Šlev. 224. Posamezna številka stane 1 Din. V lihimi, vMet ne 11 oktobra 1922. trto L. Naročnina za državo SHS: a) po paitt meaefiao Din 12 b; dostavljeno n* dom mesečno...... „ tO za inozemstvo: mesečno ....... Din 20 3£ Sobotna izdaja: =s= r Jngoslavijl ..... Din 15 T tnoaemstvn....." „ 35 s Gene lnseratom: s Enostolpna netltna vrsta raaU oglasi po Dio.1-— In Din.1-50, »ellkl oglati nad 45 mm vlila« po Din. 2 —, poslana Itd. po Din. 3'—. Pri večjem naročila napast Izhaja vsak dan izvzemil ponedeljka ln dneva po prai< nlka ob 5. url zjutraj. 3W Uredništvo Je v Kopitarjevi altol Stev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklraoa plama se ne sprojemajo. Uredn. teleL štv. BO, nprara. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Sopltarje?! ul.8. — Račua poitno krau. ljubljanske St. 630 sa naročnino In it, 349 za oglase, aaoreb 39.011 sarajev. 7583, prafcke in dana). 24.797 Maje se In poka. Demokratsko-radikalni režim se maje in poka. To stoji, tudi če se posreči demokratom doseči sporazum in Pašiču obnova sedanje vladne koalicije. Najsi radikali še tako poudarjajo disciplino stranke, zadnji dogodki v radikalnih vrstah so pokazali, da med radikali v Vojvodini vre, pa morda tudi še kje drugod. Vsa Paši-čeva avtoriteta sčasoma ne bo nič več zalegla. Nasprotno: čim dalje bo Pašič-Pribičevicev režim s svojo famozno državotvornostjo ubijal državo in njen gospodarski dvig, tem hujši bo odpor in tem žalostnejši konec režimskih absolutistov. Isto je na demokratski strani. Ce se Davidovičeva in Pribičevičeva skupina tudi pobotate, bo to ali samo zunanja sprava in bo črv razpada naznotraj glodal dalje ali pa bo demokratska politika zopet konsolidirana v korupciji, na-silstvu in nasprotstvu z večino prebivalstva in njegovih interesov, šla dalje naprej po dosedanji poti. Kam pa vodi ta pot, je moral čutiti sam načelnik stranke Ljuba Davidovič, sicer ne bi se bil podal na zagrebški kongres, k! je napovedal vojno vladi in njeni politiki. Ni pa verjetno, da bi se globoka razpoka v demokratski stranki mogla zasuti. Položijo pač lahko čez njo gnilo desko, ki jo bo zlomil prvi večji val ljudske nezadovoljnosti. Če se Pašiču posreči, rešiti Pribičeviča in koalicijo, bo njegova in vladna pozicija utrjena samo navidezno. Taki vladi, takemu režimu piše nevidna roka neizbežni mene, tekel, fares. Država je močnejSi činitelj kakor vsaka vlada. Ce sta ta dva v vojnem stanju, bo zmagala ržava. In današnji »državotvorci« so naj-lujši sovražniki države, ker s svojo proti-hrvatsko, protislovensko in protiljudsko politiko sploh rujejo na njenih temeljih. Nobena Pašičeva injekcija ne bo nič pomagala in nobeno prikrivanje položaja ne M) nič izboljšalo. Kaj vse so počenjali demokratje, da bi spor v stranki prikrili I 5ribičevičevi reptilski listi so dan za dnem trobili v svet, da v stranki ni nobenega nesoglasja; kakor tat, ki vpije »primite tatac, so bobnali v javnost izmišljene spore v popolnoma konsolidiranih strankah, da bi odvrnili pozornost od demokratske stranke, še več, očitali so laž vsem, ki so poznali razpadajoči proces v demokratski rtranki nič manj kakor demokrati sami. Pa ni nič pomagalo. Danes se bije med )avidovičevo strujo in Pribičevičevo sku-nno ljut boj, ljutejši kakor med dvema strankama. Katera skupina bo zmagala, ne bomo prerokovali, ker glasom dosedanjih poroči ni nemogoče, da bo zopet volk sit, koza pa cela. Če je Davidovič mož načel in dosleden, potem se bo moral udati pač Pribičevič, ako hočejo stranko zlimati. Saj niste trčile skup samo dve politične osebnosti, ampak dva načela: ali za sporazum s Slovenci in Hrvati in logično torej za revizijo ustave ali pa proti. Davidovič se jc izjavil za sporazum, Pribičevič pa proti in v tem smislu govore na seji glavnega odbora demokratske stranke tudi pristaši obeh vodij. Oba računata na več:'no, siguren pa vendar nobeden ni, ker si stojite nasproti pravzaprav le dve mali skupini, večina pa ne ve, kam bi se nagnila, cer ne ve, kdo da dobi večino. Ne, kdo ima prav, marveč kjer bo boljše, kjer bo dobičkanosnejše, za tja se je treba od-očiti. Značilno je v tej borbi dejstvo, da je večina Pribičevicevih zagovornikov iz hrvatskih pokrajin in Slovenije, večina Davidovičevih pa iz Srbije. Hrvatski delegati nič ne prikrivajo, zakaj. Pravijo, Davidovičeva politika sporazuma s Hrvati in Slovenci naravnost ogroža demokratsko Branko v Hrvatski; kajpada tudi v Sloveniji, kjer so njeni ostanki že davno ogroženi in bodo zginili kakor sneg pred pomladnim solncem, kakor hitro se zruši "danji režim. Ni ga resnega človeka, ki ne bi priznal, da je sporazum s Hrvati in Slovenci eno najpoglavitnejših in perečih vprašanj v državi in za državo samo. Toda P ribiče vičevcem je le za stianko, to ie za sebe, ne pa za državo. Zato operi- rajo proti Davidoviču predvsem z geslom proti reviziji ustave, uverjeni, da je v Srbiji ta beseda še pravo strašilo. Opazovalcem je ta borba dobrodošla s stališča, da se bodo demokratje enkrat točno izjavili, ali so za sporazum s Hrvati in Slovenci ali niso in da ne bodo v tem vprašanju mogli več slepomišiti. Skrajna napetost ¥ FALZIFICIRANA RESOLUCIJA. - OSTRI ODLOČILNA IZJAVA DAVIDOVIČA. SPOPADI. - SENZACIONALNA ODLOČITEV PADE DANES. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala seja glavnega odbora in poslanskega kluba demokratske stranke. Udeležencev je bilo nekaj več kakor včeraj in tudi bojno razpoloženje je bilo večje. Tako Davidovičeva kakor Pribičevičeva skupina sta bili pripravljeni, da ne popustita in sta hoteli, da se glasuje za ali proti. Vsaka skupina je imela za to glasovanje pripravljeno svojo resolucijo. Resolucija Davidovičeve skupine se glasi: Stavijajoc v drugo vrsto vprašanja, katera niso v neposredni zvezi z razpravo, kakor so osebna vprašanja in prehajajoč preko vprašanj, katerih sploh ni bilo treba pokreniti, ker so izven vsakega spora, kakor n. pr. vprašanje edinstva stranke, sta poslanski klub in glavni odbor demokratske stranke na svoji seji dne... vzela v resen pretres tisti problem, ki je bil stvarno glavni predmet celokupne razprave in ki je najvažnejši za politični položaj naše države. To je problem odnošajev med hrvatskim in srbskim delom našega naroda. Poslanski klub jn glavni odbor izjavljata, da je zboljšanje teh odnošajev najbolj iskrena in najtoplejša želja demokratske stranke in ena najvažnejših potreb naše drŽave. Delujoč na tem zbližanju med hrvatskim in srbskim delom našega naroda poslanski klub in glavni odbor postavljata naslednjo direktivo: Demokratska stranka je popravljena sodelovati pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da ta akcija sloni na Vidovdanski ustavi in da ni naperjena niti proti državnemu niti proti narodnemu edinstvu, tudi ne proti strankinemu programu, posebno pa ne proti jugoslovanski ideologiji tega programa. V tem delovanju ima strankin voditelj poli.o svobodo, v kolikor se tiče taktike pripravljalnega delovanja, pravica definitivne rešitve se rezervira kompetentnemu forumu stranke. Poskus, ki je bil napravljen za zbližanje hrvatskega in srbskega dela naroda na kongresu javnih delavcev v Zagrebu in ki je dobil precizen izraz v resoluciji tega kongresa, ni v nasprotju s postavljeno direktivo demokratske stranke. Kot tak se ta poskus odobrava in izraža se želja, da se akcija v tem smislu nadaljuje. Resolucija, katero je imela pripravljeno Pribičevičeva skupina, se glasi: Glavni odbor in poslanski klub demokratske stranke sta na seji dne..... pretresala položaj v stranki in sta ugotovila: 1. da je enodušna volja cele stranke, da se njeno edinstvo obdrži na temelju programa konstitutivne deklaracije od 11. aprila 1919 in sklepov na državnem kongresu. 2. Držeč se svojih načel je demokratska stranka odločena, da varuje Vi-dovdansko ustavo, čije glavni graditelj je bila. Vsak poskus spremembe ustave, ki v celoti šo nI izvedena, bi bil nevaren politični eksperiment, ki bi mogel spraviti v nevarnost državo in narodno edinstvo. Zato je treba zavrniti sodelovanje pri vsaki akciji, čije odkrit ali prikrit cilj bi bil revizija ustave. Demokratska stranka je od prvega dneva svojega obstanka na straži, da ostane edinstvo države nedotaknjeno in je pripravljena, da vodi naj-ogorčenejšo borbo proti vsakemu, ki bi napadel to največjo pridobitev Srbov, Hrvatov in Slovencev. 3. Jugoslovanska i po programu i po organizaciji i po delu je demokratska stranka edina organizirana politična skupina ljudi vseh delov našega naroda, vseh ver. in vseh stanov. Niti plemenska, niti verska, niti stanovska je ona v resnici izključno nacionalna. Zato si demokratska stranka s pravico pridržuje prvo mesto v akciji, čije cilj je ustvarenje jugoslovanske misli in smatra, da bi bil tak pokret le tedaj resen in iskren, ako pripada stranki misija voditelja. Pripravljena, da sprejme v svojo organizacijo vsakega sodelavca, ki spoštuje vidovdan-sko ustavo in njen program, demokratska stranka ne more pristati na to, da bi kdo imel prednost pred njo ali da bi ji dajal navodila za ustvarjanje idej, katere smatra za svoje in za čije realizacijo ima največ veselja in moči. Ker politika, katero so doslej vodili njeni pooblaščeni zastopniki, jx>polnoma odgovarja interesom držfave in naroda ter načelom, nn katerih je ustanovljena demokratska stranka, glavni odbor in poslanski klub izjavljata, da sta proti vsaki spremembi v politiki, za katero se je stranka zavzemala od začetka; enako je hidi proti spremembi v osebah, ki so vodile strankino politiko. Po izvršenih formalnostih je prvi poprijel besedo dr. Šumenkovič, (Davidovi-čev pristaš), ki je v ostrih besedah napadel zastopnika Stokiča (Pribičevičcv pristaš), ker je le-ta objavil popačena poročila o sejah glavnega odbora demokratske stranke. Šumenkovič je izjavil, da je tako postopanje vredno vse obsodbe, ker so seje tajne. Dr. Grisogono se je pridružil temu naziranju, nakar se je sklenilo, da se bodo o sejah izdajala uradna poročila. Nato je dobil besedo Milan Cukovič iz Sarajeva, ki je napadel zagrebški kongres, češ, da je bil škodljiv državi. Napadel jc tudi sarajevsko glasilo »Narod«, ki je pisal v prilog kongresa Dotaknil se je v nekaterih besedah tudi Macedonije, češ, da taki pojavi jačijo tudi avtonomistično gibanje v Macedoniji. Proti tej izjavi so dvignili dr. Šumenkovič in njegovi somišljeniki tako glasen protest, da jc govornik moral umolkniti. Besedo je dobil nato predsednik zagrebške demokratske organizacije Ljuba Tomašič, ki se je izrekel za Pribičevičevo politiko in proti reviziji ustave. V imenu slovenskh demokratov je govoril dr. Albert Kramer iz Ljubljane, ki je z vso silo slavil Pribičevičevo politiko, češ, da je rešilna za državo in stranko. — Rekel je, da slovenski demokratje niso prišli sem, da bi kogarkoli sodili. Zato nc bodo sodili niti g. Davidoviaa. V sledečih izvajanjih je napadal svoje ljubljanske somišljenike, ki so se udeležili zagrebškega kongresa ter na koncu napadel samega Davidoviča, kar je med Davidovičevimi pristaši vzbudilo veliko ogorčenje, Zastopnik Ucif iz Sušaka je povdarjal, da hrvatsko vprašanje obstoji in da je zagrebški kongres je imel le to nalogo, pokazati pot, kako naj se reši. Zato pozdravlja dejstvo, da se je Davidovič udeležil tega kongresa. Ko ie govoril šc delegat Anastazije-vič iz Macedonije v Davidovičevem smislu, je bila seja ob pol 1. uri prekinjena. Popoldanska seja. Popoldan ob 4 se je seja nadaljevala. Prvi je govoril Pero Markovič (pristaš Pribičeviča), za njim dr. Budisavljevič (pristaš Pribičeviča) ter Agatonovič (pristaš Davidoviča). Končno je vprašal predsednik, če naj se razprava jutri nadaljuje, nakar se je sklenilo, da mora razprava danes biti končana ter da naj Pribičevič in Davidovič ne posežeta v razpravo. Z ozirom na to je Davidovič kratko izjavil, da je skozi š!iri leta delal za stranko in državo, a nikdar ne za lastno osebo. V istem smislu se je nato izjavil Pribičevič, ki pa so ga nasprotniki prekinjali z viharnimi medklici. Nato se jc izvolil poseben redakcijski odbor, ki je imel nalogo na podlagi predloženih resolucij sestaviti enotno resolucijo. V ta odbor so bili izvoljeni: Voja Marinkovič (pristaš Pribičeviča), dr. Grisogono (Pribičevičev pristaš), Pcčič (Da-vidovičev pristaš) dr. Šumenkovič (Davi-dovičev pristaš), Agatonovič (Davidovi-čev pristaš), dr. Krstelj in Gjorgjcvič (Davidovičeva pristaša). Po vseh znakih sodeč, se Pribičevič umika na celi črti. Seja je bila tako burna, da se jc vik in krik čul iz parlamenta na ulico. Z ozirom na tako težke medsebojne napade, je težko mogoče, #da bi se posrečilo doseči sporazum. Napadali so sc na seji med seboj ostreje, kakor se napadajo pristaši nasprotnih si strank. Seja se ima nadaljevati ob 9. uri zvečer. Najbolj žalostno vlogo so igrali pri celi razpravi slovenski in hrvatski demokrati, ki so se vsi zavzemali za Pribičeviča ter njegovo protislovensko in protihr-•. atsko politiko. Belgrad, 11. oktobra. (Tzvirno) Ožji odbor, ki je imel nalogo enotno in skupno resolucijo redigirati do 9. ure zvečer, ž njo niti ob 10. uri zvečer še ni bil gotov. Ko se je naposled po 10. uri zvečer otvorila seja, se je prebrala resolucija, ki se glasi: Poslanski klub in glavni odbor demokratske stranke izjavlja, da je ureditev razmer na Hrvatskem bila vedno najiskre-nejša in najtoplejša želja demokratske stranke, ker je to ena najresnejših zadev v državi. Za delo v tem smislu sprejemlje glavni odbor in poslanski klub demokratske stranke sledeče direktive: 1. Demokratska stranka bo kakor doslej sodelovala pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da je ta akcija osnovana na temelju vidovdanske ustave, da ni naperjena proti narodnemu edinstvu, da čuva strankin program in jugoslovansko ideologijo tega programa. '2. Poleg tega izjavlja poslanski klub ter glavni odbor demokratske stranke, kar je izjavil že lanski strankin kongres, da mora notranja politika demokratske stranke biti taka, da se vidovdanska ustava izvede do konca. Zato se stranka izjavlja proti vsakemu poskusu, ki meri na to, da se ta ustava revidira ter na zakonu kaj menja poprej, predno se uporablja, da se more tako v življenju videti vrednost ustavnih določb. V tem smislu sme demokratska stranka sodelovati z vsako stranko, ki v tem pogledu zavzema isto stališče. 3. Glavni odbor ugotavlja, da je demokratska stranka odločena, potrditi popolno edinost stranke, ker je to v interesu države. Ko je bila ta resolucija prebrana, se je dvignil Davidovicev pristaš Pečic ter izjavil, da so v tej resoluciji nekateri odstavki podvrženi in popačeni tako, da resolucija ne odgovarja tekstu, ki je bil izdelan v ožjem odboru. Posebno je podvržena 2. točka resolucije, ki je vzeta iz resolucij lanskega strankinega kongresa. Na to konštatacijo je nastal v dvorani velik vihar. Nato se je oglasil k besedi sam Ljuba Davidovič, ki je med splošno pozornostjo kratko izjavil: »Gospodje I Včeraj in danes so mi bile predložene resolucije. Toda v tej resoluciji ni nič tega, kar je bilo v prejšnjih resolucijah. Zato ne morem pristati na predloženo sedanjo resolucijo. Zahtevam rok do jutri, da morem vse potrebno ukreniti ali pa predložiti drugo resolucijo.« Te Davidovičeve besede so vzbudile velikansko senzacijo, ker od Davidoviča ni nihče pričakoval take odločnosti v nastopu. Iz tega odločnega nastopa Davidoviča se sklepa, da njegova grupa ne bo pristala na nobeno kompromisno resolucijo. Se ji je bila zaključena z viharnimi protesti proti Pribičeviču. Jutri se bo vršila nova seja. Po današnjem razpoloženju soditi, je zaključeno, da bi prišlo do kompromisa, posebno, ker je podvrženi tekst v predloženi resoluciji nasprotstvo še povečal. Takoj jx> seji glavnega odbora so se sestali pristaši Davidovičeve skupine na skupno konferenco, ki še traja. Razkol v demokratski stranki je skoro neizogiben, Demasoski nastop MermoSje proti uradnikom. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Na današnji seji pododbora za uradniški zakon sc je razpravljalo o poglavju, k« govori o pen-zijah. Tj členi so bili sprejeli spremenjeni. Posl. šušnik (Jugsl. klub) jc predla- gal noy član, po katerem M naj prejele penzijo vdove onih uradnikov, ki so umrli v vojni ali pa šc niso proglašeni mrtvim. Tu se je dogodila nelepa scena. V imenu poslancev SKS je nastopil Mermolja in protestiral, da bi država plačevala toliko družinam umrlih uradnikov, češ, kje naj se dobi toliko denarja. Zato naj se briga ministrstvo za socialno politiko, ne sme se pa dovoliti, da bi bil tak predlog sprejet v zakonu. Ta izjava je izzvala veliko razburjenje. Radi tega je Mermolja izjavil, da se bo odstranil od seje, pa se je ko-nečno zadovoljil s tem, da se v zapisniku zabeleži njegov protest proti družinam umrlih uradnikov in proti uradniškim pen-zijam sploh, VAŽNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 11. oktobra. (Izv.) V ponedeljek 18. t. m. ob 10. dopoldne bo seja finančnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o odobrenih kreditih zunanjega državnega posojila iz leta 1922. sedemodstotnega investicijskega posojila. ZAPRISEGA DRŽ. SVETNIKOV. , Belgrad, 11. okt. (Izv.) Danes ob 10. uri se je vršila seja državnega sveta, ki ji predsedoval dr. Markovič, Imel je govor, v katerem je razpravljal o zgodovini državnega sveta v Srbiji. Potem so bili državni svetniki, 30 po številu, zapriseženi. Pet j« katolikov, ki jih je zaprisegel bel-grajski župnik Wagner. Jutri bo seja državnega svetnika, na kateri se bodo razdelili na šest sekcif. DR. RIBAft ČLAN KONKORDATNE KOMISIJE. Belgrad, 11. okt (Izv.) Minister in poslanik dr. Ribaf je imenovan za člana komisije za izdelavo konkordata z Vatikanom. _ Konec avtonomije v Julijski Krajini. Rim, 11. okt. (Izv.) Ministrski svet je Hjub ugovorom ministrov ljudske stranke sklenil, da se takoj ukine Centralni urad za nove pokrajine in generalna civilna komisarlata t Tridentu in Trstu. Namesto tega se imenujeta za Trst in Trideret prefekta, podrejena notranjemu ministrstvu. To se je zgodilo na pritisk fašistov, ki groze s pohodom na Rim, ITALIJANSKI OZIRI NA NEMCE. Inomost, 11. oktobra. (Izvirno) >Inns-brucker Nachrichten« poročajo, da je ministrski svet sklenil, da se uvede preiskava proti onim policijskim organom, ki svoje dolžnosti ob vpadu fašistov niso vršili. Ministrski svet je sklenil poslati v Bočen generala varnostnih čet. Inomost, 11. okt. (Izv.) Kakor poročajo »Innsbrucker Nachrichten« so nem-iki deželni odborniki tridentskega deželnega odbora poslali predsedniku deželnega odbora dr. Concilu zahvalno brzojavko, t karteri se zahvaljujejo za njegov nastop proti fašistom ter za obrambo avtonomij dežele. Izražajo upanje, da bo skupni boj za opravičene zahteve po avtonomiji uspešen. _ Program češkoslovaške vlade. Praga, 11. okt. (Izv.) Na prvi seji češkoslovaškega parlamenta bo ministrski predsednik Švelila podal program nove vlade, ki vsebuje med drugim izenačenje poljedelstva z industrijo, znižanje nekaterih davkov in ureditev jezikovnega vpra-ianja. JAVORINA - ČEŠKA1. Praga, 11. oktobra. (Izvirno) Kakor poročajo »Nar. Listy< je vprašanje Javo-rine za Češkoslovaško ugodno rešeno. PILSUDSKI ODLIKOVAN OD MASARYKA. Praga, 11. okt. (Izv.) Poljski prevodnik Pilsudski je bil odlikovan s češkoslovaškim vojnim križcem. Pilsudski je ob tej priliki poslal Masaryku brzojavko, v kateri se mu za podeljeno vojaško odlikovanje srčno zahvaljuje in ga zagotavlja odkritosrčnega prijateljstva do češkoslovaške republike, DR. VOŠNJAK PONESREČIL. Praga, 11, okt. (Izv.) Jugoslovanski poslanik dr. Vošnjak se je na lovu pri Par-dubicah ponesrečil. Njegov konj je v najhujšem diru zadel ob drevo, pri čemer je bil dr. Vošnjak ranjen. Poškodba ni nevarna. MEDNARODNA RAZSTAVA ČASOPISOV. Praga, 11. okt. (Izv.) Od 12. do 14. decembra bo v Pragi mednarodna razstava I časopisov, Doslej je razstavni odbor pre-i jel že 20.000 odgovorov s priloženimi časopisi. MASARYK BO PREDAVAL. Praga, 11. okt. (Izv.) Predsednik republike dr. Masaryk bo kot častni doktor praške univerze v zimskem semestru imel na univerzi nekaj predavanj. POTEK RUDARSKE STAVKE V MOR, OSTROVL Mor. Ostrova, 11, okt. (Izv.) Ministrstvo za javna dela je za četrtek, 12. t. m. povabilo zastopnike podjetnikov in delavcev v Prago, kjer se bo vršila konferenca, na kateri se bo skušal doseči sporazum, Povabljeni so tudi poslanci, ki zastopajo rudarska okrožja. Moravska Ostrova, 11. okt. (Izv.) Danes se je vršila konferenca obratnih svetov. Sklenili so, da se sme bolnicam in podobnim zarodom dobaviti premog. Tudi v elektrarnah, ki dajejo občinam in dobrodelnim napravam razsvetljavo, se sme delati. Sporazum v Mudaniji. Carigrad, 11. okt. (Izv.) Sporazum v Mudaniji je bil včeraj podpisan. Sporazum vsebue določilo, da morajo Grki v 14 dnp.h izprazniti Tracijo; Izmet paša je obljubil, da bo o tem takoj obvestil angorsko vlado. Grški zastopniki so izjavili, da bodo poročali svoji vladi in so prosili, da se rok za izpraznitev Tracije podaljša. Grki so pripravljeni, da se umaknejo na rpejo iz leta 1914 ob Marici. Popustljivost grških delegatov je na vse napravila najugodnejši utis. London, 11. oktobra. (Izvirno) Iz Carigrada poročajo, da se Grki branijo podpisati protokol konference v Mudaniji. — Turško orožništvo, ki naj skrbi za red v Traciji, ima znašati 8000 mož. Zvezne čete napravijo na zapadnem bregu Marice kordon. Sultan odstopil. Carigrad, 11. okt. (Izv.) Sultan se je odpovedal prestolu. Velika narodna skupščina je njegov odstop soglasno sprejela in sklenila, da so vse odredbe, naredbe in ukrepi, ki jih je izdal sultan oziroma njegova vlada, odkar obstoji angorska vlada, neveljavni in ničevi. Razgovor s Stambolijsklm. Praga, 11, okt. (Izv.) »Venkov« objavlja razgovor z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim, ki se je na svojem potovanju ustavil v Pragi. Stambolijski je o položaju v Orientu izjavil, da Bolgarija zahteva svobodo morskih ožin, Bolgarija je že napravila potrebne korake, da se uveljavijo njene zahteve na ori-entski konferenci, Stambolijski upa, da se bo to zgodilo, O odnošajih z Jugoslavijo je Stambolijski izjavil, da so dobri, vendar ne taki, kakor bi zahteval sedanji položaj. Upa pa, da se bodo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo v najkrajšem času zboljšali. Zaupnica dr. Seipelnu. Dunaj, 11. okt. (Izv.) V odseku za zunanje zadeve je danes poročal zvezni kancler dr. Seipel o sklepih konference v Ženevi ter je prosil odsek, naj pospeši svoje delo, da bodo protokoli čimprej odobreni od avstr, parlamenta. Če vsa dela do 21. dec. ne bodo gotova, zadene avstrijski parlament odgovornost, ako bi vsa v Ženevi sklenjena akcija ostala brezuspešna. Odsek je z vsemi proti glasovom soc. demokratov sklenil izreči kanclerju dr, Sei-pelu kakor tudi celi vladi zahvalo za trud in prizadevanja pri pogajanjih v Ženevi ter je njegovo poročilo vzel odobruje na znanje. Predlog soc, demokratov, ki je vseboval najostrejšo nezaupnico zveznemu kanclerju dr. Seipelu je bil odklonjen. Napoved vladne krize v Angliji. London, 11. oktobra. (Izvirno) »Daily Chronicle« poroča danes, da so nove volitve v angleški parlament še pred Božičen? neizogibne. ARETACIJA GRŠKEGA GENERALA'. London, 11. oktobra. (Izvirno) Iz Aten se poroča, da je general Hadjenestis aretiran. Političen shod se je vršil preteklo nedeljo na Robu. Bivša postojanka Puclja, ki je poslanca SLS pred poldrugim letom hotela linčati, je pokazala docela drugo lice, V dvorani izobraževalnega društva je ob obilni udeležbi moštva poslanec Škulj risal sedanji politični položaj in delo Jugoslovanskega kluba. Govor je spremljalo glasno odobravanje zborovalcev. — Brez ugovora je bila sprejeta soglasno zaupnica Jugoslovanskemu klubu. Bili so navzoči tudi bivši samostojneži, ki so pa danes docela drugega naziranja. Po shodu so stopali možje k poslancu in izjavljali, da so spoznali, kam vodi politika SKS, češ, pred volitvami je Pucelj obetal delitev grajščine (Auersperg), zdaj pa sam grajščine kupuje. Kazali so svoje razočaranje nad SKS in odobravali politiko Ljudske stranke. + »Jutro« in kupčije. Vsa javnost ve, na kakšnih kapitalih da je zgrajeno »Jutro« in odkod dohajajo neizčrpljivi viri demokratov. Vsa gospodarska politika sedanje vlade sloni na koncesijah, ki jih dobivajo posamezna velepodjetja in veleiz-vozniki. Po 14 dni in še dalje leže na carinarnicah ogromne množine že davno plačanega blaga, ki ga pod nobenim pogojem ni mogoče dobiti. Pač pa morajo lastniki za to neprostovoljno čakanje plačevati še ogromne vsote ležarine. Zaka j vse to? Samo na ljubo par veleindustrijcem, da morejo odirati, ker nimajo konkurence. Stavimo glavo, da bo čez nekaj dni carina na gotove predmete zopet zvišana, ttst veleindustrijci pa, ki se solnčijo v demo. kratski milosti in se za to dobroto izka. žejo tudi hvaležne, se bodo pa zadovoljno smejali in se navduševali za »državotvor no« stranko. Ko je bila na vladi parlamen tarna zajednica, je snovala osrednjo za-drugo, ki naj bi bila na korist zadružni, štva in splošnosti, kakor tudi dTŽave, pre vzela izvoz, Demokratsko-socialističn: vlada je to organizacijo, še predno je sto pila v delovanje, takoj uničila. Izvozničar. ska politika je privileg demokratov. Ka bi se kdo še čudil, da se celo minister za »socialno politiko« razgovarja z veleizvoz ničarji, kako bi oni prispevali za »pobija, nje draginje«? Pri vsem tem se mora pa vsakdo čuditi »Jutrovi« drznosti, ki i strahu za razne Praprotnikove milijonski kupčije lomi kopje za sedanji znotraj in zunaj države kompromitirani režim s sle, dečim stavkom: »Nasprotniki demokraci. je, pristaši razkola in oslabljenja ter po. magači valutnih špekulantov in izvozni, čarjev so za padec sedanje vlade in za ve. liki kaos, v katerem bi oni prišli na svo račun, vse drugo (pravilno demokratski korupcijo) pa naj vrag vzame,« Apel vojvodinskih Nemcev na Sto-jaca Protiča, Z ozirom na Protičevo kri. tiko v »Radikalu« o sestavi volivnih ime, nikov v Vojvodini poziva novosadski »D Volksblatt« Protiča, naj stori še korak da. lje in v skupščini zahteva, da se volivni liste v smislu ustave in mirovnih pogodb revidirajo. O naši oficielni politiki napram Bolgariji prinaša »Slovenski Narod« uva< zevanja vreden članek, Izvaja, da velesil« ne bodo motile Turčije v Evropi, da si za. sigurajo svoj položaj v kolonijah, Rusija timi ne bo delala Turčiji preglavic, ampali bo širila dalje boljševiško propagando med muslimani na celem svetu. Vsled te. ga bo tudi Bolgarija prisiljena s Turčije računati in se tesno nanjo nasloniti. Tako utegne biti naša država na Balkanu izolirana, ker Romunija itak s srcem ni z na. mi, Grčija pa tudi ne bo pozabila, da ji nismo ponudili nobene moči. Zato »bi bil skrajni čas, da izpremenimo svojo zakrknjenost napram Bolgariji z miroljubno politiko in ji podamo roko takrat, ko je ona najbolj potrebna podpore -,. Naša zunanja politika bi lahko pogledala preko plota, pa bi prišla do spoznanja, da zavisi naša bodočnost predvsem od položaja na Balkanu in da mi Jugosloveni moramc iskati naslon pri južnih Slov enih.« — Kc smo mi že davnaj izrekali enake misli nas je »Slovenski Narod« napadal, češ, di smo proti državi, da hujskamo zoper Srb* in da iščemo opore pri »vekovitih« sovražnikih Jugoslavije... -f- Centralizem v Julijski Krajini? -Tržaški listi poročajo iz Rima, da namerava italijanska vlada z enim samim udarcem presekati vozel, ki ga predstavi}« vprašanje upravne ureditve novih pokrajin. Centralni urad za nove pokrajine se s koncem tek. leta ukine in njegovi posli porazdele pristojnim ministrstvom. Julijska Krajina se razdeli v dve provinci: Istra s Trstom s prefekturo v Trstu in Goriško s koroškim in kranjskim ozemljen s prefekturo v Gorici, Namesto sedanji! glavarstev se ustanove podprefekture : znatno večjim področjem, tako da bod< v vsaki provinci samo 3 ali 4 podprefektu re. Gotovo je, da bodo podprefekture 1 Pulju, Poreču, Pazinu ali Opatiji, Tržiču Postojni in Trbižu, Italijanski provicijaln in občinski zakon se z neznatnimi priiago ditvami raztegneta tudi na nove pokraji ne. Šolska uprava se popolnoma loči ck politične ter se ustanovita v Trstu in Go- Pran B o n a 8: Sv. Gora. »Jaz pa sem stala na gori, kakor poprej.* Po krvavi judenburški žaloigri v maju leta 1917. so tavali mnogi slovenski fantje kot izgubljena Čreda po zgornještajerakih gozdovih naokrog in posamič tudi umirali od izstrelkov mažarskih pušk. Mnogo nedolžne krvi se je tedaj prelilo in nihče ne ve, koliko žrtev našega rodu leži v tistih zelenih Ro-seggerjevih šumah in marsikako mlado srce poroma ob tihih večerih >gor na Ober-Šta-jersko«, kjer leži veli rožmarinov cvet Pa so prinesli nek majev večer sanitejci v Knittel-feldsko vojno bolnico takega 19 letnega fantiča in v glavi mu je tičal smrtonosni strel. Prelepo je opravil svoje poslednje verske dolžnosti in se pripravljal, da nastopi zadnji marš v brezbrežno daljavo. Ležal je nepremično ubogi slovenski otrok, kakor nekoč nedolžni Abel in smrtne sence so ualik črnemu pajčolanu, objemale njegov duh; zavest ga je bila zapustila in mu lajšala težki boj. Toda ne, še za spoznanje je odprl krotke, mile oči našega rodu in bolestni vzdih: >K mamici bi rad na Dolenjsko,« se je izvil, kot zadnji trepetajoči soj zahajajočega solnca raz njegovih ustnic in že se mu je dtiša javljala pri končnem raportu Najvišjega Gospoda. Ali se vam ne zdi, kakor da je ta poslednji klic slovenskega fanta: »K mamici bi rad« ovekovečen hi x neizbrisnimi črkami za- ; pisan po gorah, strminah in planinah, kjerkoli biva naš rod? Ali se vam ne zdi, da tre-peče ta klic vsigdar in povsod na naših ustnicah, da ga pojo naši zvonovi in naše deve, da cela naša zgodovina in umetnost diha te besede, da brez tega klica sploh n«; bi bilo obstanka tako malemu, zaničevanemu, stoletja kruto prizadetemu rodu? Poglejte svetišča Marijina po gorah Slovenije! Saxa loquntur. Kamenite, čudovite stavbe nam to pričajo. Vojna pošast je silovito udarila v te kamne Mariji posvečene; zidovi posuti, Brezbožniki, ali, so razdrli jih kruti, A meni kaj tožnost objema srce, Ko cerkve spominjam se vrhu gore, Naj solza v oko mi prihaja? (Gregorčič.) Na Sveto Goro nas je vodil korak pred nekaj dnevi. Lilo je kakor iz škafa, toda neustrašeno so stopale članice vrle Marijine Družbe iz Trsta in kjer jo red kratkim bobnel besneči zapiralni ogenj, tam so polnile ozračje angeljske melodije prelepih Marijinih pesmi; tam kjer so sc tuleč lovile, zajedale, sikale in treskale grozne granate, so se dvigale sedaj vroče prošnje iz pobožnih src za domovino, rod in altar. Tupatara so prenehale težko deževne kaplje iu tedaj so se po sveto-gorakih pobočjih, kotlinah in skalnicah in vse okoli od Št. Mavra preko Valentina do Gabrijela in Grgarja pojavljale pošastne meglene koprene in zdelo se je to kakor da zavzemajo obliko zdaj naskakujočih vojnih čet, zdaj v obupni beg pognane konjenice in zopet so valovile naokrog pretrgane, kakor da bi oko-stenjaki svetogorskih junakov vstajali iz svojih preranih grobov iu žugajoč ter preteč nam govorili: »ali ste vredni vi, duševni in telesni slabiči XX. stoletja, da smo za vas prelili svojo dragoceno kri in tako nam vračate sedaj zvestobo za zvestobo, da rajate, plešete in se veselite na naših grobiščih in se ne zmenite za naše doprinešene, neizmerne žrtve ter zopet in zopet ščuvate brala proti bratu ua krvavi pokolj ?< Do kože premočeni smo prispeli končno na vrh in solza nam je zaigrala v očeh, ko smo zagledali poleg strašne, ogromne groblje svetogorskih razvalin novo, začasno, lično cerkvico, dolgo 15, široko 11 in visoko 9 metrov, zidano in prav dostojno okinčano. Poleg nje se nahaja zidan samostan in zavetišče za romarje, kjer že zdaj najde zavetje pred burjo in dežjem najmanj e 200 oseb. Černtova baraka poleg pa nudi v izobilju lačnemu in žejnemu popotniku, kar mu srce poželi. Kakšna razlika med letom 1917, ko je bojna vihra prenehala na sv. Gori in med 1922. Ko si takrat gledal tisto opustošenje, se ti je skoroda zdelo nemogoče, da bi si kdaj človeška roka upala napraviti vsaj malo reda med tistim nepopisnim kaosom kamenja, skal, gramoza, granat, šrapnelov, peska, človeških lobanj, Oelezja, jekla, lesovja itd.; bas, kakor da bi sam satan se zaklel proti Marijinemu svetišču in samostanu. Po skalah tam plazi se pisani gad, in potnika groza obhaja, ko vidi strupenega zmaja. (Gregorčič)' Ko so pevajoč prihajale članice Marijin* v corkvico, sta že pozvanjala dva zvona (tež ka skupno 5 centov), napravljena iz ostankoi razbitih prejšnjih, ki so jih našli med razva linami. Toda kaj? Se več I Ko to pišemo, po zvanjajo že novi prekrasni zvonovi (4 in sicei po 43 centov in 30 kg, 32, 20 in 13 centov' ki jih je poklonila ital. reparacijska komisija Livarna Broilli v Udine, ki jih je vlila, pa j< ae velikodušno odpustila 16.000 lir pri na pravi zvonov. To so zaigrala srca bridko pre izkušenega ljudstva primorskega, ko se je djit Kraljica begunka vračala 2. okt. t. 1. med pri trkavanjem novih zvonov, pokanjem mož narjev in veselimi utripi sladkega upanja ii pričakovanja nazaj v svetogorski raj, Čare vala bo sicer tudi tam gori še nekaj let ko begunka v začasni cerkvici, dokler ne zavladi ravno tam, kjer sc je nahajala prej. Ko srni vprašali velezaslužnega p. gvardijana, kedn misli on, da bo stala zopet veličastna bnzili ka, nam je sicer malo optimistično, venda poln svetega navdušenja odgovoril: v 3 al 1 letih. In zares, čudili smo so podjetnost; pridnosti, ueustrašenosti sinov sv. Frančlškr ki gori kopljejo, čistijo, prevažajo, razstre ljujejo, zidajo, da je veselje. (Konec prih.) rici kraljeva urada za nauke; dosedanji krajni in okrajni šolski sveti se odpravijo. — Zader sc po v6ej priliki uredi kot pod-prefektura v odvisnosti tržaške prefektu-re. — Italijanski poslanci iz Julijske Krajine so imeli zaradi tega vprašanja svoj setanek v Rimu in sklenili, da te vladine namere ne bodo ne pospeševali ne se ji upirali. — Tako delata fašizem in vlada drug drugemu v roke. -f Izjemno stanje v Albanii odpravljeno. Ker vlada po celi deželi popolni mir in red, je albanska vlada odpravila izjemno stanje, ki je bilo proglašeno od marca t. 1. daJje vsled puča, zanetenega od Italije. Dnevne novice, — Poslancem Jugoslovanskega kluba. Predsedstvo Pokrajinske uprave je poslalo tajništvu SLS v Ljubljani obvestilo, da poživlja predsednik Narodne skupščine vse gg. narodne poslance, da bodo gotovo v Belgradu pri zasedanju skupščine dne 17. oktobra t. 1. — Za Primorce. Ministrstvo za socialno politiko zbira podatke o škodi, ki so jo pretrpeli naši državljani v vojnem času, na ozemlju, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji, kakor tudi o škodi, ki je bila povzročena našim državljanom na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, po političnih represalijah (nasilsitvu). Vsi, ki niso še prijavili svoje Škode, naj store to natančno in vestno najkasneje do 15, okt, 1922 in sicer potom pokrajinskih uprav, v Srbiji in Črni gori pa direktno pri ministrstvu za socialno politiko. Prijave morajo biti sodnijsko, ali pa po od prič lastnoročno podpisanih izjavah potrjene. K izjavam morajo biti priloženi tudi dokazni podatki in dokumenti, n. pr. domovnica, krstni list itd. — Državno podporo za cerkev na Lesnembrdu je izposloval poslanec Jugo- lovanskega kluba Ivan Stanovnik. — Na Lesnembrdu je namreč strela nedavno popolnoma porušila zvonik, ki se sedaj tia novo gradi. Na intervencijo poslanca Stanovnika je notrani minister nakazal cerkvenemu predstojništvu na Lesnembrdu 32.000 K podpore. — Naklo. Na škofov poziv je Marijina družba v Naklem nabrala izredno veliko množino živil za dijaško menzo. Posebna zasluga gre v tem oziru č, g. župniku in č. g. kaplanu, ki sta pozvala verno ljudstvo k sodelovanju v tej akciji — in ljudem, ki so se pozivu omenjenih dveh gospodov v taki meri odzvali. Naj bi isto storili tudi drugod č, g. dušni pastirji — m če se bo to zgodilo, bo cela zadeva rešena. Katol. visokošolci bodo v miru in brez visokih izdatkov nadaljevali svoje študije. Zato: posnemajte! Svoji za svoje! — Na znanje: Pravkar je izšel četrti svezek dr. Mih. Opekovih govorov z naslovom: Začetek in konec. Petnajst govorov o Življenju našega življenja. — Knjiga obsega 10 tiskanih pol in stane v prodajalni 14 Din, po pošti — denar naprej — 15 Din, po povzetju 18 Din. — Prodajalna KTD H. Ničman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. — V obrambo zakona o delavskem »varovanju. Ker so gospodarski krogi na svojih konferencah koncem minolega meseca sklenili resolucije, ki so naperjene proti zakonu o delavskem zavarovanju, se |e med jugoslovanskim delavstvom začela obsežna obrambna akcija. Delavstvo je na mnogoštevilnih zborovanjih sklenilo, da vprizori generalni štrajk, kako/ hitro bi se poizkusil atentat na delavsko varstveno zakonodajo, V tiru so priprave za generalni štrajk. Tako poroča »Zagr. Tag-blaitt«. — Smrtna kosa. Na Studencu pri D. M. v Polju je umrl 10. t. m. 19letni mladenič Ivan Končar, elektromonter. Po-[reb bo danes, 12. t, m. ob 4. uri popoldne, ^okojnik je bil vedno zvest član Orla in drugih naših organizacij, N. v m, p.! — Nered na železnici. Dno 5- oktobra 1022 imo se peljali z vlakom, ki privozl ob 16. mi v Kranj iz Ljubljane prott Jesenicam. V Kranju je Izstopila soproga orožnika Z. iz C. ter izložila svojo boro prtljago tn čakala voznika, da ji pomaga prenesli na voz. Prtljaga je obstojala iz enega mernika pšenice in eno pleteno steklenico 16 litrov vina, kar ji je podaril oče njenega moža, da a tem pokaže svoje dobro očetovsko srce in svojemu sinu v sedanjem težkem času nekoliko pomaga. Dasi potnica tudi prej v vlaku prtljago ni prikrivala, jo je neki vinjen železniški sprevodnik zapazil šele v Kranju ter se z jezo zaletel v steklenico in v enomer dopovedoval, >da se babe tz njega ne bodo friee pokale«, »takole flašo šnopsa ima seboj, pa mt ne pove« Icr je steklenico dvakrat sunil po tleh, da jo je enkrat potnica sama, enkrat pa njen voznik ujel, da je ni ubil. Na prošnjo potnice, knj želi, 30 ji ni posedalo tn šele vlakovodja, kateri jo bil poklican, ie posredoval in povedal, da je treba plaSati 8 Din kazni radi prevelike prtljage. Plačala mu ie z 10 Din-bankovcem — ln čudno — sprevodnik ie bil v takem položaju, da ni bil sposoben spleti potrdila in »udi 2 Din ni etrankl vrnil. Čemu WSaj boste le vi kaznovani, ker ste pijani 1« — Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo p. n. občinstvu, ki j« o priliki prireditve, dno 80. septembra v Novem mestu, na katerikoli način prispevalo ter s tem pripomoglo k tako dobremu uspehu. — Novomeški visokošolci. — Tiskarski ikrat nam je včeraj % tihotapil dve veliki napaki: V naslovu porodila Organizacijo kat. mladine v Italiji (ne v Istri) in v poročilu o koncertu >Ljubljane«, kjer je govor o hroma) ičnih postopih (ne nastopih). — Ponesrečen roparski napad na vlak. Dno 8. t m. so roparji pri Ravnem v Hercegovini poizkusili napasU in oropati poštni vlak, ki j« vozil večjo poliljatev denarja. Orožništvo jo pa bilo pravočasno obveščeno in je napad preprečilo. — Zastrupljenje z gobami. V Murski Soboti sta se zastrupili z gobami dve draiini. Na srečo je prišel pravočasno zdravnik, ki je rešil vse zastrupljene«. — Po nesreči ne je obatrelil dninar Jožef Mlkula is Andrejevcev v Prekmurju, ko jo ob trgatvi po starem običaju streljal. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Wrangel v Splito. Te dni se je mudil v Splitu general Wrangel; is Splita je odpotoval v Bakar. Povoden]. Iz Selške doline. Prejeli smo še naslednje poročilo: V noči od pelka na soboto zvečer so ob silnem nalivu narasli pritoki Sore. V obeh Smole-vah so pota popolnoma končana; eno hišo je odneslo, 4 zelo poškodovalo. Sora jo odnesla štiri večje mostove; mostovi na stranskih potokih so šli skoro vsi po vodi. Najhujšo je bilo v Selcih: usadi od vseh bregov; vaška pot skoro popolnoma razdrta, gline nanešene po hišah, hlevih in kleteh. Na več krajih so komaj rešili živino. Z malo izjemami so vsi hišni posestniki hudo prizadeti. Kaj takega najstarejši ljudje ne pomnijo- Na glavno cesto v Selcih je hudournik nanesel veliko blata tn dreves. — Čudimo se cestni upravi, da nič ne preskrbi, d« bi se spravilo s ceste. Strogo hočejo zahtevati od vaščanov, da bi cesto oprostili, ko imajo povsod doma s popravami toliko dela. V prejšnjih časih je vojaštvo prišlo pomagat v taki veliki sili. Upravičeno so ogorčeni ljudje, da bi danes ne mogli priti na pomoč, ko je vojaška oblast toliko žrtvovala za sokolsko prireditev v Ljubljani, in za take veliko ljudske stiske, da bi ne imela ničesar na razpolago! — Skoda je milijonska. Iz našega kota ta Sv. Joštom. Takega večera kakršen jo bil v petek 0. oktobra t. l, pa no pomnijo niti najstarejši ljudje v kraju. Treskalo je in grmelo, dež je bil, kakor iz škafa, da smo mislili, da bo vsega konec. Potok Besiuca, ki je sicer neznaten in miren, je zrogovilil in planil čez polje In travnike in kar ni poplavil in zasul, je pa raztrgal, da je pokazal zvestobo svojemu »besnemu« imenu. Voda jo prišla tudi v hleve, bredli so jo do pasu, da so mogli rešiti živino. Strah in groza jo obdajala tudi take, ki so mislili, da je povodenj v našem kotu nemogoča. Vsled moče so nastali po raznih krajih usadf, pota so raztrgana, njive poškodovane, škoda jo nepopisna. Največ so pa trpeli mlinarji, zlasti oni v Spodnji Besnici, kateremu je voda spodkopala hišo in odnesla mnogo hlodov, kar cenijo nad stotisoč kron. Enako se je splašil in razdivjal tudi naš obmejni potok Ne-miljščii-a, ki je posestniku Jerali pomeril svojo pot naravnost čez njive in mu pod6ul $0 neizko-pani krompir, odnesel mnogo hlodov, povzročil nepopisno škodo ter mu ogrozil njegovo bitnost. Gospodarstvo. g Amerikanska moka in drugo. Današnji iSlov. Narod'; sporoča, da se dobi amerikanska moka v Ljubljani po 28 kron za kg. Mi pa mislimo in kakor se nam tudi zagotavlja od veščakov, da je domača moka mnogo boljša in red lina, na katetfo kakovost se vsak lahko zanese. Tudi so govori, da stranke niso posebno zadovoljno z uvoženo moko iu da kruh, posebno iz slabojših vrst, greni. Ker so tudi drugi trgovci, kateri ravno niso odvisni od »milosti belgrajske gospode« gledo dovoljenja uvoza, ceno domači moki znižali na 23 kron pri kg, mislimo, da občinstvo stori mnogo bolje, da sega po domači moki ter s tem podpira lastnega proizvajalca. — V hrvatskih časopisih beremo danes, da se prodaja v Zagrebu od tt. »Opakrbat d. d. Zagreb, amerikanska mast do največje količine 5 kg in to le državnim uradnikom in delavcem. Nam pa je vsem znano, da se dobiva v Ljubljani in se je že dobila pred mesecem dni n. pr. pri Gospodarski zvezi amerikanska mast v poljubni množini in po nižjih cenah. — Pripomnimo tudi, da sporoča belgrajska tovarna sladkorja, da oddaja sladkor le direktno konsumeatoin, kor-{»racijam itd. i. s. kocke po 72 kron, kristal po G1 kron. Ker je pa pri trgovcih dobiti sladkor po 70 kron. oziroma kristal po 60 kron, je povsem umljivo, da ta tvornica še daleko išče preveč zaslužka, in no razumemo, kako bi mogli trgovci s sladkorjem verižiti, ako istega prodajajo cenejo kot tovarna, samo. g CcSki krompir. Kakor se nam poroča, namerava neka ljubljanska organizacija uvoziti večjo količino češkega krompirja, kateri bo stal circa 3 krone postavljen na ljubljanski trg. g Francoski krompir v Sloveniji. Zadnji čas kroži po slovenskih časnikih oglas tvrdko I. Lav-rič & Comp., 1, Ruo do la pierrc largp, Strasbourg, v kateri ponuja francoski krompir po 21 frankov za 100 kg, franko Jesenice. To odgovarja po današnjem kurzu 4 krone 20 vin. za 1 kg. Neverjetno je, da je v Sloveniji, ki je tako bogata krompirja, da ga je vedno v stotinah vagonov izražala v Italijo, Francijo in drugam, zdaj aena nad 60% višja od francoskega krompirja! To je tembolj čudno, ker so tam pridelovalni stroški vsled visoko valute veliko večji kot v Sloveniji. Upamo, da bo prvi uvoz francoskega krompirja takoj povzročil padanje cen, kar bi bilo zelo želeti. — Kakor vemo, je tvrdka I. Lavrlč & Comp., Strasbourg, letošnjo pomlad Izvozila iz Slovenije na Francosko ca. 100 vagonov krompirja. Krompir, ki ga ponuja, jo potemtakem najbrže slovenskega izvora. Odgojen z delavci, ki so plačani v frankih, pridelan od kmeta, ki živi v francoski valuti in ki plačuje davke v frankih in vkljub vsemu temu ter vkljub visokim transportnim stroškom iz Slovenijo v Francijo iu iz Francije zopet v Slovenijo, Je francoski krompir cenejši kot uaS domači pridelek. (4287) g Sadna razstava r Celju 31. do 24. oktobra t 1. Se enkrat opozarjamo vse sadjarske kroge na to prireditev, ki obeta lep usjieh za razvoj sadjarstva samega In tudi za trgovino s sadjem. Za pri-glaševanje je še čas do 16. t. m. Priglašeno blago mora biti v Celju najkasneje do 18. t. m. zvečer. — Razstavni odbor ta sadno pokrajinsko razstavo v Celju. g fndne e«ne na Štajerskem. V mariborsko okolico je prišlo te dni več čeških velekupcev za sadje. Za namizna jabolka ponujajo 0—6 kron za kilogram. Cešplje so se pretekli teden plačevale po 5 kron, sadje za kuhanjo pa po 3 krono kilogram. g Stanje papirnatega denarja v Ju g onimi ji. Po izkazu Narodne banke z dne 30. sept. 1932 je bilo za 5.221.682.025 Din v prometu. Od zadnjega izkaza se je stanje papirnatega denarja pomnožilo za 35 milijonov dinarjev. g Prodvktna bona v Bulgradu. S 15. okt. prične poslovati v Belgradu produktna borza. g Sovi bankovci po 100 in 1000 dinarjev. — Narodna banka je prejela od Bank Note Company klišejo za natisk 100 in 1000 dinarskih novčanic. BORZA. Zagreb, 11. oktobra. Deviz«: Pešta 2.40—2.70, Berlin 2.15-2.45, Italija 2.70-2.74, London 276.50 —281.50, Newyork 6Z50—6350, Pariz 4.78H-4 83^, Praga 223.50-226.50, Dunaj 8.50-9, Curih 11.80—11.90, Brilssel 4.50-4.55, Amsterdam 24.44 -24.56. — Valute: marka 2.37K-2.67.50, lira 2.66 -2.70, dolar 61.50-62.50, belg. frank 4.48, čsl. K 2.20-50—2.23-50, n. a- K 8.50-9.10, lcj 40-41, poljske marke 0.70—0.77 K- Curih, 11. oktobra. Pešta 0.21, Berlin 0.19K, Italija 22£0, London 23.69, Newyork 535, Pariz 40.40, Praga 18.35, Dunaj 0.00K, Bukarešta 3.42, Sofija 3.45, Zagreb 2.03Varšava 0.05 Holand-ska 207.70. — Nem avstr. krona 0-007/B. Dunaj, 11. oktobra. Pešta 18.70, Berlin 27.60, Italija 3136, London 3266, Newyork 73-725, Pariz 5564, Praga 2547, Curih 13.785, Sofija 468.50, Bel- S rad 1110, Zagreb 279.75, Varšava 7.20, Amster-am 28.670. Ljubljanske novice. lj Najvažnejši občinski program. Sedaj pred volitvami bodo po starem običaju vse stranke podale v javnosti svoje pro-gramatične izjave glede občinske politike in gospodarstva. Na dnevnem redu bo vprašanje mestnih financ, preskrba reve-žev, stanovanjska mizerija, elektrika, vodovod in tisoč drugih reči, ki so važne za vsakega ljubljanskega občana, demokrata, starina itd. Človek bi saj mislil, da so te in take reči za ljudstvo najbolj važne. Toda ne! »Slov, Narod* naglaša, da je za njegove starine in ž njimi zvezano NSS najvažnejše, »da rešijo izpod klerikalnega vpliva napredno Ljubljano,« »Protikleri-kalna« gonja jc tej stari gospodi več ko skrb za raztrgane in lačne Ljubljančane, več jim je pobijanje »klerikalnega zmaja« ko pobijanje draginje, v napadanju »klerikalcev« so ti gospodje bolj doma ko v zidanju stanovanjskih hiš. Za vsako ljudstvu koristno socialno ali gospodarsko napravo v občini je treba imeti nekaj srca, socialnega čuta in požrtvovalnosti za reveža. Za protiklerikalni boj vsega lega ni treba, ker zadostuje kup fraz, s katerimi se pitajo tisti reveži, ki na to uho še kaj slišijo. Pa takih revežev je v Ljubljani vedno manj. Zato so gospodje starini prišli na to »idejo«, ki je zelo stara, celo starejša ko oni sami, nekoliko prepozno. To bodo spoznali 3. decembra starini ter njihovi zavezniki NSSarji v enaki meri kakor obojih agilnejši, čeprav koruptnejši nasprotniki — mladini. lj Centralizem in zdravniški stan. Ko se je pred par dnevi raznesla vest, da jc premeščen znani ljubljanski kirurg, pri-raarij dr. Stoje iz ljubljanske bolnice v Ptuj, so ljudje ugibali, kako jc mogoče, da zapušča svoje mesto zdravnik, ki deluje, že 21 let s polnim uspehom v Ljubljani, ki vodi že 12 let, med temi 7 te&ih vojnih let, uzorno svoj oddelek, ki si je znal pridobiti v bolnici popolno zaupanje bol ni-kov, strežništva, zdravniškega naraščaja in pa svojih kolegov v grcniiju primarijev. Izvedeli smo pa, da se je odredila premestitev brez najmanjšega dogovora s pri-marijem dr. Stojccm samim in brez njc-ovc vednosti. Tudi njega samega jc za-ela novica kakor strela z jasnega; kar pa je najbolj značilno; bil je opozorjen na notico v »Jutru«, kjer je bila njegova premestitev objavljena, predno je sploh vedel, da se kaj plete. 2e to edino dejstvo nam dovoljuje pogled daleč za kulise vladnega postopanja pod današnjim režimom. Ker bomo o zadevi govorili še podrobne-l je, naj zadostuje za danes samo par infor- mativnih migljajev. Kakor znano, se uprizarja na naše zdravništvo s strani režima pravcata politična gonja, ki seveda v mnogih slučajih tneri naravnost na gmotno uničenje prizadetih. Vlada zadaja zdravnikom brco za brco in poaebno ta slučaf premestitve primarija iz ljubljanske na ptujsko bolnico, bo pač v naši zgodovini -—• če tudi upoštevamo prejšnje avstrijsko čase — popolnoma osamljen. Zavraten način izpeljave tega ukrepa bi bil pa vj kulturni državi sploh nemogoč. Najhujše pri ccli stvari je pa de!stvo, da je trjca premestitev sploh nepostavna. Gre tu namreč za primarija bivšah deželnih brodelnih zavodov kranjskih, kaitere j a prevzela vlada le v svojo oskrbo, nikakor pa le-ti niso prešli v državno oblast. Zatoi je prevzela država tudi zdravništvo z isti-! mi obveznostmi, kakor so obstojale poprej med njimi in deželo Kranjsko. O kaki premestitvi v Ptuj torej pod temi pogoji ne more biti niti govora. Kakor smo informirani, bo vložu g. primarij dr. Stoje na merodajnem mestu ugovor proti tej nasilni premestitvi. Radovedni smo le, lcako bo odgovorilo zdravništvo na to novo brco s strani sedanjega režima. Do sedaj je vse mirno preneslo, lj Prijatelje orlovstva opozarjamo še enkrat na telovadni večer šentpeterskega' Orla, ki se vrši v nedeljo, dne 15. oktobra v »Ljudskem Domu«, Začetek točno oU 8. uri. Spored pester. Izročitev darila im diplome šentpeterski mednarodni tekmovalni vrsti v Brnu. Telovadba, deklama-cija, govor, godba dravske divizije itd, lj Stolna prosveta. Odborova seja danes zve* čer ob 8. uri v navadnih prostorih. Prosim polno-številne udeležbe. — Predsednik. lj Krekova prosveta ima prihodnjo nedeljo ob pol 6. uri zvečer skioptifno predavanje. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Inženirski Izpit jo položil na gozdarski fakulteti v Zagrebu z odliko gosp. Jože 31 i m e c it Ljubljane. lj Gustav Tdnnies Dno 10. t m. smo spremili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico k Sv. Krištofu g. Gustava T o u n i e s a, preblagega in nepozabnega dobrotnika cerkve sv. Krištofa, kateri je pred dvema letoma podaril v trajen spomin svoje rajnke soproge prekrasno sliko majaiško Matere božjo »Zvezda Danica«, ki Je v kras In ponos naše cerkve. Naj počiva v miru blagi pokojnik pod obkriljem Marijinem. lj Vrtnarsko ragstavo prlredo ljubljanski trgovski vrtnarji v dneh 21.- 25. t. m. v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Razstavili bodo dekorativno rasUine, cvetlico rezano in v posodob, umetno vezenje ln pletenje I. dr. Ljubiteljem floro so bo nudila lepa prilika, da si oglodajo najlepšo stvarstvo narave: lepe cvetlice- Pred več kot 30 leti se jo vršila v Ljubljani zadnja cvetlična razstava. Dolgo vrsto let je trajala stagnacija v tem oziru. Mlade moči so sedaj na delu, ds zopet oživijo zanimanje za prelepo vrtnarsko panogo. Tej razstavi bodo sledile še druge. Vstopnina znaša 5 Din za osebo, za dijake in vojaštvo jo določena polovična vstopnina. Zadnji dan razstavo je določen za šolsko mladino, ki se udeleži korporatlvno v spremstvu učiteljstva. Čisti dobiček je namenjen v prid mostnim ubožcem. Ij Zahvala. Povodom mojega štiridesetletnega delavnega jubileja mi je došlo od raznih strani toliko prisrčnih čestitk in voščil, da mi je nemogoče, zahvaliti se vsakemu poseijej. Zato izrekam tem potoni svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so se me ob tej priliki spomnili na bodisi kak način. — Osobito zalivalo naj prejme zastopnik upravnega sveta Strojnih tovarn in livarn g. rav-> natelj Tosti, g- ravnatelj našega podjetja ing. Bon* celj, gg. predstojniki, tovariši 111 gdč. tovarišicc vseh obratov našega podjetja, moji kolegi in prijatelji v Ljubljani, na Jesenicah in drugod. Za-hvaljujem se tudi toplo za vse darove, ki so mi ob jubileju došli, izmed katerih mi je posebno drae umetniški dar mojih ožjih zvonarskih so-truanikov, in sicer ne toliko zaradi njegove vrednosti, koiikor zaradi velike prisrčnosti, s katero mi je bil podan. — Karol Krušič. Ij Umrli so v Ljubljani: Antonija Pernat, užltkarica, 67 let — Štefanija Plestenjak, hči čuvaja tob- tovarne 8 lota. — Amalija MaJhne, zidar* jeva žena, 67 let. — Silva Gale, hči užitninskega paznika, 1 leto. — Ana Pliberšek, hiralka, 48 let. — Marija Mostar, livarjevu hči, 8 dni. — Frančiška Vidmar, dijaška gospodinja, 66 let. — Juri Kobe, obč. ubožec, 82 let. — Frančiška Rebolj, posestnikov« ženo, 38 let. — Jožefa Per, gostja, 07 let. ~ Ivana Jesenovec, hiralka, 48 let. — Marija Slovnik, krojačeva žona, 57 let. — Jožefa Jelen, žena polic, stražnika, 57 let. — Helena AleS, branjevčeva žena, 57 let. — Ivan Pavlič, posestnikov sin, 2 leti. — Agata lludnik, hči tisk. sluge, 15 let. — ltužica Jovanovič, potporučnikovu hči, t mesec. - • Helena Gregorač, prodajalka, 44 let- — Marija Eberl, trgovka, 52 let. — Vincencija Vo-silla, žona o rož. nared., 27 let. — Marijan Kw, brivcev siu, 1 mesec. — Marija Osterman ob?, uboga, 77 let. — Terezija Bertolo, gostja, 87 let. — Silvester Kot ar, mlinarjev sin, 0 mesecev. —-Marija Turk, delavčeva ženo, 70 lot. — Marjeta Steiner, rejenka, 5 mesecev. — Alojzij Galič, hlapec, 15 let. — Ana Jurca, zaseb., 70 lot. — Artur Pavlič, sin trg. sotrudnika, 3 mesece. — Ana Se-dej rejentca, 2 meseca. — Fran Antauer, premo-garjev sin, poldrugo leto. — Marija Pavliu, obč. uboga, 71 let. — Martin Starbek, bivši gostilničar, 79 lot. — Zvonka Golo. kočijaževa hči, 14 dni. — Josip Kunstler, kovač in |>oseatnik, 52 let. — Terezija Kacin, žena pekovskega mojstra, 38 lot. —. Fran Breskvar, posostnik.M7 let. Prosveta. pr Tečaj tn versko otnologljo (Semafne d'Ethno!ogio religieuse) 6e jo vrgli od 6. do 14. septembra v Tilburgu na Holand-skem. Semaine d'Ethnologie rellgJeusc je mednarodna znanstvena organizacija etnologov in veroslovcev, ki je nastala i. 1911 Stran 4 SLOVENEC, dne Ti. oEtoffa T92B. po prizadevanju slovitega etnologa P. Schmidta in ki prireja od časa do časa svetovne kongrese, da pripravi misijonarje na znanstveno proučavanje duševne kulture poganskih narodov (etnologija), posebno njihovih verskih pojavov (veroslovje) in da organizira znanstveno delovanje domačih učenjakov na tem polju po najmodernejših vidikih. Primerjevalno veroslovje se je v zadnjih 50 letih silno razvilo in ustanovile so se na vseučiliščih po vsem svetu številne stoliee za to vedo. Zanimivo je, da se je ta veda gojila v prvi vrsti na posvetnih fakultetah. Ta povratek k poglobljenemu študiju verskih problemov je sicer zdrava reakcija proti silnemu razmahu empiričnih ved, a večinoma so podlegli učenjaki (kakor Tylor, Frazer, Durkheim, Tiele, Mauss itd., itd.), ker jim je manjkala temeljita iilozofska in etnološka izobrazba, mikavnemu čaru apriorističnega evolucio-nizma ter so si izmislili dolge razvojne vrste verskega evolucionizma, začenši od najnižjih pojavov človeškega instinkta do najvišje stopnje, do monoteizma. Toda žalibog je etnologija, ki se je šele v zadnjih časih začela bolj natančno baviti z dejanskimi verskimi idejami nižjih plemen (Eskimo, Pigmejci, Bushmen, Avstralci itd.), popolnoma desavuirala te prenagljene teorije. Narodi niso hoteli tako misliti in verovati, kakor so jim to predpisavali dogmatični evolucionisti v Oxfordu, Berlinu, Parizu. Verskega evolucionizma, po katerem naj bi se bile razvile verske ideje v ltepretrgani vrsti od spodaj navzgor, nikjer na svetu ni, pač pa je zdaj nasprotno dognano, da imajo nekatera naj-primitivnejša plemena najvišje verske ideje. O tem za evolucionizem katastrofalnem prevratu v veroslovju in o najnovejših rezultatih etnologije so poročali strokovnjaki in misijonarji na III. svetovnem kongresu v Tilburgu. Ni tu pravo mesto, da podamo podrobno poročilo o vseh predavanjih. Omenimo za vzgled samo nekaj važnih točk. Vse učil. profesor Carnoy iz L e u v e n a je dokazal o starih Indoevro-pejcih, pradedih Evropejcev, da so že za časa svojega bivanja v Prednji Aziji imeli vero v neko najvišje bitje. P. S c h m i d t, duša kongresa, je dokazal v raznih predavanjih dejstvo, da se nahajajo v najstarejših kulturnih tokih razmeroma najpopolnejše verske ideje in najvzvišenejši verski obredi. P. Schebesta (Ceh), sedemletni misijonar v Afriki je dognal, da je tako kanibalizem kakor krvave človeške daritve poznejša faza v razvoju afrikanskih ver. P. K o p p e r s je poročal o svoji letošnji ekspediciji k primitivnim Jaganom na Fireland, kjer je ugotovil presenetljivo dejstvo, da ima ta stari rod tajno vero v eno samo najvišje bitje. Prof. Š a n d a iz Prage je v sijajni polemiki pobijal teorije panbabilo-nizma, ki hoče judovsko daritev deducirati iz babilonskih daritvenih obredov. Profesorji Junker iz Dunaja, Van Crombrugghe iz L e u -vena, Grandmaison iz Pariza, Caluwe in Duhr iz Belgije so dokazali, da so poganski misteriji Osi-risa, Mitre, Adonisa, eleuzinski misteriji po svoji idejni vsebini neprimerno inferi-orni proti idejam krščanstva in da je krščanstvo popolnoma avtonomna, hetero-gena tvorba. Prof. Menghin iz Dunaja je razkrinkal nedokazane dogme evolucionizma na podlagi najnovejših rezultatov prazgodovinske vede. Kongresa se je udeležilo 186 učenjakov in misijonarjev iz 15 narodov, med temi so bili Holandci, Belgijci, Francozi, Nemci, Cehi (4), Jugoslovani (4), Poljaki (3), Amerikanci, Kitajci, Angleži, Španci, Italijani, Mažari. Po strokah so bili zastopani sociologi, arheologi, teologi, etnologi, filozofi in zgodovinarji. Kako živo se Cerkev, ta najstarejša pokroviteljica vede, zanima za ta modern razvoj verske etnologije, je razvidno iz tega, da je Sv. oče brzojavno pozdravil kongres ter izražil željo, da bi ta kongres izdatno pripomogel k napredku in zmagi resnice. pr Dr. Anion Schwab, znani slovenski skladatelj se je izjavil o gospej Zdenki Gregurič, ki priredi v petek, dne 13. okt svoj koncert v Ljubljani, sledeče: Gospo Gregurič z mirno vestjo priporočam kot prvovrstno koncertno in operno pevko. Gospa razpolaga z izredno obsežnim glasom treh oktav, ki je Vseskozi popolnoma izjednačett. Njen visoki e je ie popolnoma zmožen modulacije. V koloraturah pa doseže gospa še par glasov viSje. V nižini zveni njen glas močno in popolno, kakor da bi bila altistka. Njeno šolanje pri profesorju Forstenu je popolnoma dovrSeno, zato je glas vseskozi brezhiben, čist ter lepega in zelo prijetnega timbra. Naštudirano ima velik del svetovne in posebej še jugoslovanske literature ter mnogo dramatičnih oper Do sedaj je povšodi še nastopila z jako lepimi uspehi ter v popolno zadovoljstvo kritike in občinstva. Koncert se vrši v petek 18. t. m. v Filharmonični dvorani ob 8. uri zvečer. Pred-prodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. pr Spored koncerta pevskega ibora Glnsffene Matice v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union: 1. Lajovic: Bolest kovač, Pomladanski spev. 2. Dev: Svatba na poljani, Kimovec: Izgubljeni cvet. 3. Korngold: Pesem Pi-erota iz opere v Mrtvo mesto*. 4. Adamič: V snegu, Če ti ne boš moj, Ne maram tebe. 5. Wolf: Spev Weylin, Michl: Pevcu, Hermnnn: Trije popotniki, samospevi g. Betetta, na klavirju spremlja gospa Daua Golia. 6. Hatze: Oj Lazare in Čergo moj« čergice, ter Andšl: Anko AnČice, Hrvatske nitrod. pesmi. 7. Mokranjac: Kožar, Binički: Divna noči. Mokranjac: Rukovet srbskih narodnih pesmi. — Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice in na večer koncerta pri koncertni blagajni. pr Slovensko marijonetno gledališče otvorf v veliki dvorani Mestnega doma v nedeljo 15. t. m. : zopet svojo sezono. V dolgem prestanku, v kate-1 rem gledališče ni moglo igrati, se je nolranji i ustroj istega temeljito preuredil in izboljšal. Na-! slikale so se nove scenerije, napravile nove lutke in izpopolnilo igralsko osobje. Režijo je prevzel in igre naštudiral poklicni igralec-strokovnjak. Radi tega bodo predstave v tej sezoni vseskozi scc-nično in igralsko zares umetniške. Na repertoar se je postavilo najljubkejše Poccijeve bajke, nekaj iger Schmidovega marijonefnega gledališča v MUn-chenu, 2 igri iz italijanske ?Commedia deli' arte«, češkega »Zakletega kalifa« v novi predelavi dr. Laha, nekaj izvirnih slovenskih na novo našludi-ranih iger in pa literarno znamenito, za slovenski oder posebno prirejeno igro prvotnega »Fausta«. Kot premijera se bo igrala ena izmed najlepših Paceijevih bajk »Kraljevič Rožencvet in princesa Lilijana«. Igralo se bo redno vsako nedeljo, in sicer 2 predstavi. Prva ob 3. uri popoldne, druga pa ob 6. uri zvečer. Dasiravno so marijonelne predstave zvezane z velikimi stroški, se je nastavilo razmeroma nizke cene vstopninam. Sedeži stanejo: I. prostor 6 Din, II. prostor 5 Din, III. prostor 4 Din, IV. prostor 3 Din in zadnji prostor 2 Din. Predprodaja vstopnic se prične v soboto 14. 1 tn. v prvem nadstropju Mestnega do-mo od 3.—5. ure popodne in v nedeljo 15. t. m. od 10.—12. ure dopoldne. — Dnevna blagajna se odpre pol ure pred začetkom vsake predstave na hodniku pred veliko dvorano Mestnega doma. pr Ilustrovana zgodovina katoliške Cerkve. Ravnokar je izšla v drugi izdaji: Strojeva Kratka zgodovina katoliške Cerkve z dvajset slikami. Najbolj merodajna sodba o tej knjigi je pač ona, ki io je o njej izrekel tedaj, ko je izšla prva izdaja, slovenski zgodovinar pok. kanonik dr. Gruden. Ocenil jc knjigo v »Slov. Učitelju« in pisal med drugim: »Predvsem naj poudarjamo eno dobro lastnost Strojev« cerkvene zgodovine, ki je pa zelo važna in se je doslej premalo pri nas upoštevala, namreč (o, da med splošno cerkveno zgodovino vedno vpleta tudi dogodke iz domače slovenske zgodovine. S tem se v učencih vzbuja zanimanje za predmet. Pisatelj nove cerkvene zgodovine je samostojno obdelal zgodovinsko tvanno in podaja učencem najimenitnejše dogodke iz splošne in domače cerkvene povestnice v lepi, gladki slovenščini. S to je zadel pravo smer in pokazal naslednikom, kako je treba obdelovati zgodovinsko učno tvarino. Tudi iz razdelitve tvarine, iz dogodkov in oseb, ki se opisujejo v posameznih poglavjih, je spoznati, da je pisatelj zgodovinsko tvarino dobro obvladal in jo modro omejil na one stvari, ki so za učence naših slovenskih šol najpotrebnejše in najzanimivejše. Splošno rečem sc enkrat: Strojeva Kratka zgodovina katoliške Cerkve je zelo primerna, modro sestavljena in lepo opremljena učna knjiga.« — Nova izdaja je vsestransko izpopolnjena, zlasti jo krase lepe, dobro izbrane slike, ki so velikega pomena za zgodovinski pouk. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani in stane lično in trpežno vezana 26 Din; namenjena je sicer šolam, zlasti meščanskim šolam in višjim razredom osnovnih šol, pa bo dobrodošla vsakemu, kdor se hoče poučiti v zgodovini svete Cerkve, zlasti o veliki ljubezni in o velikih dobrotah, ki jih jc sveta Cerkev izkazovala človeštvu v vseh časih. Orlovski vestnik! Vsem odsekom ljubi j. orl. okrožja. V nedeljo, dne 15. t. m. je nadaljevanje okrožnega obč. zbora. Vsak odsek jc dolžan poslati po dva zastopnika. Odseka Selo-Moste in HruSica sta obvezana istotako, ker tudi spadata v okoliš Lj. okr. Občni zbor je v dvorani Rok. doma točno ob pol 10. uri. Brate odbornike prosim, da pridejo nekoliko preje, ker bo kratka odborova seja. Za okrožni odbor: Koblar, t. č. podpredsednik. Poizvedovanja. Reven otrok je izgubil v nedeljo ob H 6. zvečer zeleno volneno površno jopico od garni^ijske bolnice proti LTdmatu v Štepanji vasi. Pošten najditelj se prosi, naj vrne Stari trg 17 (trafika). Meteorologlčno poročilo. L]nbl'jana 306 m n. m. viš, Samostojno kuharico dobro izurieno, ki bi opravljala vsa bišna dela (3 sobe, perilo), išče rodbina 3 odraslih oseb. Mesečna plača 250 dinarjev. Potni stroški se povrnejo. Prepise spričeval na gospo RAJOVIC, Vojvode Milenka 32, BELGRAD. 4315 Zahvala. Ob priliki svojega 61. godovnega spomina sem prejel toliko prav ljubkih iu pomembnih voščil od raznih strani, tudi iz višjih krogov, tako, da mi skoraj ni mogoče vsakemu posamič sc zahvaliti. Zato izrekam tcin noteni vsem najsrčnejšo zahvalo. Bog usliši, pa Bog povrni stotero! V Besnici, 10. oktobra 1922. FRAN POKORN. Inštrukcije gimnazijcev išče visokošolec (jurist), dober inštruktor. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod »USPEH 4306«. Krojaškega pomočnika za boljše stalno veliko delo sprejme takoj IV. STUP1CA. Dob pri Domžalah. Hrana in stanovanje v hiši. 4310 Instrukcije nižje-gimnazijcev išče visokošolec. Ponudbe na upravo Slovenca* pod »Dober inštruktor 4305«. Boljša gospodična gre za gospodinjo v zupnišče ali k boljšemu samostojnemu gospodu. -Natančnejše pod »VESTNA 4398« na upravo »Slovenca«. Kleparske pomočnike Trgovskega ^^ jg j fl^g j^jjgj Ca s opaao- vauia Barometer v min Termometer ▼ O Pflibrmn diierenon v 0 Nebo, vetrovi Padavina t mm 10./10. 21 h 7361 10-7 0-7 obl. s. vzh. 11./10. 7 h 737-6 9 0-8 obl. 21 11./10, 14 h 737-4 13 0-7 obl. pomočnika takoj sprejme tvrdka Erjavec & Turk Ljubljana Lesni strokovnjak knjigovodja, bilancisf, vešč slov., hrvatskega, nemškega in ital jezika, brzt računar in korespondent, želi po novem letu službo premeniti. Ponudbe pod: »Vestnost« na upravo lisla. 4257 a»BBBBBBBBBBBEiaBBBBi RAČUNOVODJO IŠČEMO! PONUDBE JE POSLATI DO 20. OKT. NA GOZDARSKI URAD m K AUFJSPERRA H 9 SOTESKA, P. TOPLICE. aBBBBBHBIfll6S:*i^ii£ai9l8SBi zdravo, lepo, v storžih, proti predplačilu s postaje Lukač, Slavonija: zobato po 820 K m. stot domačo žolto „ 8f0 „ „ ,, florentin „ 940 „ „ „ činkvantin „ 1020 „ „ „ 4 vagone, postavi v vagon in poskrbi za odpremo 5 dni po naročbi. Stranka se na zeljo povabi k nakladanju, čim je pogodba gotova. Do 20. oktobra sprejema naročbe »GENA«, LUKAČ. 4303 Hiša (vila) naprodaj! letos zidana, s 3 stanovanji in primernim vrtom. Kupcu jc eno lepo stanovanje s kopalnico takoj na razpolago, drugo v treh mesecih. Oddaljeno je 20 minut od glavne pošte. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4307. sprejme proti dobri PLAČI K. BOCAK, TRŽIČ. 42*» SKLADIŠČNIK Irezcn in resen, ne pod 30 let slnr, se sprejme takoj. - Ponudbe pod »TREZEN SKl.ADIŠCNIK štev. 4273« na upravo »Slovenca«. Iščem izvežbanega DELOVODJO ozir preddelavca za cementno sfreSno opeko ter izuricncg.i strugarskega pomočnika za LES. - Kupim malo rabljen stroj za zarezno strešno cementno ope-fco. — Ponudbe nasloviti no upravništvo lega lista »Stalno delo št. 4223«. čistokrven, z redovnikom, ugodno naprodaj. — Naslov pod i-Doberman« pove upravništvo »Slovenra«. NAPRODAJ JE -»C parcela 1112 m2 /a branilničnimi hišami. — Več povedo v HRANILNICI KMEČKIH OBČIN« v Ljubljani. 4297 Pisalni stroj dobro ohranjen, trpežen, PRODAM po nizki ceni. - Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 4296 Gosli poučuje K mSU najnižjih cenah. — Naslov pove u nišlvo »SLOVENCA« pod štev. 430 Glas-po Poravnajte naročnino! Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. 1. E E. S&s&erne Si Suhe gobe in kumao kupuje SEVER & Komp., Ljubljana, •VVolfova ulica 12. USNJATE VRVICE ZA ČEVLJE, NAJBOLJŠE KAKOVOSTI IN ODPADKE KRAVINE NUDI NAJCENEJE »HER0DES« INDUSTRIJA USNJAR. IZDELKOV, KRAPINA, HRVATSKO. Enonadstropna hiša z 9 stanovanji na SELU naprodaj. — Vpraša se: Vodmatska ulica številka 4 a, .Moste pri Ljnbljani. 4314 VILA NAPRODAJ! dograjena 1. 1922, z zdravo solnčno lego v Ljubljani, obstoječa iz 5 sob s kuhinjo, pralnico, kopeljo in dr. pritiklinami, z elektr. razsvetljavo in centr. kurjavo, prosta takoj. Informacije pri upravi lista pod št. 4293. Stanovanje 4—5 sob s pritiklinami v n t> v i hiši ali vili sc išče za takoj ali za prihodnje leto. Najemnin« se plača na željo za par let vnaprej. Ponudbe pod »Elegantno stanovanje« na upravništvo tega lista. Vinske SODE iz klanega hrastovega lesa, od 8 do 10 K za liter, pošilja na vagone MILOVAN MILOŠEVAC, Novi Sad. Svila modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: A. Sinkovlc Basi. K. Soss LJubljana, Mestni trg Stev. 19. IBflttBSlBnBIBBBHBBBBBIBH Naprodaj je pod ugodnimi pogoji novo sezidana Hiša v Spodnji Šiški. Ponudbe sprejema pisarna Dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3. IBBBB9BBBBBBBBBBBBBB jsr- KRASNA OPRAVA popolnoma nova, fina, masivna SPALNICA (svitla) in JEDILNICA (temno-rudeča), les črešnjev, naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4288. JAKOB PAVLIČ obl. izkušeni tes. mojster. DOMŽALE, Slov. občinstvu naznanjam, da sem pri- vrle vati tesarsko obrt. g* šujem natančno po danih in lastnih načrtih. Projekti in načrti lostnfc izdelave. 99 DIAMALT" Pozor peki! »DIAMALT«, tvornlce Han> ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v pred-vojni kakovosti, se zopet dob! pri glav-nem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUZANEC, Zagreb. SKLADIŠČE Strosmajerova ulica it 10. Vse Šolske potrebščine Vse pisarniSke potrebščine Jj Vse vrste papirja in trgovskih knjig O Vse vrste trakov za pisalne stroje N Vse vrste kuvert (s tiskom po naroČilu) A Vse vrste črnila, zvezkov od 8—80 listov a Vse vrste peres, radirk, tlntnikov kakor tudi notezov, praškov za Črnilo, pis. map, šolskih tablic, kamenčkov in svinčnikov razpotij« po najnlSJIlt cenah na drobno In na dobelo JOSIP OMERZA Ljubljana, Dunajska cesta St. 8, I. nadstropje. Og. trgovci pri večjem naročilu popust. Francoski krompir 100 kg 22 Frs. franko Jesenice, plačljivo proti oddajnim dokumentom, akreditiv v Ljubljani nudi J. La\>ri? & Cie., Strasbonrg 1, rue de la pierre large, brzojavke „Slovenia". POZOR! Bakrene kotle za iganfekuho trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi tvrdka Stanko Zargi & Co. Ljubljana, Martinova cesta 15. Zahtevajte cenike! Takojšna dobava! j«- TRGOVCI ZNATEN POPUST! -»C Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni nrednik Mihael MoSkere v Liubliani. ^upoalovanaku tiskarna v Ljubljani-