskega Pr0' cesa, star 75 let, po poklicu upok<>' Jeni učitelj Včeraj Je pred sodišče1*1 samo priznal, da Je pozna) obsojene' ga Dlmltrltevtča Aplsa In artllerlJsKe' ja) Je. da ne drži. da bi bil pogos10 ga majorja Ljubomlra Vulovle organizacija »Združitev ali smrt« ni prav nič sodelovala. Potrdil Je tudi izpovedbe prejšnje priče, da so policijske oblasti v Makedoniji ljudi terorizirale ln ropale, da se Je ljudstvo oficirjem čez takšno ravnanje pritoževalo Navedel Je več konkretnih primerov, o katerih le napisal svojim predstojnikom raport. Kmet Petar Milič lz Bagdrana Je bil sluga pri majorju LJubomlru Vu-loviču od leta 1915 do njegove aretacije. Priča Petar Milič se ne spominja, kje Je bil TemeUko Veljanovlč 29. avgusta 1916. v času, ko Je bil po obtožnici na solunskem procesu storjen atentat Ne spominja se, da bi bil Temeljanovlč tistega dne v vinogradu ln da bi mu bil prinesel košaro grozdja, kakor Je Veljanovlč Izjavil pred sodiščem l. 1917. 6.000 FRANKOV ZA LAŽNO IZPOVED Todor Paranos, upokojeni novtnal lz Beograda, Je izpovedal, da mu obtoženi polkovnik Vladimir Turovlč v Parizu nikoli nt pravil o uboju prestolonaslednika ln o upostavltvl republike, kakor trdi obtožnica Rekel 1e. da Je priča Outa Atanasijevič v Solunu leta 1917 lagal Ta Atanasijevič ni mogel biti navzoč pr! razgovorih s Tucovičem, čeprav bi bilo do njih prišlo, ker Je od Tucovlča prejel denar. s katerim le pobegnil Priča Pa-nos Je nadalje trdil da ga Je v Parizu zaslišal komisar za begunce Vaša Aleksič Pred njegovo pisarno ga Je počakal advokat lz Paračlna Vladimir Bogdanovič, ki mu Je prigovarjal, naj priča lažno, ln mu za to ponudil 6000 frankov, LAŽNO PRIČEVANJE DVEH PRIC Pred sodni senat le stopil priča Mirko Tomovič upokojenec lz Beo grada Rekel Je, da le bil na zloglasnem banjaluškem procesu obsojen na smrt zaradi sodelovanja pri sarajevskem atentatu, pozneje pa ga Je avstrijski cesar pomilosti) na dosmrtno Ječo. Pred sodiščem Je Izpovedal, da Je poznal vse na solunskem procesu obsojene ln da le zlasti po prvi svetovni vojni upal. da ho solunski sodni zločin obnovljen. O Veljku Zečevlču ZA LAŽNO PRIČANJE POL O' 2AJ OKRAJNEGA GLAVAR-U* Steva Simič, upokojeni glmnazU' skl ravnatelj lz Skoplja, ]e pred *°' dlščem pripovedoval, da le konec le** 1919 ali v začetku 1. 1920 govoril o *b* lunskem procesu z Juvanom StoJkovl' čem Bambunskim Le-ta mu Je P°' vedal. da so mu prigovarjali, naj **e' katere obtožence obremeni z lažni**1 pričevanjem, za kar so mu obljubi* položaj okrajnega glavarja. . PROCES STA ORGANIZIRA^ ALEKSANDER IN PETER ZIVKOVIC Potem bo zaslišan upokojene®* majorja Milana NlKollča-Maneja, ki ** na iolunskem procesu delno breme nil obtoženega Tucovtča. Z njim 1 bil v francoskem zdravilišču VicWj kjer mu je Tucovlč pravil, da bo Srbiji kmalu prišlo do prevrata, k* ^ nujno potreben, da se le Tucovlč gr<*i izražal o prestolonasledniku itd Zd»* Je Nikolič pred sodiščem rekel« Je bil res dobei prijatelj obsojen« d* cU» Tucovlča, di pa o političnih stvai*1 nikakoi nista govorila Za Tuoovlčem je stopil pred so1 Sče Mllorad Radovanovič Kosa, up°; koleni polkovnik star 73 let L sta se sprla i Aptsom. ker je l0' snoval državni orevrat Med priPr* vami na proces se le mudil v A Rekel le. da bo solunski procea nfzlrall kralj Aleksander. Oolko lovlč. sodni polkovnik Petar M1S*6 Petar Zivkovlč Včerajšnja obravnava le bila k0*1 čana ob pol štirih popoldne, nsd*' Mevala pa se bo v ponedeljek sedmih zjutraj, ko bo sodišče zašli®’ še ostale priče. od*' 19** 19 POLITIČNA KONFERENCA poglavitna točka razeovorov v OZN ZDA so proti ločenemu reševanju vprašanja kitajskega zastopstva v ZN VsT -Yor^-6' jun- (Taniug) | ne obeta kaj posebnega od Ge- bri 7^r«Z^š^an;’e in razS°vori I neralne skupščine in da se zani-okoli ™ze™h.nar°dih se gibljejo ma predvsem za politično kon-nitvi prafanja- kaj bo po skle- ! ferenco. čini n?re™lr’a na K01"6!'- P° ve- Tudi zastopniki ZDA v Zdru-ralna lnil°' da bo morala Gene- ; Ženih narodih ne povedo nič jas-Po nrvirv a’ k* se bo ®a^tala ! nega o političnih vprašanjih, ki nih nMSUJlremiria’ vsai v sploš- j bodo postala pereča, takoj ko bo tični razp.?vljati o poli- upostavljen mir na Koreji. V za- a-v * laipidViJ. skbM on^e,renc’- Kraj in čas za j sebnih razgovorih pa priznavajo, konfere^"- kakor tudi sestav te da so v vsej daljnovzhodni pro- ckli,,,. • m cas za kcmf^ ’ kor tudi sestav te, ______ . ______________________ mer h"en?e ^ ,naivažnejše, o če-; blematiki najbolj zaskrbljeni nad ma k skup‘^ina odločala, oziro- kitajskim vprašanjem. Pri Ame-VDraž r prtP°r°žala. O drugih , ričanih prevladuje splošna tež- konf«311 V zvezi s Politično j n ja: če naj zavzame pekinška ščin ,9p P3 Generalna skup- vlada prej ali pozneje svoje me-”albrž ne bo sprejela nobe- sto v Združenih narodih, naj se Sn X8, i to zgodi tako’ da 1,0 Amerika kater-vf3 • nasPr°tne težnje, po mogla zadovoljiti nekaterim svo-Ščirj a ,na^. bi Generalna skup- , jim zahtevam na Daljnem vzho-ne k P dnev' -d politič- du. Z drugimi besedami: Ameri-OZN aenCe 111 lzQ" d stabžee! 6ani menijo, da je za ureditev katpr-v, u osnovnih vprašanj, o j vprašanja kitajskega zastopstva, liala r> konferenca razprav- , pogoj ureditev drugih vprašanj, bil*«- revladuie mnenje, da na Zaradi tega so ZDA proti temu, skimM™ zasedan.iu Generalne I da bi odločali o kitajskem za-bitk ne bo prižl° do glavne j stopstvu na Generalni skupščini ’ ^niarveč da se bo ta raz- kot o samostojnem vprašanju, marveč žele, da bi ga obravnavali skupaj z drugimi perečimi nela šele na politični konferenci. 1 ^?Penie temelji na dejstvu, da Mnck ski na na®l° odpotoval v I daljnovzhodnimi vprašanji in ga . skvo, ne da bi povedal, ali se izkoristili kot sredstvo za izsiljevanje čim večjih koncesij od Kitajske. Vse kaže, da se ameriška diplomacija čedalje bolj nagiba k temu, da bo postavila kot pogoj za ureditev kitajskega zastopstva in za mednarodno priznanje Pekinga naslednje zahteve: prvič, pristanek Kitajske in Severne Koreje, da bodo na ozemlju ce- u -d “c ud ui puveaai, an se , u5^ležil zasedanja Generalne *Pčine. Zaradi tega menijo S? i opazovalci, da so Višin- *ega poklicali v Moskvo na pri-Np17° za Politično konferenco, ^kateri so celo mnenja, da se 'lns'ki ne bo udeležil Generalne uPščine, marveč da bo prišel posredno na politično konfe-nPo. To bi pomenilo, da si ZSSR lotne Kitajske svobodne volitve pod nadzorstvom Združenih narodov in da se bo Koreja združila na temelju teh volitev; drugič, da Peking pristane na »modus vivendi« s Formozo, se pravi, da prizna Formozo kot samostojno državo; v tej zvezi se čedalje bolj širijo govorice, da se ameriška vlada čedalje resneje navdušuje za misel, naj ostane zastopnik kuomintanške vlade v Združenih narodih kot predstavnik »republike Formoze«; tretjič, da ZSSR pristane na sprejem Japonske v članstvo Združenih narodov, in četrtič, da se ZSSR in Kitajska zavežeta, da bosta prenehali sovražnosti v Indokini. Jugoslovanski delegati na sprejemu v Londonu London, 6. junija (Tanjug). _ Jugoslovanski delegati na kronanju britanske kraljice Elizabete II podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in načelnik generalnega štaba Jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Peko Dapčeviea so bili sinoči na velikem sprejemu, ki ga je priredilo britansko zunanje ministrstvo. Razen britanske kraljice in kraljeve družine je bilo na sprejemu 150 tujih gostov, med njimi tudi predsedniki vlad držav Britanske skupnosti narodov. Jugoslovanski predstavniki so danes odpotovali iz Londona. Na letališče so jih spremili veleposlanik FLRJ v Londonu dr. Vladimir Velebit, minister svetovalec Jaša Petrič in jugoslovanski vojaški poslanik Bogdan Oreščanin. BIDAULT BO MORAL POMIRITI LASTNO STRANKO Novi mandatov si bo poiskal parlamentarno večino od centra proti desnici (Posebej za »Borbo«) Pariz, 8. junija. »Narod je v nevarnosti,« je izjavil Georges Bidault danes opoldne »Nadaljevanje krize še povečuje to nevarnost. Potrebna nam je vlada, ki bo delala, zato bo morala imeti ugled in biti trajna Ne eno ne drugo se v demokratičnem režimu ne doseže z dekreti. Potrebno je, da bomo sprejeli določena pravila.« Logika dosedanjega razvoja krize nalaga Bidaultu, da si poišče parlamentarno večino od centra proti desnici Stiki, ki jih vzdržuje Bidault skorajda stalno z De Gaullom, samo potrjujejo verjetnost, da bodo degolisti podprli Bidaultovo investituro. Ne- NADALJEVANJE PANMUN JOMSK I H POGAJANJ Vedno več upanja zo sklenitev premirja V Washingtonu so zaskrbljeni zaradi stališča južnokorejske vlade. Optimizem zaradi pisanja moskovskih časnikov Pan Mun Jom, 6. junija (AFP). Današnji sestanek delegacij za sklenitev premirja je trajal samo 19 minut. Na zahtevo kitajsko-severnokorejske delegacije je bila seja preložena na jutri dopoldne. Zastopnik Južne Koreje ni prisostvoval današnjemu sestanku. Delegat Združenega poveljstva ni hotel dati nobenih obvestil o današnji seji. Različni stališči eisenhowerja in Churchilla URADNA ALI NEURADNA BERMUDSKA KONFERENCA Washington, 5. junija (United «Tess). _ Zvedeli smo, da predsednik ZDA Eisenhower vztraja, PfJ predsednik britanske vlade Lhurchill sprejme dnevni red in Pristane, da bodo po zaključeni konferenci treh na Bermudih objavili poročilo o razgovorih. Churchill namreč želi, naj bi bila konferenca povsem neuradna in brez dnevnega reda ter brez poročila h-gv^ključku, ker meni, da se je Prod objavo poročila spodleti o posebnih točkah. u*0 mnenju ameriških uradnih f°v želi britanski ministrski edse' jPinimum število strokovnjakov, in -?do spremljali Eisenhowerja predsednik. naj se zmanjša na minimum v' - k* bodo _ ___________________ vi a0vega predsednika francoske n de- Churchillu bi bilo najbolj jr.v’ da bi prišli trije zahodni na Bermudsko konfe-ceI° hrez »vojih zunanjih ministrov. Kakor kaže, je zelo serti?i ' da bo pripeljal pred-treh Eisenhower s seboj po- E, °ne strokovnjake za vprašanje vzh«?6’, Bližnjega in Daljnega sn °da in da ga bodo na tej poti Premijah zunanji minister Dul- Sresa 6den ali dva {lana Kon- DuruaY iak° pričakujejo, da bo fere Vdelal do bermudske kon-Dc. nce kompromisni predlog za >3r , Vnavo spora okrog Sueškega k “Pa,. ki ga ima za temeljni bodoče obrambe Bližnjega vzhoda in za stabilnost na tem področju. Pooblaščenci dodajajo: Če bo do konca tega meseca podpisano premirje v Pan Mun Jo-mu, se bodo povečali upi na sestanek štirih, da pa Eisenhower brez soglasja ameriškega Kongresa ne more pristati na to konferenco. Letalska nesreča v Venezueli Karakas (Venezuela), 6. junija (AFP) — Letalo Britanske letalske družbe, ki vzdržuje promet med Trinadom in Jamaico, je padlo v morje okrog 40 km od venezuelske obale v Parijskem zalivu. Reševalci so bili takoj na mestu ter so rešili vse potnike in posadko. TVashington, 6. junija (Reuter). V zadnjih predlogih za premirje na Koreji so Kitajci in Severnokorejci privolili, da pošljejo v nevtralno državo vse vojne ujetnike, ki se tudi po treh mesecih po premirju ne bodo hoteli re-patriirati. Kitajci in Severnokorejci soglašajo z dobo devetdesetih dni, ki jih je predlagalo Združeno poveljstvo. V tem času bi vojni ujetniki bili pod nadzorstvom komisije nevtralnih držav. Med tem bi kitajski in severnokorejski predstavniki smeli nagovarjati vojne ujetnike, ki so odklonili repatriacijo, naj se vrnejo v domovino. O usodi tistih vojnih ujetnikov, ki se po preteku devetdesetih dni ne bi odločili za repatriacijo, bo sklepala politična konferenca. Ce politična konferenca po tridesetih dneh ne bo dosegla sporazuma o usodi ujetnikov, ki zavračajo repatriacijo,' jih bodo predali nevtralni državi in Kitajska in Severna Koreja ne bi več mogli odločati o njihovi nadaljnji usodi. Tukajšnji politični krogi sodijo, da bodo potrebni še trije ali štirje sestanki v Pan Mun Jomu, preden bodo določila o premirju dokončno razjasnili. Sporazum o specifičnem vprašanju usode voj- nih ujetnikov bi lahko najprej podpisali, mogoče že jutri, nakar bi prihodnji teden podpisali pogodbo o premirju. Uradni predstavniki ameriške vlade so odločno odklonili sleherni komentar o protislovjih v izjavah južnokorejskih predstavnikov. Med tem, ko je Sing Man Ri včeraj govoril o »izsiljenem in prisilnem« sprejemu pogojev za premirje na Koreji, je južno-korejski veleposlanik v ZDA Jang odklonil te pogoje v imenu južnokorejske vlade. Molk ameriških funkcionarjev dovoljuje domneve, med katerimi washing-tonski opazovalci najraje ponavljajo trditev, da je poslal Sing Man Ri prav takrat, ko je izjavil, da sprejema pogoje Združenega poveljstva za premirje, svojemu zastopniku v Washingtonu nasprotna navodila. Nekateri opazovalci razlagajo molk ameriške vlade kot znamenje, da je spet v nevarnosti sklenitev premirja na Koreji, ki se je zdela zadnjih 36 ur že tako blizu. Izjava predsednika Sing Man Rija, da ne bo sprejel pogojev za premirje na Koreji, če ZDA ne bodo storile protiuslug, je povzročila v Washingtonu veliko vzne-' mirjenost. Po poročilih, ki so pri- govori med Sing Man Rijem, vrhovnim poveljnikom Združenega poveljstva generalom Mark Clarkom in ameriškim poslanikom v Južni Koreji Briggsom zelo burni. Sing Man Ri je vztrajal pri svojem stališču in ni popustil niti za las. Moskovska »Pravda« in »Iz-vestja« objavljata poročila tujih banja Georges Bidault, ki je^davi kateri celo menijo, da bodo to pot degolisti prišli v vlado. Pri tem bo glavna ovira Bidaultova zunanja politika. Bidault je v glavnem za nadaljevanje zunanje politike, degolisti pa so znani kot nasprotniki evropske armade. Morda prav toliko truda bo stalo Georgesa Bidaulta da bo pomiril vrste v lastni stranki. Nad 6OV0 radikalnorepublikanskih poslancev je glasovalo za Mende-sa-Francea, čigar gospodarski program se v mnogočem sklada s pojmovanji, ki so prevladala na nedavnem kongresu narodnorepu-blikanskega gibanja. Večina narodnih republikancev si želi sodelovanja s socialisti, gotovo pa je, da bodo prav ti glasovali proti Georgesu Bidaultu. Torej preostane Bidaultu edino upanje v tem, da si poskusi zagotoviti večino, ki bo zajemala razen narodnih republikancev še radikalne socialiste, degolistične disidente in degoliste. Nevarnost podaljšanja že tako dolgotrajne krize, bližnja konferenca na Bermudih, najnovejši dogodki v zvezi s premirjem na Koreji — vse to daje slutiti, da bo Bidault morda uspel. Seveda bo parlament izrekel dokončno besedo, njegovo razpoloženje pa je težko uganiti vnaprej. M. Vttorovič Bidaultovi razgovori Pariz, 6. jun. (Reuter) — Voditelj narodno-republikanskega gi- agencij iz New Yorka, v katerih je rečeno, da »kaže, da so stranke, ki sodelujejo pri pogajanjih v Pan Mun Jomu, zelo blizu podpisu sporazuma o premirju na Koreji«. Reuter povzema mnenje teh dveh časnikov in pripominja, da si lahko objavo teh poročil v moskovskem tisku razlagamo kot znak velikega optimizma glede izida korejskih pogajanj. 1 obvestil predsednika republike Vincenta Auriola, da sprejema mandat za sestavo nove francoske vlade, baje bo 9. ali 10. t. m. zahteval pred narodno skupščino, naj odloči o investituri. Politični opazovalci v Parizu menijo da Bidaultu glede sestave nove francoske vlade dobro kaže in da bi v tem primeru zastopal Francijo na konferenci treh zahodnih sil, ki bo na Bermudskih otokih. Tali spoditopuie OZN Nem York, 6. junija (Tanjug). V govoru, ki ga je imel v Wa-shingtonu, je Taft ponovil svoje stališče do Združenih narodov. Izjavil je, da zaradi enotnosti republikanske stranke ni pripravljen opustiti svojih zunanjepolitičnih naziranj. Najdlje se je pomudil pri ideji, da se morajo ZDA glede Daljnega vzhoda ločiti od mnenja Združenih narodov ter skleniti vojaško pogodbo sposobni, da preprečijo agresijo«. Veto v Varnostnem svetu preprečuje sleherno akcijo tega organa Združenih narodov, saj Varnostni svet od 31. julija 1950 ni sprejel nobene resolucije o Koreji Po svoji glavni misli je Taft dejal, da so ŽDA v svoji zunanji politiki v Aziji in na Daljnem vzhodu odvisne od Združenih na-kot so to že storile v Čvropf z in zak‘eval ™ ZDA v bo- ustanovitvijo Atlantskega pakta. °Y. Pocj“ Dejal je, da so se Združeni na- spela v Washington, so bili raz- i rodi izkazali kot »popolnoma ne- Rozgovor v Beli hiši PrP6. junija (AFP). ime] v ju- uZ-?A Eisenhosver je n;: P6}1 nisi razgovor z zuna- ipm r-?n!P's*r<>Tn Johnom Foster-r,i Dullesom, načelnikom gene-sil e^a ^aba ameriških kopenskih So grneralom Lawtonom Colin-m;„ 'Z1 Pomočnikom obrambnega eno a Franckom Nashom. Nad vp;rdIr°, razpravljali o najno-dogodkih na Koreji, ohio e.Prav o razgovoru ni bi’ v:d I0nP nobeno poročilo, pra-ra?r.V '• da je Eisenhower Voiasu s svojimi glavnimi o P11 >n civilnimi svetovalci k» IaXLtuznokorejskega poslani-katl-P'? češ da so določila, o MUn | ?daj razpravljajo v Pan iužn 1 '°mn. nesprejemljiva za JUznokorejsko vlado. Mijalko Todorovič se je vrnil v Beograd Mii=u znega izvršnega sveta tedne p°dorovič, ki se je dva Na *eimudl1 v Turčiji in Grčiji, ielr wnižki postaji so ga spre-sveta vrli1® Zveznega izvršnega Mart«, Popovič in Moma sokre+o?-C't Podtajnik Državnega Bogda„ čf za zunanje zadeve Trgovind Crnobrnja, predsednik Pavli* 1 zbornice FLRJ Stane M drugi. Grčii?d k*?3"16™ v Turčiji in razgovariai36 Mi’a,ko Todorovič teji tPh lal j- gospodarskimi vodi-oblsk tnrsii" *n obenem vrnil vino H ministru za trgo- tetošnieo? ki je v začetku Vij o. leta obiskal Jugosla- Z VSEH STRANI SVETA OZN Sprejem novih Slanov New Tork, 6. Junija (AFPf) — Komisija Združenih narodov *a sprejem novih članov je imela včeraj sestanek, na katerem je večina članov komisije zavrnila sovjetski predlog o skupnem sprejemu vseh 14 držav, ki so vložile prošnje za sprejem v OZN. Ameriški delegat je vztrajal pri tem. da mora Varnostni svet ugoto _a - viti, ali izpolnjujejo dežele, ki žele biti sprejete v OZN, vse pogoje, določene v Ustanovni listini Združenih narodov. Ameriško stališče je podprl tudi francoski delegat. ZDA Gross graja Tafta New Tork, 6. junija (UP). Bivši na mestnik stalnega ameriškega predstavnika v ZN Ernest Gross je sinoči grajal republikanskega senatorja Roberta Tafta, zakaj sl prizadeva, da bi imele ZDA »proste roke« v svetovni politiki «Ne glede na to — Je dejal Gross — na kakšna zunanjepolitična vprašanja lahko ZDA še nalete, ali kako naj bi začele Iskati rešitev mednarodnih vprašanj, bo ostala ustanovna listina ZN resnični izraz želja vsakega navadnega človeka v svetu in njegovih upov o varnosti.« General Giinther v Parizu Nen York, S. Junija. Novi vrhovni komandant oboroženih sil Atlantskega pakta general Albert Giinther Je sinoči odpotoval v Pariz. Računajo, da bo prevzel posle vrhovnega komandanta v začetku prihodnjega meseca. CIO graja Eisenhowerja New York, 6. junija (Tanjug) — Kongres Industrijskih organizacij CIO, ene najmočnejših sindikalnih organizacij v ZDA, poudarja, da imajo v sedanji politiki ameriške vlade »vodilno vlogo« bankirji in buslnessme-ni CIO dodaja, da upošteva vsa današnja vladna finančna politika samo koristi teh krogov. Kongres industrijskih organizacij Je razložil svoj« stališče v zvezi z razpravo o ukinitvi državne kreditne ustanove »Reconstruction Finance Corporation« pred senatnim komitejem. Podpredsednik Emllle Rleve Je izjavil, da Je namen likvidacije te državne ustanove »še bolj Izboljšati položaj privatnih bankirjev«. Izjava Radforda Tajpeh, 6. Junija — (AFP) Nori i-oveljuik skupnega Štaba ameriških 'boroženih sil admiral Radford je si-no6j izjavil, da je vprašanje obrambe miroljubnega sveta skupno vprašanje in da ie smerno govoriti o prioriteti v Evropi ald v Aziji. Poudaril je da ZDA nikakor ne bodo dovolile, da bi »pri&la Formoza, v eovražne roke«. Radford prav tako meni, da pogajanja o premirju na Koreji ne bodo vplivala na usodo Formoze. Po njegovem mnenju pa bi bilo treba storiti vse, da se prepreči morebitna nova agresija, do katere bi moglo Priti po sklenitvi premirja na Koreji. Admiral Radford je včeraj obiskal visoke funkcionarje kuomintanške vlade in vojake, dane« pa je odpotoval v Tokio. Eden v Bostonu Boston, 6. Junija (AFP) — Britanski zunanji minister Anthony Eden je prispel včeraj z letalom v Boston. Takoj po prihodu se je odpeljal na kliniko Lamey, kjer ho tretjič operiran na žolčnih kamnih. Edena bo operiral sloviti ameriški kirurg Richard Kattle, dan operacije pa še ni znan. FRANCIJA Informbirojevcem so odklonili vize Pariz, 6. Junija (Tanjug). Francosko zunanje ministrstvo ni hotelo Izdati vstopnih vizumov sindikalnim delegatom Sovjetske zveze in drugih informbirojevskih dežel za kongres Generalne konfederacije dela, ki se bo začel Jutri. V tej zvezi je poslal biro Generalne konfederacije dela, ki Je pod kontrolo informblrojevcev, zunanjemu ministru protest, v katerem obsoja to odločitev »v trenutku, ko Je popuščanje mednarodne napetosti na dnevnem redu«. HOLANDSKA Odpravnik poslov v Bolgariji odpoklican Haag, s. junija (Reuter) — Nizozemsko zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da je hil odpoklican nizozemski odpravnik poslov v Sofiji Brink. Bolgarska vlada je nedavno razglasila Brinka za »nezaželeno osebo«. češ da Je bil zapleten v vohunsko afero. Nizozemsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da odpoklic Brinka ne pomeni prekinitev diplomatskih stikov z Bolgarijo. V poročilu odločno zanikajo vesti, da se jo Brink baje ukvarjal z vohunstvom GRČIJA Sirijski novinarji na poti v Jugoslavijo Atene, 8. junija (Tanjug). Včeraj Je pripotovala v Atene delegacija šestih sirijskih novinarjev, ki bodo obiskali Jugoslavijo na povabilo Zveze združenja novinarjev Jugoslavije. Sirijski novinarji bodo v ponedeljek opoldne odpotovali z letalom v Jugoslavijo. Protest konfederacije dela i obiskov, okrepiti zveze Jordanije z drugimi arabskimi deželami in pospe-Atene, 8. junija (AFP) — Gene- ; **** uteditev skupnih vprašanj vseh ralni sekretar grške Generalne kon- | arabskih dežel federacije dela je poslal konferenci Mednarodne organizacije dela, ki za- seda v Ženevi, brzojavko, v kateri pravi, da je grška vlada Po stavki, ki Je bila napovedana v Grčiji pred EGIPT Britanci ubili dva delavca Suez, 6. junija V vasi Kfar Abdu rlverno 80 britanske čete davi ubile dva egip- kalnih v h? t? I Čanska delavca, zaposlena v podjetju čeno da ^e hilL t«" I za filtrlranje vode v Sueškem preko- radi ’ tpJfl ki i ri m ' pu* Minu11 ponedeljek se Je pripetil praU^\o,kelrti^1hP,^gXV^rdo P°d?ben d°*°dek’ prt * določa konvencija, ki jo je prejela Mednarodna organizacija dela. Večina delegacij je bila na včerajšnji konfe-vladl ZS da 86 1*°^-ip protest grški TURČIJA Proces proti švedskemu kapitanu Carigrad, 6. junija (Tanjug). Proces pred turškim sodiščem v mestu Canakale v Dardanelih proti švedskemu pomorskemu kapitanu, ki so ga obtožili zaradi potopitve turške podmornice »Dumlupinar«, bodo nadaljevali 10 junija. Preden bodo proces nadaljevali, bodo 7. junija zjutraj rekonstruirali trčenje na istem mestu, kjer se je zgodila nesreča. Pri tej rekonstrukciji bodo navzoči člani komisije in strokovnjaki, poveljnik švedske ladje, preživeli poveljnik turške podmornice in švedski konzul v Turčiji. ŠVICA Referendum o volilni pravici žena 2eneva, 8. junija (Reuter). Danes bo obiskal Aman tudi podpredsednika tem, ali Je treba ženskam dati volilno pravico, ki Je po švicarskem zakonu nimajo. V primeru, da se bo v ženevskem kantonu Izrekla večina prebivalstva za volilno pravico žena, bodo priredili podobne referendume tudi po drugih kantonih. Decembra lanskega leta Je na neuradnem referendumu ženevskega kantona zahtevalo volilno pravico 36.000 žena. V tem kantonu Je 7000 več odraslih žensk kot moških. JORDANIJA Utrjevanje zvez z arabskimi državami Aman, 6. junija (AFP). Konec prihodnjega tedna bo obiskal predsednik Libanonske republike Kamij Sa-mun jordansko prestolnico, nato pa bo Jordanski kralj Husein obiskal iraškega kralja in Iben Sauda. kralja Saudske Arabije. Ob koncu meseca bo obiskal Aman tudi podpredsednik sirske vlade Sišakli. Tukajšnji politični opazovalci menijo, da 'e namen teh vljudnostnih umrl en egipčanski delavec KITAJSKA Trgovina s Francijo Peking, 6. junija (AFP). Skupini francoskih gospodarstvenikov se Je tajskih zastopnikov sta sklenili zasebno pogodbo o trgovinski izmenjavi. Pogodba bo veljala leto dni, obe stranki bosta Izmenjali blaga v vrednosti in milijard frankov. Skupina francoskih gospodarsavenlkov se Je nedavno mudila v Pekingu, kjer se Je pogajala s kitajskimi zastopniki. JAPONSKA Močno deževje in poplave Tokio, 6. junija (United Press) -Japonske otoke je zajelo močno deževje, ki je povzročilo poplavo. Več kot sto hiš Je uničenih, čez 8800 poplavljenih. Reke so prestopile bregove in preplavile njive ceste in železniške proge. Nad 50 mostov Je podrtih. V nekaterih delih države Je promet popolnoma zastal. Ceste so na mnogih mestih zasuta s poplavljeno zemljo. Pri poplavah se 1e ponesrečilo več oseb. Po nepopolnih podatkih Je 14 ljudi Izgubilo življenje, S5 je ranjenih, več pa Jih pogrešajo. INDOKINA Napad Ho Ši Minhovih čet Hanol, 8. Junija (United Press — Nova Kitajska). Tri Ho St Mlnhove čete so napadle francosko oporišče Nam Dim v Delti Rdeče reke, 72 km Jugozahodne od Hanoja Tudi na Južni fronti 60 se razvneli boji Ho Sl Mlnhove čete so napadle francosko oporišče Kamau sredi močvirja v Ho Sin Simi, nad 200 km jugozahodno od Salgona. Po poročilih .rancoskega poveljstva v Vietnamu so Izgubile Ho Sl Mlnhove enote v zadnjih šest tednih okrog 2000 mož. Vietnamska časopisna agencija pa poroča, da so prizadejale Ho Sl Mlnhove enote prejšnji mesec francoskim silam hude izgube. Samo v bojih blizu Nandlna sc uničile francosko četo skupaj s šest anflbijskimi vozili. Na področju Kvang Konga in Tri Dlenabu v pokrajini Nlnbln so odbile Ho Si Mlnhove enote deset napadov treh francoskih bataljonov, ki so se umaknili s hudimi izgubami. rofju. To politiko si Taft predstavlja tako. da bi ZDA skupaj z Veliko Britanijo sklenile na Daljnem vzhodu vojaško pogodbo, ki pa naj bo taka, da bodo ZDA imele proste roke. Britanski uradni krogi podpirajo predlog ameriškega senatorja Tafta o tesnejšem sodelovanju med ZDA in Veliko Britanijo v obrambi Daljnega vzhoda, ne strinjajo pa se z njegovim razlogom, da bi obšli Združene narode. Pakistan bo republika New Delhi, 6 junija (AFP). Po vesteh indijskega radia je pakistanski minister za manjšine in parlamentarne zadeve Brohi danes v Lahori izjavil, da bo Pakistan v nekaj dneh proglašen za republiko, vendar pa bo še nadalje obdržal svoje zveze z britansko skupnostjo narodov. Judinovo imenovanje Berlin, 6. jun. (AFP) — Sovjetska vlada je imenovala Pavla Fedoroviča Judina za pomočnika Vladimirja Semjonova, sovjetskega visokega komisarja v Nemčiji Judin je bil doslej politični svetovalec generala Vasilija Cujkova, bivšega predsednika sovjetske nadzorne komisije v Nemčiji Pred Judinom je bil politični svetovalec generala Cujkova Vladimir Semjonov. Delegacija SZDL bo 9. junija odpotovala v Izrael Beograd, 6. jun. — Delegacija Socialistične zveze delovn. ljudstva Jugoslavije, ki jo bo vodil Veljko Vlahovič, član komisije za mednarodne zveze Socialistične zveze in direktor »Borbe«, bo odpotovala 9. junija na obisk k izraelski delavski stranki »MUPAJ«. Člani delegacije, ki bo ostala v Izraelu deset dni, so Boris Ziherl, član Izvršnega sveta Slovenije, Milica Sarič, tajnik komisije za mednarodne zveze Socialistične zveze, in Stevan Serdar, član Centralnega odbora Sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije. IZJAVA SEKRETARJA BELGIJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE VICTORA LAROCKA Belgijski socialisti goje globoke simpatije do Jugoslavije (Od, stalnega dopisnika »Borbe«) Stalni dopisnik »Borbe« v Parizu Miroslav Vitorovič je bil te dni v Belgiji, od koder nam bo poslal serijo člankov in dopisov o političnih, gospodarskih in družbenih prilikah v tej državi. Danes objavljamo intervju z Vi ctorom La-rockom, sekretarjem Socialistične stranke Belgije in političnim direktorjem strankinega glasila »Peu-ple«. Odgovori Victorja La-rocka na vprašanja našega dopisnika nam prikažejo splošno sliko socialnih in političnih odnosov ter problemov države, kakor jih tolmači socialistična stranka Belgije. Bruxelles, junija. Sekretar socialistične stranke Belgije in direktor osrednjega strankinega glasila »Peuple« Vic-tor Larock se je z veseljem od- liberalna stranka, obe buržoaznega izvora, vendar nasprotujeta druga drugi glede svetovne oblasti Cerkve. Katoliška stranka si je nadela »socialno pročelje« in zbrala v svojih vrstah mnoge delavce ter večino kmetov. Liberalna pa je ostala stranka dela srednjih razredov, ki so do klerikalizma ravnodušni, ali pa so mu celo naklonjeni. Zaradi tega so vprašanja, ki jih mora urejati socialistična stranka, le redkokdaj razredni boji. Zakaj, če hoče delitev problemov uzakoniti, jih mora odobriti večina v parlamentu, kjer stranke ne zastopajo neposrednih koristi različnih razredov. Socialistična stranka se bori za zvišanje mezd in pokojnin, Za izpopolnitev socialnega zavarovanja in proti brezposelnosti, v celoti torej za večje pravice delovnih ljudi v upravljanju gospodarstva in za večjo udeležbo delav- »največjo Evropo«. Gospodarski smoter je ukinitev carinskih in monetarnih ovir, ki preprečujejo nastanek velikega tržišča (to bi se moglo razširiti tudi na Afriko) in ki onemogoča množično proizvodnjo po znižani ceni. Ta ideal je v skladu s sociali stičnim intemacionalizmom. Glede obrambnih namenov želi socialistična stranka Belgije, da se združijo vse sile, katerih dolžnost bi bila zagotoviti varnost zahodnega sveta. Najboljša organizacija bi bila tista, ki bi tostran železne zavese zajela vso obrambno zmogljivost, tako da bi preprečila sleherno skušnjavo in omogočila evropskim narodom pogajanja s Sovjeti o pravičnem in trajnem miru. Vprašanje: Socialistična internacionala je prepustila na nedavnem zasedanju nacionalnim strankam, da si same določajo stališče do Socialistične V***'* . ■ « . ■ <, ^ 'V**1 Agak* ; .. , .Ji?« s > - ^ 3^.- IsfeSaall zval moji prošnji, da za bralce »Borbe« odgovori na nekaj vprašanj: Vprašanje. Kateri so osnovni politični, gospodarski in socialni problemi Belgije, katerim velja zdaj glavna skrb in politična akcija belgijske socialistične stranke? Odgovor: Naši jugoslovanski prijatelji morajo vedeti, da se socialni sestav Belgije zelo razlikuje od sestava v vaši državi Več kot polovica belgijskega prebivalstva so delavci, nameščenci in njihove družine, približno dve petini prebivalstva sestav- Znamenita katedrala v Bruxellesu lja srednji sloji to so obrtniki, trgovci, kmetje, ljudje svobodnih poklicev (zdravniki, odvetniki itd.). Manjšino sestavlja kapitalistični razred ki je v pravem smislu besede maloštevilen, toda zelo imovit. Razredi torej so, a se med seboj nenehno prepletajo. Belgija je že celo stoletje neodvisna. V njej sta katoliška in Pristanišče v Anversu cev pri razdelitvi narodnega dohodka. Socialistična stranka si prizadeva, porušiti kapitalistično trdnjavo del za delom ter ustvariti družbeno in gospodarsko demokracijo Bori se proti ukrepom katoliške stranke, ki ima zdaj vso oblast. Vprašanje; Nacionalni komite za skupno akcijo je zanimiva oblika političnega združevanja vseh, demokratičnih sil Belgije. Kakšna je po vašem mnenju razvojna perspektiva tega pomembnega instrumenta belgijskih delovnih množic v boju za pravice? Ali namerava nacionalni komite za skupno akcijo razširiti svoje naloge? Odgovor: Pred drugo svetovno vojno so bile v socialistični stranki štiri velike organizacije: politična federacija, delavski sindikati, zadruge in organizacije za samopomoč. Takoj po vojni smo se sporazumeli, da bodo zadnje tri organizacije samostojne, da si bodo prizadevale doseči zastavljene smotre v povezavi s stranko, ne bodo pa se vključile vanjo. S časom pa je postalo potrebno, da se zveze utrde in da se sestavi blok. Tako je nastala skupna akcija, ki je v mnogočem nadaljevanje predvojnega dela. Skupna akcija obsega vsa socialistična delavska gibanja in bo razširila svoje naloge v politiki, gospodarstvu in socialnem skrbstvu. Vprašanje; Kakšno je stališče belgijske socialistične stranke do vprašanj evropske integracije? Odgovor: Mnoga vprašanja v zahodnoevropskih deželah bo treba urediti v mednarodnem merilu. Socialistična stranka Belgije je za gospodarsko politiko in obrambno integracijo Evrope, saj smo si vedno želeli in si želimo zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Kakšne so po vašem mnenju perspektive za sodelovanje Socialistične stranke Belgije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije? Odgovor: Belgijski socialisti goje velike simpatije do delovnega ljudstva Jugoslavije, hkrati pa se zelo zanimajo za demokratični razvoj pod vodstvom maršala Tita. ............... Socialistična stranka Belgije in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije sta že uspo-stavili medsebojne stike. Prepričani smo, da bodo ti stiki rodili lepe sadove. Gospodarske, socialne in politične razmere so v Jugoslaviji drugačne kot v Belgiji, toda Socialistična zveza je v bistvu gibanje delovnih ljudi, belgijska socialistična stranka pa v bistvu delavska stranka, zato se moramo razumeti, spoštovati in si pomagati. M. Vitorovič Nagib dvomi o pomoči ZDA (Od stalnega dopisnika »Borbe«) O prihodnjosti držav Srednjega vzhoda je dejal predsednik Carigrad, 6. junija. — General Nagib je imel razgovor z japonskim novinarjem Murajem. Dejal je, da je egiptska vlada do Dullesovega obiska upala, da bodo ZDA podprle male narode v njihovi borbi za njih naravne pravice in svobodo »Bojim se,< je dejal general Nagib, »da je zaupanje arabskih držav v pomoč in zaščito ZDA sedaj pričelo plahneti. ZDA dobro vedo, da je podpiranje britanske okupacije Egipta zopet vsa človečanska načela. ZDA bi mogle, če so prepričan o pravičnosti stališča egiptskega naroda, z lahkoto pri- E e vati k večjemu soglasju med jiptoro in Veliko Britanijo. O bodočih angloegiptskih odnošajih je Nagib dejal, da nima povoda ■za optimizem ter da se je trdno bdločil doseči osvoboditev svoje egiptske vlade, da si narodi tega področja žele predvsem uresničenja svojih upravičenih nacionalnih zahtev in zvišanja življenjskega standarda. To bi jim uspelo, če bi jih podprle velesile. Na koncu je Nagib poudaril, da morajo arabske države v okviru trdne zveze sodelovati na vojaškem, kulturnem in gospodarskem področju. L. P. V Egiptu bodo 23. julija razglasili republiko London, 6. junija. (Tanjug.) Po poročilih iz Kaira mislijo da bodo v Egiptu razglasili republiko 23. julija ob prvi obletnici prihoda na oblast generala Nagiba. Po sestanku revolucionarnega odbora in egiptovske vlade so v PREJŠNJI TEDEN PO SVETU Dullesov Dulles je imel težavno nalogo, ne napraviti, marveč objaviti obračun svoje poti po Srednjem vzhodu in južni Aziji. Govoriti o vprašanjih Srednjega vzhoda, a hkrati zadovoljiti Arabce, Žide Turke, Indijce posebej pa še Angleže, ni lahko, posebno Egipčane in Angleže ne. Po odmevu na Dullesovo bilanco v Kairu in Londonu se da sklepati, da ni razočaral nobene izmed prvih strank, čeprav tudi ni nobene navdušil. Splošni vtis je, da Je vprašanje samo odloženo. Moraa je v tem Dullesov največji uspeh. »New York Times« je pisal ob Dullesovi vrnitvi, da se je človek 7. izkušnjami, kakršne ima Dulles, na tej poti gotovo naučil marsi- kaj, kar mu bo pri delu zelo koristilo. Podoba je, da je obračun prvi dokaz, da se je Dulles nekaj naučil. Predvsem je odkrito priznal, da veljava in ugled ZDA padata zaradi splošnega prepričanja, da Amerika podcenjuje in zapostavlja narodnostne težnje arabskih narodov zaradi tesnega sodelovanja ZDA s kolonialnima državama Francijo in Veliko Britanijo. Nato je dejal, da Anglo-ameriška zamisel o poveljstvu za Bližnji vzhod za sedaj ni uresničljiva in dodal, da bi ameriška vlada morala podpreti sistem vzajemne varnosti med arabskimi deželami, ki bi ne bil vsiljen od zunaj. Panmunjomshi razgovori pred zaključkom Pogajanja o premirju na Ko-' imele odločilne besede. To pa so reji se bližajo koncu. Kitajci in po večini dežele, ki jim gre za Severni Korejci so 4. junija spre- ohranitev in utrditev miru. Zato jeli predlog Združenega povelj- je mogoče reči, da bo odpor proti stva, naj bodo vsi ujetniki, ki se vsem silam, ki hočejo zapletati ne marajo vrniti v domovino, šti- in ostriti položaj na Daljnem ri mesece po sklenitvi premirja vzhodu, močnejši, neposrednejši spuščeni na svobodo v neki nev- in zato uspešnejši kot doslej, tralni deželi, Kitajci in Severni Korejci pa potem prenehajo skrbeti za njihovo bodočnost S tem je bila v glavnem sprejeta procedura, ki jo je predložilo Združeno poveljstvo 28 maja. Splošno mnenje je, da sta se stališči obeh strank tako zbližali, da je podpis pogodbe o premirju mogoče pričakovati konec tega meseca, torej ob triletnici izbruha korejske vojne. Na včerajšnjem sestanku v Pan Mun Jomu je Združeno poveljstvo dodalo svoje pripombe k severnokorejskemu in kitajskemu odgovoru, nato pa je bila seja odložena na danes Glede na to, da je bil zadnji sestanek zelo kratek in da severnokorejska ter kitajska delegacija nista zahtevali daljšega roka za proučitev pripomb Združenega poveljstva, lahko sklepamo, da so razlike o katerih zdaj razpravljajo, v glavnem postranske in da novih razgovorov ne bodo več odlagali. V takšnem položaju je razumljivo, da posveča svetovna javnost čedalje večjo pozornost, kako premirje najbolje izkoristiti za ugotovitev trajnega miru na Koreji in za ureditev številnih vprašanj na Daljnem vzhodu. Dosedanjni odmev prizadetih krogov je že pokazal, da bodo vplivali na bodoči razvoj dogodkov tstt činitelji, ki so vplivali tudi na to, da so dobila panmun-jomska pogajanja smer, ki jo imajo zdaj. To pomeni, da se bo dosedanji dvoboj nadaljeval v OZN in na političnem sestanku, ki bi moral biti sklican po določilih pogodbe o premirju tri mesece po podpisu premirja, toda to pot ob udeležbi mnogih dežel, ki v pogajanjih o premirju niso Po splošnem mnenju je Dulles sprejel predloge generala Nagiba, o katerem je povedal najlepše besede prav v času, ko ga Angleži napadajo. To sugestijo o spremembi ameriške politike so sprejeli v Egiptu, kjer ne govore odkrito in jasno, brez običajnih ameriških razpoloženjskih izlivov. To pa mnogo pomeni, če se spomnimo, kako so Dullesa pozdravili v Kairu. V Angliji so sprejeli Dullesov obračun bolj zadržano. Splošno olajšanje po Dullesovi vrnitvi pa za razliko od odhoda, ki so ga sprejeli oblaki dvomov in nezaupanja od vseh strani, ni niti najmanj odstranilo nevarnosti, da se bo utrgal oblak. Egipčani se ne zadovoljujejo samo z izgovorjenimi simpatijami, marveč pričakujejo, da bo sprejeto njihovo stališče o rešitvi Sueškega vprašanja, ki je zanje življenjskega pomena. General Nagib je upal, da bodo ZDA stopile na stran malih narodov in razumele, da »podpiranje britanske okupacije Egipta nasprotuje vsem načelom človečnosti in osnovnega spoštovanja narodov«, hkrati pa podvomil o pripravljenosti ZDA da bodo izkazale arabskim deželam pomoč in zaščito. Egipčani morda pričakujejo od ZDA preveč, vsekakor pa so Združene države Amerike s to Dullesovo potjo načele tudi proti lastni volji vprašanje, za katerega najbrž ne bo mogoče najti kompromisne rešitve. Egipčani zahtevajo jasen in hiter odgovor. Pravijo, da so pripravljeni čakati do 15 junija in da bodo pozneje nastopili proti Britancem z orožjem, kar so opustili na Dullesovo prošnjo za mesec dni. Morda bo Dullesu uspelo zavleči odgovor svoje vlade do bermudskega sestanka. Malo upanja pa je, da bi Angleži popustili in omogočili Američanom, da se predstavijo ditev in zagotovitev miru, ki si Egipčanom in drugim arabskim ga tako žele vsi narodi sveta, i in azijskim narodom kot noslci M I svobode. V. T. Izkušnje iz panmunjomskih pogajanja kažejo, da lahko samo pritisk miroljubnih sil in svetovne javnosti prisili nepopustljive pogajalce k sporazumu. Mobilizacija svetovne javnosti za uspešnejši boj proti nemiroljubnim težnjam ki se bodo pokazale v nadaljnjem razvoju dogodkov, je zaradi tega zelo pomembna za svetovni mir. Način, kako so sprejeli najnovejša sporočila iz Pan Mun Joma Združeni narodi, v Nem Yorku, kaže. da se ta mobilizacija nadaljuje in da so Združeni narodi odločeni vztrajati v boju za utr- KatoVčani prod hatoVcizmu Predvolilna kampanja v Italiji prinaša iz dneva v dan nova presenečenja. Razne stranke ki si poskušajo pridobiti popularnost z iredentističnimi gesli gre do pri tem tako daleč, da popolnoma opuščajo načela, na katerih baje temelji njihova politika. V tem, laliko rečemo prednja čijo demokristjani Njihovo tržaško glasilo >Giomale di Tnesle., ki izraža mnenje taki vladnih kaicor vatikanskih Krogov je napadlo v včerajšnji številki duhovnike p Beneški Sloveniji zaradi tega, ker opravim jo verski dolžnosti v slovenskem jeziku Napadlo je katoliške duhovniki, ki v predvolilni kampanji niso hoteli stopiti v službo iredentistov. Duhovnika Vidmarja, ki je bil nekoč član italijanskega salezi- PO DENARNI REFORMI Demonsfraciie in neredi o CSK Spopadi med delavci in policijskimi ter vojaškimi oddelki v Pragi, Plznu in drugod ležele za vsako ceno ter da pri , Kairu prepričani, da bo Nagibov em ne bo izbiral načinov. 1 režim reorganiziran. Dunaj, 8. jun. (Tanjug.) — Begunci iz Češkoslovaške pripovedujejo, da so skorajda vse trgovine v Pragi zaprte, razen nekaj prodajaln živil in gostiln. Sedem dni ni bilo v prodajalnah mogoče kupiti drugega kakor rogljičke in mleko Težaven gospodarski položaj, kakor tudi zapiranje trgovin in denarna reforma so sprožile veliko nezadovoljstvo delovnih množic Češkoslovaške Delavci so se posebno razburili, ker so dobili pred denarno reformo vnaprej tri četrtine plače za junij, ki so jim jo takoj po izplačilu zamenjali v razmerju 1:50. Ta ukrep je delavce hudo prizadel. V praških podjetjih »Češkoslovaška Kolben-Danek«, »Sokolovo« in »Stalingrad« (bivši Titovi zavodi) delavci niso hoteli delati, češ da morajo čakati v vrsti na kruh in druga živila. Oboroženi policaji in agenti so zasedli tovarne in industrijsko četrt okrog njih. Ti ukrepi so povzročili da vsa Praga z velikimi simpatijami komentira te dokaze odpora delavskega razreda. S samokresi oboroženi tajni agenti stražijo praška javna in državna poslopja. Vladnim ukrepom, ki pomenijo neposreden napad na njihov življenjski standard, se upirajo tudi delavci v Ostravi, Brnu in Plznu. DEMONSTRACIJE V PLZNU Begunci iz Češkoslovaške pripovedujejo, da so bile v središču češkoslovaške težke industrije Plznu 1 junija velike in krvave demonstracije Delavci Skodovih zavodov so 1. junija prenehali delati in so demonstrirali po uli- cah proti vladnim ukrepom. Krajevna policija in vojska demonstracij nista mogli preprečiti in sta se pokazali kot nezanesljivi, saj nekatere enote niso hotele streljati na delavce Zato so iz Po obkoljenem mestu križarijo vojaške patrulje, oborožene z brzostrelkami in puškami, tei patrulje tajnih agentov, preoblečenih v uniforme ljudske milice. Izhodi iz mesta so blokirani z Janškega reda, so napadli samo zato. ker je pridigal o slovenskih župnijah v slovenščini. 92detnega duhovnika Ivana Trinka pa zato, ker je objavil slovenski berskl koledar. .... »Stalinovi (nekdanji Skodovi) zavodi« v Plznu Prage pripeljali močnejše policijske sile in vojaške enote. Agenti tajne policije so, preoblečeni v uniforme ljudske milice, streljali na delavce, ki so demonstrirali. Mnogo demonstrantov so aretirali, ranjene pa odpeljali v bolnišnico Dne 2. junija so ustrelili šest demonstrantov, češ da so organizirali demonstracije. Begunci niso mogli zapustiti Plzna, ker je bilo vse mesto tri dni blokirano. dvojnimi stražami, ki so oborožene s strojnicami in brzostrelkami. Škodovi zavodi v Plznu so blokirali z vseh strani oboroženi vojaki in agenti državne varnosti. Okrog tovarne so postavili opazovalnice, v katerih so oboroženi tajni agenti. Vojska je zasedla tudi okolico. Avtobusi stalno prevažajo po Plznu in okolici oborožene agente državne varnosti in vojsko. Za demokrščansko vlado in za Vatikan so osi ljudje, ki govore slovensko, ne glede na to, ali so katoliški verniki ali morda celo duhovniki, sovražniki in politični naspi otmki, ki jih je treba preganjati. Vatikan se je o iredentizmu in zatiranju Slovencev popolnoma udinjal najbolj šovinističnim krogom o Italiji, še več, prevzel je celo vodstvo italijanske imperialistične politike. Primer beneškoslooenskih duhovnikov najlepše dokazuje, kako malo je Vatikanu za vero in katolicizem, prav toliko kot demokristjanom. Sicer pa — Vatikan nadaljuje svojo predvojno politiko. Leta 1973 so o Beneški Sloveniji na vatikanski ukaz požgali vse slovenske knjige, slovenščina je bila prepovedana tudi v cerkvi. V vsej tej pokrajini se število slovenskih duhovnikov manjša, tako da jih je od 56 ostalo samo še 12, čeprav so v vsej Beneški Sloveniji naseljeni samo Slovenci. Enaka je vatikanska politika tudi o Trstu, kjer je leta 194? eden najbolj vnetih italijanskih iredentistov, škof Santin, prepovedal slovenski verski list »Teden« ter pregnal iz oseh 20 tržaških župnij slovenske duhovnike. Z iredentistično politiko Vatikan sam spodkojmje temelje katoliške cerkve, ki je vedno manj cerkev in vedno bolj agentura italijanskega imperializma. »To ni res!« JE IZJAVIL LJUBLJANSKI SKOF Dr. VOVK Ljubljana, 6. junija. — Pred nedavnim so se pojavile v nekaterih provatikanskih avstrijskih listih vesti o tem, da je izdal član Izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher dekret, ki ne priznava in prepoveduje delo ordinariatov katoliške cerkve v Ljubljani in Mariboru. Ta klevetniška poročila sta ponovila tudi »Osserva-tore Romano« in vatikanska radijska postaja. Ljubljanskega škofa g. dr. Vovka smo naprosili za izjavo o tem-Ljubljanski škof dr, Vovk je zanikal laž in obrekovanje v avstrijskih in vatikanskih listih ter radijski postaji in dejal: »Ni res, da je delo ordinariatov katoliške cerkve v Ljubljani in Mariboru prepovedano!«. šele pred kratkim sem pri-- mi je dejal. — Pred me- PO POMEMBNEM USPEHU KOKSARNE V LUKAVCU Razgovor z inž. Božo Popovičem in dr. Maksom Samcem P j Ljubljana 6. junija Beri red °ekaj dnevi so v koksni L. ,v Lukovcu napravili prvi „ 6,'.z, mešanice domačih in ino-m-vo premogov Ta uspeh je P°trditev dolgoletnega znan-enega dela dr. Maksa Samca e P°P°viča. tih tej pri-nostr smo zaprosili oba kemika, ^sn’ta’ kakšne so dosedanje l_^iUsnTe ,z industrijsko izdelavo rla la ln i lahko pričakujemo, j . "orno v koksarni v Lukovcu Jelo vali koks iz samo domačih premogov. Pop~|0ltS’ ~ udejal in?' B0Ž° e"uci — pridobivamo iz pre- takih lastnosti, iz katerih vit t ni moS°^e napra- i. I e vrste premogov je dovolj zat °r0 .vseh državah na svetu, nnl? f i8*110’ rl-a smo z novim postopkom razširili eirovinsko ba- 0 za proizvodnjo koksa v celem svetu. koks za barvno metalurgijo •—Do sedaj smo v koksarni 3n?rard koks iz 10% raškega, Kreke in ostanek iz uvažajo a. Premoga. V kratkem bomo Pnveeali procent domačega ligni-• ’ hkrati pa bomo preizkusili zdelavo koksa za barvno iindu-f njo. (65 % lignita Kreke in 55 % 1 elavo koksa za ,,aJTn° industrijo. !6’ * lignita Kre- in 35 % Raše.) i ?a komisija te sklenila, da bo-0 koks za barv-fpl^lflurgijo za- , i izdelovati brž na * novozgraje-a sušilnica popolnoma gotova. redvideno je, da P.1. Ra izdelali to-bko, ja ^ ia jto. mria nasitila vse Potrebe naše barvne metalurgije za R°i leta vnaprej. ‘vasneje bi zopet Prišli na izdelajo metalurškega k°ksa. Razumlji-!° Pa je, da bodo vse kapacitete koksarne v Lu- S«e°lns ofcrjj k» 1» Ha a ? iUch koksar- sen je, da Je dejanska vrednost če mno- ko večja. Prof. dr Maksa Samca smo predvsem zaprosili, da nam pojasni, v koliko bo koksarna v Lukavcu dajala iste rezultate, kot jih je že on sam dosegel v svojem institutu. Poznano je namreč, da oba znanstvenika različne vrste koksa najprej izdelata v svojih laboratorijih, nato preizkusita v poizkusni koksarni v Ljubljani in čele potem preideta na industrijsko proizvodnjo. KAJ. KAŽE PRIMERJAVA KOKSA IZ LJUBE]ANSKEGA INSTITUTA IN LUKAVCA — Prepričali smo se, — ie dejal prof. Samec, — da v koksarni v Lukovcu, to je v njenih velikih pečeh, dobimo sikoraj iste rezultate kot v maili peči poizkusne koksarne v Ljubljani. Ljubljanska peč je namreč tako preračunana, da so pogoji Skoraj enaki kot v Lukavcu. — Najboljši dokaz za to trditev je primerjava kemične analize koksa, ki smo ga nedavno napravili v Lukavcu in koksa, izdelanega v ljubljanski poizkusni koksarni. Pri polimdustrijski izdelavi te vrste koksa so bili naslednji rezultati; pepela 10,6 do 10,0, trd n ost: veliki miikum 69.8 do 72, mali mikum 9 do 14, odstotek žvepla 1,41 do 1,52. Poglejmo sedaj analizo koksa, ki sem ga pravkar prinesel iz Lu- — Poleg tega sva oba, tako ing. Popovič kakor jaz sam, izdelala vsak svoj postopek za izdelavo koksa iz 6amih Lignitov. V kratkem bomo prešli iz laboratorijskih poizkusov na polim-ratorijskih poizkusov na polindu-strijsko proizvod-njotevrste koksa. Prepričan sem, da bomo uspeli, nakar bomo lahko začeli z industrijsko proizvodnjo te vrste koksa v tretji koksarni na Kosovem, seveda ko bo zgrajena. koksnih baterijah dobimo dober metalurški koks. Tudi beograjski postopek ki ga je izdelal ing. Boža Popovič, je že tako dovršen, da bomo lahko v kratkem začeli POLINDU-STRIJSKA PROIZVODNJA KOKSA IZ LIGNITA — Prav te dni so zelo dobro uspeli poizkusi z izdelavo koksa iz lignita Kreke brez drugih premogov. Po našem postopku obdelovan lignit more vezati dve tretjini neobdelanega lignta v metalurški koks. Del lignita Kreke ali Kosova, obdelanega po našem, ljubljanskem postopku, torej pomešano z dvema deloma navadnega, zmletega, kemično neobdelanega lignita, in iz te mešanice v Prof. dr. Maks Samec polindustrijsko izdelovati koks iz lignita. — Za ljubljanski postopek — je na koncu pripomnil dT. Maks Samec — gre zahvala mojima sodelavcema ing. Borisu Lavrenčiču in ing. Rajku Kavčiču. F. V. ANKETA O TRGOVINI S takim poslovanjem odkupna podjetja škodujejo gospodarstvu Na Goriškem so odkupna podjetja preplačevala češnje, da bi čim več izvozila, pri tem pa posebno podjetje »Voče« iz Zagreba ni pazilo na kvaliteto in je trpel tudi ugled naše zunanje trgovine Naša podjetja, ki se pečajo s prodajo in izvozom češenj, so se skušala za letošnji odkup čim bolje pripraviti. Kot področje, ki je prišlo najpreje v poštev za odkup prvih češenj, je bila Primorska. Te češnje so bile prvenstveno namenjene izvozu. Do letošnjega leta je bilo edino odkupno podjetje na tem področju »Rastlina* v Gorici. Leto« pa se je pojavilo kot odkupovalec tudi podjetje »Sloveni ja-Sadje«. Pri odkupu je nastala prava tekma, kdo bo dobil več blaga, kajti to je tudi neposredno pomenilo, da bo več izvozil. »Rastlina« je odkupovala preko kmetijskih zadrug, medtem ko je 'Slovenija - Sadje« odkupovalo večinoma preko svojih lastnih odkupnih postaj. In kaj se je zgodilo? V bojazni, da bo eno ali drugo podjetje dobilo več odn. manj blaga, so podjetja začela višati ceno- Zgodilo se je tudi, da se ie cena izpremenila tudi do trikrat na dan. Da je nastala še večja zmeda, je krivo tudi podjetje »Voče* iz Zagreba, ki je preplačevalo vsako ceno omenjenih dveh podjetij. Kakšen je bil rezultat te tekme? Kot prva posledica je bil padec kvalitete. Medtem, ko sta podjetji »Rastlina« in »Slovenija-Sadje« odkupovali češnje po kvalitetnih vrstah, je podjetje »Voče« odkupovalo vse češnje kar počez, kot blago najboljše kvalitete. S tem, da se odkupne cene sploh niso mogle ustaliti, marveč so se vsak dan tudi celo večkrat menjale, je odkup količinsko zastajal, ker je kmet-pride-lovalec s prodajo češenj čakal v pričakovanju, da bo naslednji dan cena višja ter bo za svoje blago mnogo več dobil. Znatno manjše odkupljene količine so seveda tudi dale manj blaga za izvoz in to prav v času, ko je bila za goriške češnje najboljša sezona za dobro plasiranje blaga, ki uživa na inozemskih tržiščih najboljši sloves, kakor po svoji kakovosti, tako tudi po zgodnosti, na inozemskih tržiščih. Kakšna škoda je nastala s tem, da niso prišle v državo devize, ki bi sicer lahko, menda ni treba posebej poudarjati. Blaga je bilo zadosti, tako da bi lahko obe podjetji z malo več razumevanja odkupili znatno večje količine in to po primernejših cenah. Zameriti pa je našim podjetjem tudi to, da so pri odkupnih cenah mislila le na izvoz in ne na čas, ko bo izvoz popolnoma prenehal ter da bo potem treba češnje plasirati na domači trg. Vedeti bi morali, da domači trg po takih cenah ne bo mogel sprejeti vseh količin češenj in je nujno nastalo vprašanje, kaj z njimi. oziroma po kakšnih cenah jih je mogoče prodati A. v Zenici, kajti stifn1raci'a in ži' oi« a ca sta predvideni za kapa-Clt6t0 obeh koksarn. spojila bi dobili pravo sliko o go-koksir • važllosti novega postopka Ho tiT? a za našo državo, navaja-proi»%,°“Stke o količini in vrednosti LetnJ ov’ 3ih bo dajal Lukavac. kol- ® Proizvodnja ho: 225.(100 ton arnon^ ,?LOOO ton katrana, 6500 ton t°n a' ten žvepla, 7200 nost T°'r,®ga benzola. Skupna vred-13 Diiiijh teh proizvodov je okoli i Jonov dolarjev. Razumljivo pa Inž. Boža Popovič kavča: pepela 10,6, trdnost; veliki miikum 70, mali miikum 10 do 11, odstotek žvepla 1,47. Rezultati so torej skoraj enaki, zato lahko trdimo: kar moremo izdelati v ljubljanski polindustrijski koksarni, to bomo uspeli napraviti tudi v Lukavcu. — Postopoma bomo zmanjševali količino uvoženega premoga. pregled razvoja nam po- Tip kompletne poliklinike Je pri velik uspeh je medicina! nas približno uresničen le v vojno-gi s, a 'Jven bolniške službe. Po dru-tedi ran' Pa *ahko v novejšem času B°vinv° bolniSllicah ah domovih z Ijiivo h ani^iotičnimt zdravili zanes-dih »j ravij° mnogo dolgotrajnih, hu-nj]e ? eznL ki so tedne in tedne polnilce postelje in kosile bol- nij4 so n pr bronkopneumo- sepš’e ratee pneumonije, meningitisi, gih i bort>dna mrzlca in mnogo dru-aoreiz1 6't('ijBkih bolezni. Prej so go-kacii na ubolenia * usodnimi kompli-•tatitj01* ep'd’mUj8a. cistitisa in pro-zdaj '.8.a teajale mesece, pa tudi leta, 010 v d *abbo z antibiotiki ozdravi-v „ '?h 'k’ ,reb dneh, na dovnu ali Glinke'1 Zadnja epidemija škr- Sa>rtn'BhV P.eogradu je bila zatrta brez 6krlati|n|{Primei0T' medtem ko je prej °lrok "p” “tehle velik odstotek bel-om odobl10 Je z difterijoi erisi- ' Ptedermijami itd. °lnice naj le dopolnjujejo Tuh P0L1 KLINIKE like n ' ** Primeri kažejo, kako ve-'aediciRPPhe dosegla in bo dosegla teffl j”8 12V6n bolniške službe Pri Jdravst VaŽen Pr°blem organizacije btežno (Vene ste^be. Zaradi teh novih Ve{ tal-1 Erad’tev novih bolnišnic ni obseg ° nu-ina i” nima tolikšnega leznj 8 'ahko zdaj mnogo ho- ®edal je>7(lravlD1° br6z bolnišnice, je stem « i.°'^ aktualen razdeljen si-^Pobklinik. *liciram1(l0 ■ l,0'n'kPT lahko 85 diagnozi in le”is" ozt*ravimo na poliklini °°- Glav • b<1'n’kov mora v bolnišni-Sanitetn„n' b()!a med boleznijo in nikah, bo b°jniejo na polikli- k°rej nB 8 ,T bo'nišnicah Težišče je hodočnoe^h ll(llni,iab Čimbolj nas bo ^Phitvami '<,Kat'la z znanstvenimi pri »išnice man-i Potrebne bodo bot-Ptežno eredl»eniln^a^e 8e borl° v P0' bl bile nnl P°*iklinik Poliklinike 01 «lužhi - ”e tudi Pr' sdravstve- razvod '°ini Tudi zat'° i® pR’ T miru še važnejši. medicinski akademiji, kjer poleg posebnih nalog zdravstvene službe opravlja tudi službo socialnega zavarovanja ter v mnogem dopolnjuje ljudsko zdravstvo, ko izvrši letno čez 330.000 pregledov in terapevtskih posegov. POLIKLINIČNO ZDRAVSTVO PRODIRA V SVETU V inozemstvu posvečajo veliko pozornost polikliničnemu zdravstvu. Na polikliniki v Rochestru v Minessoti (ZDA) imajo n. pr. 3500 pregledov dnevno. Tu diagnosticirajo in zdravijo vsa obolenja, razen okrog 10% strogo bolniških primerov. Na tej polikliniki nimajo niti stacionarja, ker je v sodobni tehniki postal nepotreben. K tej polikliniki spada nekaj bolnišnic s skupno 3800 posteljami, ki jo dopolnjujejo. Polikliniko obišče na leto 1,095.000 bolnikov, bolnišnico pa le 92461. Vendar so vse bolniške postelje vse leto polne in pride na vsakega bolnika povprečno 15 bolniških dni. To pomeni, da 89 % bolnikov oskrbuje poliklinika, 11% pa bolnišnica. Razumljivo je, da zaradi pomanj kanja izkušenj in strokovnjakov še ne moremo povsod ustanavljati popolnih poliklinik po vzorcu prej navedenih primerov. Vendar pa lahko pri tem koristijo tudi reducirane oblike. Poliklinika lahko izpolni osnovne potrebe s šestimi zdravniki in primernim številom srednjega medicinskega kadra Od teh šestih bi internist. vodil tudi tnfektologijo, neuro-logijo in nadzoroval laboratorij Kirurg bi imel ortopedijo in urologijo, ginekolog pa poleg ginekologije tudi porodništvo. Pediater stomatolog in rentgenolog bi delali samo v svoji stroki. Ce v tistem mestu ni antitu-berkuloznega dispanzerja, bd moral sod»lovatl še sedmi zdravnik fiziolog Podpolkovnik dr. D. Smiljanič n pod orska prapokrajina! Zadišalo je po divjem glogu, lepljivi borovi smoli in ostrih, osvežujočih hlapovih smrekovine. Sredi nje zelena polobla apnenčastega vijenca, ob vznožju pa vasica, napol zastrta z zelenilom slivovih dreves. Pogledal sem prijatelja: Njegov profil je bil kultiviran, lice gladko obrito, pogled hladen. Slovenski inženir, ki tu v vzhodni Bosni gradi tovarne, žičnice... Pod njegovim čelom se niso skrivale misli o barvni kompo-zijici vijenačkega pejsaža, še manj so njegova ušesa prisluhnila tej večni, prastari simfoniji vetra v krošnjah dreves. Njegovo čelo je svet matematika, racionalni svet geometričnih likov, betonskih objektov in kubatur umetnih jezer- — Čez deset let ne bo več Vijenca! — je dejal hladnokrvno, kakor da je to najenostavnejša stvar na svetu. — Tedaj ne bo več ne rjavih njiv, ne belih čred ovac ... — Utihnilo bo šepetanje mladih ljudi, ki svojo ljubezen večer za večerom razodevajo zaupljivemu pobočju Vijenca. Zasovražil sem mrzli inženirjev obraz. Zazdelo se mi je, da od nekje iz globin te zemlje prihajajo besede ponosnih, neukročenih gorjancev, uklonjenih v sta jo razmajala. Take so vse hiše v Trešitevici. Poleg nje je domačija Nikole Stefanoviča. Ta je najboljša v tem, pravoslavnem delu vasi. V hiši lesen pod. Svetlejša je kakor druge. V njej smo našli samo ženo njegovega brata Stevana. Bila je oblečena v umazano, sivo srajco, izpod katere so gledale platnene hlače zavezane pod kolenom. — Moj prijatelj, — je dejal inženir, — bi si rad ogledal tvojo hišo. c — Naj si jo ogleda! Mlada žena se je sklonila k otrokom, ki so se polnagi igrali na golih tleh in z dlanjo obrisala njihova lica, zamazana s pepelom in slino. » > Obrnil sem se in se skozi okno zastrmel v Vijenac,, odkoder je bilo čuti trušč graditeljev novega kamnoloma in žičnice. Obrnil se je tudi inženir in dejal; — Jaz pa bom tu, sredi te bede montiral stroje, pridobitev dvajsetega stoletja. * Muslimanski del vasi se razlikuje od pravoslavnega po lepših, večjih in čistejših hišah. Tja nas je spremljal Djulaga Smejlovič, mladenič 26 let, skladiščnik podjetja »Tehnika«, kii gradi novo cesto. Pred zasilno šolo — leseno šolo. Soba je imela posteljo — edino ▼ Treštevici, staro šolsko omaro in mizo — tudi edino v vasi. i Šolarke iz pravoslavnega dela vasice se vračajo domov verige starih plemenskih običajev: »K vragu s tvojo smrdljivo mašinerijol« V meni je zmagal romantik: »Pusti jih, naj žive brez strojev, pa tudi brez dvomov in mučnih razmišljanj!« ...Nemi dialog je prekinila ostra detonacija mine. » Preplezali smo pleteno ograjo in se skozi nasad slivovih dreves, polnih drobnih, zelenih plodov, približali prvi domačiji. Obstal sem pred stvarnostjo, ki je od daleč bila tako idilična: Sredi blatnega, skalnatega dvorišča je čepela lesena koliba. Veter in dež polrazpadlo kolibo —• so se igrali otroci — Kaj pa vaš učitelj? — smo vprašali. — Ali vas tepe? Mali, devetletni Ibrahim Mujič je sramežljivo pogledal sošolce. Gledali so se, kakor da bi se dogovarjali. Ojunačil se je mali Bojro Hamdalič in dejal: — Tepe nas.. — Zakaj? — Tepe nas ker preklinjamo ... Učitelj Fehim Kambegovič, ki je kmalu zatem pristopil k nam, je bil visok mladenič, odkritega in pametnega pogleda. Povabil nas je k sebi. Stanoval je v skromni podstrešni sobici nad Mali Bojro Hamdallc je priznal: »Tepe nas« noj se je zvrstilo devet učiteljev. Zadnja, mlada učiteljica je zbolela na pljučih. Njo so odnesli. Potem nam je z zmedenim smehljajem okoli usten priznal: — Tepem jih, ne vem kaj storiti. Preklinjajo, strašno preklinjajo. Nikoli še nisem imel opravka s takimi otroki. Vse moje znanje pedagogike je izhlapelo ob njih. Pokazal nam je šolsko sobo: mala vaška soba, natrpana s klopmi, mrzla in nehigijenična. — Sola, — je dejal mladi skladiščnik »Tehnike« Djulaga, — nova šola, ki jo sedaj gradimo, je naše upanje. Mladi rod! Ta se bo naučil čitati. Pozabili bodo kletvice, pa tudi nože, pozabili bodo sovraštvo med pravoslavnimi in muslimani... • Ko smo se vračali na« je spremljal visok, vitek mladenič Kosta Stefanovič. Pripovedoval I nam je o svoji ljubezni z muslimanskim dekletom. Stari običaji in verski predsodki prepovedujejo ljubezen med muslimanko iin »vlahom«, kakor muslimani imenujejo pravoslavne. Kazen je strašna: smrt brez milosti. Toda o tem se ne govori. To se skriva. Spričo tega nepisanega zakona so brez moči celo številni aktivisti. Stari »adet« je še vedno močnejši kakor pa strah pred zakonom države. Toda včasih se vendarle pripeti, da sta mladost in pogum jačja kakor veriga običajev. — Vzljubila sva se še v šoli-Imel sem 15 let. V teh letih se tukajšnji mladeniči že ženijo. Bila je dve leti starejša. Skrivaj sem ji nosil sira, vezenih pasov in divjega vijenačkega medu. Skrivaj sem to polagal pod nje- no klop. Nfhče ni vedel o naši ljubezni. — Nekega dme sva bila sama v razredu. Prijel sem jo za roko. Ni mi je edtegnila, čeprav ie pri nas navada, da ne držimo dekleta za roke niti kadar plešemo kolo. Tedaj se držimo za rutice. Domenila sva se, da se bova zvečer našla na Vijencu. Tedaj pa so v razred planili sošolci in naju našli v pogovoru. Molčali so toda po šoli so me napadli i sošolci i vaščani. Kostine oči so žarele v čudnem ognju. Pokazal nam je brazgotine po rokah. — Džerima! — je pojasnil inženir. — To je kazen za ljubezenske pogovore, ki so jo nekdaj dekleta morala plačevati v cekinih, za ljubezen z drugovercem pa so terjali mladeničevo smrt. — Ali jo imaš še rad? Kosta je ves v ognju uprl pogled v Vijenac, nato pa priprl oči in molčal. — Kako jd je ime? Molčal je kakor Vijenac, nema priča njegove ljubezni. — Mar se jih bojiš? Kostine mišice so se napele kakor pri mladem, polnokrvnem žrebcu. — Kdo mi lahko prepove! — je bruhnilo iz njega. Nato je dodal tiše in nekoliko potrto: — In celo moj oče mi je prepovedal, da jo pripeljem v hišo. — Danes, da — je dejal inženir. — Toda jutri... »Jutri... bodo po jeklenih žicah brzelj v dolino vagončki polni apnenca. Jutri bo Trešte-vica drhtela v krepkem ritmu električnih motorjev ...« »Jutri,« sem pomislil, »bo ta mladenič kakor neustrašeni Gri-gorij iz .Tihega Dona' pripeljal svojo Suado v. Treštevico. v Vaška hišica v muslimanskem delu Treštevice kateri bo, resda, stroj oskrunil romantični deviški Vijenac, toda v kateri bo, hkrati, topla razumna misel obvladovala strasti, sovraštva in stari ,adet'...« France Vreg •c LJUBLJANSKA KRONIKA > NEDELJA, 7. JUNIJA 1^ Ljubljanska podjetja bodo letos porabila 750 milijonov za gradnjo stanovanj dohiteli redni porast prebivalstva Še vedno pa je premalo, da bi Na množičnih zborovanjih SZDL je prerej govora o stanovanjskem vprašanju in o mestnem posojilu. S posojilom bo mogoče zgraditi okrog 180 stanovanj. Več hiš — skupno 63 stanovanj — bodo začeli zidati že letos. K povečanju stanovanjskega fonda v mestu bodo največ prispevala podjetja. Lansko leto je bilo namreč precej kritike na račun razdeljevanja dobičkov med kolektivi, češ da bi bilo pravilneje, če bi podjetja ta denar uporabila za gradnjo stanovanj. Tudi letos je velik del kolektivov tega mišljenja. Predložili so načrte za gradnjo stanovanjskih objektov v vrednosti nad 2 in pin., JFrrf&rrr;.'.' pol miiljarde din. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani To so večidel šele perspektivni načrti in bodo prišli v noštev prihodnje leto. Mnoga podjetja pa imajo že odobrene načrte in določeno mesto za gradnjo ter so se že lotila dela. Najbolj se je pri tem odrezalo podjetje »Tehnika« ki je v Vošnjakovi cesti že zgradilo lepo stavbo, kjer bo kmalu dobilo stanovanje 25 družin. Bolj počasi nadaljujejo dela na Titovi cesti, kjer se je »Gradis« odločil za sedemnadstropno hišo. Od pritličja do drugega nadstropja bodo poslovni prostori, drugih pet nadstropij pa bo imelo prostore za 66 družin in 12 samcev. Razen tega grade gradi- sovci še dve stanovanjski hiši s 17 stanovanji v Savski koloniji. Tudi Litostroj ni zaostal. Razen blokov v Šiški gradi tudi stanovanjsko hišo s 96 sobami za samske delavce. V Aleševčevi ulici končujejo stavbo s 4 stanovanji in 4 sobami. Prav tako je začelo podjetje »Toplovod« graditi ob Linhartovi ulici stanovanjsko hišo za 12 družin. V novih Jaršah ie podjetje »Slovenija ceste« začelo gragiti 4 dvojčke. Ob Albanski ulici dokončuje Direkcija PTT novo hišo z 22 stanovanji. Fizikalni institut bo to poletje izročil stanovalcem dve hišici s skupno 8 stanovanji ob Jamovi ulici, v Študentskem naselju grade nov blok s 110 sobami, sekretariat za gospodarstvo dograjuje na Vrtači stavbo z 18 stanovanji itd. Skoraj sleherni večji kolektiv se je letos resno zamislil ob stanovanjskih težkočah, ki so jih nakazali predvsem delavci, in se odločili za gradnjo. Vse te stavbe bodo končane pred zimo, razen velike sedemnadstropne Gradisove hiše ob Titovi cesti. Tako so podjetja samo to leto vložila v gradnjo stanovanj okrog 750 milijonov dinarjev, s čimer bo stanovanjski prostor v mestu povečan za 188 stanovanj in 222 samskih sob. Vse to istočasno potrjuje ugo- tovitev, da bi se mesto Ljubljana nikakor ne moglo rešiti resnega stanovanjskega problema, če se ne bi lotila gradnje stanovanj podjetja. Razpisano posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev, čeprav je v sorazmerju s prej navedenim zneskom podjetij prilično majhno, ima vendarle velik pomen Jasno, da se bodo vsoti posojila priključili še dohodki od povečanih najemnin za poslovne prostore, mestne takse, izkupiček od prodaje hišic in podobno. Vse to no prispevalo, da se bo gradnja stanovanj postopoma približevala velikim potrebam. K. M. IDEOLOŠKO IZPOPOLNJEVANJI sredstva za ufrievanle Zveze Komunistov S seje sekretarjev rajonskih komitejev Zveze komunistom V sredo, 3. junija je bila razširjena seja rajonskih in občinskih komitejev, ki jo je vodil sekretar Mestnega komiteja ZKS tov. Krivic Vladimir. Velik del komunistov je neaktiven v političnem in družbenem življenju, kar ie prišlo do izraza tudi na občnih zborih Socialistične zveze. Zaradi nepoznavanja, neinformiranosti pa tudi iz oportunizma nekateri člani niso pojasnjevali državno gospodarsko politiko, niti gospodarske ukrepe KlLO Tuja pojmovanja so ponekod prevladala celo med člani ZK, zlasti anarhična pojmovanja demokracije, disciplinska razpuščenost, tendence po likvidaciji ZK ali njenem polnem odvajanju Ne načelne razprave — praktična gospodarska vprašanja zanimalo Člane Socialistične zveze Nekaj misli ob občnih zborih organizacij Socialistične zveze v Ljubljani Ljubljani terenski odbori SZDL so v glavnem zaključili letne občne zbore. Temeljite analize zaenkrat seveda še ni mogoče podati, o vtisih, ki smo jih dobili na zborih, pa vendarle že lahko rečemo besedo, dve. Bili so slabo obiskani. Res je, da bi bilo v dvorane, ki jih imajo tereni na razpolago, nemogoče spraviti vse člane Zveze, saj štejejo posamezni tereni po tisoč in še več članov. Vendar pa so dvorane tolikanj prostorne, da bi lahko sprejele po več kot povprečno 15 odstotkov članov, da o praznem prostoru tam, kjer je bil ta odstotek še nižji, niti ne govorimo. Napačno bi ravnali, če bi hoteli vzrok za to zvrniti samo na člane ali samo na odbore. Krivda je na obeh straneh. Ne samo na občnih zborih, že pri delu med Ljubljanski otroci nekaj novih bodo dobili vrtcev Zelo dobro so »e odrezali v Tednu matere in otroka ljubljanski pionirji * terena Oton Zupančič, ki so v Dramskem gledališču prikazali uspelo Igrico »Alenčica ln Kitka«. Jutri, v nedeljo, ob pol li. bodo v gledališču nastopili mladi igralci iz terena Trnovo. Zanimiv bo tudi koncert mladine ts Tržiča, ki bo gostovala Jutri v Mestnem gledališču pod vodstvom slepe profesorice Milice Debeljak. Razprodane Je bilo tudi veliko število srečk, pri čemer bo Izkupiček v celoti uporabljen za letovanja in taborjenja socialne šibkih in zdravstveno ogroženih otrok. Med drugim se za njih predvideva kopanje na Sori. Železnice so že odobrile poseben vlak, ki bo vozil vsak dan iz Ljubljane v Medvode ln nazaj. Tam bo za te otroke urejena kuhinja, igrišča ln podobno. Organizacije prijateljev mladine in AFŽ so v tem tednu preuredile mnoge otroške vrtce ln druge podobne ustanove v mestu. Pripravljalo tudi otvoritev treh novih vrtcev v tistih mestnih predelih, kjer teh še ni ln kjer so najbolj potrebni. Tako bodo v letošnjem letu uredili vrtec v novi stavbi, ki Jo gradijo Gradisovci pri Litostroju. Prav tako Je že od- O vremenu preteklega tedna Glavna mačilnost vremena v preteklem tednu Je bila Izredno močna nestabilnost, ki Je bila najmočnejša v začetke in sredi" tedna Sorazmerno močno raevlto oodročje visokega zračnega pritiska, a .središčem nad Osrednjim Atlantikom se je razra čalo od Grhnlanda do Azorov, tako ia ji tli ar‘ioikionalns tvorba zavzemala .-st področje srednjega in sever nega Atlantika s južnimi predeli Grdnlanda, Tirugo antlcilconaljo '.redišče na je obstojalo nad Vzhodno Evropo z jedrom vzhodno od Moskve in je zajemalo ve« *vet od Kavkaza do Se vernega morja. padna, Srednja in Južna Evropa dobila precejšnjo množino padavin in pravtako močne ohladitve. V Alpah in Karpatih je močno snežilo, tudi v Sloveniji jp snežilo med 2. in 3. junijem vse do višine 800 m navzgor. Slovenija je dobile v tem obdobju sledeče padavine: Ljubljana 6 mm, Planica 33 mm. Jezersko 25 mm, Slo-venjgradec 10 mm, Celje 11 mm, Maribor 14 mm. Murska Sobota 10 mm, Ajdovščina 12 mm Postojna 7 mm in Novo mesto 9 mm. Najnižja temperatura je bila v Planici, in sicer 3. ju-niia Oo C 2e 4. in zlasti 3. junija pa se 5e pričel med vzhodno In zahodno anti-ciklonalno gmoto naglo graditi hrbet. e/ne/ PT i9S3 Med navedenima vremenskima tvorbam* pa je ležala globoka dolina nizkega iračnega pritiska, v katero so pritekali zaporedni vali hladnega polarno-arktičnega zraka ln ustvar iali frontalno valovanje z jedri niz kegf. zrafnege pritiska » Severni Ev ropi, kjer je obstojalo izredno glo boko ciklonalno središče severno od otoka dar Mo.ven« Drugo globoko področji omenjene doline pa je bilo med Skandinavijo ln Anglijo Treti' področje je zavzemalo Sre dozemlje kjer so se vedno znova porajali 'Genovska in »everrinjadranska depresija , Ve* ia edenl harični relief se bistvu iv* mri- m spremenil od 1 do i počasi stabiliziralo in otoplilo 4, VL. zaradi tega je Severna, Za- | slednjem tednu. ki je blokiral dotok novega hladnega zraka v Evropo in s tem so bil* frontalne motnje zelo oslabljene Ker na so ostale v Zenadni in Srednji Evropi še vedno kapljice hladnega zraka so v teh področjih nastopale padavine v oblntl ploh in tu in tam so celo padate snežna oa-davine kakor v Spanili Ital i ji in malenkost tudi v Sloveniji Množina padavin v Sloveniji r tem obdobju se je gibala od 3 mm (Ljubljana) do fi mm (AjdovSčina) Za omenjeni hrbet visokega zračnega pritiska nad zahodni ln vzhod no antioiklnnalno tvorhr ie vedno raste, tako da kaže. da se bo vreme na- rejena primerna hišica za vrtec v Krekovi ulici v Mostah, s čimer se bo uresničila želja tamkajšnjih mater ln njihovih otrok. Tretji vrtee za otroke pripravljajo organizacije terena Trnovo. Za prostor se še niso odločili, vendar so matere iz vse organizacije vztrajne ln že pripravljajo droben Inventar za vrtec. K. M. Ta zahteva ljubljanskih trgovskih delavcev je precej upravičena Delavci v ljubljanskih trgovskih podjetjih se že nekaj časa oglašajo z zahtevo, da bi imele trgovine en dan v tednu strnjen delovni čas. S to željo so pred tedni seznanili tudi ljubljanski zbor proizvajalcev, ki pa je njihov predlog odklonil. Tedaj je »Ljubljanski dnevnik« poročal (12. maja 1.1.), da »trgovski uslužbenci niso uspeli s svojo zahtevo po angleški soboti«. Trgovski delavci in njihove sindikalne organizacije pa vendarle še niso utihnile s svojim predlogom, ki mimogrede rečeno, ne hlepi po »angleški soboti«, kakor je neumestno zapisal »Dnevnik«, ampak, bodi še ponovno poudarjeno, po strnjenem delovnem času (morebiti od 7. do 14. ure) katerikoli dan v tednu. Ta predlog se da razumeti, če prisluhnemo nekaterim ugotovitvam, ki jih navajajo trgovski delavci. Tudi trgovski delavci se želijo politično, kulturno, strokovno in vsesplošno Izobraževati, za kar pa doslej nimajo dovolj časa. Le stežka najdejo na primer kake pol urice za športno udejstvovanje, čeprav ne moreš reči, da jim to že zaradi zdravja ni potrebno. Preprosto povedano je največkrat tako, da trgovski delavec skoraj nima časa, da bi si šel k brivcu ostriči lase. Upoštevati je tudi treba, da je med ljubljanskim trgovskim osebjem 60 odstotkov žena, največ mater in gospodinj, ki opravljajo poleg službe še gospodinjska dela in skrbijo za vzgojo svojih otrok. Trgovska podjetja v Beogradu. Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, pa tudi v manjših mestih, kakor sta Celje in Kranj, že poslujejo en dan v tednu v strnjenem delovnem času. Priporočljivo bi bilo. da bi tudi ljubljanski merodajni organi stvar temeljiteje proučili in, če je le mogoče, predlogu ljubljanskih trgovskih delavcev ugodili, s čemer bo nedvomno soglašala večina ljublianskeea prebivalstva, ki s tem ne bi bila prizadeta. „ M. Z. letom so člani SZDL pokazali prilično mlačnost in nedelavnost. Na sestankih je bilo celo komuniste malo videti in slišati, zgled pa vleče ostale za seboj bolj kot vse lepe besede. Ima pa ta nezainteresiranost članov svoj vzrok tudi v delu terenskih odborov SZDL. Na občnih zborih so se namreč marsikje očitovale hibe, ki so že med letom pehale člane v nedelavnost. Marsikje se namreč odbori nekako niso sprijaznili z mislijo, da stopa reševanje stvarnih problemov, predvsem gospodarskih ,v ospredje. Članom pa je prav ta problematika in zanimanje, kaj se bo gradilo, kaj delalo in urejevalo, mnogo bližja kot pa na primer razpravljanje o načelnih političnih stvareh. Na zborih, kjer so se odbori in člani glede tega ujemali, lahko rečemo, da so, čeprav dvorane niso bile povsem zasedene, dobro uspeli. Zgolj formalno pa so izpadli tam, kjer se je diskusija vrtela okrog malenkostnih stvari ali zgolj o načelnostih. Zbori, kakršni so bili na terenih Gradišče, univerza, občina Ježica itd., pa opominjajo, kako bo moralo biti bodoče delo SZDL. Tu so namreč člani diskutirali in spraševali najrazličnejše stvari o gospodarski politiki in gospodarskih načrtih mesta Ljubljane. Odborniki pa diskusiji niso bili kos, ker za odgovore, ki so jih bili dolžni, stvari niso dosti poznali. Ti in pa tisti občni zbori, kjer o gospodarstvu sploh niso razpravljali, so najboljši dokaz, kje je del krivde za slabo udeležbo in nedelavnost ter istočasno pouk, za kaj naj se bodoči odbori najbolj zavzamejo. Če bodo znali novi odbori in komunisti, ki doslej niso pokazali kdo ve kake iniciative, ta pouk dobro izkoristiti, bo na terenih postopoma drugače. Zelo umestna je bila tudi kritika članov terena Litostroj, ker se njihove pripombe ne tičejo zgolj njihovega terena. Tu so namreč ugotovili, da člani SZDL, študirani ljudje, ki bi lahko nič koliko pomagali pri kultumo-prosvetnem delu, pri Svobodi in raznih diskusijah, skoraj dosledno stojijo ob strani Ti bi lahko krepko pomagali odborom, skupno pa bi morda tudi našli načine, kako pritegniti mlade člane SZDL k delu. Mladini so namreč formalnosti le nekaj, kar je samo od politične in ideološke borb9 kakor tudi nezadostna borba pri" ti ostankom birokratskih meri": Zato so marsikje ostali komunist na repu dogodkov, tako v bor?1 proti kriminalu, razsipništvu 'j" špekulaciji, ki je danes v mest11 ena najbolj nevarnih oblik spot' kopavanja ugleda ljudske oblast1' Neaktivni, premalo borbeni % ofenzivni komunisti so ponekod dopuščali celo grda obrekovanj8 naše ljudske oblasti in gospoda1' skih funkcionarjev. Zato so bili na seji sprejej1 razni sklepi, n. pr. kako povečat1 aktivnost ZK v političnem življe' nju, kar ni možno brez odlpčn,e borbe proti napakam, nediscipl1' ni, ideološkem zaostajanju, ne-zdravem kritizerstvu in birokrat' skim metodam. Večina osnovnih organizacij razumela, da je danes najvažnej' ša naloga ideološko izpopolni9' vanje komunistov, ki pa ne nrite biti ločeno od konkretne ideori' škopolitične borbe, ampak naj' tesneje povezana z najaktualnd' širni problemi družbenega življ®' nja v Ljubljani. Zato je bil spre' jet tudi sklep, da morajo vsi ko; munisti resneje zasledovati z'aS probleme gospodarstva in si osvfl' jiti najosnovnejše teoretično ek0' nomsko znanje. Komunisti, ki ne bodo izp°L njevali osnovnih nalog, bodo m®' rali zapustiti vrste ZK, povsod P9 je treba sprejemati preriane in re' volucionarne člane Socialistih zveze, sindikatov in drugih or?8! nizacij na sestankih, kjer bo tu®1 ta točka vnaprej javno obj8^' ljena. Končno je bil sprejet sklep1 da je v bodoče treba stremeti z9 treba, ne da bi jih istočasno tudi I manjšimi organizacijami, ki P[8-zanimalo, še bolj odvratne kot viloma ne bodo presegale 30 čl®' odraslim. 1 vit nov. Prvemu irebaniu nasproti Prodaja obveznic mestnega posojila se je razširila n9 vsa podjetja. Ljubljanska trgovska podjetja vpisala doslej 12 milijonov posojila Mastna hranilnica je doslej Izdala že za okrog 40 milijonov dinarjev obveznic za vpis posojila, ki k* jp razpisal ljubljanski MLO. Člani sindikalne podružnio« pri Vrhovnem *o-diftču Ljubljani so »klenili. odkupijo za 60.000 din onveznio vplačali pa so ie 20.000 din. Člani tovarne ♦ Pletenina« Mostah so doslej "plačali 120.000 din člani podjeMa Pa Sica v Tacnu pa e o vplačali 110.000 din. Pod jetje O radia — centrala Ljub Ijana namerava \ •klopu te akcije zgraditi 2 stanovanjski hiši - katerih bodo po fttiri stanovanja kaj bo stalo okrog 20 milijonov i i n Razen indi vidualnih vpisov pa je sindikalna podružnica tega podjetja oklenila podpisati za 20.000 din pogojila Veliko zanimanje in vpis posojila vlada tudi na Železnifiki direkciji Razen vsot ki jih je dala na razpolago ustanova, kot smo že poročali, so posamezni člani doslej vpisali 165.000 din. Pri podjetju »Tuba pa so podpisali doslej za 35.000 din posojila. Na terenu stadion so bile zelo aktivne zlasti žene. Zenska sekcija SZDL je tu zbrala 5000 din posojila. Dobro se je odrezala tudi sindikalna podružnica mestnih dimnikarjev 35 članov je podpisalo 58.500 din posojila. Od 68 članov kolektiva Planica-Sport Ljubljana pa je posojilo podpisalo 63 članov. Pri podjetju Kroj na Poljanski cesti pa so odločili, da vpišejo za 30.000 din posojila. Doslej so tudi že precej pi posojila, vplačala pa že okroar ljubljanska trgovska ho so vpisala 12 milijonov dinarJ^ atotko- te vsote. Rtevilke rastejo 1» dneva - a«! kar obeta, da prepotrebna akcija j zgraditev novih stanovanjskih hiš 'j šolskih poslopij ne bo ostala na P" pota. Kolektiv tovarne »R0G,( bo vpisal milijon dinarji posojila Na sestanku stndtkalne podru*1'* ce tovarne »Rog« so se člani obvez* da bodo vpisali 250.000 din posol118 Samo Majdič Ferdo Je vpisal 3500 di® Delavski svet pa Je na svoji seji sK'e nll da bodo vpisali milijon dinar)* posolila. Clanl sindikalne organizacl _ Bombažne tovarne v Vižmarju so K® pili 200 obveznic. dl Kupci obveznic se javljajo tu , Izven Ljubljane. Med drugimi Je pC( slal 5000' dinarjev tudi Pero BraJov^ iz Kumanova Javljajo se tudi Kranja ln drugih krajev. K. ^1 iačrt SO nagradili, delali pa bodo drugače Pred tednom dni je predsednik i osvaja in to še posebno zaradi tega. MLO. tov, Jaka Avšič, v Kresiji od- ker je stanovanje dobro preštudirano pri razstavo natečajnih projektov za v smislu naših življenskih tn teh- nove stanovanjske zgradbe MLO v ničnih pogojev«. Zazidava Tabora o uradni regulaciji, lirska ulica postane aradl obojestranske zazidave 240 m dolg .toridor. Celotna za-||p /.(dava 1e kljub na-videznl razrahljano-itl nadaljevanje konvencionalne robne zazidave, ki za novimi bloki JLA ist varJa dvorišča, .roti katerim naj iovI blok MLO od-'ira svoje južne, lavne stanovanjske rostore. Pričakovali bi, da je s tem osnutkom, sklepom žirij* in javnim priznanjem predsednika MLO odprta pot k reatizlcaji prepotrebnega centra, ki bi služil celemu Taboru. Toda nel m Ljubljani, V svojih otvoritvenih besedah je povdarU, da vidi v nekaterih, predloženih delih možnosti in sposobnosti,, da pridemo po novih poteh, ki se bistveno ločijo od naše dosedanje arhitekturne prakse, do česa boljšega v korist Ljubljančanov in v olepšavo Ljubljane. Nekateri nagrajeni projekti imajo eno, od naše vsakdanje prakse tako zapostavljeno prednost da namreč rešujejo stanovanjsko gradnjo kot urbanistične arhitektonsko celoto. Zato se prijetno ločijo od uradnih regulacijskih zasnov, obenem pa jih d e,m a n tirajo. Tak posebno izrazit primer je natečajni načrt »SNT« za 6 etažni stanovanjski blok ob Vrhovčevi ulici o a Taboru ki je bij nagrajen s I. nagrado in določen za izvedbo, Žirija, kateri je predsedoval predsednik MLO. .ie bila mnenja, da je predlagani sistem zazidave »tako dobro apliciran n* predmetno zemljišče, da ga žirija vedljiv, ker je to zemljišče že dano za stanovanjske zgradbe, jektant je Svetu na svojo inicia11 od- pri’" ati*1’ takoj napravil argumentirani pre' dio* naj MLO armiji dodeli drugo ParC_0, hlizu vojašnice, obenem pa s ^ omosroči, da se naprajena zamisel cel®'*' Svet za komunalne zadeve MLO Je najprej ugotovil, da je zazidalni sistem »SNT« sicer boljši, toda neiz- Taboru realizira brez ovir v Človek bi pričakoval, da se bo ki se vedno pritožuje, da od ahitfk18 ne dobiva pobud ln boljših predlo® razveselil tolikega sodelovanja. » ne, zavrnil ga je z motivizacij'0’ ^ se ta zazidava ne odobri, »ker upošteva današnjega stanja na nu* (!j in še domiselno ugotovit'*1 . da bi tak nov način zazidave P1*1 ^ bolj s pridom v poštev le pri vanju popolnoma nove večje st* ^ vanjske edinice. Svet je sklenil, ostane pri prvotnem zazidalnem ’ Črtu Urada za regulacijo, kljub te^ da je žirija novo zazidavo o*T ,jj in so jo v začetku tudi predstav®1 Sveta smatrali za boljšo. Zazidava po natečajnem JJjJ jektu SNT onr*.jCi zračnost Ilirske ™ proti severu. z„ieJ’’ S vim oblikov3®1 flV stanovaniskih 1,1-fli11 se Izogiba ustvarjanju dv° fc Park se od ull£ yi' ltva po vsej » 11 m njostl zemlji®-. |R| regenerira tud' stoječa dvoriSca Jjjtij zgrajenimi stav & V centru o” 0V vrtec z tgrišffri’ Vidovdanski pP hovčevl ulici v tličnl paviljoni komunalne oskr« ^eiy zračna ln sončna zazidava klJdD ^ Jemu številu stanovanj pušča jj«-več ptoste talne površine za se,j,V*' parke in igrišča od uradne zaz* str^L.VSa^' vas’ z malimi oskj uredimo lepo igrišče, na i erem se bodo otroci zbirali in ;?l Otrok si želi družbe svo 'I J! Jetnikov. Rad se igra na poti. d f.P0 Prahu in okrog gospo-iin7 P°s*°P>j. kar ni higienič-• Zato često vidimo otroke pol- S sončenjem ne smemo pretiravati Prehod iz zime na poletje je pri • ava(*uo dokaj nagel. Koža pa se sonVfi privaditi močnejšemu v jua moramo biti previdni že Korelu po^et-ia- V želji, da bi zanos*.. , • 80 mnoge ženske preveč iz-na J1^0 soncu, kar koži škoduje. Včaftih-1 80 Rjavijo gubice in pege. ^unčA • zat*°*tuje eno samo močno ^ yn^e’ t>a je koža poškodovana sploh .mesecev. Pretirano sončenje na ?. , zdravo, škodljivo je zlasti vidnV?In Sončiti se moramo pre-neiri k * zlagoma, ležati ne smemo ttiem ? ,^ajb(>lje je, če med sonče- občutl^ če i0 koža °a ohrazu ali a i a * J° obvarujemo z robcem zairor !mnikom* Obraz nam bo sicer kol« i Počasneje, zato pa postane nlkj Kla,^ka. mehka in nežna. Slam-glavo?af 0a n,<)r.iu obvarujejo tudi mah • *n S(>nčnih opeklin, na ra-lahk/v ln hrbtu. Pretirano sončenje rane povzroči tudi zelo neprijetne vnett k°ži, ki se vnamejo. Če je Porab.- ču,irno glavobol in tem Čen. n.°£o bolj zdravo je zmerno son-če g0 ln knoanje. Kaj je treba storiti. koža °ara je od oretiranega aončenja umiv nnbla^ Predvsem se ne smemo upor« hi • z milom. Ne smemo tudi rafinst-u g,i0pri»a. vazelina ali pa-Pa «i °hi- Kožo napudrajmo, ali vodft ^magajrao z obkladki iz borove Na.DH^a • razredčene borove kisline, ke,r 110 .10 predirati mehurčke z iglo, in ra? nastane infekcija. Masti k0 R 7'n° kreme lahko uiM>rabimo šele, n© v? Vn0tje poleže. Da se nam koža in /vi!aiT10’ uporabljajmo razne kreme : . .la. P Q1*ofi'V.nl*A aUa tn *. n r. A1 1 n lr i Ura raste. ne gnojnih krast. Urejeno igrišče pa bi otrokom omogočalo, igranje, obvarovalo bi jih, da ne bi padli v vodo, apnenico in podobno. Na igrišču morajo biti se- ju i,'la- Parafinsko olje in vazelin, ki znfiAuia vP\je. napravita na njej tenko biori ^. plofit. V takšnih sredstvih »n - x hiti tudi nekaj kar filtrira V takšnih sredstvih *°nčni s žarke, kar prepreči, da ne pro- Preoei fi/vl: •’* kožo. Takšnih sredstev imamo Primešamo iih kremi, in sicer Kini L’r»mov na i11® Kramov kreme. neroS’ kl Ka dobimo v lekarni pa se lioh r°zkra.ia, zato je najbolje da k»t 0 kremo potresemo s pudrom, v ’6tcin je nekaj lunina.. Greta Konfino ^ vam manjka prostora Vf'm?rn,flr>i le že tako natrpana, da ne vi»i «.larri z oblekami. Vsaka bluza slor DrJ11' lojno na obešalniku. Proški bluzami pa je neizkoriščen. ZA poizkusile s takim obešal- KOmi i, N la K IIII žite Sb obešalnikov trdno zve- kar naUpaJ* kakor prikazuje slika in »oiari *rat bo dovolj prostora v veda le privlačne stvari, da bo igrišče res postalo kraj, kjer se bodo otroci zbirali in igrali. Predvsem je treba zbrati primeren kraj za igrišče in ga ograditi. Vhod naj bo tako zavarovan, da živina ne bo imela dostopa, dobro je če posadimo na igrišču nekaj drevesc, da se lahko otroci v letni vročini umaknejo v senco. Ce že prej ni raslo na njem Objava Novoustanovljeni Biro za irospodinjstvo v Ljubljani išče več ženskih delovnih moči, in sicer: Za 8 urno zaposlitev: ženske: ki bi opravljale vsa v gospodinjstvo spadajoča dela, po razporejenem času v družinskih gospodinjstvih. Sprejmemo tudi več perio. Zaposlitev bo stalna. Plača po uredbi, kakor tudi vsa socialno zdravstvena zaščita. Za manj kot S urno zaposlitev: Značaj dela je isti kot zgoraj. Prijavijo naj se ženske, ki i* kakršnih koli vzrokov ne morejo biti polno zaposlene. Razpored dela ‘n plača po dogovoru. Za strežbo bolnikov na domu: Javijo naj se osebe, ki imajo za to delo primerno prakso ali tečaje. Pismene prijave je poslati Zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana. Trg revolucije l/II. soba <13. Osebne prijave so možne vsak dan od 16. do 18. ure na isti naslov. S seboj je treba prinesti dokazila o prejšnji zaposlitvi. Hkrati vabimo gospodinje, predvsem zaposlene žene. da javijo svoje potrebe po pomoči dnevno med 14 in 16. uro. Naslov isti. Telefonske informacije od 7. do 14. ure na št. 23-373. Cene uslugam bodo solidne, zaposleno osebje preverjeno. skal in juliju je barvna stavj' naMh vrtov po večini se-1'arv^'V! Z rumene >n modre lil,_e Modro cveti večina ostrož nikov ili i ir o le[1,;;l)"iacijo z ostrožniki in he števjf’ rilnil’no pa helenium in hni_ n?. enoletnice. .Astilbe cveto a‘’ roza, tako da v resnici Cr* izrazite rdeče barve, k J potrebovali za harmoničt k lt>ni:• ', J_o z ostrozniKi m ne-dem uc^' tned enoletnicami naj er„ rc“dko v tej dobi rdeče in ne,n'/n° cvet«če vrste, lenkočut ve{ U, ^iflu bo zato vrt kar pre sti e,,°ličen in bo iskal možno bili f^b^mtve teh dveh osnov le )arv. Najbolj se seveda pri latn rje^a nffnjenordeča in škr ,,rdeča barva Rdeče lučce so Jagodov kolač dJ* ‘^lukov n tepite v *neg 'lic , 0et rumenjakov pet žlir .v,11'. in r,a koncu pel Vse sknpai dobro v v dobro na oeflpngv m°dcl ju ^ppojfH Ko bo 'TioImHo narn,,*’ite 7 dobro mar ^a,hm l nn vrb P« dodajte fakole. K rHmo naredite ‘d«dknri daitp fikod^liro Pret|nx„ v Prahu skodelico '?°de mnonl,n *Hd1a Ivišnle pri nas povsod poznane in cenjene cvetice. Manj pa je znana Arkvrigtova lučca (Lychnis Ark-wrigti), ki je križanec zgoraj omenjene lučce. Ta lučca ljubi sonce in ima izredno lepe in velike svetlo ali škrlatno rdeče cvetove in temnorjavo zelenkaste liste. Od te osnovne oblike pa raz iikujetno še več tipov, ki so v najrazličnejših barvnih odtenkih izredno efektne poletne cvetice Rastlina je vztrajna in zraste 4-5 — 70 cm visoko. — Ze več kot sto let sta znana pri nas turški in kitajski nagelj, ki jih v preprostih oblikah najčešče najdemo v kmečkih vrtovih Oba se odlično obneseta za rezanje, ako nista preveč pisanih barv. Za rezanje namreč bolj cenimo enobarvne cvetove, čeprav pisani niso nič manj lepi V nasprotju z zgoraj omenjeno Inčro. ki je izrazita trajnica, sta turški in kitajski nagelj dvoletnici. Oba sta sicer trajnici, vendar se turški nagelj goji dvoletno kitajski pa celo enoletno Za setev turškega na-geljna še ni prepozno, medtem ko kitajski nagelj sejemo že aprila Najuspešnejša je setev v toplo gredo, za domače potrebe pa v zabojček, ki ga pokrijemo s šipo Pozneje jim je najljubša sončna lega prav dobro pa uspevajo tudi v polsenci. — Opazujte barve cvetic v vašem • vrtu pa boste kmalu ugotovili kaj vam še manj kal O M drevje, in če smo zdaj posadili mlada drevesca, si lahko dotlej, da zrasto, pomagamo v poletni vročini z vejami. Otroci radi plezajo, zato jim je treba postaviti na igrišče kako v gozdu posekano drevo, najbolje krivenčast hrast z mnogimi vejami, seveda je treba drevo dobro pritrditi v zemljo, da se ne maje. Namesto drevesa pa si lahko pomagamo tudi z deskami ali hloui, v katere zabijemo kline. Iz peska gradijo otroci trdnjave, kopljejo jamice in predore. Za peščenik izkopljemo globoko jamo, na dno nasujemo gramoza, nanj pa pesek, da se le-to ob dežju hitro posuši. Pesek je treba večkrat menjati, polivati in prekopavati. Na klopicah otroci počivajo, da jim ni treba sedeti -na tleh na zemlji, zlasti »pomladi in jeseni, ko je še vlažna. Otro^ čički se hitro utrudijo in morajo večkrat sedeti. Čim več je na igrišču raznih igrač, tem večje je veselje otrok. Ni treba, da bi bile igrače drage, otroci so zadovoljni s preprostimi, posebno radi imajo hišice. Otroci naj imajo na igrišču tudi pitno vodo, kjer je vodovod, lahko napravimo majhen vodomet, če hočemo, da se bodo otroci na igrišču zbirali tudi pozimi, jim moramo napraviti barako, ki jo je treba seveda kuriti. Baraka je otrokom dobrodošla tudi po leti ob dežju. Vanjo lahko spra vijo otroci tudi igrače, livadice pa na igrišču niso potrebne, ker otroke motijo. Igrišče je treba skrbno čistiti in seveda tudi življenje na njem nadzorovati- Za to pridejo v poštev zlasti učitelji in učiteljice. Češnje lepe, rdeče vabijo ln nehote se uetavimo pred fltojnioo, prodajalec pa ie proži obloženo vrečko zgodnjega sadja. Ce le mogoče, se temu ne odrečeč, poaebno fte. če ,ie poleg Tebe mala Mojca. Dovoli dra-Ka mati, da Te pri tem opozorim Ce&nje moraž vedno skrbno oprati, sicer se ne čudi. če bo mala gListava. Tudi na red jo opozori, naj ne meče odpadkov kjerkoli na tla. Ce je čeflnje doma, ji pripravi skodelico ali papir, da bo vanj odlagala pe£ke. Ce bo£ dosledna Ti, bo v bodoče otrok sam poiskati kaj primernega. Metanje koščic im nagnitega sadja po ceeti. je pa ne le grdo, temveč tudi zelo nevarno. Kolikokrat je kdo že polteno padel, ko se je popeljal po spolzkem tlaku. Povejmo otrokom, da eo ljudje, ki mečejo odpadke sadja na ce-sto, skrajno nevljudni, in da delajo to samo neolikani ljudje, ki pa jih je pri nas — žal — kar zadosti, V zvezi s češnjami še droben in koristen nasvet. Kot po vsakem sadju, | tudi po češnjah ne dajajmo otroku 1 mleka ali vode. To mu zatrdno pre-P°vejte in ra*ložite, sicer se lahko hudo maščuje. Velika pozornost pri uživanju češenj je potrebna zlasti dojenčkom. Lepo vzorčasto krdlo In bela bluza Bluza je iz belega šantunga. Za krilo izbira v blagu letos prav velika. je prav prijetno oblačilo za poletje, pa bomo blago lahko izbrale, ker je Negovati je mogoče le zdrave zobe, 6e pravi tiste, ki so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Pokvarjeni zobje povzročajo ne le bolezni v ustin, marveč tudii resne bolezni drugih organov. Z rednim in temeljitim čiščenjem se lahko izognemo številnim zobnim boleznim. Zobe si moramo umivati zjutraj in po vseh glavnih obrokih. S trdo ščetko jih je treba precej dolgo drgniti vzdolž in počez, na zunanji in na notranji strani, pri kočnikih pa tudi po vrhu. Po stalnem, sistematičnem čiščenju se bodo zmanjšali ali povsem izginili razni sivkasti ali temni madeži na zobeh. Močnej- še plasti bo z lahkoto odstranil zobni zdravnik. S čim naj si umivamo zobe? S kakršnokoli pasto, ki jih bo dobro očistila. Ali bomo izbrali tako, ki se bo penila, ali ne, to je pač odvisno od okusa posameznika. Zobe je mogoče prav dobro očistiti s praški. Zelo dober prašek za čiščenje zob je mešanica dveh tretjin kuhinjske soli in tretjine jedilne sode, kar zelo dobro deluje na dlesni. Ko boste ta prašek prvič uporabljali, se vam bo zdelo, da ima čuden okus, kasneje pa bo postal kar prijeten- Razen tega boste imeli po uporabi tega praška v ustih še dolgo občutek svežosti. Ščetka mora biti dovolj trda, da lahko odstrani vso nečistočo. Ce jo po vsakem umivanju zob dobro očistite, bo uporabna dlje časa. Neprijeten duh iz ust je ali pa bolezni notranjih organov. Vsekakor je treba povprašati 0 poj£ejtttC& Ni sezone, posebno poletne ne, v kateri bi med pisanimi tkaninami ne prevladovalo pikčasto, progasto ali kockasto blago. Čeprav za obleke iz teh pisanih tkanin niso potrebni kaki posebni kroji, je vendar dobro opozoriti na nekaj podrobnosti. Progasto blago ne bo prišlo do izraza, če ga bomo urezale samo podolgem. Izjema so le bombažne tkanine s športnim krojem. Lepše in moderneje je, če proge obrnemo počez, posebno pri kimono kroju s krilom na naborke. Pri krojenju pa nikar ne menjavajmo pogosto smeri prog, ker to zbuja nepotrebno pozornost in se bomo take obleke kmalu naveličale. Ce je obleka krojena poševno, se proge lahko strnejo sredi prednjega in zadnjega šiva, v stranskih šivih pa naj bodo obrnjene navzgor. Vdevki. ki jih pri poševnem urezu moramo vstavljati. so pri progastih tkaninah nevidni ne le zato. ker se posamezne črte morajo skladati, mar- več tudi zato, ker se mora smer prog pri dodanem delcu blaga ujemati z osnovno smerjo. TERPENTIN imejmo zmeraj doma Terpentin hranimo v »aprti »tek | lenioi, ker je gorljiv, ga moramo segrevati Indirektno, to »e pravi, posodo a terpentinom postavimo v posodo s toplo vodo. če se -igodi nesreča iri se terpentin vname, tedaj ga ne smemo polivati z vodo ker je masten in plava po vrhu ter « tem plamen samo razAirimo. Plamen gorečega terpentina pokrijemo s krpo, da ga zadušimo Terpentin rabimo v higieni ln kozmetiki. — Kot zdravilo za bronhitis namažemo boleče mesto na vratu ali na prsnem koču narahlo s terpentinom. pri tem pa pazimo, da ne potegnemo večkrat prek istega mesta, ker hi se koža lahko vnela Nato obložimo s slojem vate. iz terpentina napravimo tekoče antiseptično sredstvo za zboljšanje zraka. V liter vrele vode zmešamo kavno žličko terpentina ln kavno žličko lavendlovega olja ter razpršimo po sobi. Z a vzdrževanje obleke. — Ter [>entin odstrani madeže oljnatih barv m katrana. Po tem čiščenju moramo madež zdrgniti še z benoinom, nato a Špiritom in končno z milnico. Ce terpentin zmešamo z alkoholom. tedaj s to mešanico lahko očisti im smolnate madeže na pralnem blagu Razumljivo, da moramo blago potem skrbno oprati v milnici in splakniti Očiščene rjave čevlje kdaj na kdaj namažemo z zmesjo 6 žličk posnetega mleka, tu 2 žlički terpentina Po približno d.*etih minutah, ko se po suši, na zgladimo s krpo. V kuhinji in gospodinjstvu. — Parketno pasto lahko naredimo sami doma. in sicer: I3dkg voska polijemo s 43 dkg terpentina ter pustimo 24 ur. da se raztopi, medtem pa dva krat ali trikrat premešamo in potresemo in če je potrebno segrejemo Plesen na usnju, zdrgnemo s fla nelasto krpo, namočeno v terpentin Preproge zavarujemo pred vsakim mrčesom, če jih zavijemo v papir ki je impregniran s terpentinom. Terpentina se poslužtmo tudi pri tako imenovanem mrzlem pranju, to je pri pranju tkanin, ki ne prene sejo vroče vode In kuhanja. V ta na men napravimo raztopino: 20 litrov vode, 32 dkg narezanega mila. in žlico terpentina, ter 6 dkg pralne sodo. V t.ej raztopini namakamo tudii zelo umazano in zaprano perilo. Obleke iz pikčastih tkanin naj bolje krojimo podolž, posebno če imamo pralno blago. Da kroj polepšamo, lahko obrobimo ovratnik, rokave in žepe z belim platnom ali s pikejem Iz sukanca Preprost, a lep okras na pikčastih oblekah ali bluzah je tudi beli šiv v gostih vrstah, širok nekaj centimetrov. Taki šivi se navadno nadaljujejo okrog ovratnika, žepov, pasu ali ob strani, kjer so ročno izdelane luknjice. Pod temi šivi mora biti blago dvojno, vmes damo trak mehkega platna. Obleke iz kockastega blaga najbolje krojimo poševno, ker se zde potem kockice daljše, kar naredi postavo vitkejšo. Paziti pa moramo, da ne bo poševno urezano krilo preozko, ker bi se pretesno prilegalo k telesu. Za poševno krojeno krilo je potrebna dvojna dolžina blaga. Preprosti modeli, ki jih pri lasamo, bodo lepi iz enobarvne ga, pa tudi iz progastega, kock stega ali pikčastega blaga. J. Vučo in M. Babič lahko posledica pokvarjenih zob a bole zdravnika, ii bo poiskal vzroke in s tem tudi odstranil neprijeten zadah. Povsem nekaj drugega je, če ima naša sapa neprijeten vonj zaradi tega, ker smo zaužili ostro dišečo jed. Duh po česnu lahko odstranimo tako, da žvečimo praženo kavo ali pa malo svežega peteršilja. Pri nas ne uporabljamo do-dovolj pogosto vode za izpiranje ust, čeprav je tudi voda dobro sredstvo za nego zob ali grla. Izpiranje ust z raznimi dišečima tekočinami koristno dopolnjuje zobni prašek ali pasto. Nekaj kapljic take tekočine bi morali vedno doliti vodi, s katero si umivamo zobe ali grgramo. Takšno tekočino si lahko kar sami pripravimo. Sveže kamilice drobno sesekljamo, nanje pa nalijemo mešanico dveh delov alkohola in enega dela vode. To tekočino zlijemo v steklenico v širokim grlom in jo hranimo v toplem prostoru osem dni. Vsak dan jo moramo dobro pretresti. Po osmih dneh jo odcedimo s kamilic in dodamo na dva decilitra po en gram kanforja. Za grgranje uporabljamo deset kapljic tekočine na kozarec vode. Enako si lahko pripravimo tudi vodo za izpiranje ust, le da uporabljamo namesto kamilic žajbljevo listje. Praktična pregraja NaAe stanovanje ae sestoji samo iz one sobe. Soba ie neprijetno velika, sami ne vemo. kako bi prostor preuredili, da bi bil bolj privlačen. Pregradimo Ra lahko z omarami in si lapravimo tako kotiček za sedenje n prostor, kjer spimo. Prav praktična •a je tudi taka pregraja. ki jo nabavimo iz gladkih pobarvanih letev. Pregraio kombiniramo tudi 7, debelo vrvjo N -koliko 'zna.idljlvosti in na.^a I soba bo postala prijetim stanovanje. Uredimo otroško igrišče v vsaki vasi loko je nastala Manslra pogodba Ko je odpravnik poslov tur- dežel, ki so jo podpisale. Pozneje škega veleposlaništva v Beogra- pa je bilo treba ratifikacijske in-du 29. maja v Državnem tajni- strumente deponirati v depozitni štvu za zunanje zadeve deponiral državi, v tem primeru Jugosla-instrument o ratifikaciji balkan- vi ji. ske pogodbe, je bil s tem izpol- i Balkanska pogodba je bila ranjen se zadnji pogoj za njeno tificirana na način, ki je v med-uveljavljenje. Ratifikacijski in- narodni praksi redek. Ko so o strument Jugos avije je bil depo-1 zakonu o ratifikaciji v parlamen-niran 6. aprila 1953, ratifikacijski tih treh dežel razpravljali in ga instrument Grčije pa 21. maja 1953. Balkanska pogodba je bila podpisana 28. februarja 1953 v Ankari. Pred tem svečanim aktom je bilo več razgovorov najuglednejših državnikov Jugoslavije, Grčije in Turčije v Beogradu, na Brionih, v Atenah in v Ankari. Besedilo so redigirali nekaj dni prej v Atenah, kjer je bila pogodba tudi ratificirana. Original pogodbe je bil sestavljen v francoskem jeziku in obsega uvod in devet členov. Besedilo je vezano v rdeče usnjene platnice, na naslovni strani pa je vtisnjen državni grb republike Turčije, ker je bila pogodba podpisana v Turčiji. Pogodba je sestavljena v treh originalih. Edina razlika med njimi je ta, da je v izvodu, shranjenem v Beogradu, na prvem, častnem mestu zmeraj omenjena FLR Jugoslavija, prvi podpisnik pa je tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, Na izvodu, ki ga hranijo v Atenah, je na prvem mestu omenjena kraljevina Grčija, prvi podpisnik pa je minister za zunanje zadeve Stefanos Stefanopulos. Na izvodu, ki ga hranijo v Ankari, je na prvem mestu omenjena republika Turčija, prvi podpisnik pa je minister za zunanje zadeve Fuad Kiiprtilu. RATIFIKACIJA POGODBE Poznamo pogodbe, ki začno veljati takoj, ko jih podpišejo. To so navadno manj važne pogodbe. Pogodbe takšnega pomena in vsebine, kakor je balkanska, pa so navadno pogojno vezane na ratifikacijo in izmenjavo, ali en na deponiranje ratifikacijskih lstrumentov. Balkansko pogodbo m morali ratificirati parlamenti eksistence in sodelovanja med deželami z različno ureditvijo POMEN RATIFIKACIJSKIH INSTRUMENTOV Od ratifikacije zakona, ki ga ob kaki državni pogodbi sprejme parlament, je treba razlikovati ratifikacijski instrument ali listino o ratifikaciji, kakor se imenuje to v našem ustavnem zakonu. Listino o ratifikaciji izda v Jugoslaviji in Turčiji predsednik republike, v Grčiji pa kralj. Ratifikacijski instrumenti Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki jih hranijo v Službi mednarodnih pogodb Državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ v Beogradu, obsegajo besedilo balkanske pogodbe v francoskem jeziku, pred njim in na koncu pa je izjava, da je parlament pogodbo ratificiral. Zato ratifikacijski in-na je balkanska, ker so jo dejan- strumenti niso nič drugega, kakor sko želeli narodi teh dežel. Ta dokument, s katerim ie potrjeno, pogodba je edinstven primer ko- da je parlament pogodbo odobril. sprejeli, niti v Beogradu, nit Atenah, niti v Ankari ni nihče glasoval proti. Ta manifestacija enodušnosti prepričljivo potrjuj', da je balkanska pogodba zares plod izključno nacionalne politike teh dežel, ne pa teženj, dogovorov in sporazumov političnih strank. Čeprav so Jugoslavija. Grčija in Turčija dežele s povsem različno državno ureditvijo, ni bilo to niti najmanjša ovira za sklenitev takšne pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, kakrš »S* m Središče Ankare GLASNIK ITALIJANSKE IREDENTE PIŠE PROTIJUGOSLOVANSKE KNJIGE DE CASTRO in njegove publikacije ge več časa so v Iredentističnih krogih v Trstu in Italiji, šepetali, da pripravlja italijanski politični svetovalec v Trstu Diego de Castro knjigo o Svobodnem tržaškem ozemlju. Ta publikacija je končno izšla pod naslovom »Tržaški problem — začetek in razvoj julijskega vprašanja v zvezi z mednarodnimi dogodki od začetka 1943 do 1952.« Tej knjigi bodo sledile še štiri, in sicer: »Jugoslovanska uprava v coni B«, »Beneška Slovenija«, »Etnično stanje na STO« in »Zavezniška uprava v coni A«. Pravijo, da bodo vse te publikacije, ki jih je napisal, ali jih bo še napisal de Castro, izšle do konca leta. Italijanski iredentistični krogi v Italiji in Trstu že od konca vojne zalagajo vse mogoče iredentistične publikacije v Trstu in o Trstu, da bi prepričali zainteresirane kroge, da je Trst italijansko mesto. V primeru, da založnik odkloni finansiranje kakšne publikacije zaradi njene šibke in'nepomembne vsebine ali pa zaradi pomanjkljive kvalitete, mu z denarjem priskočita precej na pomoč italijasko zunanje ministrstvo ali pa urad za obmejne cene, ki za te kraje posreduje med zunanjim in notranjim ministrstvom Na ta način je izšlo od 1947 do konca preteklega leta v Italiji in v Trstu že nad 40 publikacij, brošur razprav in drugega materiala, v katerih je osnovni motiv stara pesem, da sta Trst ali pa celotno STO italijanska. Poleg teh publikacij so snemali v Trstu 8 dokumentarnih filmov Trstu so posvetili tudi celovečerni film »Trieste mla«, ki pa je bil vsebinsko in kvalitetno tako reven in nerealen, da so ga še celo Trstu prepovedali. Knjigo, ki jo je napisal de Castro, in tiste, ki jih še napoveduje, spadajo v serijo nestrpne publicistične kampanje, da bi se v Trstu uresničile iredentistične namere. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzeli razni italijanski komentatorji do te de Castrove publikacije. Nikjer ni opaziti iredentističnega izrazoslovja, ki so se ga doslej vsestransko posluževali v recenzijah, o takih knjigah. Nasprotno se poudarja v večini komentarjev, da je to »objektivna«, »tehnično hvalevredna« in »znanstvena« publikacija. Komentatorji so se v pričakovanju ponovnega odločilnega jugoslovanskega razkrinkanja skrili za papirnatim obrambnim prividom, češ da gre za knjigo, ki naj bi se opirala na dokumentirana dejstva. Vsakdo st je lahko že od kraja na jasnem, kakšna so ta »dokumentirana dejstva«, če je knjigo napisal prvak povojne iredente Diego de Castro, ki si je »gradivo« nabral v glavnem v tržaškem centru CLN. Osnovni namen knjige je bil, kakor je napisal recenzor Mario Toscano v reviji »Revija mednarodne politike«, da »de Castro s to knjigo izroči italijanski vladi dragocen material, ki je toliko pomembnejši, ker je de Castro ta čas tudi službeno glavni politični svetovalec vojaške uprave v Trstu«. Objektivnost publikacije naj komentatorji, predvsem s tehnično znanstvenim gledanjem de Castra na vsa ta vprašanja. Komentatorji ne prozabljajo, da je de Castro hkrati celo profesor slavistike na univerzi v Turinu in da so že zaradi tega vsi njegovi zaključki posledica »nepristranskega« gledanja na obravnavana vprašanja. Dejansko pa ne smemo pozabiti, da je bil de Castro, ki je doma iz Pirana, v času fašizma tesno ob strani Mussoliniju, saj je spadal med njegove najvažnejše fašistične svetovalce za istrske probleme. Kadarkoli se je Mussoliniju zazdelo, da izvrši novo diskriminacijo proti Slovencem in Hrvatom v Istri, je poslal v Trst posebno letalo, da je pripeljalo de Castra kar najhitreje v Rim. Taka elitna prizadevnost de Castra za fašizem je glavno in najboljše merilo za oceno prave vrednosti in ciljev njegovih »znanstvenih« publikacij. Jugoslovanska listina o ratifikaciji se začenja z besedami: »Predsednik FLR Jugoslavije v skladu z ustavnim zakonom izjavlja in potrjuje, da je Ljudska skupščina FLRJ na seji 23. marca 1953. potem ko je videla in proučila pogodbo...« (navedeno je besedilo pogodbe) »... takisto odobrila, potrdila in ratificirala, obljubljajoč, da jo bo vestno izpolnjevala in da njene kršitve ne bo dovolila.« Za temi besedami je podpis predsednika republike Josipa Broza Tita. Poleg njegovega podpisa je državni pečal FLR Jugoslavije iz okroglega rdečega, povoščenega papirja, na katerem je pritisnjen državni grb. Pečat je zalepljen z jugoslovansko trobojnico, s katero so prešiti vsi listi te listine, vezane v rdeče usnjene platnice, na naslovni strani pa je grb FLRJ. Grški ratifikacijski instrument je po vsebini enak, le da je v njem rečeno, da je pogodbo ratificiral kralj na podlagi zakona o odobritvi balkanske pogodbe, ki ga je sprejel parlament. Na koncu besedila je kraljev podpis, poleg njega pa državni pečat iz belega okroglega povoščenega papirja, na katerem je pritisnjen grb kraljevine Grčije. Zalepljen je z belomodrim trakom v nacionalnih barvah Grčije, vezan pa v modre usnjene platnice z državnim grbom. Turški ratifikacijski instrument je izdal predsednik turške republike Dželal Bajar, ki je tudi ratificiral pogodbo na temelju v parlamentu sprejetega zakona, rod njegovim podpisom je turški državni pečat iz belega okroglega povoščenega papirja, ki je j vanj vtisnjeno ime republike in datum izvolitve predsednika Ba-jara. Zalepljen je s črnobelim trakom. Besedilo je vezano v rdeče usnjene platnice z državnim grbom Turčije. REGISTRACIJA POGODBE PRI OZN V smislu člena 102. Ustavne listine Združenih narodov mora biti vsaka mednarodna pogodba in sporazum čimprej ratificiran v tajništvu OZN. Ustanovna listina določa, da se nobena stranka podpisnica katere koli mednarodne pogodbe ali sporazuma, ki ni registriran pri OZN, ne bo mogla pred organi Združenih narodov sklicevati nanj. Zato je treba pogodbo ali sporazum ratificirati. Za registracijo pri OZN predloži depozitna država, v tem primeru Jugoslavija, tajništvu tri izvode pogodbe v jeziku, v katerem je napisan original, v tem primeru francoskem. Te izvode ie treba poslati z deklaracijo, s katero se potrjuje, da je priloženo besedilo istovetno z originalom, ter navede datum in način uveljavljanja omenjene pogodbe. Tajnik OZN vpiše pogodbo v register mednarodnih pogodb in sporazumov, sestavljen v petih jezikih (angleškem, francoskem, ruskem, španskem in kitajskem), potem pa besedilo pogodbe objavijo v redni publikaciji OZN »Zbirki pogodb«. Ko je vse to opravljeno, dobi depozitna država potrdilo o registraciji pogodbe. Državno tajništvo za zunanje zadeve bo te dni poslalo tajništvu OZNvNevv Yorku balkansko pogodbo v registracijo in s tem storilo zadnje pravno dejanje v zvezi z balkansko pogodbo. Petar Stevčič Naši novi akademiki Ob Imenovanju novih Članov Slovenske akademije znanosti ln umetnosti smo obiskali nekatere Izmed novih Članov ter Jih naprosili za kratke Izjave. PROF ANTON SOVRE Profesor Sovrč je bil zelo ljubezniv ter se je ob tej priliki nasmehnil: »Kaj pa naj vam povem? Ne vem, če sem zaslužil to čast.« Ko sem pa le vztrajal, je z njemu lastno skromnostjo nadaljeval: »Moje življenjsko delo se je koncentriralo v tem, da posredujem slovenskemu narodu dragocene umetnine iz klasičnega sveta, predvsem seveda iz grščine. Na tem torišču sem precej osamljen. Kot vam je bržkone znano, je v zadnjih letih izšlo mnogo prevodov iz klasičnih jezikov, med drugimi tudi Ilijada in Odiseja, ki ju imam za svoje življenjsko delo. To je ogromna stvar, 28.000 heksametrov. Presenečen sem bil ob uspehu Plutarha in Ilijade. Na založbo so telefonirali iz tovarn ljudje po ta dela, ki so bila v nekaj mesecih povsem razprodana Ta uspeh in tudi imenovanje, ki sem ga bil deležen, sta mi močna vzpodbuda, da bom v letih, ki so še pred menoj, dovršil čim več prevodov. Kajti čaka še mnogo dela, če hočem, da bodo dobili Slovenci nekaj poglavitnega izbora iz Platona, Aristotela, So-fokla, Aishila, Evripida, posokra-tikov itd. 2e letos izide prvi del na 400 straneh mojega prevoda Herodota, v načrtu imam izbor iz grSke lirike itd.« Razgovor je prekinila tričlanska delegacija študentov klasičnega seminarja, ki je prišla v imenu slušateljev čestitat k visokemu imenovanju svojemu vzornemu učitelju. FRANCE BEVK Ce bi vprašal Franceta Bevka, s kakšnimi občutki je sprejel vest, da je postal član Akademije, bi mi v svoji skromnosti najbrž tudi on odgovoril: »Presenetilo me je.« Vprašal sem ga o njegovih načrtih. »Po nekaj letih,« je dejal Bevk, »sem se vendar vsaj toliko izkopal iz vsakodnevnega, praktičnega dela, da lahko nadaljujem s svojim pisateljevanjem. Ob priliki desete obletnice splošne vstaje na Primorskem bodo izšli pri SKZ moji partizanski spomini »Pot v svobodo«, za Slovensko Matico pripravljam daljšo povest, prav tako iz časov partizanskih borb na Primorskem, kjer sem v glavnem ves ta č®s tudi sodeloval in živel. Ce k temu,« je končal tovariš Bevk »dodam še roman iz predvojnega življenja v fašistični Italiji, Je s tem o mojem delu že vse povedano.« Spomini, povest, roman. Skromnost, ki je prepričljiva samo P“ tako plodovitem pisatelju kot J8 France Bevk. BORIS KALIN »Imenovanje za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti me je doletelo nepričakovano, vsaj z moje strani. To Poznanje javnosti smatram obenem za priznanje svojemu kiparskemu delu in pedagoškemu udejstvovanju na naši Akademiji z® upodabljajočo umetnost. Doslej, se mi zdi, slovensko kiparstvo ni bilo zastopano ? Akademiji znanosti in umetnoste Tako mislim, da sem prvi kipaj’ ki je bil izvoljen v to najvišj0 kulturno ustanovo pri nas. Upa1* da bom mogel z vztrajnim delom opravičiti visoko imenovanje jn doprinesti svoj delež k razvoj3 kiparske umetnosti pri Slovencih.« PAVEL GOLIA »Izvolitev za člana Akademije,« je dejal Pavel Golia, »me J8 docela presenetila.« Videl sem, da bi govoriti 0 svojih občutjih bila za pesnika neprijetna muka, zato sem se ra]e pozanimal za njegove ustvarjalne načrte. »Cez kak mesec,« ie začel, »bom oddal rokopis Zbirke narodnih pesmi. V to delo sem vložil veliko truda, popravljal sem in ...« »Kaj pa naši kritiki in naši literarni zgodovinarji?« »No,« Je smeje dejal Golia, »ti so se me že nekoč privoščili. Imam pa 0 narodni pesmi svoje mnenje. Namen moje zbirke je, zbuditi spe' zanimanje za to vrsto umetnost morda točneje, za motiviko * narodni pesmi Štrekljeva zbirk* ki pa je danes že redkost, 1® umetniško neurejena in preve^ znanstvena, da bi lahko pritegnila široke kroge bralcev. In, km Streklja že imamo, mislim, da J danes pesnik lahko nekaj več k° samo zvest zapisovalec. Kaj pa Vaše originalno ustvarjanje? »Trenutno se bavim s P1' sanjem nove, mladinske igre-*,a Poslovil sem se, prepričan. nas Golia ne bo razočaral, saj j. pri Slovencih še vedno edin klasik te vrste umetnosti. DR. IZIDOR CANKAR »Ob svoji izvolitvi za član® Akademije se mi zdi, da javnos^ ne bi mogel nič zanimivega P°' vedati. Tudi ta izvolitev je edeI' izmed ukrepov Akademije in j® ga grajati in hvaliti ne smem4 Ob odvzemu denarja v CSR V Češkoslovaški so te dni izvedli valutno reformo in zamenjavo denarja. Tako je Češkoslovaška kot poslednja država sovjetskega bloka v Vzhodni Evropi sledila zgledu Poljske, Rom-u-nije. Bolgarije in Madžarske Če hočemo pravilno oceniti to valutno reformo, se moramo najprej zavedati, da v navedenih primerih ne gre morda za valutne spre- Rešitev nagradne križanke Vodoravno. 1 nogomet 7. Turek, 12. arena. 13. Izabela, 15. Don, 16. resa, 17 oder, 18. opera, 20. Abadan. 22. marati, 24. ol, 26 etamln, 27. jed, 29 ar, 30 Silo. 31. KS 32. uriti, 34. ral, 36 studor, 37 ara, 40. tu, 41. mižimo. 42 tona 44. zlo, 45 11. 46. Ibar, 47 lina. 49 Ime, 50. vlaga 52. od, 53. pop. 55 malik, 59. Apolo, 61 lrudlj, 64. orel, 65. gora, 67. Alah 69 ne, 70 anamas 71 despot. NAGRAJENI REŠEVALCI Zreb je določil za prvo nagrado, tn sicer nagrado 2000 din, tovarišu Litera Leandru, Novo Celje1 dve nagradi po 1000 din Vladu Cimperšek in Francu Ploju iz Celja Sedem nagrad po 500 din pa dobijo Jože Sonaja Ruše, Evgen Ivanc, Sodražica, Marjan Nehma, Kamnik, Marjan Poljec, Ljubljana, Boris Pavšlar Kranj, Nela Pleško, Ljubljana, in Janko Bider, Nazarje Prosimo, da ljubljanski nagrajenci dvignejo nagrade v uredništvu Kopitarjeva ulica 6/III, vsem drugim pa bomo nagrade poslali po poštL bi bila" *pod črta na, ^kalmr~ * pra vi"j o membej kakršne so bile zadnja leta pogoste v Zahodni Evropi, ko je šlo zgolj za devalvacijo, to je za zmanjšanje vrednosti valute nasproti zlatu, kar je prišlo do izraza pri zvišanih tečajih tujih deviz za 30 ali 40% medtem ko je ostal stari denar v prometu. Pri valutnih reformah v državah sovjetskega bloka pa gre za čisto nekaj drugega Gre za odpravo posledic večletne inflacije na ta način, da se kratko in malo odvzame denar prebivalstvu. Ta način »valutne reforme je znan iz sovjetske prakse Vzorec za povojne valutne reformr v državah sovjetskega bloke je dala sovjetska valutna reforma v decembru 1947, ko so močne povečani obtok denarja zmanjšali tako. da so za 10 starih rubljev dali t novi rubelj ob istočasnem odvzemu dela hranilnih vlog in znižanju nominalnega zneska državnih posojil. Hkrati so odpravili racionalno preskrbo. Od sovjetskih satelitskih držav ie novembra 1950 kot prva izvedla podobno valutno reformo Poljska samo s to razliko, da so vzeli prebivalstvu skoraj vso gotovino, saj so za 100 starih zlotov dali le 1 novi zlot. Še radikalnejša je bila lani februarja valutna reforma v Romuniji: komaj 4 leta po prvi povojni reformi romunske valute so morali Romuni lani dati za 1 novi lej kar 400 starih lejev. Tudi Bolgari niso mnogo bolje odrezali. Lani v maju so bolgarskim delavcem in kmetom dali 1 novi lev za 100 starih (le privilegirani uslužbenci birokratskega aparata so dobili po kategorijah 2, 3 oziroma 4 nove leve za 100 starih). Sovjetski strokovnjaki, ki so v vseh teh primerih izdelali načrte za zamenjavo, so valutno reformo izkoristili za to, da so nove reformirane valute vezali na rubelj, in sicer v takem razmerju, ki omogoča Sovjetski zvezi uvoz iz teh držav po nizkih cenah v rubljih izvoz pa po visokih cenah v rubljih Take so postale valutne reforme v državah sovjetskega bloka nov instrument za izkoriščanje teh držav po Sovjetski zvezi. Zdaj je prišla na vrsto Češkoslovaška Kakor v Poljski, v Romuniji iti Bolgariji so neskladnosti v blagovno-denarnih odnosih zaradi počasne, toda stalne infla- cije, tudi v Češkoslovaški silile k vedno novim oblikam birokratskega distributiranja oziroma ra-cioniranja in k čedalje ostrejšemu sistemu prisilnih odkupov kmetijskih pridelkov. Kako so se prav v zadnjih mesecih težave zaradi nesorazmerja med kupnimi in blagovnimi fondi še povečale, so najbolj zgovorno pričali dolgi »repi« pred trgovinami za živila in življenjske potrebščine Težko-če v prehrani so vidno vplivale tudi na proizvodnjo, kar je potrdil na nedavnem plenumu sindikatov tudi Gustav Kliment ki je v triurnem govoru grajal neizpolnjevanje planov, zlasti v proizvodnji premoga, železa in v težki industriji. Govoril je tudi o težavah v gospodarstvu, o kraji državnega imetja in o neizpolnjevanju dolžnosti, kar se opaža od podjetja do ministrstev Za zamenjavo denarja v Češkoslovaški je bilo določeno razmerje 50 starih kron za I novo krono. Zaposlenim osebam ki imajo pravico do živilske nakaznic?, so zamenjali le prvih 300 kron v ugodnejšem razmerju 5:1. ves ostali denar pa v razmerju 50:1 Kakor v drugih državah sovjetskega bloka je bila tudi v Češkoslovaški določena nova relacija krone nasproti rublju, in sicer v razmerju 1.80 krone za 1 rubelj Hkrat' so po 14 letih od- pravili racioniranje živil, ki s sedai v prosti prodaji, seveda P višjih prostih cenah, medtem k ostaneio predpisi o prisilnem kupu kmetijskih pridelkov ne’ spremenjeni. »Rude pravo« trdi, da je bi'® reforma potrebna zaradi nesora»' merja ki je kot posledica v°Jn^ nastalo med količino denarja prometu in blagovnimi fondi. N®' dalje trdi, da je reforma napaf' jena predvsem proti imovitej8®' mu prebivalstvu bivše buržoazd in špekulantom. Kako neumest® je izgovor na posledice vojne, na®1 najbolj zgovorno priča dejstf®! da je bila Češkoslovaška po vj>Jre ena izmed prvih držav, ki ji 'f uspelo utrditi svojo valuto. K® je bilo tem laže. ker je Češka jz šla iz vojne skoraj brez ruševl“j Inflacija se je začela šele P° „ 1949 Tudi ni mogoče govoriti j »socialističnem ukrepu« in bof proti imovitejšim slojem in »P kulantom. če se varčljivemu ® škoslovaškemu delavcu in km® vzame pretežni del hranilnih v (nominalni znesek hranilnih ■*' 0 se do 50.000 kron zmanjša na eV. petino presežek pa na eno P®, desetino) medtem ko so imojjjj tejši .doji in špekulanti nalozl svoj denar v stvarne vrednoU Take so z valutno reformo D : češkoslovaško delovno ljuds' f oropali skoraj vseh prihranka kar pa bo navsezadnje priporna« lo da bo prebivalstvo [aS jp spoznalo prave vzroke težav trpljenja, i ■ s ■•Kil HM Koncentracija filmskih podjetij? „ Pa 1® 0 problemih naše klnemato- K anje in o zakoreninjenih predsod-r v 2vez> 2 njo zares potrebna Si-Sanfo razprava, pričajo njena vpra-.. obravnavana na nedavnem se- jlAkU)eie ta^- štvo Socialistične Pred vsem 7 »Borbi« in tem zveze delovnega -po časniških poročilih »Politiki« že skrajni čas, da začnemo pri nas iskati jugoslovanski slog v filmu!« Prav tako mislim, da so temeljili vsi koncentracije umetniških ln strokovnih filmskih kadrov dejansko ni več, odkar so postali filmski umetniki iz- doslej našteti vzroki za koncentracijo vrševalci svobodnega poklica. Danes na tesnih organizacijsko-prakticiatič- lahko vsak filmski delavec v naši nih osnovah in da ni mogoče niti enega izmed njih opravičiti kot koristnega za filmsko umetnost. Smisel celotne reorganizacije v naši kinematografiji (začela se je pred se je na dvema ali tremi leti in še vedno ®no samo jlnU . 9®-sno izkristaliziralo traja) je v zagotovitvi možnosti za ske nrni?„!?a ■ i«!t0i?cenjlaeiJa Elm- ' svobodno konkurenco In naravno iznesti lrnn„» « e' kislim, da o potreb- j biro ne le med posameznimi fllm- ovržn-lF h Iraci je in o njenih »ne-1................................. - voh« * i Prožnostih ne bi smeli go-oriti tako suvereno, kot je to izzve-litit = 'Z °T’eh časopisnih poročil. (Polit*« ra? aSa to zelo hipotetično stane tak°le trditvijo: »Nihče danes “nro zagovarjati obstoja posebnih Publiških filmskih podjetij, ker je skimi delavci, marveč tudi med film skimi podjetji. Koncentracija kinematografije — če naj si s tem predstavljamo ustanovitev enega, tako imenovanega proizvodnega telesa in enega umetniškega sveta — hi odpravila ta naravni proces izbire in zdravo, svobodno konkurenco, zakaj Ustanovna skupščina založniških in knjigotrških delavcev v Bosni in Hercegovini Sarajevo, 5. junija. — Tri bosansko-iCeSovska založniška podjetja (Svi-y„">at. Seljačka knjiga in Veselin m, i 60 izdala, odkar obstoje ■ raznih knjig z naklado devet rii, • .milijona izvodov. Vsak drugi an izide v Bosni in Hercegovini kiklldtsra. Le malo je pisateljev, 1 žive in delajo v tej republiki, pa n0 niso izdali vsaj ene ali več knjig. a začetka založniške dejavnosti, se Wavi od leta 1866, pa vse do let« 1941 izdali v Bosni in Hercegovini — Py sicer res nepopolnih podatkih — aamo 300 knjig. y i njiga je Bosni in Hercegovini Jr*? potrebna, posebno vasi vendar nun bosansko-hercegovska založ-.Podjetja od skupne naklade 'rojih knjig samo 82% v tej republiki. žruga naklada gre ali v druge JPUblike, ali pa čaka v skladiščili •kupaj s knjigami, ki jih knjigotržci ^aročBjo pri drugih založniških podjetjih V Bosni ln Hercegovini ljudje e vedno premalo kupujejo knjige. , ajojnlško podjetje »Svljetlost« ima 55 5 Milino zalogo v vrednosti nad Ir milijonov dinarjev, založniško in tiskarsko podjetje »Seljačka knjiga« a 12 milijonov dinarjev itd. nizu* posvetu založniških in knjlga.r-“iakih delavcev, ki se Je danes začelo v Sarajevu ter se spremenilo v usta-“Otmo skupščino združenja založniških in kn.iigarniških delavcev v “iH, so obdelali vprašanje založniške nejavnosti z vseh strani. Po poročilu Mustafe Žiriča iz Seljačke knjige je kovorilo še več založniških in knji-Barniških delavcev. Na, občnem zboru so ugotovili, da založniška podjetja in knjigarne doslej premalo sodelovale. Knjige so drage ker jih neupravičeno izenaču- Nekctj novosti Narodne in univerzitetne knjižnice ,, Baty d. * R. Chavanee: Vi« de p rt thčAtral des or i gin e« k no« jours. rarjs 1932 — (F48/1953). p Boisdeffre P.; Andrš Malrau*. ra-De 1952 (F 35/1953). t Bruet E.: Minčraug radioactiifs et '®rre« rares. Pari« 1952 — (F 13/1953). p Cocteau J.: Journal d’un inconnu. rar'S 19,53 — (F 76/1953). p Dauzat A.: L'Evrope linguistidue. daris 1953 — (F 66/1953), I>e Vries L.: German-Engllsh Me-moaji Dictionary. New York & Toronto “ London 1952 — (114 7671). ni P® Vries L.: German-English Tech-yjcal and Engineering Diotionary. York & Toronto & London 1950 — dl3 383, v, Erkell H.: Augustus, Felioitas, vortuna. Lateiniache Wortstudlen. Go-l®borg 1952 — (114 683). p Etiemble: Le mytlie de Rimbaud. rat‘s 1952 — (F 68/1953).' p Fierz-David H. E. & L. Blangey: '»rundlegende Operationen der Far-(101) chemie. 5. Aufl. Wien 1943 — Vlte 0°zd°ve Nad njimi štrle b ,neb° skale kot kamenito zo-tr^e Nekako petnajst kilome-Kolašina po lepi avto-^obtislci cesti je Biogradsko je-PoR ^a<* ®^e,as^co se vzpenjate vn .sto^etnimi smrekami in buk-ob i dsbelimi. da jih dva ne <>„:? . a' Jezero se skriva pod L mi vrftovi Troglava m Ze-st Ue Slape. Opazite ga šele. ko ie t že tik ob bregu, tako benp lSn^erl0 med skalnate Ore- tin?r,rVl ^ovek, ki ga srečamo, je (okni ^ato Rakočevič majhen, nntk olc'eten možic. Prve tre-divif Se udite’ kako da ne pose so J' te^ samoti — Seznanimo in’ demo na bukovo črvojedino Po n ‘b-nemo pripovedovanju. Malo ni r‘hetovni vojni je bil je od* j 0 ’nsa komit Devet let Bajat f v jeii' okovan v dva-ln Pol kilograma težko že- kjer je bila tema kot v najgloblji bjelasiški jami. V njej se človek zares počuti, kot da je razpet na zid. Pa dvakrat tedensko post ob kruhu in vodi. Komitsko življenje je povest zase. »Nikomur, kdor ti je drag, bi ne privoščil takega življenja, toda kadar gre za red in svobodo, takrat ni težko Ne slečeš se ne podnevi ne ponoči, živiš kot zver Kjer te zaloti noč, tam te jutro več ne najde Nenehno oprezuješ na vse strani. Ce se le kje kaj zgane — in tega je v hribih mnogo — že misliš, da so ti postavili zasedo, pa brž puško na strel.« Nekemu tovarišu — pripoveduje Mato — ni bilo prav niti to, da je bog, ki so vanj takrat verovali. On jih vidi, pa bi jih lahko izdal Tovariš je pogosto pravil: »Pred njim se še v grm ne moreš skriti, povsod te vidi...« Nekoč je bil tu Djilas in je lovil postrvi, edine ribe v jezeru. V poletnih mesečnih nočeh priplavajo postrvi na površino. Zasvetlikajo se v igri. — Iz Slavonije so dobili nekaj srn. Spustili vendar pretrese sam prikaz obupnega stanja na dnu, kjer se znajde tragični junak filma. Ta, prvi del, je najbolj enovit, verjeten in igralsko podan z močjo in prepričljivostjo. Scenarista sta zgrabila v polno, zato je tudi tekst življenjski, nekakšen izvleček izkušenj in modrosti s tega žalostnega področja. »Pijanec vedno najde povod za pijačo,« pravi novinar Lew Marsh, pijanec. »Če je »rečen, slavi svojo srečo, če je žalosten, utaplja svojo tugo, če potlačen, ga pijača poživi, če je razburjen, ga pomiri, če je bolan — pozdravi, če je pa zdrav, mu vendar pijača ne more škodovati.« — »Uspeh, zmaga nad strastjo pa je hoja po najdaljši, najbolj suhi cesti na svetu,« pripoveduje zdravnik. »Edino zanesljivo zdravljenje je pustiti pijačo. To morate storiti le sami. Drug ne more nihče. Do smrti se boste morali boriti, da boste ostali trezni. Samo prvemu požirku se morate izogniti.. .« so jih, pa pogosto prihajajo k Matovi koči. Domače so tako, da jedo iz roke. Celo v vodo gredo za njim. Djilas je dejal, naj jim ne daje nič. Same naj se znajdejo. Mato pripoveduje, da je poznal Djilasa, ko je še kot pastirček pasel krave. Spominska plošča njegovega brata je vklesana v skalo nad Taro. Djilasova družina, sicer po rodu iz nikši-ške župe, je živela pred vojno blizu Mojkovca. Med vojno je Djilas izgubil dva brata. »Spomenico bom dobil. Djido je dejal, da sem si jo zaslužil v boju proti kralju Aleksandru in med vojno.« »Ko sem pred dnevi letel nad jezerom, sem gledal iz letala, ali te bom morda kje videl, Mato,« se je šalil Djilas. »Kdaj pa kdaj Djido mora priti v svoj stari kraj,« je poudaril Mato, spominjajoč se kuštravega fantka, s čigar očetom sta pojedla mnogo kruha in soli ter skupaj preživljala težke dni. Nekdaj je živel nad jezerom Turek Gano Ganušič, ki se je na stara leta preselil v Carigrad. Doživel je sto let, vedno je hrepenel po Bjelasici. Ko je umiral, je dejal: »Ko bi se najedel rib iz jezera in se napil hladne vode izpod Bjelasice, pa bi lahko umrl...« V zadnji tretjini prevzame ozdravljeni alkoholik nalogo, da bi kot bivši praktik odvadil alkohola drugega človeka. Ob tej nalogi pa je ustvarjalna sila scenaristov usahnila. Iz slepe ulice »ta se rešila z rekviziti preizkušenih receptov in speljala zgodbo v kriminalni asfalt. Ce ta del gledamo kot celoto zase (z osebami iz prejšnje celote), je zanimiv, dobro zaigran in ima mnogo odlik prav dobrih kriminalnih filmov. Prav zaradi kvalitet v obeh, vsebinsko sicer različnih vzdušjih, pa film kot celota, tudi razvajenih gledalcev ne bo razočaral in mu bodo odpustili neskladnost. S priznanjem bodo ocenili starega znanca iz gangsterskih filmov Jamesa Cagneya. Za njim ne zaostaja njegov pacient (Gig Youngt) z veliko sceno delirija tremen-sa, pa tudi njegov prijatelj (James GleasomO, ki ga je rešil v novo življenje, zasluži pohvalo. Po vsem tem je vredno videti ta film. E. Adamič Na Biogradskem jezeru je bilo lovišče kralja Nikole, ki je postavil za čuvaja komandirja Mata Vujisiča. Ta> je lahko kaznoval vsakogar, ki mu je živina ušla na prepovedano pašo. Globo je komandir lahko obdržal kot nagrado za vestno delo. Če je stopila krava le za korak ali dva na prepovedano zemljišče, je Vujisič pri priči odmeril kazen. »Tvojo kravo sem videl tamle. Pa — saj lahko tudi zamižim na eno oko!« Tako je govoril. Kmetič se je zahvaljeval in mu že naslednji dan prinesel kaj dobrega. »Torej vedno čuvajo to jezero možje z imenom Mato,« smo se šalili na Matov račun. Videli smo, da mu to ni prav, zato smo ga skušali spraviti v dobro voljo, pa ni šlo. Tovariš je na samem streljal s samokresom v staro bukev. Z vseh strani je odjeknil odmev. Čuvaj se je vznejevoljil: »Kdo je nepridiprav, ki se gre bandite? Srne mi bo splašil. Mar bi prej vprašal, ali sme, tako pa, kakor da ni tu nikogar!« »Pri priči ga kaznuj, da bo prišel k pameti,« smo mu odgovarjali, toda stari je jezen molčal. Prišli so novi gostje iz Kola-šina. Nekaj se jih sleče. V vodo hočejo, da bi jih slikali, čeprav je voda zelo mrzla. Majsko do- njen drget, zdaj pridušen, zdaj v upornem zamahu, se pravi doživeti tisti naš likovni čas. velik celo takrat, ko so hile ulice objektivno »lepe ter so bile žive samo sanje, volja in revolucionarna zavest. Od smrti prvih in pravzaprav naj-smelejših modernistov nas loči že 40 lot (Ivan Grohar, roj. 1. 1847, je umrl 1. 1911. dve leti po tragični smrti Josipa Račiča v Parizu in dve leti prod smrtjo Miroslava Kraljeviča, ki je umrl dve leti pred zgodnjo smrtjo Nadcžde Petrovičeve leta 1915), vendar so bili prav ti, ki so tako zgodaj pomrli, napovedovalci novega časa v likovni umetnosti pri nas, pionirji tiste govorice, ki je povedla naš likovni svet v sodobni vrvež sodobnega slikarstva. Poplava osebnih izrazov, ki so zrasli na tujih tleh. ki jih je grelo in gojilo tuje podnebje, je zaplju-skala v našem Likovnem prostoru, zaslepila željne, naivne oči naših slikarjev tega č?sa. Zato je pravzaprav artistični boj posameznikov proti tej nekritični, siloviti poplavi pogosto mamljivi in mikavni, najvznemirljivejši likovni dokument te razstave. Čeprav te razstave niso sestavljene za vnaprej določene umetniške namene, »lasi je bilo prevladujoče merilo artistično, je na tej razstavi navzlic vsem pomanjkljivostim mnogo likovnih dokumentov, ki nam Jasno govore, bodisi s krajino, portretom, bodisi z mrtvo naravo da se naši najbolj nadarjeni slikarji, ki so se znašli na miinchenskcm in pariškem asfaltu ter premagali govor sodobnih slikarskih ekspresij, niso jalovo izgubili kot brezimni posnemale!, marveč so se prebili kot osebnosti skozi vse tuje vplive do uresničenja lastnih pri vidov, do fiksacije lastne zavesti To drži enako za najboljše stvaritve zagrebškega, ljubljanskega in beograjskega središča, enako za Nadeido Petrovičevo kot za slovenske impresioniste ter za Račičev in Kraljevičev rod, za vs» od teh začetkov pa do Lubarde, Stupice in ftohaja. Ce bo ta razstava, spodbudila enega samega teoretika, da bo napisal ob analizi tu razstavljenih slik študijo o razvoju našega sodobnega modernega likovnega ustvarjanja, ki je resnično naš, se pravi, kot takšen prispevek k moderni svetovni likovni civilizaciji, potem je ta razstava dosegla svoj namen. poldne je, ni še (as za kopanje. V vročih poletnih dneh je jezero prijetno hladno. Seznanili smo se z majorjem brez desnega očesa. Zdaj živi in dela v Kolašinu. Živahen je. Na jezero prihaja večkrat, da se spočije v nedotaknjeni naravi. Pripoveduje, da mu je izbil oko drobec italijanske granate. Italijanski zdravnik pod Durmitorjem je bil izvrsten strokovnjak, čeprav je trikrat pobegnil iz naše vojske. Ranjene partizane je operiral z navadnim kuhinjskim nožem, pa je navzlic temu mnogokrat uspel. Major se spominja, kako je ta zdravnik operiral nekega ranjenca na črevesju. Bolnik je enkrat samkrat glasneje zastokal. Čez tri dni je umrl. Nekemu drugemu ranjencu je s kuhinjskim nožem odrezal prste, da mu je rešil roko. Ranjenec ni dal glasu od sebe. Italijanski zdravnik je dejal: »Takšna vojska mora zmagati!« Med temi planinami si človek ne more kaj, da bi se ne spomnil vojne in vsega kar smo v bližnji preteklosti doživeli pod temi zasneženimi vrhovi, pa čeprav zaradi trpkih spominov morda ne uživa tako sredi te naravne lepote, svežine in pomladnega razkošja. Pa tudi glede na avojo negativno stran, glede na očitne pomanjkljivost je lahko ta razstava velika spodbuda. Številna vprašanja se porajajo sama po sebi tudi ob površnem pregledu. Ali je mogoče sestaviti razstavo z določenim trdnim merilom, če sodeluje v komisijah, kot je bilo pri tej razstavi, 25 ljudi, ki se lahko pri odločanju »trinjajo samo na temelju artistično sumljivih kompromisov! Nehomogenost razstave se jasno pokaže v različnih sestavah posameznih delov. Samo v oddelku »loven&koga slikarstva — čeprav je ta del najmanjši — se čuti dosledno merilo, jaano formulirano v informativnem predgovoru F. Steleta. Tega nikakor ni mogoče trditi za hrvatako niti za srbsko slikarstvo na tej razstavi. Člani komisije so no-odločno omahovali med kulturnozgodovinskim merilom — takrat so želeli pokazati najznačilnejše struje — in med popolnoma artističnim pojmovanjem v smislu umetniške vred-noeti posameznega dela, zato niso v teh oddelkih razstave pregledna niti celotna zgodovinska obdobja, marveč so posamezni, tudi najboljši naši slikarji zaatopami okrnjeno. Pozabili so celo na nekatera dela in na nekatera slikarska imena. Po sorazmerno dobro sestavljenem krogu Nadežde Petrovičeve in skupine Račič-Kraljevič-Be-cič-Herman, po tem prvom poudarku v enem in drugem delu razstave nastopi popolna dezorientacija. Srbsko in hrvatsko slikarstvo med obema vojnama z vendarle kolikor toliko določenimi strujami, jasno začrtanimi v umetniških profilih, je prikazano na tej razstavi mnogo bolj kaotično, kot je v resnici bilo. Ne samo. da se v hrvatskem delu n. pr. ne vidijo jasno stremljenja, in težnje skupine »Trojice«, skupino »Zemlje« in skupine koloristov okrog Marina Tartalje, ne samo, da so nosilci teh skupin (n. pr. Ljubo Babič, pa tudi Marin Tartalja) prikazani površno, marveč se celo zdi — razen platen Krste Hegedušiča — kakor da vsi drugi »Zemljani« niso bili člani »Zemlje«, da sploh ne omenjamo posebej tega, da so prav slikarji iz tp skupine nepravično razstavljeni. Pa tudi samotarji kot Emanuel Vidovič in Antun Motika, naši »Francozi« kot Uzelac in Junak so prikazani v odlomkih. k tej fragmentarnost.! pa mnogo prispeva slaba porazdelitev na razstavi. Mar ne bi mogli reči isto za Marka Cerebonoviča in Ignjuta Joba! Mar ni to zavajanje obiskovalca, če razstavimo drugo poleg druge sliki »Igralec« in »Nagelj« Pptra Do-brovičaf Mar se to ne pravi postaviti nepotrebni vprašaj nad celotnim delom enega naših najznamenitejših slikarjev, čigar razvoj je bil tudi artistično logičen in zgodovinsko dosleden! Cernu je bilo treba izpustiti vso generacijo srbskih in hrvatskih slikarjev, ki »o sP gotovo uveljavili pred letom 1950, nekateri pa že pred vojnol Ce jih že omenjajo predgovori, zakaj »o izostala njihova dela! Zakaj je bilo treba zaključiti razstavo s slikarji, ki so bili že leta 1935 oblikovane umetniške osebnosti! Kaj je z beograjsko skupino »Enajstoriča« I Kaj je z Ljubico Sokičovo, z Borom Baluhom. z Bogdanom Suputom! Zakaj »o najmlajši hrvatski slikarji na tej razstavi št.iridesetletniki (Oton Gliha in Ivan Gcneralič sta se rodila leta 1914)! Povsod sami vprašaji! Seveda bi bilo nepravično, če bi naprtili vse te vprašaje samo organizatorjem razstave. Prav tako pa hi bilo naivno misliti, da bo neka bodoča reprezentativna razstava količkaj boljša, če n p spodbudč prav pomanjkljivosti sedanje razstave v Zagrebu vrste ljudi k resni obdelavi najbolj zanimivega in najžlvahnejšega obdobja našega slikarstva. Brez določenih priprav, ki se jih je treba lotiti čirapre.i, se bodoče razstave ne bodo bistveno razlikovale od sodanje. Potrebne so nam urejene fotokartoteke vseh del naših znanih slikarjev. So bolj potrebni so nam teksti; o posameznih likovnih stremljenjih in skupinah, ki so širile meje naših li kovnih svetov, in o posameznih sli karjih. Monografije, študije in esoji! Samo na temelju tega dela. ki glede na razstave ni nič drugega kot prl-_,rova, bo mogla biti katera izmed odočih razstav našega modernega slikarstva popoln»1ša. v zgodovinskem smislu resničnejša in bolj dokumentirana. v umetniškem pa bogatejša tu močneiša. kot je sedanja v Moderni galeriji, ki je — to je treba na koncu poudariti — v tej obliki res izpostavljena t.isoč ugovorom, vendar pomeni dogodek v jugoslovanskem likovnom in kulturnem življenju. M. Matkovič Dragi moji prijatelji! Se n/i minil teden in že sem prejel nekaj vaših drobnih pisemc Tokrat so prispela pisma samo iz Ljubljane,'le eno me je presenetilo iz Črne pri Kamniku. Iz Ljubljane mi je pisala Mahkovec Alenka. Najprej sem malo začudil, ko sem prebral, da so taborili ob Soči pri Medvodah. Takoj sem stekel po atlas, ker me je pisemce čisto zmedlo, saj smo se vendar učili, da teče pri Medvodah Sora. Dobro, da me pri tem ni nihče videl in tudi Alenkino pisemce sem popravil na skrivaj. No, gotovo pa je bil tudi Alenko premotil tiskarski škrat, kar se tudi meni večkrat zgodi. Na labor/ Lani sem taborila z društvom smo se kmalu privadile im smo Partizan ob Sori pri Medvodah, rade stražile. Mnogo smo se tudi kopali, kajti Ko smo se zjutraj pripeljali v Modvode, je bil še mrak. Odšli smo po stezi mimo bistre Sore in smo kmalu prispeli v naš tabor. Od tega dne smo veselo živeli po taborniško. Ponoči smo morali tudi stražiti. Pve dni so to opravljale mladinke, pozneje pa tudi pionirke. Stražile smo od polnoči do t treh, vsaka po eno uro. Straži I do Sore je bila speljana le kratka, dvajset metrov dolga stezica. Ob deževnem vremenu pa smo v šotoru brali knjige in se učili stvari, ki jih mora vedeti vsak piomir-tabornik. Na taborjenju sem preživela mnogo lepih in srečnih dni. Mahkovec Alenka 4. c. r. Osnovna šola Bežigrad, Ljubljana Janežičeva Jožica z Ljubljane pa mi je pisala, da je postala čebelica. Tudi jaz sam bi rad postal medvedek. Jožica, ali bi mi lahko povedala, kam je treba iti in kaj vse moram storiti, da bi postal medvedek. Sicer poleti ne bom mogel taboriti, ker bom moral odgovarjati na vaša pisma, a v novem šolskem letu se vam bom pa le pridružil, če me boste sprejeti. Med pisemci je tudi eno s pravljico. O njej vam ne bom govoril, saj jo lahko sami preberete. Pošljite mi mnogo pisem in prihodnji teden nasvidenje vaš Jurček Mnrjančck razmišlja ^rve čeBelioe in medvedji Wpi;j’K4 pojtemi PRAVICA Cujmo prastaro pravljico: Tisoč let in še dlje je kralj Mur-daja mirno in zadovoljno vladal Zahodno deželo. Bil je srečen vladar; saj je tudi imel sedem dragocenosti, ki jih je cenil nad vse na tem svetu: čudovitega rjavega konja, belega slona, biser, ki se je lesketal ,kot mesečina, zlato samo leto preprogo, zvesto, prelepo ženo, modrega prvega nnnisrtra in sposobnega generala. Poleg tega je imel še tisoč razumnih, vrlih in krepkih sinov, neustrašnih kot lev. Njegovi podaniki so živeli v izobilju in zadovoljstvu. Nekoč pa se je ho-telkralj prepričati, če mu sreča. kot doslej, še vedno stoji ob strani. Poprosil je Vladarja Neba, naj pošlje nad njegovo kraljestvo dež iz srebra in zlata. In res, sedem dni in noči sta se zlato in srebro usipala izpod ohlakov in prekrila vso deželo. Tisoč let in še dlje je poteklo, odkar je vladar Zahodne dežele zasedei prestol. Tedaj pa se mu je zazdelo, da bi bil on, ki vlada Zahodno deželo, popolnoma srečen šele tedaj, ko bi zavladal tudi cvetoči Južni deželi. Komaj je izrekel željo, že se je zlata samoleta preproga z vojsko dvignila v zrak. Prebivalci dežele, ki si jo je kralj poželel, so s cvetjem pozdravili čete in se radostna podvrgli novemu vladarju. Tisoč let je minilo od takrat in kralju je prišlo na misel, da bi bil on, ki je vladar Zahodne dežele in Južne dežele, popolnoma srečen šele t(e»aj, ko bi zagospodaril tudi nad bogato Vzhodno deželo. Komaj je pomislil, že je zlata samoleta preproga z vojsko odletela proti vzhodu. Prebivalci dežele, ki si jo je zaželel, so z vriskanjem pozdravili njegove čete in ga oklicali za vladarja. Spet je minilo tisoč let in kralj, vladar Zahodne dežele. Južne dežele in Vzhodne dežele, je menil, da bi postal res popolnoma srečen šele takrat, ko bo zavladal še lepi Severni deželi. Ni še izrekel želje, že je zlata samoleta preproga z vojsko odhitela proti severu. Prebivalci Severne dežele so z veselim klicanjem pozdravili njegove čete iin ga sprejeli za vladarja. Poteklo je itsoč let in kralj, vladar Zahodne dežele. Južne dežele. Vzhodne dežele in Severne dežele, si je zaželel obiskati Vladarja neba. Samo žalelel si je, in že je samoleta preproga odnesla njega in njegovo vojsko proti nebu. Vladar Neba je Vladarja Zemlje sprejel s sijajem in razkošjem io ga posadil poleg sebe na tron. Kralj Murdaja si je z občudovanjem ogledoval nebeške palače: ta je bila iz suhega zlata, ona iz belega srebra, druga spet iz samih diamantov, tretja iz rdečih koral, pa iz jantarja, pa iz bleščečih biserov, da je jemalo vid. Tedaj je Vladar Zemlje tiho pomislil sam pri sebi: »Štiri kraljestva imam. Toda če bi vladar Neba umrl, bi lahko imel še njegovega. Mislim, da bi bil potem res nadvse srečen.« Toda Vladar Neba je imel moč, da mu ni ostala skrita tudi najtišja misel, ki se je utrnila v kraljevi glavi. Zahvalil se je Murdaju za obisk in mu dal vedeti, da ni preveč zadovoljen z njim. Naito ga je odslovil. Komaj se je Kralj štirih Dežel vrnil na zemljo, ga je bolezen, bilo je prvič v njegovem dolgem življenju, položila na bolniško posteljo. Čutil je, da se mu bliža smrt. Poklical je predse svojega modrega prvega ministra in mu dejal: »Ce te kdo vpraša, za čem sem umrl, mu reci, da me je umorila moja pohlepnost. Vedi, pohlep je največji sovražnik življenja in sreče.« Nekega dne je khotenski kralj, v želji, da bi povečal svo,-jo posest in bogastvo, sklenil napasti kašmirskega kralja. Ko je zvedel za to staro indijsko pravljico, se je premislil. Ce bi zanjo vedeli vladarji in kralji vseh dežel ter se po njeni modrosti ravnali, bi na zemlji zagospodovala mir in sreča. Prevedel Ivan Minatti V o ja Carič: OBLAKI Oblaki, oblaki, ladje lahni so tiho čez nebes hitele. V nje dete je zrlo strme vzljubilo je ladjice bele. Kam ste hoteli, beli mornarji! Kam ste hoteli, beli mornarji! Mar vas ta planina ne plaši -strmd je za ladjice nežne, prestrma, da konvoji vaši prelezli vrhove bi snežne. Tam gori ob kamen hladdn bo butnil vas veter, ob laki. Nikdar ne prispete v pristan. Vrnite se, beli oblaki! Oblaki, oblaki, konjiče lahni — vsak jezdec oblečen je v belo. V oblake je dete strmelo, za jezdeci šlo je srce. Na rojstni dan maršala Tita so sprejeli taborniki Bičkove skale s vojo družino najmlajše tabornike — medvedke in čebelice. Tudi jaz sem taka čebelica. Ko je vzšlo v nedeljo zjutraj nad Ljubljano sončece, se je naš vod pomikal proti Savi. Z nami je šel tudi tovariš profesor Živko Lovše, vodja taborniške organizacije Slovenije. Ko smo prispeli na izletni prostor, so bili tam že razpeti šotori. Kmalu je vz-plapolal taborni ogenj. Zastavonoša je dal znak za pozdrav zastavi. Stali smo ob ognju in prvič življenju obljubili glasno pred v življenju obljubili glasno pred ljubili svojo domovino, izpolnjevali zakone medvedkov in čebelic in vsak da sito rili kako dobro delo. Okoli vratu so nam zavezali rdeče rute in nam pripeli značke čebelic in medvedkov. Zazvenela je harmonika in pričeli smo 6e igrati. Ta dan je hil za nas čebelice in medvedke res lep. Janežič Jožica 4. c. r. Osnovna šola Bežigrad Pravljica o zajčku ' Danes ti prvikrat pišem, in pošiljam pravljico, ki sem jo sama setayila. Upam, da ne bo romala v tvoj koš. Zajček je prodajal blago. Prišel je tudi do lisičje hišice. Ko je prodal in hotel oditi, ga je lisica zgrabila za vrat in ga hotela požreti- Zajček je zavpil na pomoč. Prav tedaj pa je prišel do hišice medved, pograbil je lisico za vrat, jo zadavil in s tem rešil zajčka. Zajček se mu je ves srečen zahvaljeval in mu podaril vse blago. Te pozdravlja Romšnk Rozalija učenka 5. raz. osn. šole v Crni pri Kamniku Zopet se bomo veselili ob tabor nem ognju Kam. ste hoteli, jezdeci beli! Kam ste hoteli, jezdeci beli! Mar ris ni vas strdh rek širokih, ki divje vijd se med griči. Omahnili v vodah globokih, omdhnili bodo konjiči. Nehdlo bo sonce svetiti, ugasla bo pesem z oblaki. Ne, ne! To ne sme se zgoditi! Vrnite se, beli oblaki! Oblaki! Ah, ladje enako hite, lahnč konjenice so take ... Živelo je dete nekje in balo se je za oblake. (Prev. C. Zlobec) Kajetan Kovič: Balo Pa na sejmu kupil sem pisane balone, belo-plave-rožas te pisane balone. Uganki Ce kapljica z oblaka zdrsne, brž pohitiš in ga razpneš. Ko pa spet sonce se posmeje, kaj rad pozabiš ga in greš. Unujpa) Velika škatla, deca draga, za vaše oči je v njej to in to, a kaj za šmenta vse to pomaga— steklena pregrada stoji pred njo. (uqzoizi) Ali ste vedeli... ... da morejo videti ljudje na Zemlji samo 59 odstotkov površine meseca? ... da vdihajo, oziroma izdihajo ljudje spomladi za tretjino več zraka kot ob koncu poletja? ... da tehta kilogram snovi na višini 10.000 m samo 997 gramov? a m muc Pa prišel je črni muc, med balone skočil. Pa se je z baloni vred črni muc razpočil. Magični lik Vodoravno: 1. kradljivec, 2., trinog, 3. mesto v Sloveniji. 4: naselje šotorov, 5. neumen. Ob pravilni rešitvi dobiš iste besede tudi v navpičnih vrsticah- IVAN POTRČ LISICA IN VOLC1AK Posluša dedek lisičje bevkanje iz hoste in vleče tobak, gleda Matjaž volčjaka, kako se trga z verige, kako mu srši dlaka po hrbtu, kako kaže zobe in renči, gleda kure, kako se stiskajo pod šupo in stegujejo vratove — in vpraša: »Dedek, a zakaj se volčjak jezi?« »Lisice ne trpi,« odgovori dedek. »Pasja pameti« Matjaž obmolkne. Premišljuje. Zatem vpraša: »A pasja pamet?« »Pasja pameti« potrdi dedek glasneje; glasneje tudi zato, da bi končala. Ali Matjaž očitno ne ve kam s to pasjo pametjo. Stopi k de-deku, mu spleza na kolena in še enkrat vpraša, tiše in proseče: »Dedek, a zakaj pasja pamet?« Dedek posadi Matjaža na kolena, potegne pipo iz ust in zmiga z rameni. Skoraj da je nevoljen, a vseeno zine. »I zakaj? Zdaj renči, včasih pa je pajdašil z njo, z lisico ...« »Pajdašil?« »Pajdašil, pajdašil,« ponovi dedek in pove celo zgodbo, drugače ne kaže. »Godilo se je takrat, ko je volk zgubil rep im ko so ga iz-prebili na mrtve viže- Zavlekel se je v brlog in sklenil, da za večno ne bo imel več opravka z lisico. Lisica je ostala sama. Nekaj časa se je še dalo živeti, potem ga jo je jela sr^fa zapuščati, lokoši so se držale dvorišč in na kupu, nič več jim ni mogla do živega. Premišljevala je in tuhtala im se vsak dan bolj spominjala starih zlatih časov, ki jih je preživela v volčji tovarišiji. Sklenila je, da se v drugo omoži. Ozirala se je okoli sebe, za novim bedakom, in naletela na volčjaka. — Se ne bi vzela, volčjak? — ga je povprašala, — Casi so trdi, v dvoje bi jih laže prenašala. Volčjak je bil malo volčje in počasne nature in ni kar takoj privolil. Ali lisica in pametne besede, vse se mu je dopadlo, in tako sta se vzela. Odšla sta na svatovsko rajžo, prišla na kraj hoste in lisica je rekla volčjaku. — Volčjak silak, prinesi mi petelinal Ali volčjak je imel zastran kokoši drugačno pamet, se pravi, drugačno moralo ko lisica, ter je rekel, da tega ne more storiti. — Oh jaz uboga sirotica, — je zavekala lisica, — kako brezčutnega moža sem si nakopala- f Gorje meni, ubogi revi, same bedake dobivam za može! Volčjaku se je nevesta zasmilila, oženil se je in se znašel v zagati. Premetena lisica je to opazila in je naprej in naprej tožila: — Omožila sem se, zdaj pa še kokošjega kokodajsanja ne bom smela več slišati. Vsaj to stori, volčjak silak, nesrečni nevesti na ljubo, da bom še enkrat, vsaj na svatovski dan, slišala kokošje vreščanje! Volčjaku se je stisnilo srce in je planil na dvorišče. Kokoši so zavreščale in se zatekle pod grmovje. Tam je lisica koj eno pograbila, jo zaklala in zakopala- Volčjak je pribežal nazaj, v hosto, in spotoma povprašal: — Lisičica nevestica, zakaj imaš krvave zobe? Lisica se je zlagala: — Bolhe sem obirala in klala. Ponoči, ko je volčjak zaspal. pa se je lisica vrnila, izkopala kokoš pod grmom in jo pospravila. Zjutraj je zagledal volčjak perje na lisičjem gobcu in povprašal: — Lisičica nevestica, zakaj sl tako pernata? Lisica je odgovorila: — Volčjak silak, o kokoših se mi je sanjalo, ubogi setra-dani revici. Razjokala se je in volčjakova pamet ji je verjela. Ta dan je lisica znova poprosila volčjaka, da bi rada slišala kokošje vreščanje. Volk jo je ubogal, tudi drugi, tretji in četrti dan, peti dan pa so ga na dvorišču počakali in ga ujeli. Pretepli so ga in pripeli, za kazen pa so mu naložili, da mora varovati kokoši. Hujše kazni st niso mogli zmisliti. Zato mu jih vsakokrat, ko zgine kokoš, znova naložijo.« »Kaj pa lisica?«, povpraša Matjaž. »Lisičica?« povpraša dedek >n vzdihne. »Ona? Bevka iz hoste. krade kokoši in se norčuje xL volčjaka, iz njegove nesreče pasje pameti Prav mu bodi!« Matjaž spleza dedeku s kolen, odide k volčjaku in ga poboža po nesrečni dlaki VSEGA PO MALEM ZA VSE Bogati rudniki onkraj polarnega kroga Družba, ki jih izkorišča, je imela lani 127 milijonov dolarjev čistega dobička Za Hirošimo je Kiruna, novo, aglo rastoče mesto onkraj po-arnega kroga, največje na svetu. 8' 8 ne po številu prebivalcev, marveč po svojem področju, ki ™eri celih 13.000 km*. Mesto v ožjem pomenu besede šteje 14.000 prebivalcev, med katerimi je pre-88L.Laponcev. Vse, kar v mestu 8,oji in se pretaka, spada k rud-niku, enemu najmodernejših v e-vropi. Kiruna je že na področju Polnočnega sonca, ki konec maja vzide in šele sredi julija zaide. &redi decembra pa leže na deželo Polarna noč. Potem električne lu-81 tedne in tedne gore. nepretrgoma , Kiruna je oddaljena od Stockholma blizu 1500 km. od Severne-ga tečaja pa kakih 500 km. Mesto 8toji sredi slikovite severne pokrajine, kjer se človeška roka narave tako rekoč še ni dotaknila. [° naravnem bogastvu je ta pokrajina ena- najbogatejših v Evropi; zato so tudi kirunski rudarji pomembna skupina prebivalcev evropskega kontinenta. -.Železo je politična kovina, pdor jra jma mnogo, mu prinaša ?'aginjo in daje svetovno veljavo, “vedska ima zelo bogata ležišča rud in je v tem oziru največji dobavitelj Evrope. Švedske rude so znane kot najboljše. V švedski že-mzni rudi je skoraj polovica več f.za' kakor v povprečni železni rudi drugih dežel. Pomen železne rude na Laponskem je začel naraščati šele okrog •ota 1878, ko se je pričelo ločiti zelezo od fosfora. Kmalu so ustanovili v Kiruni družbo za izkoriščanje železne rude. Imenuje se Luossavaara-Kiirunavaara in nje- K0LIK0 21V AL POPIJE Dva fiziologa John Hopkin-*ove univerze v Baltimoreu sta sestavila aparat, s katerim na-ugotovita, koliko in kako 0 žival pije. Zanesljivi podat-® tem so včasih potrebni živi-bzdravniku za diagnozo raznih 'valskih bolezni. Znanstvenika 8 sestavila električni merilni Parat tako, da se v trenutku, ko žival z gobcem dotakne polome vode, sklene električni , T°zni tok in sproži priključeni ■Biograf, vrteči se valj, na kažem pisalo zabeleži vsako posa-ezno kretnjo. ». Raziskovalca sta pri tem upo-^evala znano dejstvo, da žival ^sesalec, ptica ali plazilec — ■kolj ne pije več, kakor njen ganizem potrebuje oziroma sa-noK ''^o, Ra si ugasi žejo. Se benemu človeku se ni posrečilo P 'Praviti žival, ki ni več žejna, T ^ega. da bi pila. Hkrati ima w i zanesljiv čut za svoje v;* . . P° mineralnih soleh in j laminih. Skrbne kemične ana-: e. tekočine in aparat za mer-i. t5je ujene popite količine nam L ».žejo najmanjšo količino, ki vpj^Z'vali potrebna, da si ugasi j , ^nan»tvenika sta najprej de-u 8 Poskuse s podganami in fcirf j ' ^a naPravijo v minuti ni; . i *edem požirkov in da ne že hitreje niti če so bile dolgo Y j18- Podgana v 24 urah za pitje ae ne porabi več ko 20 minut. na delniška glavnica znaša 110 milijonov švedskih kron. Zadnje leto je imela 127 milijonov švedskih kron čistega dobička in delničarji so spravili v žepe 29 milijonov, Davkov je plačala lani 165 milijonov. Polovica delnic je v rokah države. Kiirunavaara je bila v začetku našega stoletja gol gorski greben z najvišjim vrhom, visokim 728 metrov. Zdaj je visok samo še 150 m. V petdesetih letih so ga namreč na dnevnih kopih že toliko odkopali. Iz te gore so dobili že 162 milijonov ton železne rude. Letna proizvodnja znaša kakih 400.000 ton. Strokovnjaki so izračunali, da je na tem področju v zemlji kakih 1300 milijonov ton železne rude. Kopali jo bodo lahko torej še 400 let. Seveda pa bodo dnevni kopi izčrpani mnogo prej. Družba no morala investirati precej milijonov, da bodo lahko rudarji kopali rudo tudi pod zemljo. Doslej je bilo toliko dobička predvsem zato, ker »o rudo kopali kot rečeno kar na dnevnih kopih. Družba je imela le malenkostne izdatke za opremo. Zanimivo je, da med kirun-skimi rudarji ni nobenega Laponca. Rudarji uživajo enako socialno zaščito, kakor njihovi tovariši na Švedskem. Tudi v Kiruni lahko človek denar zapravi. Rudarji stanujejo v lepih hišicah. Kdaj pa kdaj si lahko kirunski rudar privošči tudi kratko potovanje v južne kraje. Življenje na severu pa je znatno dražje, kakor na jugu, ker je treba vse potrebščine pripeljati iz daljnih krajev. Ljudje so navezani izključno na uvoz. Hrepenenje po jugu, po si,ucu, je med prebivalci daljnih severnih krajev zelo veliko. Treba je videti rože in zelenje na oknih delavskih družin, da človek razume s kolikšno ljubeznijo jih goje. V Kiruni imajo celo papigo, ki se ie privadila večnemu snegu in ledu, pa tudi dolgim nočem. m l’o dvorskem ceremonialu se Je angleška kraljica Elizabeta U. peljala h kronanju v kočiji, ki »o Jo spremljali srednjeveško opravljeni služabniki Zi M n odločilno M dedne lastnosti temveč tudi vsakdanji opravki, delo in poklic Znanstveniki, ki so temeljito preiskali več moških in žensk raznih poklicev, so dognali, da za starost človeka niso odločilne zgolj dedne lastnosti, temveč tudi vsakdanji opravki, delo, poklic. Kmetje dočakajo večidel visoko starost, kar je treba delno pripisati njihovemu trdnemu zdrav- ... u a 1 mmm Kirunski rudarji med počitkom Devet atomskih središč Vsa so tesno povezana z glavnim v Hanvelln Angliji V veliki Britaniji imajo že deset atomskih središč in vsako ima svojo funkcijo za razvoj jedrske fizike in proizvodnje atomske energije v vojaške in civilne namene, pa so vsa zelo važna. Vsa središča so tesno povezana z glavnim v Harwellu. V atomskem inštitutu v Harwellu proučujejo znanstveniki jedrsko fiziko in atomsko energijo ter dajejo osnovne znanstvene informacije drugim inštitutom. V Ammers-hamu ima ta inštitut podružnico, ki se imenuje »radiokemično središče«:. V njem pridobivajo radioaktivne snovi, kakor so radij, radon in radioaktivni izotopi. Uporabljajo jih v medicini in industriji. Mnoge izdelke tega insti- tuta izvažajo v druge evropske dežele, kjer jih uporabljajo za medicinske znanstvene raziskave. Gradivo za razvijanje atomov proizvajajo v Rislevju, tovarne so v_ Springfieldsu blizu Prestona, kjer pridobivajo iz uranskega koncentrata čisti uran. V Wind-scale pridobivajo v atomski bateriji iz urana pluton. V Capehur-stu so naprave za plinsko difuzijo. v kateri uranski izotop U-235 ločijo od izotopa U-238 in dobivajo gradivo za razbijanje atoma, ki lahko zamenja pluton. Atomsko orožje preizkušajo v inštitutu v Aldermastonu ter njegovhi podružnicah v Woolwichu in; Fort Halsteadu. ju in načinu življenja. Najkrajše povprečno življenje je odmerjeno neizučenim delavcem, ker je na splošno njihov življenjski standard nizek. Zanimivo je, da žive med akademsko izobraženimi ljudmi najdlje duhovniki. Delo jih namreč ne utruja, žive mirno in zadovoljno, obratnih nesreč se jim ni tre-1 ha bati in paziti nase pač utegnejo, ker niso nikoli prczaposle-j ni. Povprečna starost zdravnikov je nižja od večine intelektualcev. Zdravniško delo je naporno, pa tudi raznim boleznim so zdravnik mnogo boli izpostavljeni kakor drugi ljudje, saj so dan za dnem v stiku z raznimi bolniki. Razmeroma malo je med zdravniki žrtev raka, infekcij, kirurških obolenj ali nesreč. Na starost vpliva tudi struktura telesa. Umrljivost debelih ljudi, ki tehtajo 75 odstotkov nad normalno težo, je za 74 odstotkov večja kakor mršavih. Glede velikosti je zadeva še bolj zamotana. Največja je umrljivost med moškimi visoke postave pod 40. letom, med moškimi nizke posta-ve pa najmanjša. V starosti nad štirideset let pa se to razmerje obrne. Kar se tiče krvnega pritiska, kažejo zavarovalne statistike, da je nevarnost, da človek zgodaj umrje, tem večja, čim večji je krvni pritisk. Znanstveniki so dognali, da je oženjenim moškim odmerjeno daljše življenje kakor samcem. Omožene žene imajo pred neporočenimi prednost samo do 40. leta, pozneje pa so smrti vse enako podvržene. Ali je alkohol človeku nevaren, da mu skrajša življenje? Zmerno uživanje alkoholnih pijač na dolgost življenja bistveno ne vpliva. Naj pa kaja? Ce človek nima srčne napake ali želodčnih čirov, mu nikotin mnogo ne škoduje. Seveda pa ne smemo pretiravati. Preveč nikotina še tako zdravemu in čvrstemu človeku škoduje. Nikotin je zlasti nevaren, ker pospešuje raka na pljučih. Ali je šport škodljiv? Ljudje, ki se z. njim ne ukvarjajo, večinoma mislijo, da je lov za športnimi rekordi škodljiv, ni pa no- Alexander Sacher-Masoch: Zmaga žensk Zgodilo se je nekega opoldne, I In v istem trenutku je sitena • . j - _ “—SU T IOIVUI UVUUIJVU JC Oi 1VUU ruda P8 j .7 rudniku, kjer tretjič zatulila, tokrat zateglo in da ko kopali črno zlato, krat- lo na i^neče zatulila sirena. Ma-dro ,e ,z enakomernimi, iz kva-hišicami, malone držali delavsko naselje, je pri- hiniak s?po- žvenket posode v kuna vrti*!? “^nil, ženP so stopile skrkr ,e pred hišicami i i j.enih ohrarov n7ira m sp za- vrtifcl rUdni]<,j'°^raij0v ,oz'r®le prot'S oporniki in — polovica izmene je zamolklo, da se je razlegalo ko jok. Jašek deset se je podsul. Bil je novi jašek, še nedograjen. Rudniška uprava mu je posvečala največjo pozornost. Njegovo področje je obsegalo najtežavnejše plasti v hribu. Prav tisti dan so hoteli zavarovati prečni rov z lastnimi ftl zastirale z ^ale skozi ai® so bil neki se jP njimi je prebledela. Tedaj e niso. le oči so bila zasuta. Polovica mož in sinov rokami in napeto čisti zimski zrak teh žena. Mož je z zasoplim gla-som pripovedoval vse, kar je ve-■ njihovi mpžje. Kaj del. ielefonirali so na vse strani, zgodilo? Marsikatera j Reševalna moštva so že na poti in j tudi ostale rudar je, kar jih je pod-sulo. bodo po možnosti potegnili krit strašnoko'smrtni j* j^ka Tega pa zdaj sredi dela Čln„‘,[n hkrati so žene zagledale hrfiz. nevarnosti ,n skrapie previd-L , eka. ki ie v« .5 nost, ne bo moč storiti. Izgublje- lila vr '8 sirena drugič zatil- je ves zasopel tekel od •: i i FUr] n’L i« u.-i 8 Proti njim. Človeškega pa fasie"'° na nipm ga čJi° sVlr*a «a čela. Bij malo Skuštrani i njegovega potne-Itlogovirr,'^‘ r vpt pokrit s prt' fazu so Pr?*'"m in v črnem ob u 80 mu žarele oči. aet-La^k,< '* zastokal. se Je podsul. .1« »jašek de nih je bilo več dragocenih minut.., Mož. ki je prinesel vrst n nesreči, je umolknil in dvignil oči. " | Opazil je. da stoji v velikem kro-~!gu žensk; mladi in stari obrazi so ga napeto gledali in senca zaskrbljenosti je bila pokrila vse z bledico strahu. Tedaj je neka stara mati tam nekje zadaj v zadnji vrsti zajokala in ena izmed mladih je iznenada kriknila: »Pomagajte! Pomagajte! Me moramo pomagati, dokler še ni prepozno!« Ko plamen so napolnile njene besede vsa srca. Morda — morda bi jih še mogli rešiti! In odhitele so. Ne samo tiste, katerih možje in sinovi so bili podsuti v jašku, živi ali mrtvi, ne samo tiste, marveč tudi druge — vse. Prihitele so iz hišic in z vrtičkov, mlada dekleta, žene, stare matere. V naglici so ogrnile rute, pobrale lopate in odhitele proti rudniku. Mnogo je bilo med n jimi takih, ki so se v dolgem življenju ogibale druga druge, med mnogimi je bila še pred nekaj minutami izgovorjena strupena beseda, med njimi je stala zavist sli še kaj hu jšega. Ko pa so tako boreč st z mrzlim vetrom vihrajočih las in plapolajočih rut hitele naprej, je izpuhtelo iz njihovih src vse, kar jih je ločilo Bile so enotne, samo ena želja jih je prešinjala: pomagati. Široko odprtih, strmečih oči so gledali z. odkopavanjem zaposleni možje, kako se iim bliža množica žensk. Vpraševali pa niso mnogo, kajti tu je šlo za človeško življenje! In v naslednji uri so opravile te ženske z svojimi šibkimi rokami , držečimi lopate in krampe, moško delo. Govorile niso, tarnale niso in — jokale niso... Ko so prispele reševalne ekipe s svojimi velikimi avtomobili, je bilo delo večinoma že opravljeno. 7, zasutimi rudarji so se s trkanjem že lahko sporajumevali. Razstreliti je bilo treba samo še tenko granitno steno, potem pa se bo pokazalo, ali so med zasutimi rudarji mrtvi ali ne. V gosti gruči so stale ženske z umazanimi, opraskanimi rokami, raztrganimi oblekami in sajastimi obrazi tesno skupaj. Samo njihove oči so žarele pod skuštranimi lasmi, in rudarji so vzdihovali, če so pogledali v te oči. Tedaj je bobnenje pretreslo zrak, zračni vrtinec je visoko dvignil črn premogov prah in reševalno moštvo je že hitelo proti luknji v granitni 6teni. Drhte in sklonjene naprej so stale ženske v gruči in napeto čakale. Opotekajoč se in vsi izčrpani so prihajali iz podsutega jaška prvi rudarji. Molče so stale ženske jn prisluškovale. In ledaj je eden izmed rešenih vzkliknil in njegov s stoterimi glasovi povzeti klic je jasno in glasno poletel k ženskam: »Vsi so živi!« Tedaj so ženske pokleknile in sklenile opraskane roke. benih objektivnih dokazov, da bi bilo to naziranje pravilno, kakor na drugi strani nimamo dokazov, da bi šport človeku življenje podaljševal. OKRASKI IZ TELEČJIH ZOB V nekaterih krajih Škotske je nastalo zadnje tedne mnogo obratov, omejenih večidel na družinsko proizvodnjo. Obrati temelje na izumu nekega mesarja iz Norfolka, ki je spoznal, da so telečji zobje zelo prikladni za izdelovanje lepih okraskov. Zobe zaklanim teletom populijo, skuhajo in odstranijo iz njih živce. V korenino nalijejo cementa, vanj pa pritrdijo igle in okove. Oblike iz telečjih zob izdelanih okraskov so različne. Okraske prevlečejo s posebnim firnežem, tako da ostanejo beli ko slonova kost. Velike ameriške in francoske modne tvrdke se zelo zanimajo za to vrsto okraskov. MALI LEKSIKON Kateri svetovni pisatelj je prvi prinesel Marxoo »Kapital« med prebivalce polarnega področja? Kateri sloveči slikar je govoril sedem jezikov? Kako gosto je naseljena naša dežela in posamezne evropske države? Kdaj so Evropejci začeli piti čaj? Kaj so solfatare? Odgovori : Ko »o 1. 1896 na skrajnem severu Kanade naleteli na ležišča dragocenih kovin se je z množico delavcev napotil v polarno področje tudi Jack London. Zeljo po izobrazbi pa je tudi takrat gojil. V snežne puščave daljnega severa, kamor jemljejo lovoi samo najpotrebnejše za življenje, j« vzel Ma/rxov »Kapitel« in l)arwinovo »Poreklo vrst«. Vse knjige Je podaril neki naselbini iskalcev zlata. Na skrajnem severu Kanade London ni našel zlata, vrnil pa se je z bogatim literarnim gradivom in začel je pisati. Njegovo prvo delo z mnogimi vtisi z daljnega severa je bila povest »Glas divjine«, s katero je takoj zaslovel. Sledili so ji mnogi romani in Jovesti, ki so ponesli njegovo ime aleč po svetu. e Sloveči flamski slikar Peter Paul Rubens (1577—1640) je govoril sedem jezikov. Prištevali so ga med najbolj kulturne in izobražene ljudi tistih časov. Zanimal se je zlasti za prirod-ne znanosti, pravo in filologijo. Bil je zelo vpliven meščan An\versa in često so ga poslali kot diplomata v Tialijo, Španijo in Francijo. Ta potovanja so mu bila kot slikarju zelo dobrodošla, ker je lahko na njih proučeval dela velikih mojstrov. • Po popisu prebivalstva * dne 81. marca 11153 imamo pri nas na kvadratni kilometer 66 prebivalcev. Najbolj na costo žive ljudje v Srbiji, kjer jih je na kvadratni kilomete«• 79, najbolj na redko na v Cmi trori in sicer 30 na kvadratni kilometer. Med evropskimi državami je najgosteje naseljena Holandska s 317 Velika Britanija s 207. Nemčija 193, Ita lija pa s 155 jirebivalci na kvadratni kilometer. Najredkeje pa »ta naseljeni NorveSka t 10 in švedska s 16 prebivalci na kvadratni kilometer. • Caj Je prižel v Evropo lat Kitajske. Pridelovanje čaja v tej deželi se je začelo hitro razvijati zlasti v 7. etoletju. V Evropo je prižel dokaj pozno — Sele v 16. stoletju. V Rn9iji so ira začeli piti 1. 1648. v Nemčiji 1657, v Anerliji pa 1664. Solfatare pravijo mestom v notranjosti zemlje, iz katerih »e razen pare dvigajo plinaste žveplene spojine fžveplena kislina In žveplov vodiki. Navadno se ob njihovi odprtini nabere žveplo, pri nekaterih v večjih količinah. Pri nas Imamo znano sol-fataro zahodno od Koselja. Okrojr nje leže na irrlčkih kepe žvepla do 10 cm v premeru. SVOJEVRSTNA TEORIJA 0 NASTANKU VESOLJSTVA Postavil jo je ameriški kemik prof. Urey Vzemite srednje velik planet, ne presuh in ne prevroč, pa tudi ne premrzel, in potisnite ga v ultravijoličasto svetlobo bližnje zvezde. To je recept profesorja učile uporabljati sončno svetlobo; izdihavale so kisik in vdihavale ogljik. Te prve rastline so se spet razvijale v milijonih let in iz njih je nastalo s kisikom ru«N Harolda Ureya, ki ga je objavil v New Yorku za ustvaritev sveta. Po njegovem mnenju nastane potem življenje v nekaj sto milijonih let. Prof. Urey je dobil Nobelovo nagrado za kemijo. Govoril je o sto milijardah zvezd naše Mlečne poti in njihovih sto milijonih sončnih sistemov s krožečimi planeti med hilijardo sončnih sistemov vesoljstva. Po njegovem mnenju je približno milijarda planetov, na katerih naj hi bilo življenje, ki je v tej ali omi obliki podobno življenju na zemlji. Po teoriji prof. Ureyja se je zemlja v mladosti kopala v oblakih amoniaka, metana in vodnih hlapov, ne pa v prostem kisiku Ultravijoličasta sončna svetloba je po tem sprožila med temi at-mosfernimi plini kemične reakcije in izločila v vesoljstvo lahki dušik. V milijonih let so nastale večje molekule. Težje snovi so izoblikovale preprosta kemična tvariva in parlale v obliki dežja v morja na zemlji. Tako sta nastali spojini organskih kislin al-dehid in amin. V razvoju, ki je trajal milijardo let, so nastale najrazličnejše vrste molekul in nazadnje molekule, ki so se razmnoževale. Sovražnikov niso imele, tako da so nastajale kemične spojine nemoteno. V ugodnih okoliščinah so pritegovale k sebi sosede. Tako so prišle nazadnje do prvega diha organskega življenja, do mikrobov. Molekule so se sčasoma na- nnpolnjeno ozračje. Njim so sledila prva rastlinojedna in kisik vdihavajoča živa bitja, ki so dvignila življenje na zemlji na višjo razvojno stopnjo. Za resničnost svoje teorije prof. Urey nima dokazov. Pač pa delajo njegovi slušatelji v laboratoriju po njegovih navodilih zanimiv poskus. Ustvariti hočejo vesoljstvo v malem in sicer iz amonijaka. metana, vodnih hlapov in ultravijoličaste svetlobe. I reba b0 počakati, ali bodo pospešene reakcije res sprožile organsko življenje. Ta čas, ko študentje delajo v laboratoriju, pa prof, Urey skozi daljnogled zve-zdarne na Mount Palomaru na-peto opazuje Saturnovega satelita Titana. Le-ta je nekoliko večji od Lune in zelo daleč od Sonca. Sloveči ameriški kemik upa, da bo kmalu odkril prve znake in dokaze za postopni raz-voi organskega življenja na tem nebesnem telesu. MODROST V KRATKEM Prvo, kar je storila repa, ko je prišlo k filmu, je bilo, da se je preimenovala v kolerabo. Komaj je krompir zrasel, že se je prišteval med sadje. Slabo je jutro, če se zbudiš hkrati s petelinom, ki po nobenem več ne poje. »Ce hočeš priti naprej, se moraš znati plaziti nazaj,s je dejal rak. _ A m _ _ violin & ! — S KONFERENCE SZLD V NOVEM MESTU Predlagamo zbor proizvajalcev pri mestni občini Delegati menijo, da je treba v trgovine upeljati široko družbeno upravljanje V četrtek je bila mestna konferenca SZDL Novega mesta, na kateri je 50 delegatov vseh terenov poslušalo poročilo presednika Mestnega odbora SZDL Mihe Po-črvina in razpravljalo o vsebini dela in nalogah SZDL, sprejelo važne sklepe in izvolilo nov mestni odbor ter delegate za okrajno konferenco, ki se je začela v petek dopoldne. Po zadnji konferenci OF, ki je bila letos februarja, je bilo opaziti v političnem življenju Novega mesta vrsto pozitivnih pojavov, ki govore o poglabljanju socialistične demokracije. Dober obisk terenskih občnih zborov in voli- skem odboru mestne občine še zbor proizvajalcev. Čedalje večje potrebe komune naravnost zahtevajo neposredno udeležbo proizvajalcev v odločanju, kako se bo razvijalo mestno gospodarstvo, komunala itd. V praksi n. pr. občinski ljudski odbor že sedaj čedalje večkrat vabi na posvetovanja in razgovore predstavnike delovnih kolektivov, ker čuti, da brez najtesnejšega sodelovanja ne more biti uspehov. To, kar je praksa potrdila kot dobro, je treba tudi uzakoniti. Soglasno je bil sprejet sklep, da se izdela in odpošlje Svetu za zakonodajo predlog o uvedbi zbora proizvajalcev tev SZDL je poleg živahnih in I Pri mestni občini. plodnih diskusij na mnogih terenih potrdil, da se ljudje živo za- Vrsta sestankov, zborov volivcev in konference je v zadnjem nimajo za dogajanja doma in po času ostro obsodila nezdrave po svetu. jave v trgovinah Novega mesta. Obširno je po predsednikovem , Visoke razlike v cenah, pehanje poročilu razpravljala konferenca za dobičkom in podobni primeri, o predlogu, da bi uvedli pri Ljud- ki nimajo s socialistično trgovsko Kaj posebnega ne bo moč spremeniti V Trebnjem je zaradi davkov precej godrnjanja, zato bi bilo prav, da bi pogledali, kako je s to stvarjo. Res je, da so davčne akontacije visoke, če pa primerjamo, kakšne obveznosti ima občina do prebivalcev, nam stvar postane nekoliko bolj razumljiva. V trebanjski občini je 100 upokojencev, ki prejemajo na mesec skupaj 480.000 dinarjev, invalidi, ki jih je 125, dobe na mesec skupaj z otroškimi dodatki 263.700 Stara Loka V sredo so pokopali na starološkem pokopališču bivšega delovodjo državnih železnic in člana lovske družine Franca Tonjo iz Sv. Duha pri Škofji Loki. Dočakal je staiost 76 let in je bil do zadnjega čil, živahen in vedrega duha. Lani sta z ženo Marjeto v ožjem družinskem krogu slovesno praznovala 50-letnico poroke. Bil je vedno naprednega mišljenja in prepričanja in sta z ženo v tem duhu vzgojila tudi vseh sedmero otrok, ki so preskrbljeni in zavzemajo, kolikor Jih Je še živih, vsi ugledna mesta v Javnem življenju. Na njegovi zadnji poti so ga spremili mnogoštevilni prijatelji In znanci poleg častnega spremstva lovcev. Ob odprtem grobu se Je poslovil od pokojnika v imenu Lovske družine Sorško polje in v imenu Okrajne lovske zveze Kranj njen predsednik tovariš Podkrižnik, nato pa so oddali v vod postrojeni lovci trikratno častno sal-. . w vo. s svojim zglednim življenjem in občnih zborih in na sestankih, delom je bil priljubljen prt vseh ki ki , fei jjh imeli tudi kdaj pa so ga poznali, zato naj mu bo zadnji , . , ,1 . počitek lahak! 3. v. i kdaj med letom. dinarjev. Razen tega dobiva še nekaj ljudi socialno podporo in če prištejemo še ubožne liste in znižano oskrbnino v bolnišnicah, dobimo kar lepo številko na leto. Skupna številka na leto znaša 9,293.400 dinarjev. V davčni politiki bo treba le to spremeniti, da bo davek sorazmerno pravilneje razdeljen. Glede plačevanja skupne vsote kmečkega in obrtniškega davka pa ne bo moč kaj posebnega spremeniti. Mnogo več za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih kmetov pa bi lahko storila kmetijska zadruga. Sicer se v kmetijski zadrugi odvija kaj dobra trgovina in potegne vsako leto velike dobičke. Mnogo premalo pa gre tega dobička spet nazaj za kmetijsko proizvodnjo, s čemer bi zadruga kmetom lahko zelo pomagala. Naj bi kmetijska zadruga začela razmišljati o tej pomoči, morda v obliki nagrad kmetom, ki si prizadevajo za visoki hektarski donos in podobno. Najbrž bi veljalo v zadrugi pregledati tudi število zaposlenih oseb, zlasti pri nakladanju lesa. Sicer pa zadruga dobro dela in gospodari ter se zelo zanima za ureditev zadružnega doma. O vsem tem pa bodo morali spregovoriti zadružniki sami na moralo nič skupnega, so sprožili razumljiv odpor delovnih ljudi proti takemu načinu trgovanja. Med odiranjem kapitalističnega ali »socialističnega« trgovca kupec ne vidi nobene razlike! Trgovska inšpekcija je sorazmerno šibka v svojem delu, revizijska služba pa ne zajame bistva v trgovini oz. ne more biti prav so sposobni. Konferenca je prav tako obsodila komunistični tercializem, ki nima nič skupnega s komunistično moralo in likom socialističnega državljana. Sekretar OK ZKS Borštnar je I O REVNEM KRAIU ki ni reven Iz Imotskega so ljudje že od nekdaj hodili po svetu, kjer so prodajali lesene glavnike, razna glasbila in drugo drobno galanterijo. Zdaj je ostal samo še spomin na te imotske krošnjarje, ki so morali v starih časih ponujati svoje izdelke daleč po svetu. Ko prideš čez reko Cetino pri Blatu mimo golega Lovrečkega polja pri Krivodolu, zagledaš dolgo, delno poplavljeno Imotsko polje. Letošnja pomlad, ko je majsko deževje namočilo sivi dalmatinski krš, da je ozelenel, človek ne bi mogel verjeti, da vidi pred seboj kraje, živeče od milijonskih dotacij, kraje, kjer se ljudje še zmeraj bore s stoletnimi opozoril konferenco na vsebino i tegobami, ki so jih nekoč silile, političnega dela organizacij SZDL 1 da so šli s trebuhom za kruhom, ter poudaril veliko zanimanje I Na področju Imotskega živi ljudstva za politične dogodke do-' kakih 50.000 ljudi, in razen Imot- Pogled na kulturno in gospodarsko središče Dolenjske — Novo mesto kos vsem nalogam, ki so pred njo. Konferenca je zato predlagala, da bi posebna komisija pri MO SZDL proučila vprašanje, v kakšni obliki bi se namesto delavskega samoupravljanja na področju uveljavljalo družbeno upravljanje. Borbo proti gospodarskemu kriminalu bo treba najresneje zaostriti. Samo lani so n. pr. poneverbe, tatvine, 2 požara in ostali primeri škodljivega poslovanja z ljudskim premoženjem povzročili v novomeškem okraju nad 32 milijonov dinarjev Škode! Revizijsko službo po KZ, podjetjih in ustanovah bo treba okrepiti z dobrimi kadri, vprašanje družbene kontrole širokih množic v gospodarstvu pa je vprašanje vseh organizacij SZDL. Konferenca je razpravljala nadalje o pasivnem zadržanju nekaterih slojev novomeške inteligence do naše stvarnosti; le-ti so sicer vneti »kritiki« dela mestne občine, komunistov, organizacij itd., prav nič pa ne prispevajo k skupnim naporom ljudstva, če- K'e naj stoji Kugyjev spomenik? Spodaj objavljeni protest so nam poslala vsa Planinska ln Turistična olepševalna društva lz Primorske Podpisali so ga predsedniki In tajniki društev v Tolminu, Mostu na Soči, Cerknem, Kobaridu, Idriji ln Bovcu. Vsa soška planinska in turistično - olepševalna društva naslavljamo na Planinsko zvezo Slovenije in vso slovensko planinsko javnost tole odprto pismo: Planinska zveza Slovenije bo v okviru letošnje proslave 60-letnice slovenskega planinstva, postavila spomenik dr. Juliju Kugyju. Iz dnevnega časopisja smo izvedeli, da bo ta spomenik stal na »SupcU nad Trento, v bližini Vršiča. V pojasnilo povemo: »Supca« je ploščat vrh nizkega, zleknjenega grebena, ki se iznad izvira Soče vleče navzgor proti Prisojniku. Od Vršiča je oddaljena pol ure hoda, oziroma 2 km. Od Tren- Tolmin, določi primerno lokacijo te, po vrš iški cesti, ki vodi tik za ta spomenik, ki more in ob njej, pa 12 km. S svojimi mora biti postavljen edi-1400 m nadmorske višine je »Šup- nole v Trenti, ne pa nad njo, ca« samo dobrih 200 m nižja kot\v bližini Vršiča. Vršič. Dve uri hoda ali pičlih 700 m višinske razlike pod njo je alpinetum »Julijana« v Trenti. Skoro 800 m višja »Supca« je za dve uri in pol hoda oddaljena od središča Trente — »Na Logu«. Z navedeno lokacijo se ne strinjamo. Proti postavitvi spomenika na tem kraju odločno protestiramo. Zahtevamo, naj komisija, sestoječa iz zastopnikov Planinske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Zavoda za spomeniško varstvo LRS, planinskih društev Bovec, Nova Gorica, Idrija in Tolmin in komisija za določanje ožjih lokacij pri OLO ma in po svetu. Z analizo poli- skega polja tu skoraj sploh ni tičnega stanja v mestu, dela ljud- količkaj rodovitne zemlje. Na ske oblasti, podjetij, kulturno- družino pride približno po hektar prosvetnih organizacij in pod. je zemlje, pa še to navadno zaseje-prispeval konferenci več sklepov, jo le s koruzo. Zato so dobre tri s katerimi je bilo plodno delo četrtine delovne sile Imotskega mestne konference zaključeno. i odhajale na sezonska dela. Vsa polja, vse ceste, železniške proge in predori v naši državi so poznali delavci iz teh krajev, in še zdaj bi težko našli gradbišče, kjer delajo z obdelanim kamnom, da ne bi bilo na njem kakega zidarja iz Prološca, Vinjana, Polica, Ričica ali Krivodola. Kje je izhod Bivši kopač iz Bora in rudnikov boksita, revolucionar in borec s častnim nazivom narodnega heroja Mate Uzevič, ki so ga življenjske tegobe že upognile, čeprav je še mlad, je zbral mnogo zanimivih beležk in podatkov o teh krajih. Najbolj se zanima za melioracijo Imotskega polja, za reguliranje hudournikov Suvaje in Sive, za zgraditev nasipa, ki bi obvaroval polje poplav. Najbolj pa bi bilo tem krajem pomagano z zgraditvijo jezu na Suvaji, zbiralnega bazena in hidroelektrarne v Prološcu. Tako bi postalo Imotsko polje pravi Egipt. Njegova bodočnost ni v koruzi, travi ali žitu, marveč v vinski trti in tobaku. Bodoči vir električne energije Veliki zbiralni bazen v Riči-cah, ki bi preko turbin v Prološcu dajal kakih 100 milijonov kwh na leto, bi rešel tudi vprašanje umetnega namakanja Imotskega polja v poletni suši. Prva leta so skušali zaprta kraška polja povezati s predori in po njih speljati vodo s poplavljenega ozemlja. Čeprav so bila to manjša regulacijska dela, so pokazala pravo pot k zboljšanju položaja prebivalcev teh krajev. Iz Prološca bi po prekopih napeljali vodo čez Bekijsko polje in po predoru do nove elektrarne pri Tihaljini. Isto vodo, pomnoženo z vodo iz manjših rečic in studencev, bi uporabljala tudi nekoliko manjša elektrarna pod Lju-buškim, hidroelektrarna v Vr-gorcu in peta elektrarna pri Kar-deljevu. Tako bi obvarovali poplav na tisoče hektarov rodovitne zemlje. V dolini Suvaje so se lotili poskusnega vrtanja, kmalu pa se bo začelo tudi geodetsko snemanje. Nika Kadija Vrhnika dobi gimnazijsko poslopje Novi slovenski grobovi na tujem V VVest AIIIbu Je umrl Franc Sedmak stai 70 let. V Ameriko je prispel 1. 1003 V JohnBUuvnu je umrl Janez Medle, star 70 let, doma i* Brusnic pri Novem mestu V Ewe-lethu ata umrla Marija Mavrin, stara 60 let in Peter Kapš, star 70 let. V Clevelandu so umrli: Janez Konte, star 72 let, doma iz Preserja pri Žalostni gori, Anton Buhnio, slar 60 let, doma iz Pregarje vasi na Primorskem, Jože Klauser, star 07 let. Krano Kobal star 58 let. doma iz okolice Ljubljane, Marija Omerza, rojena Kosec, stara 70 let, doma Iz Skaručne, Alojz Bajc, at ar 69 lot, doma od St Ruperta, Ivana Škufca, rojena Turk. stara 66 let, doma iz Hinja pri Žužemberku. Franc Bohinc doma la Sveče na Koroškem, Miha Jalovec. Janez 1 lorjan-61«. star 40 let. Rudolf Smrke, star 62 let, doma iz Trebanjskega vrha. Jože Lavrič, slar 70 let. doma iz Loža pri Rakeku. Amallia Tonko, rojena Boži«, stara 68 lot, Frančiška Jerič, rojena Ižanc, doma iz Nemške vasi, Jakob Bukovec, doma iz Vrtače pri Semiču ln Anton Gorjup. V Poeblu sta umrla Franc Janeš, star 82 let in Anton Perko, doma iz Ponove vasi pri Grosupljem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1895 V Jolietu je umrl Jurij Flajnik, star 77 let. V Cliff Mine je umrl Franc Pivk, star 67 let. V Noko misu je umrl Jurij Kosmač, star 67 iet doma Iz Koroške Bele. V Marque tetu so našli koneo aprila v stanovanju mrtvega Antona Sterleta, doma je bil nekje od Loškega potoka. V vVaukeganu je umrl Franc Sebničar, doma Iz črnega vrha. V istem kraju sta umrli Marjeta Grum, rojena Trček, doma iz Razora Pri Podlipi In Frančiška Jereb, rojena Svete, «’oma Iz Drašce pri Borovnici. V Oaklandu je umrl Avgust Slabe, star 50 let V Llttle Falsu je umrla Matilda Gra šič. rojena Perklin, stara 72 let. Do ma je bila iz Ljubnega v Savinjski dolini. Število prebivalstva na Vrhniki se je od leta 1945 do danes skoraj za sto odstotkov povečalo. V zvezi s tem je tudi število šoloobveznih otrok iz leta v leto naraščalo in se je tako vsako leto večalo število oddelkov na osnovni šoli ter gimnaziji. Zaradi prevelikega dotoka so postale kmalu pretesne razpoložljive učilnice edinega šolskega poslopja na Vrhniki, t. j. osnovne šole, ki je s svojimi desetimi učilnicami dala prostor učencem ljudske šole, nižje gimnazije, obrtne šole, glasbene šole ter trgovskemu tečaju. Učilnice so vse dneve od jutra do večera polno zasedene, potrebnih kabinetov ni, zaradi premočnega pritoka učencev na gimnazijo, ki bi že v tem šolskem letu morala imeti devet oddelkov, pa se je moralo v en sam oddelek združiti preveč dijakov. Ze sedaj se v desetih učilnicah stiska 698 učencev navedenih šol, ne vštevši tečajnikov! Računajoč s pritiskom šoloobveznih otrok rojstnih letnikov 1946 in 1947 pa bo pritisk na ljudsko šolo in tudi na gimnazijo še mnogo večji. Ker je nadaljnja utesnitev sploh nemogoča, je potreba po novem šolskem poslopju — gimnaziji postala nujna. MLO Vrhnika je v celoti uvidel, da je nastopil čas, ko bo treba resno začeti premišljati o j gradnji gimnazijskega poslopja. Po regulacijskem načrtu MLO Vrhnike je bilo prvotno predvideno, da bo to poslopje zgrajeno na Klisu. Sondaža je pokazala, da so Klis, Ložca, prostor za novo železniško postajo (Mulejevo), dalje prostor od bivše Komande na desni strani ceste proti Murovcu in prostor ob Idrijski cesti primerni za graditev večje stavbe. Kje bo nova gimnazija stala, je odvisno od proračunov nosil- nosti terena samega. Najugodnejši so pregledi prostora ob Idrijski cesti. Vendar pa mnogi, posebno okoličani, niso zadovoljni s tem prostorom, češ da bi bila gimnazija preveč izven območja centra Vrhnike. Najbrž bo ostalo pri odločitvi in sklepu MLO Vrhnike, da bomo to prepotrebno stavbo že prihodnje leto gradili ali na Klisu ali pa pri bivši Komaridi. C. O. Bohor bi bil prav lepa izleta sha točka Bohor, ki se razteza nekako od Jurkloštra do Bistrice ob Sotli, je dobil v narodnoosvobodilni vojni ime Kozjansko. Tukajšnje prebivalstvo je zgodaj poseglo v narodnoosvobodilni boj. Ze prvi dve leti okupacije je bilo tu ustreljenih mnogo talcev, v severozahodnem delu pa so imele enote Kozjanskega odreda svoj sedež. Sep-tembra 1944 so bile na Kozjanskem že volitve v narodnoosvooodilne odbore in prav zato je okupator po Kozjanskem moSno požigal in je le malo vasi, ki jim je prizanesel. Pred drugo svetovno vojno je bila na Javorniku na Bohorju (1033 m) zgrajena lovska koča, ki pa »o jo med narodnoosvobodilno borbo po* žgali. Druga, prav lepa toSka. sicer nižja, toda ni« manj razgledna, je Oslica (863 ml, po svoji žametni planoti podobna Lisci. Po legi, edinstve nem rastlinstvu in zdravem planinskem podnebju Bohor prav ni« ne zaostaja za drugimi planinami. Pred desetletji je neki znan planinski pisatelj posvetil v planinski reviji dolg Slabo ure/ena zdravstvena služba Jaka Savlnšek: Jullus Kugy Predlagamo, naj se Ku-gyju postavi spomenik v alpine-tumu »Julijana« v Trenti. Slovensko planinsko javnost pa prosimo, da o tej zadevi javno spregovori. Zdravstvena služba v pretežno industrijski domžalski občini, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 9336 prebivalcev, še zdaleč ni taka, kakršna bi morala biti. Primanjkuje zdravstvenega kadra in ambulanta ima zelo pomanjkljiv instrumentarij. V Domžalah nimajo materinske posvetovalnice, ne terenske medicinske sestre, kakor tudi ne dovolj dentistov in tudi ne zobnega laboratorija. Ena izmed najvažnejših nalog sedanjega občinskega ljudskega odbora v Domžalah bo, čimprej urediti nove prostore v renovi-rani občinski zgradbi za sektorsko ambulanto. Dela so sicer v teku, vendar pa gre delo počasi opis »Iz nepoznanega štajerja«, kjer posebej navaja lepote Bohorja in nje- fove okolice. V Sloveniji kmalu ne o vrha, kjer bi ne bilo planinske postojanke, le Bohor je ostal pozabljen. Nismo slišali, da bi se kdo zanimal za obnovo doma na Javornika ali da bi si kdo ogledal svet na Oslici. Na slednjo so položni dostopi tudi od savske strani, najbližji je iz postaje Brestanica, od koder so do druge svetovne vojne zlasti Zagrebftani nadaljevali v gručah pot na Bohor. Neko« je bila od vseh strani planinska markacija, danes naletiš le tu in tam na njeno sled. Marsikateri planinec bi z izletom na Lisco spojil se turo na Bohor prek Planine ali Šentvida na Javornik in Oslico. Iz osrednjega Kozjanskega je prav zanimiv dostop na Oslico in Javornik iz Lesičnega in Pilštajna čez partizanski Log Ni« manj položna, toda skrajšana je pot iz Zagorja. Iz Kozjega pa lahko kreneš ob pritoku Bistrice na znani Veternik naprej do vasice Jelše, tik ob vrhu Oslice, kjer je malo pred osvoboditvijo padlo 23 partizanov, o čemer priča spominska plošča. Vendar bi bilo najprej potrebno, da se zgradi na Bohorju plauinska ______________________________________koča Bližnja planinska društva bi i imela hvaležno nalogo, da na Bohor- Slabo organizacijo zdravstve-; 'drugje ne službe zlasti občutijo delavci j zavzeta V pospeševanje turizma bi domžalskih podjetij. Zato SO nji- j bilo treba pomagati tem krajem. Med hm,i 7ne+r\r»mlri na' lanski knnfe- prV0 in dn,*° le bil* hovi zastopniki na lanSKi kome P|an|na po)ua letoviščarjev, danes renči, ki je bila sklicana na po- tega ne zmore, ker je bila požgana budo občine, sklenili nuditi obči- in še ni popolnoma obnovljena Kako ni za ureditev ambulantnih pro- od rok, ker baje mizar zavlačuje rtsainj svoje risbe in ženska ročna izdelavo okenskih okvirov in; dela Najbolj so zastopane dijakinje drugega Ko bodo urejeni pro- nižjih razredov z ženskimi ročnimi nn»tri,nii deii- Razstavljajo blizu 250 najboljših stori, bo morala obema poskrbeti rojnn, de,i, i uspeh. Telovadni nastop je to tudi dokazal. J. P- Študenti-strelci gredo v Švico Lani smo proslavljali 390-letnieo ustanovitve prve strelske družine v Ljubljani V okviru teh proslav je bila tudi prva mednarodna strelska tekma, po osvoboditvi v Sloveniji. Člani Akademske strelske družine so tekmovali % izbranimi streloi ziirich- KRIZA ITALIJANSKEGA NOGOMETA ,Adio Azzuri*- ali o,somraku (Posebej za Borbo) Rim, 6. junija. — Nedelje za nedeljo so se ognjeviti navijači razoča* rani vračali s tekem najboljših italijanskih nogometnih moštev. Igra je bila čedalje slabša, nogometaši čedalje bolj utrujeni. Nihče pa ni verjel, da je nogomet .nekoč slovita posebnost italijanskih športnikov,, tako zelo nazadoval, vse dokler ni prišlo do tekme z Madžarsko Takrat sta dva Puškaševa gola pokopala vse utvare, tako strokovnjakov kot navijačev. vse utvare o vrnitvi starih, •slavnih časov« ko je Italija dvakrat zapovrstjo (1934 in 1938) osvojila svetovno prvenstvo. Skupaj z golobi, ki so jih spustili ob otvoritvi novega olimpijskega stadiona v Rimu. so od leteli še poslednji upi MILIJONI SO KRIVI - DODAJAJO STROKOVNJAKI Ankete športnih listov med člani reprezentance in športnimi strokovnjaki so dale prav navijačem, voditeljem italijanske Nogometne zveze najbolj zamerijo to, da so dovolili, da je postala ta priljubljena športna panoga navadna trgovina v rokah špekulantov Milijoni so pokvarili igral ce ln napravali iz te športne dejavnosti najnavadnejšo črno borzo. Igralce kupujejo in prodajajo za težke milijone. Znan je primer Šveda Jipso-na, ki ga je »Atalanta* prodala »Na-poliju« ja 195 milijonov lir, igralec Zveze Pandolfini pa se je prodal »Romi« za 61) milijonov lir. Nogometaši so postali dragoceni predmeti ki vedo za svojo ceno in jo tudi temu primerno navijajo Funkcionarji »Torina« so zahtevali od italijanske letalske družbe, naj jim plača visoko vsoto zaradi nesreče v Supergi leta 1947, kjer se je smrtno ponesrečilo celotno moštvo »Torina«, skoraj sami člani reprezentance češ da so bili »igralci last kluba« za katere je ta moral šteti težke denarje, njihova smrt pa je prizadejala društvu hudo materialno škodo. V nogomet so se vmešali tudi politični špekulanti Monarhist Lauro, ki je za Napoli kupil Jipsona ln ki vzdržuje vse moštvo, je obljubil temu klubu, da bo kupfl zanj najbolj znane nogometaše če ga bodo volili na nedeljskih volitvah Znani funkcionar Nogometne zveze Raras po tuje iz mesta v mest« krt kandidat demokrščanske stranke lr prireja politična zborovanja namesto da bi raz mišljaH o krizi Mali (lanskega nogometa. Navijači hude zamerijo nogometašem, da jim niso pri srcu barve domačega kluba, marveč da predvsem »krbe zr nakup vil luksuznih avtomobilov in za udobno življenje. Na trening ne -prihajajo redno in ne spoštujejo trenerja Povsod le nasta, i la nora tekma za milijoni, v kateri ee je povsem izgubilo nekdanje viteško pojmovanje športa \ BREZ SISTEMA IN »FDORI OLASSE« So pa še drugi vzroki, zakaj nogomet v Italiji nazaduje Strokovnjaki vam lahko naštejejo primere. Igrači so se utrudili na prvenstvu, 20 moštev igra sleherno nedeljo brez prostega časa za mednarodne tekme če pa že do teh pride je polom neizogiben. Drugod po svetu je znanje nogometašev zelo napredovalo Povsod so se razvili, izdelali sisteme, v Italiji pa igra jo še vedno približno tako kot pred 15 leti. Nobeno moštvo se DANAŠNJI PROGRAM L J t B L J A N A Ob 9. uri. Lahkoatletski dvoboj med mladinkami Odreda in Železničarja. Ob 10. uri: TeKma v hokeju na fravi Kladiva? t Ilirija na igrišču Ilirije. Ob 10. uri: Proietaivc : Krim na igrišču Krima za slovensko nogometno prvenstvo. Ob 17. uri: Tekma slovensko* hrvatske lige Metalac (Zaereb) : železničar (Ljubljana) Igrišče Železničarja v Šiški. MARIBOR Ob 9. uri: Turnir mladink za prvenstvo Slovenije v košarki (nadaljevanje). Ljudsko igrišče. Ob 10. uri: V dvorani kina Udarnik prijateljski boksarski dvoboj Železničar Branik. Ob tO 30 ari Slovensko prven-stvo v košarki Slavija (Lj.) : Železničar na grišču Železničarja Ob 16. uri Letni telovadni nastop TVD Partizana Železničar na elovrdišči ob Cesti zmage Ob 17 jri Tekma hrvatsko-slo-venske lige Proletei (Osijek) t Branik. Igrišča Branika CEL.1 R Ob Ib. uri: Atletski IvoboJ med tekmovalci drugih društev in člani Kiadivarja. Btadion »Borisa Kidriča« Ob 10.j»C tiri: Na igrffču p* Skal ni kleti uogorac+n* tekme ZSD Celic : Buda. (Velenje). Tek ma je odločilna za vstop v tekmovanje za poka! maršala Tita NOVO MESTO Ob i5 ari. Okrožni zlet Partizanskih društev na štadionu Kan* dija. ne drži dosledno določene taktike ln se ne prilagaja nasprotnikovi igri. Na vseh tekmah ilahko občudujete kondicijo igraJcev njihove atletske spodobnosti, opazite dobro igro z glavo, tu pa tam strel na gol, to pa je tudi vse. KAJ NAJ STORE S TUJIMI NOGOMETAŠI Tuji igralci prehajajo skoraj vsako leto v nov klub. menjajo okolje, ki ga poskušajo prilagoditi svoji igri. V Italiji so danes bolj znana imena najboljših igralcev Švedov in Dancev kot pa italijanskih nogometašev. V vsakem moštvu I. lige 60 po trije tujci in bi jih bilo še več. Če bi dovoljevala pravila. Osrednji predmet razprav® med strokovnjaki in med navijači je vprašanje, ali io tujci škodljivi ali ko rislm Mnenja c tem so deliena. čeprav jim 3č.itajo da zavirajo razvoj mladih igralcev In zavzemajo njiho-hova mesta pa vendarle vplivajo na raven italijanskega nogometa Pri sestavljanju moštev za mednarodne tekme je zvezni kapetan v zagati. Napadalcev, po rodu Italijanov, posebno zvez. skorajda ni »Ven s tujci!« vpijejo nekateri, ki jih zanaša nacionalno navdušenje. »Tišel* svetujejo drugi »Saj tudi s tujci naš nogomei ne pomeni kdo ve kaj. Kaj bi šele bilo brez njih!« Stari Člani reprezentance, ki so nekoč utrdili slavo italijanskega no gometa, v glavnem menijo da tuji nogometaši več koristijo, kot pa škodijo. VsaK dober miad Italijanski igra lec se bo prerinil na površje Sloviti branilec >Intera* Foni, znani član reprezentance pa vendarle meni, da je igra južnoameriških nogometašev bolj ustrezala italijanskemu temperamentu kot igra severnjakov, Švedov in Dancev. Ferrari prav tako zvezda italijanskega nogometa meni da so 'tujci če 60 dovolj dobri vedno koristni tn da Italijani pogosto tujce sam) pokvarijo«. In tako Af iz dneva v dan oonav ija vprašanje ka' storiti, kako ozdraviti italijanski nogomet Vzro ki so vendarle bolj ali manj mam. toda kako odstraniti nogometne in športne barone, ko pa ,if ?es nogomet odvisen od njih kako začeti vse znova, ko je pa nogomet samo podo ha okolja v katerem se razvija Zato mnogi navijači zamišljeno majejo z glavo in je namesto uživanja v .lepoti nogometne zadovo jul^jo z vznemirjenostjc z vročice k’ jo jim povzročajo milijoni v špoitm stavi. Vendar pa ne nehajo grajati in vzdihovati za starimi nogometnimi zvezami in z® starimi časi »Azzura« Davor fullš ške univerze. Naši študentje so gost® premagali z 90 krogi razlike . Na povratnem srečanju, ki bo l* junija v Ziiriohu. bo moštvo 1 j uhlja11" ske univerze tekmovalo s švicarskiim vojaškimi puškami in po njihovjn strelskih pravilih. Nedvomno bo tek' ma za naše strelce trda preizkušnja. Tega se prav dobro zavedajo l“ se zanjo že več mesecev marlji?0 pripravljajo. Na univerzitetnem prvenstvu so izbrali 15 najboljših strelce?* Po rezultatih, ki so jih dosegi na obveznih treningih, je posebna misija sestavila za tekmo v Švici tol® moštvo: Rems, Letonja, Miborka* Peršič, Beljka, Kveder in Kuštrin* Moštvo bo vodil predsednik Akademske strelske družine, major Tin® Derenda. Nov svetovni letalski rekord Reaktivni bombnik »Canberra« J* v 4 urah in 26 minutah preletel Atlantski ocean. Dosegel je hitrost 820 km na uro. S tem je potolkel prejšnji svetovni rekord dveh drugih bombnikov tipa »Canberra« ki sta * maju preletela Atlantski ocean 1 hitrostjo 780 km. Bombnik je vzletal z letališča Warton v Lancashirej'1 (Velika Britanija) in pristal na am®' riškem letališču Ganber. šahovske zanimivosti Izgubljena »žrtev« Pariška šahovska kavarna. Slavni šahovski mojster brej ficka v žep* potrpežljivo čaka na »žrtev,. Vstop* tujec, po vsem videzu Aofflez in P0" vabi mojstra na partijo. Mojster m?" ni, da se mu ponuja lepa prilika i# zahteva pol funta za vsake. dobljeno partijo, tujec pa prostovoljno zvis* ceno na funt. — Odigrala sta P*» partij, mojster ja vtaknil pet funto« v dotlej prazni žep Naslednjega dne je tujeo spet izgubil pet. funtov T° se je ponavljali iz dneva v dan. Moj; ster si je izboljšal položaj, kupil e* je novo obleke, čevlje, srajco in drugo. Skrnelo pa je le, da bo nasprotnik nehal prihajati ko pa stalno izgublja Zato je neopazno dovolil tujcu eno zmago. Anglež je bil tek* neizmerne vesel V vzvišenem razpoloženju je zapustil lokal — 'n se ni nikdar več vrnili Orl kod je beseda »šah«? Nekateri pisci sklepajo po besedi »šah« da so Perzijci sodelovali Pr' ustvarjanju šahovske igre, ker se ta* ko impnuje njihov vladar. .Te pa druga, verjetnejša razlaga. Ugotovil' so namreč, da pomeni v nekateri krajih Indije %e dane« oeerda isto kot vzklik »pst!*, kajti v besedi »san« opozarjata »h« na tišino, ki je potrebna pri igr®' nju Šaha. I* abcdefgh BELI NA POTEZI DOBI Beli Khl Ta2. Lh7. Pe6. f2 (* figur/. Črnit Kh3, Thh, Sb6. Pd7 (4 fi- gure l V mnogih Jtudijan je že obdelan* promocija kmetov, kjer naj se zava--uje polje aa katerem sc kmet spremen: r figuro večje vrednosti. C1 te® je sestavil številne otudije Franco* Henri Rintiue tem položaju ai beli zlahsa pribori zmago: i e6—e", Kh8—g4 + (Seveda ni iohr. .akoj (. Th6—6* zaradi 2 Lh7-)5+l 2. Knl -g2, Th6" e6; 3. Ta2—e2l (Duhovita žrtev!) Te6* e2; i Ui7—eš1 Te2:e4 5 f2—s3+ heli dobi PHIUPP8 OPPENHEIM ROMAN to urrr.nnc.iM . veiim PREVARA »Krivda Je vsekakor na moji strani,« Je priznal nepričakovani iiskovalec. »Na di*ugi strani pa sem bil sam zelo zaposlen. Ce anie čase slučajno niste ničesar slišali e meni, gospod Mangan, daj mislim, da boste presenečeni, ko vam povem, da sem tam islužil mnogo denarja.« »Zaslužili mnogo denarja?« je osupnil advokat. »Vi služite inar, gospod Dominey,?« »Saj sem el mislil, da boste presenečeni,« je pripomnil Domi-«y hladno. »Toda to zdaj ni važno. Poslovni cilj mojega daviš-ega obiska pri vas Je naprositi vas, da bi čdmprej uredili izpla-vanje hipoteke na moja posestva.« Mangan je bil izkužen advokat, uglajen ln utrjen mož, ki ga bilo tako lahko zbegat/. Toda po teb besedah se m mogel ore-agati. Vzkliknil je: »Kaj pravite?« Morokel zelo moderne oblike u jo padel z levega očesa ‘n z rokami v žepu se je sesedel v sslonjat. »Tri eli štiri leta me je spremljala sreča.« je nadaljeval njegov [teni »Zaalužil sem mnogo denarja s tem, la sem izkoriščal rud-lks zlata in denantov ter nekatera zemljišč*. Bal sem se da :>m začel, če bi ostaJ tam še leto dni, misliti samo na denar In a se bom vrnil kot milijonar.« »Moje najprisrčnejše Čestitke!« je nazadnje zajecljal Mangan. Oprostite, da »em tako presenečen, toda vi ate prvi med vsemi Domlneyjl, kar sem jih kdaj poznal, ki je kakorkoli zaslužil vsaj en penny. Sodeč po tem, kar sem vedel o vas tu v Angliji — prepričan sem, da mi boste oprostili mojo odkritosrčnost — pa nikoli ne bi pričakoval od vas, da boste kaj takšnega samo poskusili.« Dominey se Je dobrodušno nasmehnil. »Hm, vendar pa,« je rekel, »če vprašate Združeno afriško banko, boste zvedeli, da imam v njej na tekočem računu nekaj nad sto tisoč funtov. Imam tudi... no, nekaj več denarja investiranega v prvovrstne rudnike. Počastite me ir obedujte z menoj, gospod Mangan. In Čeprav Afrika nikoli ne bo najboljši predmet pogovora, vam bom pripovedoval nekaj o svojih poslih.« Advokat je začel iskati svoj klobuk. »Kurirja pošljem po taksi,« j® zajecljal. »Moj avto stoji zunaj,« je dejal na to njegov klient, nad katerim le čedalje bolj strmel. »Ali ne bi pred odhodom naročili svojemu uradniku, naj vam priskrbi seznam hipotek z datumi rokov in višino izplačil?« »Dam mu napotke,« je obljubil Mangan. »Menim, da znaša celotna vsota nekaj manj ko osemdeset tisoč funtov « Dominey je leno šel skozi pisarno. Pogledi vsega osebja so ga spremljali z velikim zanimanjem. Advokat se mu je čez nekaj minut na pločniku pridružil. »Kje bova kosila?« je vprašal Domlney. »Bojim se, da so klubi, kamor sem nekoč zahajal, nekoliko staromodni. Nastanil sem se v hotelu Carltonu.*. »Restavracija hotela Carlton je odlična, tam bi lahko obedovala,- je predlagal Mangan. »Rekli so ni, la mi bodo tam rezervirali mizo do pol dveh,* je odgovori Dominey. »Pojdiva tja obedovat.« Peljala sta se skupaj, povratnik ves čas opazujoč skoz okno gnečo na ulici, advokat pa nekam zamišljen. »Razmišljam o tem gospod Dominey.« je povzel le-ta besedo, ko sta se bližala cilju, »da bi se rad pomenil z vami, preden od-potujete v Dominey Hall.« »V zvezi z nečim posebno važnim?« »V zvezi z gospo Do-miney,« je odgovoril advokat dokaj resno. Senca je legla na obraz njegovega spremljevalca. »Ali se je gospa Dominey zelo spremenila?« »Telesno ne. zelo čila in zdrava je videti. Pa tudi duševno ni- spremenjena. Zal jo še vedno mučijo tisti precej hudi predsodki: ki so, če se ne motim, vplivali na vaš sklep da ste zapustil' Anglijo.« »Drugače povedano,« je rekel Dominey trpko,« je še zmeraj pripravljena vzeti m) življenje, če bi kdaj 3pala pod isto streho.* »Bojim se da bo moral nekdo paziti nanjo,« je rekel advokat-izogibajoč se neposrednemu odgovoru. »Da, mislim, da vam moram povedati, da čas ni prav nič zmanjšal tra^čne antipatije, ki i° čuti do vas.« »Ali še vedno vidi v meni ubijalca Rogera Unthanka?« 1® vprašal Dominey z mirnim glasom. »Bojim se, da je tako.« L£ nedelja, 7. Junija 1953 LJUDSKA PRAVICA - BORBA 15 dnevne novice hm?a2e* VS1 na Grad n« veliko tom-Espersntskega društva. Planinsko društvo Tržič sporofa. postojanke - Dom pod Stor-Pom na Kofcah, Kostanjev-rin^L oCa na Dobrči od 1, junija dalje fi.ZJ! oskrbovane. Planinski smu-7Pi', . dom Titovi graničarji na *?* *naa dežurno oskrbo ob sobotah zvečer in čez nedelje Tu legltImacVmetl Vld'ran° planinslto Pozabite, da je danes na Gradu velika tombola. Pričetek ob 15 Odložite izlete za prihodnjo ne-tombolo neS gremo na Grad na veliko GUBANJE PREBIVALSTVA V NOVI GORICI Matični urad v Novi Gorici Je v mesecu maju zaznamoval 8 rojstev, I.u R e *n 4 smrtne primere. V jonsko zvezo so stopili Zavrtanik f .mntln, ključavničar In Pavlin Jo-a, trg, pomočnica; Černe Dušan, mizar In Reja Aliča, delavka; Makuc m vester, strugar ln Strok Lidija; urek Ivan, gradbeni tehnik in Zgaj-Baf. Oarlnka, blagajničarka. Umrli so; »eiinger Terezija, rol 1889. 1„ Hvalič tono,' roJ' 1886- skok Franc. roj. 1 in 2ivec Marija, roj. 1952. leta. GEZ SKALE JE PADEL , 16-letni sin kmeta, Metod Flauc P "oranje vaai 5, je padel čez »kale ? m globoko in si zlomil levo roko m desno nogo. *ILE SI JE PREREZAL 'T. samomorilnem namenu sj je J britvijo prerezal žile na levem “Potili 56 letni kmet Ignac Grablo-e° iz Podgore 11. NEZAVESTEN JE OBLEŽAL NA CESTI - Nsževalm s« v globoki nezavesti Čehi Qa Titovi ceeti kovač« Antona L,1*« iz Radohove vasi. Ali ga je podrl, h|j je bila morda vzrok ^ajenost. Se ni ugotovljeno. Ima »o,. na glavi, zlomljeno na ima tudi Sno kost. POPADLJIV PES Nmetioo Marijo Florjančič, Pun-p 5, je ugriznil pes v desno roko. “ana t«. bila tolikšna, da »e je mo-a Zateči v bolnlčnico. 1- Nn cirkularkl si je poškodoval evo r0|(O m;7ars^i pomočnik Anton tn». Mengeš 115. * Optik Janez Stefan, Aškerčeva 19, P* le pri telovadbi padel na glavo *i hudo poškodoval vrat. * „ Mizarjev sin oaemletni Tomai Iz Dvofakove ulice, je padel Pri ifirni lu si zlomil roko. AVTO V DVOJE KOLES V Ljubljani ,ie na Gosposvetski f«*ti predvčerajšnjim povodi šofer dvornega avtomobila S. M pri ^ratn,i voinj-i dve kolesi, ki sta kili prislonjeni! ob pločnik. Kolesi ®ta bilf hudo poškodovani. Škode je 7000din. šofer je pristal da bo SPET NEZGODE ZARADI VINJENOSTI Na. cesti Šoštanj—Preval j© Je za peljal v petek poltovornj avto, last okrajne klavnice, katerega ,ie vozil upravnik Franc Nagode, s ceste in se prevrnil Škode je okrog 40.000 din. Tudj za tega šoferja se je ugotovilo, da je pregloboko pogledal v kozarec * V Mariboru se je zaletel v petek popoldne na Masarykovj cesti osebni avtomobil- last mestnega prevozništva iz Kranja v plo&nik. Potrgalo mu je sprednje vzmeti. Škode je okrog 15.000 din. Ugotovilo se je, da je bil šofer Leon Mokrleky tako pijan, da mu je bil š© pločnik na poti BREZVESTNI ŠOFER Pred dnevi j© na cevsti Ptuj—Maribor v vasi Miklavž neznan avto podrl R- K Poškodovanec je bil težje poškodovan. Šofer še ni bil prijet. To brezvestnost bo drago plačal. NEPREMIŠLJEN KOLESAR Predv&erajšnjim popoldne j© povozili tovorni avtomobil last tovarne Kidričevo pri Ptuju, 13 letnega kolesarja Ladota Rudolfa Nesrečo je zakrivil poškodovanec sam. ker je nenadoma zavili, šofer avtomobila pa ni utegnil pravočasno zavreti. Lado Rudolf ima težje telesne poškodbe. UBOJ ZARADI LJUBOSUMJA V Crnovi pri Velenju je prišlo minulo nedeljo pred gostilno Sevčnikar do pretepa, v katerem sta Viktor in Vinko KnaflJiČ z nožem usmrtila Martina Vilherja, njegovega brata Stanislava pa poškodovala tako, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Vzrok pretepu ln umoru Je bila stara mržnja in ljubosumje. Storilca sta zločin priznala. PREDAVANJA Gospod Pierre Habib, Sef raziskovalnega oddelka za mehaniko tal pri Laboratoires du Bfitlment et des Tra-vaux Publics v Parizu, bo predaval o svojih raziskavah kot gost Tehniške visoke Sole v Ljubljani v ponedeljek, 8. junija .n v torek, 9. Junija, obakrat ob 17. url. Prvi dan bo predaval v predavalnici štev 206 Fakultete za rudarstvo (Aškerčeva 32) o raziskavah strižne odpornosti tal ln o modelnih raziskavah nosilnosti temeljnih kolov Drugi dan bo predaval v predavalnici Vodogradbenega laboratorija (Hajdrihova ulica) o raziskavah stru-Janja vode v tleh z metodo električne analogije ter o raziskavah deforma-bilnosti skalnih tal. DRUSTVENt OBJAVE POZIV Pozivamo vsa vpisna mesta za razpečavanje obveznic mestnega notranjega posojila v Ljubljani, ki obveznic še niso dvignila, da to takoj store. Ker se predvideva prvo žrebanje obveznic za dobitke že konec junija tega leta, opozarjamo vsa vpisna mesta. da nam redno vsak teden dostavljajo poročila o prodanih obveznicah ne glede na to ali je poročilo pozitivno ali negativno. To poročilo Je zaradi žrebanja nujno potrebno, da bo komisija lahko ugotovila, katere že prodane obveznice bodo prišle v poštev za prvo žrebanje. — Komisija za izvedbo mestnega posojila. INDUSTRIJSKA KEMO-LABORANTSKA SOLA V RUŠAH sprejema prijave za vpis v prvi letnik šolskega leta 1953/54 do 10. junija. prošnji za vpis, kolkovani s 30 din, je treba priložiti; 1. Šolsko izpričevalo o dovršeni nižji gimnaziji, 2. rojstni list, 3. zdravniško potrdilo o sposobnosti za kemično službo, 4. kratek življenjepis. Sprejemni izpiti iz matematike ln slovenskega Jezika se bodo pričeli dne 15. junija 1953 ob 8. uri. Sola je Internatsko urejena in Imajo dijaki možnost popolne oskrbe proti predpisani mesečni oskrboval-nini. Vse ostale informacije dobe interesenti na Upravi šole, telefon Maribor 22-48. Uprava šole DANES IN JUTRI GLEDAI.lSčA REPERTOAR Drama — Ljubljana Nedelja, 7., ob 10.80; Zvezdica zaspanka. Plesna pantomima po pravljici Frana Milčinskega. Prireditev KUD France Prešeren, Trnovo. — (Koreografirala Marta Remekar-jeva) — Ob 20: Sharv: Pvgmalion. Izven In za podeželje. (Higgins — Stane Potokar.) Ponedeljek, 8., ob 20; Linhart: Matiček ee ženi. Abonma red ‘r. (Matiček — Stane Cesnik. Tonček — Branko Miklavc.) Torek, 9.; Zaprto. Sreda. 10., ob 20: M. Bor: Kolesa te-mč. Abonma red E. (Camernik — Stane Sever.) Cedrtek, 11.. ob 20: M. Bor; Kolesa te-mč. Abonma red B (Camernik — Stane Sever.> Petek. 12., ob 15.30; M. Bor: Kolesa tem*. Abonma red Petek. (Popol- danski.) (Camernik — Stane Potokar.) — Ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Abonma red C. (Matiček — Lojze Rozman, Tonček — Branko Miklavc.) Sobota. 13. ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Abonma red A. (Matiček —R‘ane Cesnik. Tonček — Branko Miklavc.) Za današnjo dopoldansko oriredi-tev »Zvezdica zaspanka« (baletna pantomima) ob 10.30 v Drami bodo vstopnice za stojišča in tudi še za šedeže v prodaji pol ure pred pričetkom pri blagajni v Drami. Torek. 9., ob 20: Puccini: Madaine Butterfty. Abonma red D. Sreda, 10.: Zaprto. Četrtek. 11.. ob 20: Verdi: Rlgoletto, Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. (V naslovni vlogi debntira Konrad Orožim, ab solvent Akademije za glasbo.) Petek, 12.: Zaprto. Sobota, 13.. ob 20: Foerster: Gorenjski slavček. Abonma red H. Opera Nedelja, 7.. ob 20: Verdi: Rigoletto Izven in za podeželje (V vlogi Giide debutira Sonja Hočevar.) Ponedeljek. 8., ob 20: Javna produk cija Srednje baletne šole. Izven. Cene od 50 din navzdol. Vstopnice pri operni blagajni, MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 1. Junija ob 10.30: Koncert združenja slepih. Ob 20: A. Rous-sin: Otroci prihajajo. Izven. Torek, 9. junija ob 20: Aristofanes: Lisistrata. Red Torek Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 10 junija ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Izven. Zadnjič. Četrtek, 11. junija ob 20: T. Willlams: Steklena menažerlja. — Zaključena predstava za LMS. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov trg (Šentjakobski) Nedelja, 7. junija ob 11: Pengov- Stmončlč: Zlata ribica«. Izven. — Ob 17: Pocci: »Čarobne gosli«. Za-• ključena predstava za gimnazijo Tržič. K 1 NO KINO »UNION«: Amer. film »Napolni čašo«. — Tednik: Filmske novice štev. 22. Predstave ob 16, 18.15 ln 20.30. KINO »SOCA«: Amer. film »Napolni čašo«. Tednik. Predstavi ob 17 In 20. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9. do 11. ure ter od 15. dalje. KINO »KOMUNA«: Ital. film »Bagdadska roža«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. matineja istega filma. KINO »SLOGA«: Ital. film »Jutri bo prepozno«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. matineja Istega filma. Predprodaja VBtopnlc od 9. do 11. ure ter od 14. ure dalje v obeh kinematografih. LETNI KINO »TIVOLI«; Amer. film »Hrepeneča vdova«. Tednik. Predstava ob 20.15. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski film »Praznik«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. kino »TRIGLAV«: Amer. film »Napolni čašo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 9. do 11. ure ter od 15. ure dalje. KINO »SISKA«: Nemški film »Katica«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 9. do 11. ure ter od 15. ure dalje. CELJE »UNION«: Ameriški film »Cez noč rojena«. CELJE »DOM«: Italijanski film »Rlgoletto«. BLED: Ameriški film »Veliki valček«. KAMNIK: Francoska komedija »Mesečnik Bonifacij«. VEVČE: Ameriški film »Hiša na 92. cesti«. radio RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za nedeljo, 7. junija: 6.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 6.10—6.30 Jutranja telovadba — 6.30—7.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz kmetijstva — 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, | vremenska napoved, pregled tiska In : Objava dnevnega sporeda — 7.15—7.25 Radijske reklame — 8.00 O športu ln športnikih — S. Guček: Izlet na i Kopaonlk — 8.15 Pester spored slo-I venske narodne glasbe za veselo ne-1 deljsko dopoldne — 9.00 Literarno- glasbena oddaja: Oton Zupančič: Zimzelen pod snegom — 9.40 Do- poldanski simfonični koncert: L. v Beethoven. Simfonija št. 2 v D-duru op. 36; Camllle Satnt Saens: Koncert za čelo ln orkester v A-molu op. 33; Vincent d'Indy: Wallensteln — simfonična trilogija — 11.00 Od prav- ljice do pravljice — Pino Vatovec: Hišica na gričku — ponovitev — 11.30 Melodije Iz naših domačih filmov — 12.00 Oddaja za Beneške Slovence — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda ln objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Za naše kmetovalce — dr. Emil Ceferin: Nasveti za ureditev zamotanih premoženjskih razmer v kmetijskih zadrugah — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Zabavne melodije — sodeluje trlo Dorko Skoberne — 15.45 Radijska igra — N. V. Gogolj: Kako sta se sprla Ivan Ivanovič in Ivan Niklforovlč — ponovitev — 16.30 Pester popoldanski glasbeni spored — 18.00 Naša pesem v Posočju (z obiska na mladinskem festivalu v Tolminu) — 18.30 Radijska reportaža — Iz prekmurskega festivala — 18.45 Skladbe za harmoniko — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Giuseppe Verdi: Rigoletto — opera v 3. dejanjih — izvajajo solisti, zbor in orkester Ljubljanske opere (prenos iz Ljubljanskega opernega gledališča) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.000 Za prijeten oddih in razvedrilo (zabavna in plesna glasba) — 23.00—24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba). RADIO JUGOSLOVANSKE CONE STO V KOPRU Nedelja, 7. Junija: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: »Zlata deklica« — pogovor s pionirji — 10.00 Simfonični koncert — Igra zabavni orkester Radia Ljubljana — 12.00 Glasba po željah v italijanščini — 13.45 Glasba po željah v slovenščini — 15.00 Z mikrofonom po Primorski — 17.30 Glasba po željah v hrvaščini — 18.15 Jurina in Franina — 18.30 Koncert mešanega zbora »Straža« iz Plavlj — 20.00 Iz opernega sveta — 21.00 Za vsakogar nekaj. MARIBORSKE VESTI GLEDALIŠČE Nedelja, 7. junija, ob 20.: Puccini: »Tosca«. Izven. — Gostuje Rudolf Franci. KINO PARTIZAN: ameriški film »Pohod v džunglo«. UDARNIK: ameriški film »Rebecca«. POBREŽJE: angleški film »Pot k uspehu«. STUDENCI: mehiški film »La Mal-querlda«. RADIO.MARIBOR Nedelja, 7. junija: 6.00—12.00 Prenos Radia Ljubljana — 12.00—12.20 Oddaja v madžarščini — 12.20—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. DEŽURNA LEKARNA Lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. CELJSKE VESTI KINO CELJE — DOM: italijanski film »Rigoletto«. BLED: ameriški film »Veliki valček«. KAMNIK: francoska komedija »Mesečnik Bonifacij«. ZADOBRAVA: avstrijski film »Po- tepuhi«. VEVČE: ameriški film »Hiša na 92. cesti«. KOROŠKA BELA: angleški film »Ho-tel Sahara«. DOMŽALE: ameriška barvna risanka »Bamby«. RADOVLJICA: italijanski film »Sanjala sem o raju« NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA V CELJU 7. junija dr. Čerin Josip, Cankarjeva 9. DROBNI OGLASI FOM02NEGA KNJIGOVODJO — začetnika, za vsa knjigovodska dela ln laboranta kemika s prakso in odgovarjajočo šolsko izobrazbo se sprejme. Ponudbe pod »Nastop takoj«. ZAJCNICA, nova kuhinja naprodaj. Vižmarje 65. MIZARSKI MOJSTER — obratovodja išče službo. Vižmarje 65. KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Primožič Ivan, kovač, Vrblenje 34, Ig pri Ljubljani. KOVAŠKI MEH prodam. Primožič Ivan, kovač, Vrblenje 34, Ig pri Ljubljani. MOTOR SACHS 98 v brezhibnem stanju prodam za 38.000 din. Ogled motorja iz prijaznosti pri Škafar Raiku, mehaniku, Borštnikov trg. VEC POMOČNIKOV za soboslikarstvo in pleskarstvo sprejmem. Borštnar Stefan, Podmilščakova 4. PERICO za na dom iščem. Naslov v upravi lista. Vremenska napoved hidrometeorološke 9lužbe LK Slovenije Stanje dne 6. Junija 1953 ob 7. uri: Med vzhodno Evropo im Atlantikom se še nadalje gradi most visokega zračnega pritiska in povzroča stabilizacijo lepega vremena v teh predelih. Sredozemlje na je pod vplivom dotoka izredno toplega zraka, kateri je že zajel naše predele. V Sloveniji je bilo danes zjutraj oblačno vreme z vmesnimi padavinami, nato so nastopile delne razjasnitve. Najnižja temperatura 6° C je bila v Planici. V Ljubljani je znašal dane« zjutraj ob 7. uri zračni pritisk 735,9 mm, pritisk raste, temperatura zraka 12,S" C, relativna vlaga 94 %, dežuje, vidljivost 1500 m. Napoved za nedeljo dne 7. januarja 1953; Nestalno vreme z manjšimi padavinami. Temperatura ponoči 8° C. podnevi do 26° C. Po pooblastilu načelnika: (prof. .Tanko Pučniki) Pozdravljamo slovensko izdajo „B0RBEil in telimo, da bi limvet doprinesla K ideološkemu in kulturnemu DVIGU DELAVSTVAI LESNO DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA „!ELOVICA ŠKOFJA LOKA PODJETJA ftft Prodamo telefonsko centralo po ugodni ceni dobro ohranjeno, znamke CB s 4 zunanjimi in 40 hišnimi številkami s suhim usmerjevalcem 220/24 V. 0,7 amp. in razdelilnikom z osmimi 20- delnimi regletami OPTICKA INDUSTRIJA - Zagreb Borongajska cesta 11/27 — Telefon 37-375 in 37-395 PREDUZEČE .PRU PETOLETKA« Trs le n i L pri Vrn|a{lii Banji NR SKBIJA išče STROJNEGA INŽENIRJA za načelnika tehničnega oddelka z večletno prakso v kovinski industriji s potrebnim znanjem o tehnični Pripravi dela in proizvodnji, lača, stanovanje in drugo je zadovoljivo. Interesenti naj pošljejo p smene ponudbe z življen Opisom, z obširnim opisom o dosedanji zaposlit vi, o delu, uspehih kakor tudi o svojih zahtevah n« gornji naslov. Posamezni problemi bi se rešili ustmeno. DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA DROBNO IN DEBELO „ L O K A “ ŠKOFJA LOKA se priključuje vsem napredno mislečim delo’ nim kolektivom in pozdravlja novo izdajo našega naprednega časopisa - „Borbe", kateri nam bo prinašal vse najnovejše podtične in gospodarske dogodke naše socialisiične domovine. So** Ai “\ obvešča vse rudnike, podjetja in stranke, da izvršuje: vsa stavbeno mizarska dela, spalnice, kuhinje in vso notranjo opravo s tapetništvom v najmodernejši izdelavi ali pa po želji in načrtih solidno pod geslom „Dobra kvaliteta44. Solidne cene! Sprejmemo takoj v službo pleskarja za imitacijo lesa. tovarna tekstilnih p 0 T k t B S C I N Izdelujemo: vse vrste tkalskih čolničkov, razne vrste cevk za predilnice in tkalnice, udarne ročice, karte za listovke, tkalske liste, količke za karte, lonce za predilnice, nikelin cevke, žakai dne stroje za tkanje nasipov, lamele itd — Navedene predmete izdelu emo po vzorcih v solidni izdelavi in iz najboljšega materiala. LJUBLJANA RODNIH 24 & VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI IN PREMOGOM d. d. KOPER TELEFON ST. 96 Na zalogi imamo vse vrste mehkega in trdega lesa kot so: smreka, bor, tesani jelkovi tramovi, hrast, jesen, brst, parjeno bukovino, ne-parjeno bukovino, lesonit, furnir vseh vrst. Izvršujemo tudi kvantitativni in kvalitetni prevzem lesa za incr zemstvo. Potrebujemo večje število gradbenih inženirjev s prakso in brez nje. Plača po dogovoru. - - Obetajo se dela v tujini. — Ponudbe pošljite na naslov: GRADJEVINSKO PREDUZEČE »KONSTRUKTOR« ZENICA Kupujemo za teleprinter perforator in avtomatski oddajnik Pismene ponudbe je poslati Tovarni metalnih konstrukcij »Franc Leskošek«, Maribor SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LR SLOVENIJE KOMANDA LJUDSKE MILICE razpisuje natečaj za sprejem v splošno in prometno motorizirano Ljudsko milico Kandidati za sprejem v splošno Ljudsko milico morajo imeti naslednje pogoje: 1. da so državljani FLRJ, 2. da imajo volilno pravico, 3. da so odslužili obvezni rok v JLA, 4. da niso stari nad 30 let, 5. da so duševno in telesno popolnoma zdravi, 6. da so neoporečnega vedenja, 7. da niso bili obsojeni, 8. da opravijo sprejemni izpit. Kandidati za sprejem v prometno motorizirano Ljudsko milico morajo poleg pogojev, ki so potrebni za sprejem v splošno Ljudsko milico, imeti še te pogoje: 1. da imajo po možnosti 4 razrede gimnazije, 2. da so izučeni avtomehaniki in da imajo najmanj tri leta prakse, 3. da so vozniki A ali B kategorije. Kandidati morajo sami napisati prošnjo za sprejem v Ljudsko milico in življenjepis ter ju skupno z ostalimi dokumenti oddati najbližji postaji Ljudske milice. Tam bodo lahko dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Sprejeti kandidati bodo takoj nameščeni in bodo dobili s tem pravico do prejemkov po Uredbi o plačah pripadnikov Ljudske milice. Cas za vlaganje prošenj je od 8. junija do 8. avgusta 1953. ISTRSKA" BANKA d. d. KOPELI! |-------- DELOVNI KOLEKTIV | TOVARNE KLOBUKOV, ŠKOFJA LOKA z veseljem pozdravlja slovensko izdajo ,, B O R B E “ z željo, da tudi ostali delovni kolektivi na Gorenjskem dvignejo število naročnikov in tesno sodelujejo z našim vodilnim časopisom, ki nas bo stalno obveščal o političnih ________ in kulturnih dogodkih doma in po svetu _ Vodi plačilni promet med conama B in A STO, vrši hranilne, kreditne in druge bančne posle — Priporoča se za svo]e usluge Delovni kolektiv „SAVA“ tovarna gumijevih izdelkov KRANJ z veseljem pozdravlja slovensko izdajo „BORBE“. — Našim starim in lovim odjemalcem še nadalje priporočamo NASE KVALITETNE IZDELKE! Delovni kolektiv trgovskega podjetja £utmik S Kolin teka pozdravlja izdajo slovenske „BORBE‘. Našim stalnim in novim strankam »e toplo priporočamo pri nakupu nategi prvovrstnega blaga 2« HUM HA Sporoča vsem bralnem in šolam, da sprejema naročila za knjige množične Izdaje P. S. Finžgar: Ig mladih dni J. Swlrt: Guli ver mad pritlikavci in velikani Brata drlmim Papalka Moj koledar do 30. Junija! Vsaka knjiga stane 70 din, cela zbirka pa 2?0 din. V ceno knjig Je že vračunana poštnina. Pohitite z naročili, ker bodo knjige za nenaročnike precej dražje. Velika izbira raznovrstnega fiolii&tea, rezanega, tesanega lesa in t. d. Cene konkurenčne! ijunijm List Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001. * Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III.. teL 23-261 do 23-264. • Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec. * Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264. Telefon za naročnino in oglase 21-030. * Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za tujino 500 din. * Čekovni račun pri NB 6011-T-19. Poštni predal 42. * Tiska Tiskarna »Ljudske pravice«. • Poštnina plačana v gotovinL