Disciplinovanje nadučitelja Alojzija Konecnega. A Značilen slučaj se je primeril ravnokar na Moravskem, slučaj, ki ga labko avstrijsko učiteljstvo zapiše z rdečimi črkarai v anale svojega trpljenja. In ta slučaj je: disciplinovanje nadučitelja Alojzija Konečnega v Češkem Bohdikovu na Moravskem, visoko pod Snežnikom. Tovariš Al. Konečnj je bil že dokaj časa trn v peti tako Nemeem kakor klerikalcem. Mož uživa velik ugled ne le med moravskim učiteljstrom, zakaj on je podpredsednik moravsko-češke učiteljske zveze in blagajnik organizacijskega fonda raoravskega češkega učiteljstva, temveč tudi med tamošnjim prebivalstvom; službuje že 31. leto. Mož je vedno zastopal neustrašeno napram javnosti svoja načela, bil je učitelj v pravem pomenu besede, modernib nazorov, ki je vedel ceniti prislovico, da je oni učitelj, ki deluje edino le v šoli — samo pol učitelja, pravi učitelj, deluje tudi v javnosti za svoj narod. Nemci, posebuo pa klerikalci so že dlje časa pisano gledali tega neustrašenega prvoborilca moravskega učiteljstva. Zbirali in zbirali so gradivo leta in leta in slednjič so ga toliko nabrali, da so upali doseči pri višji oblasti uspeh. Tožba je obsegala sledeče točke: 1. Je delil med češko javnost le(|k: BSvoji k svojim*1 — zaradi česar je bil kaznovan pri okr. sodniji olomuški; 2. se je udeležil 1. 1905. čeških sbodov, ki so bili uprizorjeni zaradi agitacije za geslo: Svoji k svojim; 3. nabral za stavkujoče delavce v Zagrebu 10 kron; 4. je govoril 1. 1906. na shodu narodnih čeških socialistov o moderni šoli, o ločitvi cerkve in šole; 5. je kandidoval proti klerikalnemu kandidatu v dež. zbor; 6. je s svojim nastopom preprečil, da se ni ustanovila v Češkem Bobdikovu javna nemška šola in 7. je baje pregovoril vdovo nadučitelja Talpe iz Komnata, da naj ne da svojega umrlega moža cerkveno pokopati in on se je s šolsko mladino udeležil tega pogreba. Na Moravskem imajo sicer precej moderen discipliaarni zakon, a vkljub temu je disciplinarni odsek c. kr. moravskega deželnega šolskega sveta spoznal tovariša Al. Konečnega krivira, in sicer z ozirom na točke 4.—7. ter izrekel sledečo obsodbo: Nadučitelj Alojzij Koneeny sel. degradira za učitelja in 2. se kazensko prestavi. Ko je češka javnost zvedela za to disciplinovanje, je zavrelo skoro po vsem češkem Moravskem. Dne 17. marea je zborovala v sokolskem domu v Brnu na tisoče broječa množica v znak protesta. Shod je otvoril profesor na brnski tehniki Kolonšek. Ostro je govoril proti temu discipliniranju poslanee dr. Stransky. In temu govorniku so se pridružili profesor Masaryk, državni poslanec-učitelj Lisy, deželni poslanec Fischer, profesor dr. Novak in socialni demokrat Stejskal. Po shodu so se podali zborovalci pred BNarodni dom", kjerse je zbrala nešteta množica. Tu so zopet govorili mnogi govorniki, med drugimi poslanci *) Kdor se hoSe natanžneje poueiti o zadevi tovariša Al. Konežnega, temu priporoŠamo ra^nokar izislo broBurico: nDiseiplinovani nadužitele Kone 5neho". Napisal Vitezsla? Všechovsky. Cena 10 h. — Dobi se pri upravništvu češkega užit. lista nVe«tnik" t Brnu (Morav. ake. knjigotiskajna). Jako použna broiurioa. P». dr. Stransky, Lisy, Pischer, Votruba, Svoboda, Filipinski, pozivljajofi, da se tesno združijo v mogočno fronto proti klerikalcem in Nemcem. — Po shodu je odšel del demonstrantov pred stanovanje deželnega šol. nadzornika Ofirednička, kjer so mu napravili pošteno Bma6jo muziko" — a drugi viri pripovedujejo, da so Onrednička celo pretepli. — Taka usoda je doletela uredništvi klerikalnih listov BMoravska Orlice" in nHlas", a poslancema baronu Pražku in dr. Koudeli so pobili okna. To Bmasreglovanjel< je dobilo svoj odmev tudi t deželni zbornici. Socialno-demokraški poslanci, kakor tudi agrarni so vložili oster protest proti temu disciplinirauju, a klerikalni poslanci so hoteli oslabiti ta protest ter so vložili na vlado poziv, kaj misli ukreniti proti posameznim učiteljskim društvom, ki tako demonstrativno posegajo v politiko. Tovarišu A. Konečnemu je to nmasreglovanje" prineslo mnogo časti, zakaj osrednji odbor moravsko-češke učiteljske zveze mu je poslal gorko zaupnico, a moravsko-češke učiteljice, zdruzene v svoji zrezi, so pa izrekle enako zaupnico njegovi žeui, ki je tudi viiiteljica. Konečny je bil tudi obenem voljen zaradi tega častnim občanora in častnim članora preranogih občin ia društev, a skupno češko učiteljstvo mu je podarilo časten dar 10.000 K, ki naj mu nadomesti ono, kar mu je odjedel c. kr. deželni šol. svet na priprošnjo zdražeuih klerikalcev in Nemcev. Za nas pa nastane slednjič vprašaDJe: Ali nima za nas ljudskošolsko učiteljstVo veljave zakon z dne 13. juaija 1859. I., objavljen v državnem zakoniku št. 171 z dne 5. septembra 1859. 1., glaseč se: BSeine k. k. Apostolische Majestiit haben mit Allerbochster Entseblies3ung rom 13. Juni 1859 anzuordnen gerubt, dass die Strafe der Degradierung von dud an bei Beamten nicht mehr einzutreten hat und dass Vergehen, worauf diese Strafe bisher gesetzt war, insofern denselben eine unehreahafte Handlungsweise zugrunde liegt, kiinftig unnacbsicbtliob mit der Dienstentlassuog zu abnden sind, wabrend andere in diese Kategorie nicht fallende Vergehen grdberer Art mit der strafweisen Versetzung, naeb Cmstanden auch in andere Kronliinder, unter Beobacbtung der diesfalls bestehanden Vorschriften vorzugehen ist". — I n to postavo bo treba i m e-1 i y e y i d e n c i!