Resna beseda v resnem času. Kdorkoli ima danes še zanimaaie, da eleda in motri Tazmere in živbenie tudi oreko Dlota. ki mu obdaia lastno dvorišče mora Driznati. da živimo v iako resnih da celo v kritičnih časih. Na katerokoli Dolie iavnora udeistvovania sp. ozremo oovsod vidimo lako malo razveseliiveea in vzDodbuiaJoče>za, Dač Da'nrav mnoen naravnost odbiiaiočeea in trokeea tako da mora biti Dosameznik siliio kremenit značai. da np omaea v svoii trdni veri na boljšo in leošo bodočnost Dosameznib stanov in celokuDneca naroda. Politično strankarskib in vladnih k,riz smo že tako navaieni da se že malokdo izmed širše iavnosti zrneni ^anie. 'Gospodarske krize se Do.iavlia.io kakor eobe do dežiu ter nam režeio eloboko v meso. Do kulturnih kriz Da SDloh ne Dridemo. ker smo Dreveč zaoosleni z drueimi vitalneišimi. Da ob takih nrilikah ne izostaneio stanovske krize- ie samo' ob sebi umevno in naravno Sai so Dosamezni stanovi le del celokironosti lp kolesie. ali Da celo samo zobci ustraia 'ki ?a zovemo narod država. In čim tesneiši ie kak stan SDoien s celoto, tem boli in tem Drei bodp tudi občutil sam na sebi in v sebi takozvano krizo. Zati> Sp do moiem mneniu ne sme iemati takih Dciavav v nosameznih stanovih oTetraeično. Sai so vendar docela naravna Dosledica orilik in razmer v katerih živimo. To ie Drinesel tok časa in razvoi razmer. Traeično, naravnost obuon^ in tudi nenaravno bi bilo. akn hi n. or. učitelistvo v času ko iščp vso izhoda in novih notov iz solcštieea kaosa sedaniosri v bolišo bodočnost stalo nrekrižatrih rok s DOffledom nortim v oreteklost. Zakai ravnn v teš bnrni in terkl sedatiiostt si kuiemo bodočnost. Sedai živeča i?eneraciia utira in DriDravlia DOt lenšp. bodočnosti ne sebi amDak onim ki nrideio. In to ie niena sveta dolžnost, Da nrav nič drueeea. Življenie ie boi in boi ie življenje. Resničnost teh besed čutimo vsak dan boli in ia7 sem vsai za svoio osebo uverien, da bodn orišli nad nas vse — in seveda naš stan e-otovo ne bo izvzet — še vse huišl časi v moralnem in emotnem oziru. Le motritp razvoi razmer in orilik zadniib let obiektivnn 7 nekoliko širšeca vidrka in Dritrdili boste sami. da še niste videli konca trrjl.ien.ia da ni nikier ndbenp ustalienosti am.Dak še vedno vse vre kiDi se koleba in visi v zraku. To le Dovoina doba, sicer kruta in težka. a vendarle naravna. Ko ustvariamo botiočnost. Da nikdar in nikakor ne-. smemo zaDUStiti tal sedanie realnosti. ZaJkai bodočnost temelii na sedaniosti. Zato ni oosebnm modrn oečati «*> oreveč s croblemi. kateri niso aktualni in katerih končna !rešitev ift š*> daleč v bodočnosti mprf tem oa več ali mani zanemariati naravnost vitalna vDrašanfo sedmnicsti. Pa da eovorim konkretno. Naše vrste razburia in razdvaia narodno edinstvo. To ie Droblem. katereea bode rešila bodočnost in radi teza vDrašania nimamo niti drobtinice mani kruba in nas trenutno orav ni^ ne Deče. Vrhu vseea ie Da ta Droblem tako zamotan, da se ?a naši nalvečii učeniaki in Drve avtoritete skoro niti ne dotakneio Mi Da na doko in široko razoravliamo 0 tem. med tem. ko ie vse oolno vorašani ki natn naravnnst režeio v meso in kri n. Dr. novi šolski zakon novi iičn! načrti. oovišanip službenp dobe. zmanišanie nreiemkov izobrazba učitelistva. nieeovo kulturad delo, Sooiitev vse^o riržavnePo nslužbenstva v enotno odpdrnosti zmožno falatiffn itd.. da ne omeniam eosDodalrskeca vorašania. Hic Rhodus hic salta, Driiatelii v in izven ODOziciie! Pa še besedo o naši nainoveiši odoziciii. Ponovno sem že Disal 0 tem in tudi drus?i. da ip vsaka stvarna oDOziciia ki se leealno udeistvuie zdrava in naravnost notrebna v vsaki OTranizaciii. Kadar oa zaide oDoziciia v strokovni oreanizaciii na osebno ali Da Dolitično Dolie. takrat Da ubiia ne načel in idei in tudi np ve.čine, amDak sama sebe. Ko se ie začel in vršil Dreokret v naši oreanizaciii čestp v Dreostrib oblikab ni sedanii večini niti ria misel Drišlo. da bi izstooila iz oreanizaciie. Da čeorav Dronade s svoiimi ideiami. Nam ia bih in ie oreatuzaciia več od oseb. Kadarkoli srno bili v manišini smn razumeli toliko discioline da smo resoektirali večino, dasi nismo zataievali svoiih idei in načel. Sedai Da ie zašel ravno med tiste. ki so se nekdai naivee sklicevali na disciolino. uovsem drueačen duh. Zahte- vaio narodno edmstvo a rušiin stanovsko edinstvo. Kako «e tn strinia ne vem. Vem Da, da so ravno sedai velevažni časi in da Drideio šp huiši kr> bomo morali vsi na krov dn zadnieira moža v obrambo našib stanovskih. moralnih in emotnih aridobitev Hren.