Posamezna številka 1 K. Poštnina plalana v gotovini. Šlev. 93. V LioMM v torek Une 26. aprila 192L Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po -ošti o« ti a strani Jago- »Uvlje la v L|abl|«dl: n oelo oto naproj . K 240'— bo pol loto „ >. ■ 120 — za čotr* loto „ .. m 00"-za ea mesec „ •. m 20'— Za Inozemstvo oelole'no K Ml*. — Sobotna izdala: = i.a oe o leto.....Ji. 40 — sa Inozemstvo ... „55- Gnostolpna petltvrsta (53 mm široka ln 3 mm visoka alt njo prostor) z« enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po K. 9-— Pri več|ein naročilo popust. Najmanjši oglas j 9/9 mm a. 15. Izbaja vsak dan izvzom&l [tonedetjka in iceva no prazniku ob 3. ari zjutraj. ^^ (JrednlSivo jo t Kopitarjevi allol štet. 8/111. Ro,opisi se ne vračajo; aeiranklraoa pisma bo ae sprejemalo. (Jredn. telet štv. 50, oprava, štv. 328. Političen list za slovenski naroi Oprava jo v Kopitarjevi al.6. _ Račun poštne bran. l|abljsaske št. 650 sa naročnino ln št. 34B za oglase, avstr. In češite 24.797, ogr. 28.511, bos;i,-uero. 7563. Somišljeniki SLS! Danes osi na ob tilče\ HaSa sfcrlnflca le ietrta. ■mam—mpaca—n—»mi i— mm in iiiiii iiih'iiii iiihih mm mi 1\ imsstimmsaasuibatimmaa Ni nova in ni čedna slika, ki nam jo nudijo nasprotne stranke pred občinskimi volitvami. Druga drugi perejo umazano perilo. Demokratsko časopisje jc skušalo najprej poiskati kak gospodarski madež na pristaših SLS in je poizkušalo pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo, meneč da se bo pri tako veliki akciji, kakor je Gospodarska komisija, že dala dobiti kaka stvarca, ki ni bila v redu. Ta poizkus se je pa naravnost klavrno izjalovil. Niti enega resničnega očitka niso mogli dokazati in kar so očitali g. O g r i n u , je padlo le nazaj na JDSarja dr. Peslotni-ka. Ščit SLS je čist in zato nam je pogled na volivno sliko, ki jo nudita JDS in NSS, v veliko zabavo. Demokratsko časopisje skuša zadeti Narodnosocialno stranko, ki sestoji po svoji večini iz bivših liberalcev, torej iz demokratskih malkontentov, z očitki proti » Ju-goslovanskemu kreditnemu zavodu« g. Peska, kandidata NSS, in se sklicuje pri tem na revizijsko poročilo trgovskega sodišča. »Jutro« očita, da služi Jugosl. kreditni zavod g. Pesku za njegove špekulacije in podjetja ter kot vzdrževalni zavod za NSS ■in da za dovoljene kredite ni dovolj kritja, ceš da je samo deseti del vseh od zavoda danih posojil primerno zavarovan. »Jugoslavija« pa očita demokratom, da prihajajo s temi očitki na dan, preraču-njeno v nedeljo tik pred volitvami in veli, da se danes ceni premoženje g. Peska na 15 do 20 milijonov kron, ne vračunavši vrednosti dnevnika »Jugoslavija«, za katerega mu neki jedeesarski konsorcij ponuja celo 10 milijonov kron. Vsekako čuden narodni socialist, ki si je v par letih pridobil po izjavi lastnega lista tako premoženje! LDU Zagreb, 25. aprila. Reška jugoslovanska stranka je danes iz avtentičnih virov prejela nastopno vest o volitvah na Reki: Dne 24. aprila so se vršile nezakonite in rapallski pogodbi neodgovarjajoče volitve na Reki. Zmagal je Zanella s pomočjo Jugoslovanov in drugih strank ter dobil 360 glasov voč, kakor fašisti. Ko so fašisti uvideli, da so premagani, so z bombami pregnali volivno komisijo in uničili volivne skrinjice. Potem so proglasili vojaško diktaturo in prevzeli upravo mesta v svoje roke. Karabinjerji so se odstranili Rožen, 25. aprila. (Izv.) Danes se je pričel po vsej Italiji splošen štrajk, kateremu so se pridružili tudi železničarji. Na južnem Tirolskem je« bil že včeraj železni- Inomost, 25. aprila (Izv.) Po dosedanjih cenitvah je od 150.000 glasovalnih upravičencev prišlo glasovat 135.000. Od teh je glasovalo 110.000 oseb za priklopitev Tirolske k Nemčiji, 1500 pa proti. »Jugoslavija« pa očita JDSarjem Mestno hranilnico ljubljansko, ki da »ima čez 200 milijonov hranilnih vlog, a izposojenih ima na hipoteke le 19 milijonov, pri svojem Kreditnem društvu vojnega posojila žalostnega spomina pa jc 28 roiifonov. Vse ostale težke milijone pa imata Ljubljanska kreditna kanka in Jadranska banka, d° z njimi kšeitarita. Imata tu ogromen kredit po smešno nizki 3 in pol odstotni meri, svojim klientom pa zaračunavata s stroški in provizijami po 10—18 odstotkov. Ko se je stavil v bivšem obč. svetu predlog, da se naj ustanovi Komunalna banka, so bili samoobsebi umevno vsi liberalci zoper. Kaj njim dobrobit mesta, da le cveto bančni posli, kjer vlečejo oni svoje di-vidende in tantijeme. Da bi bile te še večje, je zahteval dr. Triller od mestne hranilnice, da naj zniža obrestno mero za vloge od 3 na 2 odstotka, da bi imela banka ogromno posojilo celo po 2 in pol odstotka. Ubogim služkinjam, revnim uradnikom in delavcem pa, ki imajo svoje prihranke v mestni hranilnici, so hoteli bogati in po denarju hlepeči bonkokrati od-jesti 1 odstotek letnih obresti. To je tak škandal, da se je uprl tej nameri celo upravni svet hranilnice in je radi tega dr. Triller užaljen izstopil.« Kakor se vidi, se vsa ta gospoda iz nasprotnik strank zelo dobro pozna med sabo. Pridruži naj se ji samo še »proleta-rec« Anton Kristan s svojo zaščitnico Jadransko banko, ki rešuje socialistične zavode, pa bo slika popolna. Ljudstvo z zdravim razumom pa bo šlo preko vseh teh strank v zavesti, da prava poštenost more stalno bivati le v tisti stranki, ki je zasidrala svoj program v večnih načelih krščanstva. iz mesta, kar je jasen dokaz za to, da je bilo že poprej vse dogovorjeno. Sedaj pa-trulirajo oboroženi fašisti v civilnih oblekah po mestu. Že dopoldne so bili trije mrtvi in 60 ranjenih. Opoldne so se cule v Bakru močne detonacije. S Sušakoni so vse vezi pretrgane. Z Reke prihajajo razburljive vesti. Naši ljudje trepetajo pred terorjem. Fašisti nameravajo najbrže uničiti baroško luko. Neobhc.lno je potrebno, da se zavarujejo naši rojaki pred fašistov-skim nasiljem. ški promet ukinjen. Vzrok splošne stavke je najbržje pasivno zadržanje vlade proti izgredom nacionalistov. Inomost, 25. aprila. (Izv.) Dijaštvo je danes izruvalo vse državne mejne kamne na meji proti Bavarski in jih v avtomobilih pripeljalo v Inomost, kjer je dijake velikanska množica burno pozdravljala. Hsfou^nje našiti pos>ancsu. V naslednjem podajamo vsebino nekaj odgovorov posameznih ministrov na vprašanja naših poslancev. Glede železniške mreže Maribor — Špilje in Radgona—Ljutomer odgovarja na tozadevno vprašanje poslancev gg. dr. Josipa Hohnjeca in Klekla železniški minister to-le; »1. Z odlokom železniškega ministra D. G. štev. 8300 z dne 10. novembra 1920, je odobreno trasiranje proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož in je v ta namen že imenovano potrebno osobje v Ljutomeru z inž. g. Kavčičem na čelu. Za del te proge Ljutomer—Ormož je ravnateljstvo za zgraditev železnic že dobilo načrte, ki so jih že pred vojno izdelali Avstrijci. Ti načrti so bili poslani v Ljutomer 30. marca t, 1., da se takoj začne s trasiranjem te proge. Drugi del proge, namreč od Murske Sobote do Ljutomera, pa se bo še enkrat trasiral, kar pa bo kmalu gotovo, ker je svet zelo prikladen. Za del proge, ki še preostaja, pa še niso dospeli načrti od avstrijske vlade, v kolikor so bili izdelani še pred vojno. Železniško ministrstvo je ukazalo komisiji za sprejem mostov na Dunaju, naj takoj dobi vse načrte v arhivih ta-mošnjega železniškega ministrstva. 2. Proga južne železnice od Špilja preko Radgone do Ljutomera je presekana z določitvijo meje med našo kraljevino in Avstrijo tako, da je del od Špilja do Radgone ostal na avstrijskem zemljišču, drugi del proge pa na našem. Ker so Avstrijci ustavili promet preko Radgone, je Ljutomer ostal brez zveze z Mar.borom, Č4en 319. predvideva tak slučaj in pravi, da se morajo zainteresirane železniške uprave pogodbeno sporazumeti glede eks-ploatacijc. To se je tudi zgodilo na konferenci z dne 5. do 9. avgusta 1. 1. Toda avstrijske politične oblastnije, pravzaprav deželna vlada Štajerske, niso hotele dati dovoljenje za otvoritev tega prometa. Politična komisija, sestavljena od zastopnikov obeh vlad, na svoji tozadevni konferenci ni dosegla nobenega rezultata. Vsi dosedanji koraki železniškega ministrstva in ministrstva zunanjih zadev so ostali do sedaj brez uspeha. Dne 15. marca t. 1. smo dobili poročilo z Dunaja, da se tozadevni pregovori nadaljujejo. Železniško ministrstvo se prizadeva, da se ti pregovori čimprej ugodno končajo.« V zadevi takozvanega »letnega časa« odgovarja minister za socialno politiko poslancu dr. Hohnjecu siledeče: »Kakor poroča železniško ministrstvo z odlokom štev. 9055 z dne 26. marca t. 1., je večina železniških uprav v Evropi sklenila, da ne bodo uvajale tzv. »letni čas«. Sicer se ne ve, kaj bodo storile italijanske in avstrijske železniške uprave, dasi je skoraj gotovo, da se niti pri teh železnicah ne bo uvajal »letni čas«. S tem pa odpada potreba uvajati tudi pri nas »letni čas«, proti kateremu jc bilo stavljeno Vaše vprašanje.« Istemu g. poslancu odgovarja v zadevi vračanja naših državljanov iz italijanskega in ruskega ujetništva minister zunanjih zadev: »Lani in predlani je prejemala vlada pritožbe naših državljanov radi vračanja naših ujetnikov iz Italije. Zato je vlada .a-koj podvzela potrebne korake pri zvezi narodov meseca junija 1. 1. Zveza narodov je nato postavila g. dr. Nanscna, da skrbi za vračanje vseh ujetnikov in interniran-cev v njihove domovine. Zveza narodov je stavila vprašanje v naši zadevi na italijansko vlado, ki jc odgovorila, da so vsi ujetniki — naši državljani — že poslani v domovino, izvzemši onih, ki so obsojeni radi raznih prestopkov, in onih, ki so kot bolniki po bolnišnicah, toda tudi ti se bodo pustili v domovino, čim bo to mogoče. Naše poslanstvo v Rimu je istočasno poročalo, da je v Italiji ostalo samo še 15 naših državljanov, ki so večinoma kot bolniki v bolnišnicah, odkoder sc odpuščajo domov, čim ozdravijo. Dalje sporoča, da italijansko vnjno i" mornariško ministrstvo nc ve, v katerih bolnišnicah se ti naši ujetniki nahajajo niti ne njihovih imen; od interniranih pa se ve samo to, da je don Paško Krasnič iz Skoplja interniran na Favigliani (otok zapadno od Sicilije), v Anconj pa je zaprt v ječi Kazimir Perko-vič. Istotam se nahajata v zaporih tudi Ni-kola Marinkovič in Franjo Petretič iz Dalmacije. Deželna vlada v Ljubljani sc je na-, to obrnila s pozivom na zainteresirane rodbine, naj svoje člane v ujetništvu pri-glase. Ker pa je medtem italijanska vlada izdala pomileščenje, je upati, da so tudi ti trije pomiloščeni in puščeni v domovinQ, Avgusta meseca lanskega leta je vlada dobila poročilo, da se nahajajo naši internirani državljani v Indiji in sicer v Ahmedagaru. Po dogovoru angleške vlade so bili vsi ti ujetniki odpravljeni v domovino v dccembru mesecu 1. 1. Dne 18, septembra je bilo vkrcanih v Indiji 27 naših državljanov. Drugih podatkov pa dosedaj ni nobenih. Kar se pa tiče ujetnikov, naših držav, ljanov, v Rusiji, je vlada dala potrebna navodila takoj po končanih vojnih operacijah našim diplomatskim in vojnim misijam pri admiralu Kolčaku v zapadni Sibiriji, pri generalu Denikinu v Južni Rusiji in našim diplomatskim in vojnim zastopnikom v vzhodni Sibiriji in v Vladivostcku. Ra« zen teh naših zastopnikov so bili tudi francoski zastopniki pooblaščeni za vršitev vračanja naših državljanov v domovino in sicer že od leta 1917. Poleg tega so naši zavezniki vračali v domovino vsakega našega soplemenjaka, kdor jc to želel in se priglasil. Radi čim uspešnejše tozadevne akcije so bila januarja mcseca poslana v Južno Rusijo posebna odposlanstva s potrebnim denarjem za vračanje naših držav, ljanov v domovino. Februarja meseca lanskega leta so ta odposlanstva poročala, da izven sovjetske Rusije ni nobenega našega državljana za odpravljanje v domovino, Zato so se naša odposlanstva vrnila iz Južne Rusije in iz skrajnega vzhoda. Komaj so se ta odposlanstva vrnila v domovino, že so sc pojavili glasovi, da sc naši državljani še nahajajo na skrajnem vzhodu. Tako je lani meseca marca odšla zopet misija v Vladivostok. Ta misija je v oktobru lanskega leta izvršila svoj posel in se z vsemi našimi državljani vrnila v doiru . i-no. — V Južni Rusiji je bila naša vejno-diplomatska misija vse do poraza Wran-glove vojske. V sovjetski Rusiji pa je mogla naša vlada vršiti vračanje naših državljanov le potom Rdečega križa. V kolikor jc dovoljevala sovjetska vlada, se je tja pošiljala tudi hrana. Vračanje naših državljanov je do aprila 1. 1. vršil danski Rdeči križ, a od tega časa pa mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi, ki ima na razpolago cd naše strani vse potrebne kredite. Tudi naš Rdeči križ se je obračal na oj-vjetsko vlado radi vračanja naših državljanov, toda brez uspeha. Junija mcseca lanskega leta ie vračanje ujetnikov vzela v svoje roke Zveza narodov, ki je skrb za to poverila dr. Nansenu. Njemu je naša vlada takoj stavila na razpolago 70.000 um v šterlingov in mu nudila še nadaljne potrebne kredite. Od tedaj vrši posel vračanja ujetnikov samo g. dr. Nansen v razmerju, v kolikor se priglašujejo naši državljani radi vračanja v domovino,« (Dalje). Mlrais po Obupanemu žerjavu v tolažbo. V včerajšnjem ^Jutru je dr. Žerjav ves neutešljiv. Po dogodkih zadnje nedelje spoznava tudi on, (ia se slava liberalne Ljubljane potaplja na veke. Razumemo njegovo žalost, pa tudi njegovo jezo. Toda z dežele prihajajo nove vesti, ki bodo dr. Žerjavu vlile gotovo nove bojevitosti. V kamniškem okrajnem glavarstvu, ki šteje 60 občin, je bila v 33 občinah vložena samo ena lista, in sicer lista SLS. Kaj ne da, g. dr. Žerjav, klerikalizem propada? Absolutno večino vseh občin v kamniškem okraju ima SLS brez boja trdno v svojih rokah. V drugih občinah so šance naše stranke kar najugodnejše. Že danes lehko konstatiramo, du bomo imeli nad 50 občin v svojih rokah. Število občin lin Kranj- Zv^fc^a ter&c. sndaiceu na Nf£ g Hips*fi sitem. Dunaj. 25. aprila. (Izv.) Včeraj so se ! Prejšnji deželni zbor je štel 26 krščanskih vršile volitve v nižjeavstrijski deželni zbor. ! socialcev, 20 socialnih demokratov in 6 ve- Izvoljenih je 32 krščanskih socialistov, 22 i lenemcev. socialnih demokratov in 6 velenemcev. — ' &£gauc?, fauns ln zsseisnš sžSBsžsssJsnci uohte mi z ljudsko Strani! Fašisti z bombami razgnali volivno komisijo, razbili volivno skrinjico in proglasili vojaško diktaturo. noben naš »ohuec nuj? nu ost&ne doma! lj skem, ki imajo samo listo SLS, se je znat- ! no pomnožilo. Po zadnjih poročilih je takih občin okrog sedemdeset. Ali je to uspeh ali neuspeh? Dr. Zerjavovo glasilo trdi, da je to neuspeh. Nas veseli, da ima dr. Žerjav vsaj to tolažbo. Bela krajina. Tudi pri nas pljuskajo valovi volivne agitacije precej visoko. Od zadnjih volitev se je precej preobrnilo. Ljudstvo že spoznava goljufivo politiko samostojnežev, ki so ga zadnjič premotili za glasove. Samostojne/i čutijo, da se jim izpodmikajo tla. Z vso silo so se zato vrgli, da rešijo, kar se še rešiti da. V lažeh niso izbirčni, tudi j denar razmetavajo radodarno, da bi kupili i glasove. Vedo, da imajo v dr. Žerjavu bo- j gatega strica, ki bo vse plačal. To pot jim tudi denar ne bo pomagal. Poročali smo že, da ima največja belokranjska občina samo i isto SLS. Najbol j očividen je pa pre- ' okret v Dragatušu. Pri zadnjih volitvah naša siranka v tej občini niti zborovati ni mogla. Za občinske volitve pa druge stranke svojih list sploh sestaviti niso mogle. I Imamo samo listo SLS. Radovljica. V radovljiškem okraju imajo vse občine po več kandidatnih list. Izjeme so samo ob občinah Kamnagorica, Leše, Ljubno in Begunje. V dveh občinah bodo vodili gospodarstvo izključno pristaši SLS, v dveh so pa v veliki večini. V vseh drugih občinah se bo bil hud boj. Gotovo je to, da v nobeni občini v celem okraju samostojneži in liberalci ne bodo dobili večine. Naši pristaši se dobro gibljejo. Nezakonitosti. Nasprotniki menda še pri nobeni vo-litvi niso zagrešili ob pasivni in aktivni asistenci vladnih organov toliko nezakonitosti, kakor ravno pri sedanjih občinskih volitvah. Pritožbe prihajajo od vseh strani. Ne moremo vseh našteti, nekaj najbolj kričečih moramo pa le pribiti. Nasprotniki so lovili za žive in mrtve podpise, da se jim je v večini občin sploh posrečilo sestaviti kandidatno listo. Če jim je zmanjkalo podpisov, so brez dovoljenja samolastno vpisovali na listo volivce, kakor so jim prišli pod roko. Noben preklic nič ne pomaga. V občini Dednidol so naši pristaši poslali na okrajno glavarstvo pravočasno preklic, okrajni glavar litijski pa jih ni nič vpošte-val. Najbrže je vedel, da vlagatelji ne bi mogli izpopolniti nastalih vrzeli in je listo potrdil. Vrhniški liberalci so postavili na svojo kandidatno listo kar pet ljudi, ki nimajo pasivne volivne pravice. Okrajno glavarstvo je bilo na to uradno opozorjeno, toda kljub temu je priromala lista JDS potrjena nazaj. Poznamo slučaj, ko je bil no-sitelj liste samostojnežev celo dobo volivnega postopanja odstoten iz države, in vendar mosi lista njegov »lastnoročni« podpis. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je večina kandidatnih list samostojnežev potvorjena in protizakonito sestavljena. In vendar so vse našle milost v očeh vlade. Ali so dobili samostojneži pri svojem vstopu v vlado tudi to koncesijo, da bodo smeli pri volitvah nemoteno goljufati? Tretjina prekoračena. Pri sedanjih občinskih volitvah bo volilo v celi Sloveniji okoli 815 občin. Kroglice še niso začele padati v volivne skrinjice, pa imamo že volivni materijal v rokah, ki nam glasno govori, da se je že cela tertjina občin odločila za S. L. S. Dosedaj imamo že poročila iz 273 občin, kjer je edina lista SLS z izključno našimi pristaši ali pa z našo večino. Celo mi nismo pričakovali takih izrednih uspehov. Prihodnji dnevi naj dopolnijo započeto maščevalno delo nad samostojnim in nesamostojnim liberalizmom. Somišljeniki! Krepko na delo! za ančani! Vsi ki ste »amoupravo občine volite Slovensko ljudsko stranko, njena skrinjica je četrta. POfc V. 1. Moderna ureditev mestnega pogrebnega zavoda in pokopavanja mrličev. Pokopavanje mrličev je gotovo akt pietete in religioznosti, zato je prvotno družina in cerkev prevzela to dobro dalo krščanskega usmiljenja. Toda kakor so na drugih poljih vplivali socialni, higijenični in arugi momenti, da se je začela občina vanje vtikati, tako je tudi pri pogrebnem vprašanju. Iz zdravstvenih, socialnih in drugih ozirov — stanovanjskih n. pr. — sc pokopavnje mrličev mora prilagoditi razmeram časa in kraja. Seveda pri tem ne sme trpeti pieteta do rajnkih, do mrtvecev, V Ljubljani smo imeii narorvo zasebne pogrebne zavode (Doberlet, Turk). Sedaj ima občina to ▼ rokah. Toda tudi tukaj ni- so imeli srečne roke. Ko se jo zidalo novo pokopališče, so napravili glavno napako, cla niso zidali takoj poleg mirodvora tno-uerno urejeno mrtvašnico z dvema ali tremi razredi za polaganje mrličev na pare ali mrtvaški oder. Prvi razred — 1 ali 2 sobi za dve do štiri osebe; drugi razred: dve sobi za 2 do 4 osebe in tretji razred s prostorom do 10 oseb. Prvi in drugi lazred tvori samo 1 dvorana, samo da ima vmesne stene, ravno tako tudi III. razred (na primer Dunaj, Gradec, Celovec!). Iz higi-jeničnih, stanovanjskih in socialnih • ozirov in z ozirom na infekcijsko nevarnost razširjenja nalezljivih bolezni je tako moderno in higijenično urejeno pokopališče dandanes v vsakem večjem mestu živa so-cijalna potreba. (Seveda mislimo tu san.o na eno mrtvašnico, toda z večimi oddlki, kajti po smrti smo vsi enaki! Hvala Bogu! Seveda se prepusti ljudem še naprej svobodna volja, da smejo doma svoje drage rajnke polagati na mrtvaški oder, vendar se bo občinstvo hitro in rado poprijelo in privadilo tega praktičnega običaja, da bo svoje rajnke radovoljno polagalo na mrtvaški oder v mestni mrtvašnici. Zakaj? Pr.lč iz higijeničnih ozirov, drugič iz praktičnih ker ne bo toliko nepotrebnih stroškov kakor jih je sedaj. Mrtveca prepeljejo v lepem, toda navadnem črnem vozu v mrtvašnico, tam se slovesno in dostojno položi na mrtvaški oder, častno stražo ima tudi — in pogreb se vrši potem iz glavne mrtvašnice. Vse delo, skrb, opravilo doma izostane. Kdor je rajnkega ljubil in spoštoval, ga bo šel tudi venkaj (na pokopališče) v mrtvašnico rad pokropit. Taka j na mestna mrtvašnica bo prišla posebno revnejšim meščanom, delavcem, samcem in samicam v prid. In v teh desolatnih stanovanjskih razmerah moramo imeti tako moderno mrtvašnico. Vzemimo slučaj kake epidemije, ko leži 10 do 20 mrtvecev na parah! Kolika nevarnost za razširjenje bolezni. Tu nas more rešiti samo higijenično urejena mrtvašnica. In tako mrtvašnico bi Ljubljana že zdavnaj lahko imela, ako bi bili imeli napredni občinski očetje od 1. 1890. naprej kaj smisla za moderni, socijalni napredek mesta Ljubljane. Ko so zidali novo pokopališče pri Sv. Križu, bi bili lahko skoro zastonj sezidali tako mrtvašnico. Koliko manj stroškov, potov in sitnosti ter.sk^i bi imeli danes pri pogrebih v slučaju . .t-vašnice posebno revni sloji — pa tudi občina ne bi potrebovala toliko konj, ne osebja in ne inventarja. No pa pri nas v »starokopitni« Ljubljani se dela tudi v tem oziru ravno narobe! Namesto novih kreditov za nove mrtvaške vozove itd., dajle raje takoj sezidati novo mrtvašnico. — Ona pri Sv. Krištofu daleko ne zadostuje. Pokopališče Sv. Križ pa se mora čimpre 3 zvezati z električno železnico, Ves pogrebni aparat — razun versko-cerkven' 'a obreda — pa ima mestni pogrebni zavod v svojih rokah. 2. Tehnično-praktična ureditev strrge Ljubljanice. Prvič vsi kanali, ki dovajajo blato in drugo smrdljivo snov v Ljubljanico, se morajo združiti v dva vz, o-redna (oziroma tri [Gruberjev kanal!]) kanala, ki besta posebej zbirala smrd.jlvo tvarino in jo šele zunaj mesta oddala ali Ljubljanici ali pa morda posebnemu -ia-laič za to narejenemu reservoarju„ ia slučaj, da se da ta »mestna fekaljna žajfa« še za kaj porabiti. To vprašnje je še odprto. Dalje: ob betoniranih stenah Ljubljanice se morajo takoj napraviti dohodne stopnice do struge. Na to se je zdaj tudi pozdbilo in bilo je že par neprijetnih slučajev radi te pomanjkljivosti. Stopnjice se lahko pritrdijo v betonske stene na različnih mestih. Kazalo bo radi hitrejšega osebnega prometa zvezati strugo Ljubljanice o d Prul pa do Sela z »letečimi č o 1 -n i«, to se pravi: ob obeh straneh struge sc napravi železna žica, ali pa tudi samo ena — in čolnič s krmarjem in Ljubljančani bo brzo in varno plaval po vodi. Delavci s Trnovskega pristana in obratno: iz Sela, Vodmata, Poljan se bodo lahko s pridom posluževali te prekoristne in cenene naprave. Seveda se mora struga Ljubljanice najprvo temeljito izčistiti in splanirati. 3. Vprašanje ljubljanskega Gradu. O tem se je svoj čas že veliko pisalo. Za danes samo toliko: Na Gradu naj se napravi mala, toda čedna (restavracija in) kavarna s časopisi. Oboje mora imeti lepo stekleno verando s prekrasnim razgledom na J Miške alpe, Karavanke in kamniške planine. Ali je restavracija in kavarna v Gradu samem ali na prostem, o tem se da še debatirati. Razgledni stolp se mora modernizirati in opremiti z orijentacijsko ploščo. Restavracijo in kavarno bodo radi j.o-sečali, seveda z dobro postrežbo — ne -t-mo Ljubljančani in Slovenci in Jugoslovani sploh, ampak tudi tujci. Vsak bo šel rad na Grad, da se telesno in duševno restavrira oziroma združi: Dulce cum utili. Kdor je za to, da bode v Ljubljani vladala klika liberalnih bankirjev, bo volil JDS! Gorica, 24. aprila. 1921. V olivno gibanje je pri nas v polnem teku. Vse stranke si prizadevajo, da si ob volitvah ustvarijo kolikor mogoče boljše pozicije in si zagotovijo zmago. Kakor se v Italiji sami združuje vse, kar je meščanskega, velekapitalističnega, v bloke, ki jih vodijo fašisti, proti socialistom, tako so poizkusili pri nas ustvariti bloke proti nam Slovencem, kar bi jim ti ne pomagali, bi jim pa pripomoglo nasilje. Spočetka smo mislili, da jim ne bo šlo gladko, toda kot danes kaže, bomo imeli vseeno precej močno fronto proti sebi, dasi ne enotno. Socialistov ne moremo šteti, zakaj ti bodo vzeli glasove nam in mnogo glasov tudi Italijanom, Zanimalo bo morda Loga, da so postavili te-le kandidate: profesor Invvichel iz Tržiča, Štolfa, Kermolj, Bre-zar in še eden. Opozarjamo na to, da so nenavadno radodarni, kar se tiče slovenskih imen, a na onem mestu, kjer ne pridejo več v poštev. Italijanska Ljudska stranka je postavila po dosedanjih vesteh svoje kandidate, Neka-j je mešetarila tudi okrog Slovencev, a ni šlo, posebno glede Istre. Kandidati so: Rizzatti, Ceschio in Flago, ki je odvetnik. Z zadnjima dvema kandidatoma bo podprla nacionalistični blok. Nova poročila pa nam povedo, da je dobila stranka od osrednjega vodstva nalog, da stopi v bkk s — fašisti, kar je v Istri in v Trstu ž - storila, v Gorici baje stori danes ali jutri. Republikanci čredo svojo pot. Ti so postavili vseh pet svojih kandidatov, ki slovensko javnost tako ne zanimajo. To je tretja lista naših nasprotnikov. Četrto listo pa tvori takozvani narodni blok, ki sestoji iz fašistov, narodne e-ralne stranke, agrarcev (to je nova stranka) in iz neke furlanske struje. Tudi ti so postavili pet kandidatov, katerih iir.—ia niso važna za nas. Neki laški list zaključuje svoje razmišljanje na koncu teh kandidatnih list: »Imamo tedaj 20.000 laških glasov in štiri (list pravi: pet, ali šteje tudi komuniste?) kandidatne liste proti veUki večini Slovencev, ki so osredotočeni na eno samo listo.« Prav imajo Italijani, če jih je strah. Kljub sleparijam in pritisku, ki se bo brez-dvomno vršil, bo na binkoštni praznik pokazal naš narod, da razume, kaj pomeni ta dan in složno šel na volišče do zadnjega moža. Shodi se že vršijo povsodi po deže'i. Ljudstvo je sijajno razpoloženo. Glede kandidatne liste so danes vsi edini, zanjo bo šlo v boj celo mnogo komunistov in socialistov, ki jim še ni zamorjen narodni čut v prsih. Na slovenski kandidatni listi so imena kot sledi: dr. Josip Wilfan, Virgilij wček, dr. Karel Podgornlk, Lovrenčič iz Postojne in Poljanec, rudar v Tdriji. Znak Jugoslovanske narodne stranke bo lipova vejica; ta znak mora biti natisnjen na volivnih listkih. cf® zadni* @a moža na ^©iišce, da vržsifia Bisgsi- 3© tet sfr-aftavaBa LiubSja- » i m «« M «n* Poiicajdemokratstvo. Tobačno delavstvo je 23. t. m. na shodu v Ljudskem domu protestiralo proti temu, da namerava tobačni monopol nanovo regulirati delovno razmerje v državnih tovarnah, ne da bi zaslišal mnen e delavskih organizacij. Ker gre pri tem za vprašanje podaljšanja delovnika, za starostno delovno dobo in za ureditev pokojnine, torej za stvari, ki zadevajo najvažnejša življenjska vprašanja delavca, je jasno, da se je tobačno delavstvo zganilo in zavzelo svo.e stališče. To je tembolj umevno, ker nam eksperiment sedanje vlade, ki skuša delavnik sploh podaljšati, kaže, da so interesi delavstva dejansko ogroženi in da je treba velike pozornosti od strani strokovnih organizacij, da demokratsko-radikalna vlada delavcev bistveno nc prikrajša. Samo »Slovenskemu Narodu« to ni po volji in ker nima poštenih razlogov zoper stališče delavcev, napada govornike na dotičnem shodu, češ, da so hujskali zoper Srbe, zoper Jugoslavijo, zoper državo, da so v zvezi s Korlnom, da rovarijo in tako dalje. Ker pa je danes vsak, kdor nima kakšne akcije pri »Jadranski banki«, ali kdor ni pil bratovščine s kakšnim voditeljem demokratske žlahte, protidržaven element, nas pisava »Naroda« pušča čisto hladne. Vprašamo pa zastopnika državne oblasti v Sloveniji, kako more on opravičiti take stvari, da sme »Slovenski Narod« z debelimi črkami ščuvati na organizirano akcijo v svrho dejanskega nasilstva nad enim delom državlja-j nov, nc da bi se spomnil na svojo uradno in zapriseženo dolžnost? »Narod,« piše doslovno, da se okrog klerikalcev »vrti nevarno rovarenje, proti kateremu bo morala zlasti naša mladina pričeti najostrejše postopati« in »da bo treba organizacije, ki bo mogla krepko udariti po rokah, ki bodo še skušale podirati našo državo!« — Odkod je dobil »Narod« privilegij, da sme na ta način pozivati na poboj zoper pristaše druge stranke? Ali je drugim listom dovoljeno priporočati ustanovitev »Priigel-band«, da se bodo strankarski boji v Sloveniji vojevali z gorjačami? Ali smo še pod zakoni ali ne? Odslej delavstvo ne bo smelo sklepati niti resolucij v svojo stanovsko korist, da ne bi je vladni mame-luki proglasili za protidržavno in ne pozivali na poboj proti njemu! To je višek po-licajdemokratstva: »Und vvillst du nicht mein Bruder sein, so hau ich dir den Scha-del ein!« Res lep državotvorni princip, ki bo rodil gotovo sijajne sadove. Vlada seveda tako hujskanje mirno gleda, ker si menda tudi v Sloveniji želi bosanskih razmer. Bomo videli, kam bo to privedlo. -j- Avstrijakantstvo JDS. »Slov. Narod«, »Jutro« in nezakonski »Pondeljek« se nadkriljuijejo z zmerjanjem volivcev in kandidatov vseh strank ki ne trobijo v njih rog. Zlasti očitek avstrijakantstva je pri teh listih krilatica, s katero hočejo postaviti umirajočo »Jedeesarijo« v mučeniško pozo borilcev za našo sedanjo državo, ko nam je vladal še Dunaj. Jedeesarji, ki se bore za to svojo slavo, so pozabili, da je mestni magistrat bele Ljubljane v času vojne ko so duševni očetje demokratov še imeli v mestnem svetu prvo in zadnjo besedo, dopisoval vojaškim komandam tako n. pr. Militarkommandi v Gradec nemški. Tako je poniževal demokratski zastop edinega slovenskega mesta v bivši Avstriji svoj jezik in ga zatajeval ob ^asu, ko se male podeželske občine po Sloveniji niso bale poročati vojaškim oblastem v slovenskem jeziku. In zdaj kričijo te servilne duše o avstrijakantstvu drugih! Zdaj, ko se klanjajo pred malikom centrali.211^ ravnotako, Kakor so se pred milita-rističnim nemštvom rajne Avstrije, jih je ravnotako sram njih slovenskega jezika kakor tedaj, ko je šc vladal na magistratu »der Biirgermeister von Laibach«. Kdor je Slovenec, re bo volil z JDS! -J- Zadnji »Kmetijski list« napada okrajnega glavarja v Radovljici, ozir. g. komisarja Pezdiča, ki je vodil volitev kmetijske podružnice na Boh. Bistrici, pri kateri so združeni liberalci in samostojni pogoreli vzlic temu, da je ostalo mnogo volil-cev Slov. Ljudske Stranke doma. Kacakte-ristično za nasilno postopanje samostojne^, žev je, da napadajo g. komisarja, ki je vse prej kot naš pristaš. V karakteristiko po-natiskujemo zavrnitev pritožbe, ki pravi: »Pritožba Alfonza Mencingerja in Franca Godca proti volitvi delegatov na občnem zboru Kmetijske podružnice v Bohinjski Bistrici, se zavrača kot neutemeljena iz sledečih razlogov: Pri zgoraj omenjeni volitvi je prodrla lista SLS s 47 glasovi proti listi SKS, ki je ostala s 40 glasovi v manjšini. Pritožba navaja kot prvi razlog za neveljavnost volitev, da se je vsled prihoda vladnega komisarja in orožnikov polastilo pristašev SKS razburjenje in je ostalo okoli 20 njihovih volilcev doma, smatrajoč se prikrajšane v svobodnem izvrševanju svoje volilne pravice. Da je ta razlog popolnoma prazen in ne more resno utemeljevati neveljavnosti volitve, je jasno in ni treba nobenega nadaljnjega utemeljevanja.« Tako na Bohinjski Bistrici! Kako je moralo biti šele drugod, kjer so samosto ni počenjali, kar so hoteli. -j- Policajdamokratska strahovlada ▼ Bosni. Muslimanski poslanec Nurija Po-zderac je stavil na ministra notranjih zadev sledeče vprašanje; Te dni so žandarji izvršili v cazinskem kotam, v Bosni razna nasilja nad prebivalci vasi Johovica, Štur-lič in Vidovska, Uradna preiskava, ki jo je izvršil vaš odposlanec, je dognala da je kmet Bajro Čopič iz Sturiliča vsled nasil-stev umrl, kmeta Nasko Dervišovič iz ~tur-liča in Hasan Suljič iz Trzča, sta težko ranjena in da sta bili dve ženi v orožniški kasarni v Johovici onečaščeni. Preiskava je tudi dognala krivce. Radi tega stavljam na vas sledeči vprašanji; 1. So-li ti krivci odpuščeni iz orožniške, službe, ki so jo zlorabljali? 2, Ste li naredili potrebne korake, da se proti njim uvede kazenska preiskava in da se kaznujejo po zakonu? + V znamenju centralistične enako" pravnosti. Iz uredbe, s katero se začasno reši invalidsko vprašanje, je razvidno, da bodo dobivali invalidi v Srbiji 300 dinarjev, če nimajo hiše; a 240 din. če jo imajo; v »novoosvobojenih krajih« 150 oziroma 120 dinarjev. 76—100 odstotni invalidi: V Srbiji 140 oziroma 112 dinarjev, v »novo-osvobojnih pokrajinah« 70 oziroma 56 dinarjev itd,, vse v razmerju 2:1, — Invalidi, ki hočejo, da ta naredba obvelja, naj glasujejo za »demokrate«. Volivci SLS v Ljubljani! Naša skrinjica je če rta. Dntsvr&a novice. — f Zlatomašnik g. Janez Ev. Virant. V Novem mestu je dne 24. t. m. umrl po kratki bolezni v visoki starosti 80 let g. kanonik Janez Ev, Virant. Služboval je kot kaplan v Trnovem na Notranjskem in v Šmihelu pri Novem mestu, kot župnik v Podgradu in v Mokronogu, zadnjih 14 let pa kot kanonik v Novem mestu. Zaradi ljubeznivega značaja je bil povsod priljubljen in spoštovan. R. I. P. Pogreb bo danes ob pol 4. uri popoldne. — Papežev dar za revne vpokojsnee južne železnice. Papež Benedikt XV. je podaril za revne vpokojencc južne železnico v ljubljanski škofiji vsoto 50.000 lir. — Ta vsota se bo v kratkem razdelila potom kr. poštnega čekovnega urada. — Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši v četrtek dne 28. aprila 1921, ob 11. uri dopoldne. Ta občni zbor se bo vršil za delegate iz Kranjske v dvorani hotela »Union«, za delegate iz Štajerske, Prekmurja in Koroške pa v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Edina točka sporeda je: Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, 18 odbornikov in dveh pregledovalcev računov po določilih 1. odstavka § 18. od deželne vlade potrjenih pravil. Poverilnice in glasovnice sc zastopnikom dostavijo potoni okrajnega glavarstva. Ostale podrobnosti 50 objavljene v 6. in 7. številki »Kmetovalca«. Podružnični odposlanci na družbeni občni zbor samo-obsebi umevno ne dobe od Kmetijske družbe povrnjenih stroškov za potovanje. Polovična vožnja na vseh železnicah v Sloveniji je delegatom dovoliena. — »Pondeljkova« morala. >Pondeljkovega< duhovitega očividno silno jezi, da je vodil dr. Pe-gan proti njemu neko civilno pravdo, ki je dozorela do rubeža. Zato je spustil registre svoje lajne tudi proti Dr. Peganu. To jo razumljivo. Toda precej pondeljkarske fantazijo je treba imeti, če hoče spravljati pondeljkarski duhovite?. Dr. Pegana in SuSteršiča v zvezo z občinskimi volitvami v Ljubljani iu se končno loti Dr. Remca, ki je koncipi-ent v Dr. Pega novi odvetniški pisarni iu zato prišel na kandinatno listo SLS — mestoDr. Adle-šiča. Ta »logični« sklep nosi na sobi znamko svojega duševnega očeta in ne potrebuje komentarja. Hodil se je tam, kjer imajo svoj izvor izrazi >de-nuncijant«, »moralna propaliea?., »moraličen defekt«, »izdajalec domovine : in podobno duhovitosti, ki se vjačijo nad jedeesarsko Ljubljano kakor njena megla. Volivni dat- bo tudi tem psovkam vzel še tisto malo sile, kar so jo rešile izza zadnjih volitev v konstituanto. —- Vprašanje. »Pondeljek ima v zadnji številki citat iz originala sodbe odvetniške zbornice v Ljubljani v disciplinarni zadevi Dr. Pegana. Vsa javnost se vprašuje, odkod je ta odlomek prišel v ta list, preden je postala sodba pravomočna. To jc kršenj«1 %'iradne tajnosti, ki jo tudi stanovska doH-aoat merodajnih ciniteljoT. Na odvetniški zbornici je, da ugotovi k d .» je sodbo dal žurualistiki na razpolago, • da jo izrablja na pouličen način v vo-livnem boju. Odvetniška zbornica je strogo stanovski lorum, ki svojih sodb gotovo ne dela zato, da služijo za orožje v strankarskem boju. — Škof;a Loka. Volivni shod za meščane volivce SLS bo v Domu v nedeljo, dne 1. maja ob pol 11. uri. Pridite vsi! — Okraden je bil Makso Krištofič v Go-diču. Tat ga je oškodoval za 1330 kron. — Na Brezovici so tatovi oškodovali Franca Rem-škarja za 2150 kron. — Svojo mater je okradel Jože Skok iz Malega Mengša. Odnesel ji je 240 kron in jih zapil. Delavstvo za ©semumi ešeiaviraiH. Snoči se je vršil protestni shod kršč. soc. delavstva, ki ga je sklicala »Dela. ka zveza« v veliki dvorani »Uniona«, UJe-ležba je bila velika. Shodu, je predsedoval privatni nastavljenec tov. Anton K e r č. Prvi govornik je bil tov. Fr. K r e m a r , ki je v svojem govoru orisal delavski boj za osemurni delavnik ter današnji kapitalistični boj proti osemurnemu delavniki.. S pozivom na tesno združenje delavstva v organizacizi in v boju proti kapitalističnemu prizadevanju, da bi delavstvo zopet usužnlli, je ob burnem pritrjevanju in odobravanju končal. Drugi govornik tov. Anton K o m -1 a n e c je utemeljeval večkrat z odobravanjem prekinjen, protest delavstva proti odpravi osemurnega delavnika z delavčevega družinskega, higijenskega in državnega stališča. Dr. G o s a r, viharno pozdravljen, je utemeljeval v svojem govoru pravico do osemurnega delavnika s socialnega stališča. Pozival je delavstvo, naj v tesni organizaciji in v medsebojni ljubezni stoji čvrsto na braniku za svoje pravice. Tudi njegova izvajanja so bila z burnim odobravanjem sprejeta. Tov. Fr. P a v 1 i n se je v imenu Z reze trgovskih in privatnih nastavljencev pridružil protestu in se izjavil solidarnim z drugim delavstvom. Ko je nastopil tov. Ant. K o g c j in je hetel zborovalcem javiti gorostasni napad na toV. Kremžarja v »Slov. Narodu«, kjer to kapitalistično glasilo huiska svoje faši-stovske plačance k dejanskemu napadu na našega tovariša in kandidata Kremžarja. Še predno je mogel tov. Kogej izreči ves stavek, mu je vladni zastopnik okrajni po- I lic. nadzor. Habe vzel besedo. Zato je ov. Kogej zapustil oder z vzklikom: »Protestiram proti vpeljavi IOurnega delavnika f Protestiram pa tudi proti napadom na tov. Kremžarja!« (Burno odobravanje.) Delavstvo prireja velike maniiestaci* je za tov. Kremžarja. Ko se je razburjenje poleglo, so še govorili :tov. C v i k e 1 j v imenu Zveze rudarjev in Zveze kovinarjev; tov. B r e s k -v a r za Prometno zvezo, Ivanka Simonči-čeva za tobačno delavstvo. Vsi govorniki so najodločnejše protestirali preti temu, da se delavstvu krati osemurni delavnik. Izjave govornikov so bile z viharnim odobravanjem sprejete. Nato jc tov. Komlanec prebral med velikim odobravanjem sledečo resolucijo: Resolucija, sklenjena na protestnem delavskem shodu v »Unionu,« dne 25. aprila 1921: I. Delavstvo vseh kategorij zbrano na protestnem shodu v veliki dvorani »Uniona«, zahteva osemurni delavnik kot temeljno delovno dobo po vseh obratih za vse odvisno delavstvo. Zato protestira proti ukinjenju osem-urne delovne dobe iz razilogcv delavčeve družine, delavčevega zdravja in socialne blaginje. -- Kadar in kjer pa bi bilo iz navedenih vzrokov nadurno delo dopustno, se sme to zgoditi le po svobodnem dogovoru s trokovnimi delavskimi nrganizaci-jami. II. Organizirano delavstvo protestira tudi proti vsaki vladni naredbi, ki tiče delavstvo, ako se izda brez sporazuma z delavci odnosno s strokovnimi delavskimi organizacijami. Resolucije so bile sočasno in z viharnim pritrjevanjem sprejete. SJubllMsIce ij Volivci, ki stanujejo v ulicah: Aškerčeva cesta, Breg, Čevljarska ulica, Dvorni trg, Glinška ulica, Gorupova ulica, Gosposka ulica, Gradišče (h. št. 14, 15, 17}, Igriška ulica (h. št. 11), Jurčičev trg, Križev-niška ulica, Lepi pot, Marmontova ulica, Na Bičevju, Pred Igriščem, Rimska ccsta, Salendrova ulica, Tobačna ulica, Tržaška cesta, Turjaški trg, Valvazorjev trg, Vegova ulica (h. št. 10 in 12), Vrtača (h. št. 3), Židovska steza, Židovska ulica, volijo na V. volišču, to je na »Državni obrtni šoli« in ne na 1. drž. gimnaziji, kot ie bilo uradno pomotoma razglašeno. li Poceni obljube. Stranka JDS ie razposlala sledečo objavo vsem uslužbencem mestnega dohodarstvenaga urada, organiziranim v svojem stanovskem društvu: »Od merodajnih činiteljev vodstva JDS dr Ravniharja in ravnatelja prof. Juga in drugih se je dalo naši deputaciji, sestoječi iz tovarišev Jeraja in Bencdika, izrecno zagotovilo, da bodo naše stanovske zahteve v občinskih sejah prišle na dnevni red in da se bode nam povsem ugodilo, V ta namen bodo storile tudi krajne organizacije JDS svoje korake v prilog našim težnjam Vsled tega priporoča in pozivlje društveni odbor vse uslužbence brez izjeme, da volijo spontano le kandidate JDS. Volilna skrinjica te vrste prva.« — Liberalna raa-gistratska večina je mogla davnej izboljšati žalostne razmere uslužbencem mestnega do-hodarstvenega urada, ne pa da se je spomnila na to šele 24 ur pred volitvami. Po volitvah pa JDS teh razmer sploh ne bo mogla izboljšati, ker v novem občinskem svetu, kakor ve vsak otrok, nič več ne bo imela večine. Zato uslužbenci^ mestnega dohodarstvenega urada tudi ne bodo tako nespametni, da bi volili JDS! lj Potres v Ljubljani čutijo vsak dan po nekaterih ulicah stanovalci hiš posebno v 2. in 3. nadstropju. Te dni sem obiskal prijatelja, ki ima svojo sobo v 3. nadstropju neke .liše v Sodni ulici. Komaj se usedeva, zašklepetajo okna, zažvenketajo kozarci na omari, vrata v tečajih so zaškripala in miza, na katero sem imel naslonjeno roko, je oživela. Prepričan, da je potres in da se bodo sunki ponovili, skočim prestrašen kvišku in zbežim med vrata. Začuden se ozrem, zakaj je ostal tovariš pri mizi. Zlobnež se je krohota! na vso moč in se tolkel ob kolena: »Avto, prijatelj, nič se ne boj, avto grmi čez hrib in dol po ulici. Ni mogoče drugače, saj si videl, kake jame so na ulici vsepovsod, kamor pogledaš. Jaz sem se temu rukaniu že privadil. Če je zadovoljen go-spodar, da se mu razmaja lepa in dragocena bajta, se tridi jaz ne razburjam,« — Res, skrajni čas je, da zruši uspeh občinskih volitev naš magistrat, to korumpirano liberalno trdnjavo. Razvaline pa naj vržejo pod cestni valjar, sicer se je bati, da se zarede v lužah in mlakah po ulicah žabe, ki bi regljale v svet čast in slavo JDS-arski komunalni politiki. —r. lj Za državne in javne nameščence skrbi »Samopomoč« vzorno tudi pri svoji upravi. V službi ima cel roj nameščencev. Od teh je menda en sam sorodnik člana zadruge. Pri drugih stanovskih organizacijah se vpošteva pri oddaji služb, zlasti ženskih, člane nižiih kategorij, posebno one s številno družino. Tako postopanje bi bilo edino pravično tudi pri »Samopomoči«. Tam pa odločuje samopaš-na volja predsednika. In če bi se jjospodje pri »Samopomoči« ozirali vsrj na vljudnost in po-strežljivosl gotovih uslužbencev-protežiran-cev napram odjemalcem. Kaj še. to ie zanje deveta briga, kot marsikaj drugega. Kdor si upa na dan s kako pritožbo, gorje mu! Naliru-lijo ga v T-Našem Glasu«. Res, vzorno gospodarstvo v vsakem oziru. Sedem kumrnih let je želel tajnik Rothl na zadnjem občnem zboru. Da, da, prišla bodo, pa le za one, ki so se zredili pri »Samopomoči« tako, da so širii kot dalji. — Prizadeti. lj Izjava. ^Ponedeljek-.* z dne 25. t. m. me napada, češ, da delam ^obsojenemu de-nunciantu in deklarirani moralični propa-lick. Izjavljam, da sem vstopil kot odvetniški koncipient v pisarno dr. Pegana koncem junija 1919, ko sem bil kot invalid prišel iz ljubljanske bolnišnice. Kot rojen Tr-žačan, kjer sem tudi študiral, in kot vojak, ki sem služil do oktobra 1918 — in sicer tri leta in pol brez Častniške šarže — ni- sem imel stika ne z dr. šusteršičem in no s svojim sedanjim šefom, ki ga osebno poznam šelo po vstopu v njegovo pisarno. Kruha sem si poiskal tam, kjer se mi je posrečilo ga po dolgem iskanju dobiti. Zato zavračam vsako izkoriščanje svojega stanovskega in pogodbenega razmerja napram svojemu šefu v politične namene, kakor to delo člankar v »Ponedeljku«, kol n e -utemeljeno in neprimerno. Dr. Alojzij Remec. lj Ljudski oder. Odborova seja danes ob 20. uri zvečer v navadnih prostorih. (k) lj "Krščansko žensko društvo* vabi odbor k važni seji, ki sc vrši v torek, dne 26. i. m. ob 5. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. (k) lj Stolna Vinccnrljevu konferenca preloži sejn radi volitev na sredo ob pol 7. uri zvečer. — Predsednik. lj Prvo gostovanje ge Irmo PoInkoTC se vrši v četrtek, v operi in siccr s-Prodana novosta.. v korist Udruženja. ij Gostovanje Fregolina. — Svetovni umetnik in transformist Fregolino gostuje v sredo dne 27. t. m. v »Narodnem dpmu«. Predprodaja vstopnic v trafiki Zalike Sever v Šelenburgovi ulici 1. Kakor poroča časopisje iz drugih pokrajin, jc F-Slava Jezusu ali po svoji vsebini v celoti primeroma najstarejšo Premrlovo »Slava Brezmadežnih, bo vjdel, kako se glasbeno naziranje od rodu do rodu izpreminja, v našem slučaju moramo reč1 izpopolnjuje, poglablja. In ne le splošno, ampak tudi pri posameznih skladateljih. Hkrati D a se opaža neka melodična živahnost, dejal i-.i osamosvojitev; to, kar je v našem čuvstvu pri rti n domačnosti, si z vedno večjo samo-aavestio utira nova pota preko ozkih meja, ki jih jc prejšnja doba postavila cerkvenosti v j-lasbi. Ta pojav gre vzporedno z besedo Pije-vega motuproprija, da sme vsak narod tudi v cerkveni glasbi kazati svojega duha, značilne lastnosti svoje glasbe, V tem oziru je ta zbirka vesel in značilen pojav v naši cerkveni glasbi, vredna, da se čimdalje bolj širi in imo-rabljr. , „ K- pr Novo društvo. Odbor društva »Probu- sc ie sledeče sestavil: predsednik: prof. O Grebene; podpredsednik: akadem. slikar Stemcn; tajnik: prof. D. Volavšek; blagajnik: r, f. dr. Val. Rožič; arhivar in gospodar: akad. slike.? Stric; odborniki: prof. Sever, ing. Pav-Jin, proi. Bernot. arhitekt ing. Treo in trgovec Voltnian. Poleg odbora obstoji še umetniški uvel iz zastopnikov posameznih strok. — :>Pro-buHri ima svoj sedež na tehniški srednji šeli (višja obrtna šola), kjer so predsednik kakor ostali odborniki interesentom vsak dan na uslugo. Ii pisarne Glasbene Maticc. Ravnokar ie došel III. zvezek Koroških narodnih pesmi. Nabral in četveroglasno postavil Zdravko švikaršič. Cena IS K. — Ta teden sc bodo pričele razpošiljati članom Glasbene Maticc društvene muzikalije, in sicer dobe člani za leto 1918/19 — švikaršič: Koroške narodne pesnu, III. zvezek, za ieto 1919/20 — Ravnik: xSeauidille <, 7 pesmi za tenor, in za 1, 1920-21 •— Škerjanc: 7 pesmi. Akademski kolegii. Na inicijativo in pod vodstvom deželne vlade se je vršil pretekli teden v zbornici ljubljanskega vseučilišča ustanovni občni zbor stavbene in konsumne zadruge »Akademski kolegij«. Poleg drugih predstojnikov in zastopnikov poverjeništev ministrskih oddelkov, univerze, akademske mladine, strokovnih organizacij in korporacij, je posetil ustanovni občni zbor tudi predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar, ki je uvodoma obrazložil nujnost in potrebo ustanovitve akademskega doma v Ljubljani. Čimpreje naj sc zgradi v Ljubljani zadosti velika, vsem modernim zahtevam ustrezajoča gradba, v kateri naj se naši akademski mladini nudi stanovanje, lirana ter vse prilike za izpopolnitev izobrazbe in olike. Načelno naj Di sprejel akademski kolegij pod svojo streho vsakega slušatelja-Jugoslovana posvetnih fakultet ljubljanskega vseučilišča, čegar pridnost in vedenje odgovarja strogim predpisom hišnega reda. Politike to vzgajali-šče mladine ne sme poznati. Deželna vlada je dala inicijativo za ustanovitev zadruge, ker je prišla do prepričanja, da je s to modernejšo, gibčnejšo in prožnejšo gospodarsko obliko mogoče najpreje in najsigurnejše doseči zaže-ljeni uspeh. — Nato je poročal o pravilih Akademskega kolegija« predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. Stavbena in konsumna zadruga z o. z. »Akademski dom« ima namen, da na podlagi skupnega gospodarstva priskrbtije in vzdržuje svojim člc.nom-visokošolcem in čknom visokošolskih korporacij, ki so včlanjeni v tej korporaciji, zgradbe in prostoru za stanovanja, čitalnice in knjižnice, telesna vežbališča itd. ter jim tudi v skupnih jedilnicah pribavlja potrebno hrano, i Zadruga 'Akademski kolegij- je čista humanitarna ustanova, nad katero si je vlada pridržala ves upliv zlesti s tem, da so se sestavila pravila po njeni odobritvi ter da je deželna vlada predložila !>'di spisek reprezentantov javnih korporacij, ki smejo biti ustanovni člani »Akademskega kolegija«. Razen teh lahko postane član zadruge le oni, ki si je stekel s svojim delom za dijaštvo posebno odlične zasluge, ter oni, ki nakloni zadrugi nenavadno visoko darilo. Premoženje zadruge nikakor ne more pripasti članom zadruge, temveč ie 'udi za slučaj razdružitve določeno drugi zadrugi ali instituciji, ki zasleduje isto ciljc, kakor ta zadruga. Za sestavo zadružnih pravil je bila izrečena poročevalcu dr. Majoronti ob občnega zbora topla zahvala. Nato so sledile volitve v načelstvo. namas^eK. Živimo v tednu, l:o se marsikdo muci s tarifo za pristojbinski namestek. Bodi nnni dovoljeno ugotoviti, kako se namera iztirjavati namestek v prihodnjem desetletju. Ta davek plačujejo kot namestilo za percen-tualno pristojbino, ki jo imajo sicer zasebniki plačali ob prenosu imetja bodisi povodom smrti ali kake pravne pogodbe, juridične osebe: občine, cerkve, nadarbine, društva, družbe, hranilnice itd. Privatne osebe so od tega davka torej izvzete. Pristojbinski namestek je znašal pred vojsko '! odstotke od vrednosti nepremakljive imovine, en in pol odstotka od premakljive in 25 odstotkov pri-klsde. Med vojsko se je zadnji pribitek zvišal na 50 odstotkov. Ta davek je bil že pred vojsko težak davek, ker pri odmeri namestka, ki se izvrši za eno desetletje, .'se Miponira, da se lastniki menjavajo že nn 10 let, dočim se v resnici menjavajo na kakih IS let; pri nepremakljivem imetju poleg tega ni imel obvezanec nobene garancije, koliko bo plačal, ker konečri /.znesek je bil odvisen o.1 tega, kako bo davčna oblast zemljišče cenila, za kar ni bilo nobenega stalnega določila. Te neprilike hoče, kakor se kaže, davčna oblast va bodoči decenij drakoničn,) povečati. Usojamo tu konstatirati nastopne stvari: 1 Pristojbinski namestek bodo plačevali samo -.prečank, v Srbiji in Črni gori ga pa ni! Koliko tega davka smo dosedaj plačevali, ne vemo, na vsak način veliko; še večja bo svota v prihod-njosti. 2. Za podlago cenitvi za nepremakljivo imetje se je jernal prejšnje deceni.ie jO'1 kratni zemljiški davek brez popusta, ali 100 kratni hišno-razredni davek — za dobo od 1911—1921 pa se je zaračunal za zemljišče 162 kratni zemljiški davek. Kaj pa v prihodnje? Naredb? finančnega ministra z dne 31. decembra 1920 (Uradni list št. 14) v §13. določa, da se ima za cenitev vzeti »pri gozdih in vinogradih 250 kratni, njivah, travnikih in vrtih 180 kratni, pri vseh drugih zemljiščih pa 120 kratni znesek čistega katastrnlnega donosa« — >:B: čistega kat. donosa — ne davka. To je velika razlika. Pričakovali smo, da se bo višje cenilo, a v taki višini, se nismo nadejali. Ker se sedaj jemlje za določilev zemljarine 20 odstotkov čistega donosa, ne več 22.7 odstotkov in se za plačevanje tirja trikratni tako dobljeni znesek,, smo pač morali misliti, da se bode tudi za pristojbinski namestek vporabilo lecinako načelo. A napravil se je velikanski skok naprej. Vzemimo zemljišče, ki ima 10 kron čistega donosa, po starem torej 22.7 K direktnega davka, kar bi e 162 pomnoženo predstavljalo vrednost 8077.4 K. Po novi cenitvi bi pri gozdih in vinogradih prišlo 25.000 K, pri njivah in travnikih 18.000 kron, pri kakih pustih »gmajnah« 12.000 K. Ako ostanejo percentualni odstotki isti in doklada 50 odstotkov — bi znesel pristojbinski namestek po ■ tarem zaokrožene cenilne vsote 8080 K — 105 K 00 vin.; po novem pa ol vsote 18.000 — 810 K, torej petkrat več kakor prej, in skoro sedemkrat več kakor pred vojsko. Ta povišek bazira brezdvomno na dejstvu, da so poljski pridelki znatno dražji; a zaključek, da potem lastnik lahko plača večjo davčno vsoto — je p o m o t e n ker je vendar znano, da so se iroški obdelavo brez primere bolj povišali kakor pa dohodki, ne glede na razne povečane davke. Tak pristojbinski namestek pomeni naravnost konfiskacijo — ali pa uničenje imetja Vzemimo mlad, nizek gozd, ki se ceni po 250 krat čistem donosa — kako se bo od njega plačeval pristojbinski namestek, če morda 20—30 let ne bo nobenega dohodka .iz njega. Tako pretirano obdavčenje bo gnalo mnogo zemlje v roke kapitalistom, ki bodo lahko čakali ali denar zalagali. 3. Znano je, da je bilo mnogo javnega denarja naloženega ali v javnih predvojnih avstrijskih obligacijah ali v vojnem posojilu, od katerih objektov ni že drugo leto nobenih dohodkov, pristojbinski namestek pa so leta 1919 pobrali kar za 2 leti naprej, je že mogla biti huda sila. Kn.-šk. ordinariat je finančno delegacijo za Slovenijo prosil, da se pristojbinski namestek ne pobira od predvojnih posojil, če se obresti ne izplačujejo. Odgovor pa se je glasil, da to ni mogoče, češ, da pristojbinski namestek ni davek no dohodke, am-pok od imovine. Dvomimo zelo, da je taka razlaga pravno utemeljena. verjamemo, da pristojbin-sik namestek ni davek na dohodke v tem smislu, ali so dohodki večji ali manjši, marveč sc ravno davek po temeljili imovini, vendar tako, dp ta zmeraj nekaj dohodka suponira. To zahteva zdrava ua- I met! in tudi zakon /, dne 9. februarja 1S50, tarif. j p. št. 106 Be pravi: Za posest nepremakljivih i dober, ki donašajo rento, imajo občine, cerkve, j ustanove, duhovni bencticiji po vsakih 10 letih plačati pristojbinski namestek. ; Kar velja o nepremakljivem imetju, mora veljati iudi o premakljivem ,ker ie potem ima pristojbinski namestek kak upravičen smisel, če ima imetnik od posesti kakega objekta primeren dobiček, ker drugače se mora imetje samo sebe snesti — oziroma neha sploh kaka imovina biti. čc predvojne obligacija ali vojna posojila lie dajejo nobene rente, pomenja to le precejšnjo mero cinizma, če se kljub temu zahteva' od njih davek. Od strani vlade je pa naravnost neodpustno, če so tako. frivolno igra s težkim položajem, v katerem se nahajajo mnoge občine, cerkve, nadarbi-ne, posojilnice ravno vsled tega, ker se obresti od zgoraj navedenih papirjev več ne izplačujejo. — Morda se kod misli: tem se lahko vzame! A kolikor se tem med ljudstvom živečim korporacijam vzame, toliko se ljudstvu vzame. BORZA. g Zagreb, 25. aprila, (fzv.) Budimpešta 54.25 (53.50—54), Berlin 215 (tendenca slaba) (200—208), Italija 665—666 (tendenca slaba) 1675), London 559—559.50 (553—561.50) ,New-vork 140—142 (142), Pariz 10.28—10.40 (10.40 do 10.43), Praga 192.50—193.25 (189—190), Curih 24.50 (24.65), Dunaj 21.25—21.40 (tend. slaba) 21.35—21.50), dolarji 139 (139.501, avstrijske krone 23 (—'), c~:rski rublji 70—80 (70 do 80), čchoslovaške krone 192 (191), francoski franki 10.10 (—), napoleondori 474 (457 do 4S0J, nemške marke 214—216 (200—205), laške lire 640—650 (658). — (V oklepaju kurzi dne 22. aprila.) Dnnaj, 25. aprila. (Izv.) Zagreb 466—470 (456.50—460.50), Belgrad 1859—1879 (1824 do 1844), Berlin 1.015—1021 (999—1004), Budimpešta 252.50—254.50 (245—247), Milan 3165 do 3185 (3115—3135), Praga 905-911 (885.90 do 891.90), Newyork 666—670 (652—656), Pariz 4917.50—4957.50 (4777.50 — 4817.50), Curih 11.625—11.675 (11.325—11..375). — (V oklepajih kurzi od 21. oprila.) g Mednarodne varstvene znamke. Radi pristopa naše države k mednarodni zvezi za varstvo industrijske lastnine v Bernu bo uprava za varstvo industrijske svojine v Belgradu pošiljala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani mesečne publikacije urada v Bernu »Mnrques internalionales«, v katerih se objavljajo vse varnostne znamke, ki se registrirajo za podjetja onih dežela, ki so včlanjene v gori navedeni mednarodni zvezi. Da zainteresirani krogi doznajo, katere varstvene znamke v naši deželi so mednarodno zavarovane, daie trgovska in obrtniška zbornica gori omenjene publikacije v svoji pisarni interesentom na vpogled. (Št. 3459.) g Razpis dobave bencina, olja in desk. Uprava državnih monopolov v Belgradu razpisuje dobavo: 1. 30 vagonov bencina, 20.000 kg motornega olja za avtomobile in 4000 kg konzistenčne masti. Razprava se vrši 4. maja v Belgradu. — 2. 29.850 komadov desk iz mehkega lesa za potrebe liubljanske tobačne tovarne. Razprava sc vrši 10. maja v Belgradu. — Natančnejši dobavni pogoji in vse druge potrebne informacije se dobe v pisarni uprave državnih monopolov v Belgradu. En izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Razpis dobave posielfnjakov, žimnic, omar, omaric. Uprava stalne vojne bolnice v Pctrovaradinu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 5. mrja t. 1. pismena dražba za nabavo 200 železnih pcsieljnjakov na peresa, 750 žimnic, 74 nočnih omaric k posteljam, 6 velikih omar na ena vrata. Predpisane kolekovane ponudba je poslati do 5. maja na Upravo stalne vojne bolnice v Petrovaradin. Pogoji se morejo ravno tam pogledati. g Licenciranje fcikov-plemenjakov. — V zmislu zakona o povzdigi reje goveje živine naj vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo vporabljati za plemenitev tujih krav in telic, pismsno ali ustno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski oddelek) do 3 maja 1921. — Pismena naznanila morajo obsegati ime, priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved, če je bil bik že licenciran (datum in štev. dopustnega lista). — Vse te mestnemu magistratu naznanjene bike bo potem dne 12. maja 1921 ob 9. uri dopoldne nrignati pred licencevalno komisijo v mestno klavnico (živinsko sejmišče), kjer se bo po omenjeni komisiji določila visokost nagrade in pogoji, pod. katerimi se razdeli nagrada za priznano najboljše licencirane bike. Ljubljana 306 m n, m, vis. (Jas opaifio-vana Ha romate t v mm lurmo-motor v C i.\.lhrorn 1 loroncit T C Nebo, . etrt-v 1'a'Rvin. v mm 22. 4. 21 b 7341 6 1-1 jasno 24. 4. 7 h 733-7 1 1 in ogia — 24. 4 14 h 731 3 11-5 1, obl. 1. v. 24. 4. 21 h 731 9 78 obl. 25./2 7 h 73P7 65 0-7 obl. 1-2 25. 2. 14 h 7316 1-2-5 1-3 dež Zahvala. Ob priliki mojega štiridesetletnega službenega jabileja došle so mi od nebroj strani številne čestitke, tako, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zaradi tega se tem potom a/norisrčneiše zahvaljujem vsem, ki so se me spomnili na prijazen način. Prav posebno zahvalo izrečem slavnemu ravnateljstvu »Strojnih tovarn in livarn d. d » v Ljubljani, katero mi je ob priliki vprizorene syečanosti izročilo velikodušen dar. Tudi vsem svo im dragim kolegom in koleginjam kličem s tem za prisrčne čestitke: naiiskrenejša hvala! Franc Windisch uradnik Strojnih tovarn in livarn, d. d. Ljubljana Ljubljana, 25. aprila, 1921._ NofiroUDi železni friUSM proda. Na«lov pove uprava „Slovenca" pod št. 1584. _ Koncertne cilre J^SKS^.se Petra c li. v trgovini. Kopeli (Kreuz-TiierinaiDad) skoro popolno nova iz zelo solidnega blagu se proda po primerni ceni. Kje, pove upravništvo —„Slovenca"— pod številko liOO vdresuro 15 mesecev starega psa-ptičarja proti dobri plači naj pošlje svoj naslov na upravništvo »Slovenca« pod »Lovec « niannr zanesljiv, vajen konj se UlOPiMf, sprejme takoj proti dobi emu plačilu, Jos Relch, tovarnar Ljubljana Poljanski nasip. .......................... - - i- l IIIM.BIIIHI ■■ I I - -------- tonjihii cd žd Jt,al Prstan 8 tremi be- f&yUUil jC JC limi kamni, vreden 3000 K od Starega trga po Gosposvetski cesti do Šiške. Pošteni najcbtel i sc prosi, da ga odda prott nagradi v upravi tega lista. 3 ple- jfjcpp vojene, so naprt dai na menske ICliLK Poljanski cesti št. 55. dobra in zlata damska ura na prodaj v trgovini sv. Pot! a c. 14 se racli družinsk'h razmer krasna, IIUUU opremliena dvonadstropna vila v flbaciji. Kupci naj se obrnejo na po-sestnico Hermiuo Appč, Lovrana. VozICek za poni-la ^ • pri sedlarju, Rimska cesta 11. za gimuazi.o, licej, učiteljišče ali v kakem modernem jeziku želi akademik. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod Razne svetilke petrolejke stoječe, viseče, slenske i. t. d. se poceni prodajo v ženskt kazni »n' cl v Begunjah na Gorenjskem. Sladkor amerikanski okrog 1 vagon, ali tudi v manjših množinah odda po ugodni ceni Gospodarska poslovalnica drž. zel. Ljubljana drž. kol. — Se tudi odpošlje po naročilu. pn na prostovoljni dražbi 1. maja ob 15. uri hiia z vrtom in gospodarskimi poslopji, sposobna za domačo obrt v Mozlju pri Kočevju. Izklicna cena K 20 000. fl. Kajfež, Kočevje. rn v dobro idoči gostilni blizu uu mesta, točenje pijač na račun. Kuhinja, velik vrt okoli liiSe z niivo in stanovanjem vred brezplačno. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca*. 1146 ioleinlnar mlajša moč sc takoj sprejme. Ponudbe postni predal 112. laP Ca sc sprejme takoj, katera inora lili! Lil znati dobro kuhati. Prednost imajo one z d djšitni spričevali. Plača dobra. Istotam -.e sprejme SiviJjia na dom. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1*125, xo samostojno gospodin.o sprejme mška menza« v Dol. Lendavi, Prekmurje. Plača po dogovoru. Potni stroški se poravnajo. Tovarna za lepenko na Količevem, pošta Dob pri Domžalah sprejme 1 kluSavničarja, ki se razume na parne in električne stroje in ki samostojno i/,vrši vsaka popravila, Urad dslavce, ki so žo delali v tovarnah za lepenko ali karton. Ponudbe ust-meno ali pismeno na gornjo tovarno. Msrolaite .SSovas-sca'! SPEDICIJSKA 1 v Vsemogočni je poklical k sebi dne 24. aprila 1921 ob 5. uri popoldne prečastitega gospoda Janeza Ev. ViFant, kanonika - zlatomašnika. Pogreb bo v torek ob «/j uri popoldne. Pokoj njegovi duši t Kolegifatiil kapltelj v Novem mestu. 160 sodov s skladišča v Zagrebu se zelo poceni proda. Vprašanja pod žifro „Modra galica 1417" na B'ockneriev zavod za oglaševanje Zagreb, Jnrjevska ulica 31. Išče se za veCje industrijsko podjetje x večletno prakso, spretna v slovenski in nemški korespondenci, ter tesnoplsju. Ponudbe z navedbo plafe pod „Dobra moč" na upravo tega listu. osirsma cSelovodUSnJa, tfsč pssm&mic m 2 ačenki se takoj sprejmejo. Išče se tudi več Sivilij, ki bi sprejem;-le delo na dom. Vprašati- izdeloval In: ca perila G. VOJSKA, LJubljana, Poljanski nasip 10. _ na ; h >i E M u izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenjo. Zahtevajte proraasn za objavo oglasov. hovo i Si, fjrfc; M. ZHNfUL 'j •» »»»»»»j SMO1. Taoarna ft£inl£faiEi i« rud;*. Imrn ter Saira. Csn ra3a: LJubljana. D. z d. z. Sklad &£«: Hod sad. Erzojav : Mernkl i jubljana. Telefon 61 Emailfii lab?. Pragi fircieS. Ean?a p3de. Priznano na]t>ol]Sa m zanesl)n onnate, mavec (Q ps), musteneo (Federwolst), strojno olje, karboitnei, steklarski in raUarskl k e), p es .ais«i, sUkaiski in mlzarsni čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spada,oči predmeti. »M£HA&L« l>ak za pode. »:vti.BAKL< Linolenm lak za pode' »MiiKAKtic, Emajlnl las. »MERAKL«. Brano ine. Ceniki se začasno ne razpoSiiiaio! Izdaj« konzorcij »Stovmeac. Odgovorni urednik Mihael Aloškerc v LjubljanL Jugoslovanska tiskarna v Ljuuijttni.