Uredntttvo: Schilleijeva cesta Stev. 3, na dvoriSču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * ' Ust izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. ari dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro» ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno. . . K 6 80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno , . , K 28 — za vse druge de- j žele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopno petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust i Posamezna Stev. stane 10 h.| Stev. 193. Telefonska številka 65. Celje, v sredo, dne 25. avgusta 1909. Čekovni račan 48.817. \ L.6t0 I. Avstro-ogrska monarhija brez cesarja Franca Jožefa. W. T. Stead. London. Ako bi umrl danes angleški kralj, bi iz tega ne sledile nobene važnejše posledice za politiko Velike Britanije; njegov sin bi mn sledil na prestoln in angleška državna ladja bi ne spremenila niti za trenutek svoje smeri. Ako bi nmrl rnski car, bi tudi za njim podedoval krono sin in njegov brat bi prevzel vlado namesto mladoletnega otroka. Nikolaj živi že tudi tako dolgo brez vsake prave zveze s svojim ljudstvom, da bi se izven palače komaj opazila sprememba na prestolu. Ako bi umrl nemški cesar, bi to pač imelo nekoliko večje posledice: nastop pre-stolonaslednikove vlade bi prinesel s seboj večjo enakomernost v nemško politiko. Toda edinost države in stališče Nemčije kot velesile bi ostalo isto. Naj se govori karkoli o renesanci monarhične moči, demokratično nazi-ranje našega časa je toliko napredovalo, da bi se ničesar važnejšega ne spremenilo v toku politike dotičnih držav, ako bi zginili Edvard VII., Nikolaj II. in Viljem II. v jedni noči. Popolnoma drugačne so pa razmere v Avstro-Ogrski. Tam je osebni vpliv monarha tako odločilen, da mislimo z bojaznijo o mogoči smrti cesarja Franca Jožefa. Toda o tem dogodku bo treba misliti v relativnem kratkem času, kajti mladi ljudje morejo umreti, stari pa morajo. Četudi vsakdo od srca upa in želi, da bi naj trajalo življenje sivega cesarja še prav dolgo; meja je tu dana in ta meja ne more biti več daleč. Mi moramo zato že danes presojati sitnacijo v Evropi, kakor bode dana s smrtjo cesarjevo. Mnogo opazovalcev trdi že danes, da so dani vsi praktični momenti tega položaja, da danes v Avstriji ne odlo- čuje več cesar Franc Jožef, čegar smisel za vlado, ostra in zanesljiva sodba ter veliki osebni takt so bili 60 let odločilni činitelji v Evropi, temveč da vlada prestolonaslednik Franc Ferdinand. Čin barona Aehrenthala potrjuje resničnost tega zadnjega mnenja. Skoraj nemogoče je verjeti, da bi bil cesar Franc Jožef povzročitelj aneksije Bosne in Hercegovine. Gotovo, proklamacijo ie podpisal on; on je tudi naznanil evropejskim vladarjem: Avstro-Ogrska jih prosi, da vzamejo aneksijo Bosne in Hercegovine (za katero ni bilo nobenega pravnega naslova) na znanje. A zastonj iščemo v celi tej akciji, ki je bila istotako nesmiselna kakor zdraž-ljiva, poteze previdnosti in zmernosti, ki odlikuje cesarja Franca Jožefa. Vzroki, katere je navajala Avstrija, potrjujejo samo utis zagrešene napake. Bosna in Hercegovina, tako se je govorilo, ste že 30 let de facto avstrijska posest; zakaj neki pa niso potem pustili psov spati, namesto da so jo zbudili za nemir in zdražbo? Zakaj se je spravilo Avstrijo in Evropo v veliko vojno nevarnost, samo za to, da se spremeni z aneksijo naslov posesti? Redko se dobi v zgodovini nerodnejši poskus, da se riskira jedro kaKe stvari, samo zaradi „naslova". Vse to je tako zelo nasprotno principom, na temelju katerih je vladal cesar Eranc Jožef 60 let, da moremo v resnici reči: začela se je že nova era, že danes imamo opraviti s tako prevladujočim vplivom prestolonaslednika, da je prav zanimivo, ako nekoliko njegovo osebnost psihologično analiziramo. Vsa poročila o njem se strinjajo v sodbi, da je strasten privrženec ka-.toliške cerkve. Pred nekaj leti so širili časniki vest, da je daroval iz svojega osebnega premoženja večje vsote za klerikalno bojno društvo, ki je otvarjalo nasproti državnim šolam katoliške bojne poučne zavode. Od tedaj je javna skriv- nost, da nastopa skupno s krščansko socijalno stranko v avstrijski poslanski zbornici in s katoliško feudalno stranko v avstrijski gosposki zbornici in da inspirira politične čine teh dveh velikih in mogočnih strank. S svojo ženitvijo s hčerko feudalnega češkega grofa je stopil v najožjo zvezo s feudalno-kon-servativnimi plemenitaši v deželi. Nadalje je znano javnosti, da prestolonaslednik nasprotuje liberalnim in neodvisnim stremljenjem na Ogrskem in da hoče zopet ustvariti Veliko Avstrijo, nad katero naj vlada katoliška cerkev in močna armada, ki naj bi bila na znotraj konservativna, na zunaj pa naj tira politiko velevlasti, ki stremi za povečanjem države. Baron (sedaj grof) Aehrenthal velja v poučenih krogih za prestolonaslednikovo orodje- on je dosegel njegovo imenovanje za prestolonaslednika, on je tudi dosegel zadnji spremembi v generaliteti, kamor je spravil na najvišja mesta zaupnike svojega kroga. Najnovejša čina avstro-ogrske politike, sandžaško železnico in sedaj aneksijo Bosne smemo smatrati za programatični točki novega kurza, ki noče več zmerne srednje poti med nasprotujočimi si interesi posaméznih narodov in države temveč ki hoče s silo doseči vladne namene doma in na tujem. Konec jntri. Politična kronika. a Jugoslovanski katoliški shod. „Slovenec" predlaga v svoji včerajšnji izdaji ustanovitev pripravlj. odbora za I. jugoslovanski katoliški shod namenjen zlasti za oživitev klerikalne propagande v banovini in Dalmaciji. a Razgovor s srbskim ministrom za zunanje zadeve. V Marijanskih toplicah je imel srbski minister za zunanje zadeve Milovanovič z dopisnikom „N. F. P." pogovor. M. se je izjavil, da bode na Dunaju obiskal Aehrenthala v zadevi obmejnih prepirov na Drini in zaradi trgovinske pogodbe. Misli, da se bodo prepiri zaradi meje hitro uredili, ker se dotična komisija sestane že 1. sept. Glede trgovinske pogodbe nima mnogo upa; Srbija bi bila najbolj zadovoljna, ako bi se sklenila pogodba kakor je bila stara. Trgovinska pogodba pa je potrebna za ureditev političnih odno-šajev med obema državama. Glede železnice od Donave do Jadranskega morja je rekel Milovanovič, da to vprašanje ni za sedaj aktualno. Za sedaj se more govoriti le o teoretičnem načrtu. Vsekako pa bi bila ta železnica velike koristi ne samo za Srbijo temveč tudi za Ru-munsko, južno Rusijo in Italijo. Toda predvsem je treba trdnih političnih razmer na Turškem, da se more misliti na rešitev takih vprašanj. Kar se tiče domačih razmer na Srbskem je Milovanovič izrazil mnenje, da ostane sedanja vlada na krmilu do spomladi; takrat vodi nove volitve pod kontrolo vseh strank. Časniške vesti o kakem rovarjenju proti sedanji dinastiji niso resnične. Kralj Peter kot star človek trpi na arterijo-sklerozi, vendar pa ni nobenega povoda za skrbi. Vprašanje nasledstva na prestolu pa je itak urejeno. a Vladna akcija za sporazum na čeSkem. Korespondenca „Avstrija" poroča, da se vrne ministerski predsednik baron Bienerth 1. ali 2. septembra na Dunaj, kjer bode za pogajanja določeni ministerski odbor določil program za pogajanja, ki se pričnejo 4. sept. Najprej se bode pogajalo z Nemci in Čehi posebej, s kluboma kakor tudi s posameznimi politiki, na to še le se bode eventuelno sklicalo skupno posvetovanje. Vlada se zanaša tndi na to, da bode nemško - liberalno in češko-konservativno veleposestvo v njenem LISTEK. Stara Izergil. Rnski spisal M a k s i m Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje.) n. „Ali si že kedaj slišal tako petje ? me je vprašala Izergil, povzdignila glavo in se smejala z brezzobimi ustmi. „Nisem. Nikdar še . .." sem od goril tiho. „Vidiš... in tudi ne boš nikdar! Mi ljubimo življenje. Glej, ali se niso oni, ki tamkaj prepevajo, ves dan mučili? Od solnčnega izhoda do zahoda so delali, izšel je mesec, in že pojejo. Oni, ki ne znajo živeti, bi legli k počitku. Oni, ki jim je življenje drago in ki je cenijo, oni pojejo." „In zdravje?" vprašam jaz. „Zdravja je dovolj za življenje. Zdravje! Ali bi ti ne potrošil denarja, ko biga imel? Zdravje je tudi denar. Ali veš, kaj sem delala jaz, ko sem bila mlada? Od solnčnega vzhoda do zahoda sem tkala preproge, sedela sem tiho kot kamen in vendar sem bila živa kot solčni žarek. A ko je prišla noč, sem hitela k svojemu ljubemu, ki je bival devet vrst od mene. Poljubljala sva se in potem sem hitela zopet devet vrst nazaj. Ali veš, koliko je to? „Tri mesece — tako dolgo je trajala najina ljubezen — sem bila vsako noč pri njem. In vendar sem postala stara, kakor vidiš, zdravje je zadostovalo. In koliko sem .ljubila .. ! Koliko poljubov sem dala in dobila .. ! Pogledal sem ji v obraz. Njene črne oči so bile nekako žalostne, spomini jih niso oživili. Mesec je jasno razsvetljeval njeno črno, razorano lice in videl sem suhe, izžete ustnice, ostri podbradek, obraščen z lasmi in uveli nos, zakrivljen kakor kljun sove. Lica so bila upadla in v eni teh jam je ležal pram sivih las, ki so štrleli izpod stare, rdeče rnte, v katero je bila zavita njena glava. Kakor na obrazu, tako je bila tudi koža na rokah in na vratu tanka in zgrbančena, in pri vsaki kretnji stare Izergil sem se bal, da bo počila in bom zagledal pred sabo suh skelet s topimi čripmi očmi.. „Pripoveduj mi o svoji ljubezni !" sem jo poprosil. Tedaj mi je pričela znova pripovedovati s svojim hreščečim glasom: „Živela sem z materjo nad Falj-mom, na morske j obali Birlata; imela sem petnajst let, ko se je pojavil on v čolnu pred našo bajto. Bil je visok, vitek, s črnimi brči carni in vedno vesel. Z zvonkim glasom je zaklical iz čolna: „Hei... ali imate zame kaj vina in jela?" „Hitela sem k oknu in pogledala skozi vejevje. In kaj sem videla ? Reka je bila vsa modra od mesečnega svita, a on stoji v beli srajci in s širokim pasom, katerega konci so se spuščali čez boke, z eno nogo v čolnu, z drugo na obrežju, in ziblje se in poje... Ko me je zagledal, je vzkliknil: — ,,Ej, tukaj živi tako krasna deklica? Tega še nisem vedel!" „Kakor da bi bil poznal vse lepe deklice! Prinesla sem mu vina in mesa, in štiri dni potem sem bila že njegova. Ponoči sza se vozila po morju ... Prihajal je zvečer in zažvižgal, kakor poljska miš, jaz pa sem skočila oprezno kakor riba skozi okno k njemu. Peljala sva se daleč, daleč naokrog ... Prišel je s Pruta, kjer je bil ribič. „Ko je mati vse izvedela in me natepla, me je nagovarjal, naj pobegnem ž njim v Dobrudžo in dalje do donavskega izliva. A on mi takrat ni več ugajal — znal ni druzega kot poljubljati in peti, to je bilo vse! Tedaj so Huzuli v velikih gručah prihajali v naše kraje ... To so bili krasni fantje, vedno veseli in radostni! Marsikatera deklica čaka, čaka svojega karpatskega ljubčka, misli, da je že v ječi ali pa da leži ubit kje v tujini — in naenkrat stoji z nekaterimi svojimi tovariši, kakor da je padel z neba, pred njo ... Prinesel ji je bogate darove, ki si jih je prav lahko pridobil — in veseli se z njo in hvali jo svojim tovarišem. To ji ugaja. smislu poseglo aktivno v posredovalno akcijo. — Začela se bode torej kravja kupčija na drobno in debelo. Kaj stalnega in pozitivnega se bode navzlic velikim financijelnim težkočam češkega kraljestva težko iz teh pogajanj skuhalo. Pa naj si že poteče cela akcija tako ali tako: naši delegaciji v državnem zbora bo treba paziti, da ne bo-domo zopet kopna cena za koncesije in zadeve, ki nas nič ne brigajo! a 0 političnem položaju piše češka revija „Naše Doba", katero urejuje drž. posi. Masaryk, sledeče: „Ravno sedaj, pred začetkom jesenskega zasedanja državnega zbora, stojimo pred dalekosežnimi odločitvami. Nahajamo se namreč v opoziciji proti odločno centralistični vla,di. ki se opira na staro avstrijsko kombinacijo — Nemci in Poljaki; — mi se moramo sedaj odločiti, ali poskusimo to kombinacijo razbiti ali pa pristopiti. Predno odgovorimo na to vprašanje, moramo premišljevati v obeh eventaelnostih. Zgodovina zadnjih trideset let kaže primere za obe možnosti, kajti drugih v Avstriji ni in jih ne more biti; gre se samo za politiko z Nemci ali proti njim. Mi vstrajamo pri svojem mnenju, in je menda tudi optimistom med nami jasno, da smo za politiko brez Nemcev, katero oni seveda smatrajo za politiko proti sebi (Taaffe, Badeni) preslabi. V tem priznanja ne leži nobena bojazljivost, da, v naših razmerah je treba mnogo poguma proglasiti politiko z Nemci za edino pravo. Da oporekamo Nemcem hegemonijo v Avstriji, je in ostane naša pravica in dolžnost, da bi jim pa zabranjevali enakopravno udeležbo na državni upravi in javnih zadevah, tega ne bodo zahtevali niti naši radikalci. To tem manj, ker vendar čisto dobro vemo, da bodo tudi v najodkritosrč-uejši koaliciji močnejši ko tni, ker imajo pretežje v birokraciji. In zato nam gre". Drobne politične novice. Sestanek cesarja Franca Jožefa z ruskim carjem. Berlinski „Tageblatt" poroča, da se v podučenih krogih ne dvomi več o sestanku cesarja Fr. Jožefa z ruskim carjem. Samo kraj še ni določen. Češki narodni svet in sporazumna akcija na Češkem. Še pred češko-nemško konferenco, katero namerava sklicati vlada, da omogoči delovanje češk. deželnega zbora, namerava sklicati češki narodni svet zastopnike vseh čeških strank, ki so zastopane v deželnem zboru, ki bi se naj posvetovali o vprašanju, ali se Čehi sploh imeuovane konference udeležijo ali ne. *7 • - Češki klerikalci se vendar udeležijo shoda avstr. katolikov na Dunaju. Ta vest je povzročila v čeških političnih krogih umevno razburjenje. An tik le r ikalno gibanje v Š p a n i j i; Preteklo sredo je poskusila množica ljudi v Madrida zopet požgati nek samostan. Ko so olje zažgali, je prišla infanterija in trikrat vstrelila v razdivjane ljudi. Pet mrtvih in 21 ranjenih je obležalo na mestu. Proti ostalim udeležencem se vrše preiskave in so jih mnogo zaprli. Boji pri Mei ili i. 22. avg. so Kabyli napadli neki španski oddelek z živežem. Streljali so na Špance z 20 točk naenkrat. Topništvo oddelka in z bližnjih trdnjavic je slednjič prisililo Kabyle, da so se z velikimi izgubami umaknili. Španjolci so imeli 7 nanjenih. Novi davki v severo ameriških Z j edin j. državah. Nju-jorški „Sun" poroča, da se je državna uprava odločila z novimi davki povzdigniti sedanje državne dohodke za celo tretjino. Povišanje bi se porabilo za ojačenje vojne mornarice Z. d. na Tihem oceanu. Dnevna kronika. a Še enkrat pražkl „humel". Ka- sacijski dvor je v soboto zopet obsodil dva češka demonstranta, ki sta bila tožena radi izgredov proti Nemcem v Pragi, a jih je bilo oprostilo pražko deželno sodišče. a Profesor Masaryk potuje te dni po Hrvaškem in Dalmaciji. Koncem minulega tedna se je mudil v Reki in Opatiji, ta teden pa krene v Dalmacijo in sicer v Zader, Split, Šibenik, Dubrovnik in Kotor. a Nedeljski počitek za — konje. Društvo za varstvo živali v Londonu je zahtevalo in bode tudi doseglo nedeljski počitek za konje. Temu pa so se protivili posestniki konjev in so se izjavili, da se bodo ravno prihodnjo nedeljo, ki bi imela biti prvi dan počitka, peljali na sprehod. Društvo pa je na to proglasilo, da bodo njegovi člani iz automobilov z brizgalnicami vsakogar omočili, ki se bode drznil pokazati z upreženimi konji na ulicah. Pričakujejo zategadelj prih. nedeljo na londonskih ulicah vse polno komičnih prizorov. — No pri nas v Avstriji še ljudje v pisarnah, obrtih, trgovinah in uradih nimajo miru, kamoli — konji. a Ključ za ruske šifre izdan. V ruskem ministeri ju so baje prišli na sled izdajstvu, ki se malokrat dogodi. Izdan je namreč ključ k tajnim šifram in to neki velesili. Seveda vlada velika razbnrjenost. Na sumu imajo nekega uradnika, a zopet pravijo, da je kriv uradnik ruskega poslanstva nekje v inozemstvu. Vlada pa zopet pravi, da sploh nič ni bilo izdanega. a Car Ferdinand se sme, kar se Turčije tika imenovati „Car Bulgarov", dočim dovoljuje večina.; drugih vlasti samo naslov „bulgarski kralj". Zanimivo je, da so vladarji združenih nemških držav samo „nemški cesarji", a ne „cesarji Nemcev", kar ima popolnoma drug pomen. vOrlov-Fridvenko-Švirski. Po najvišjih poročilih iz Curiha se morilec blagajnika reške ljudske banke Miloša ne zove Orlov, ne Fridvenko, ampak Švir-ski, a morda niti Švirski ni pravo ime. v Gospodarske šole v Avstriji. — L. 1907./8. je bilo v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 4 akademije, 9 srednjih šol, 5 višjih gosp. šol, 2 višji višji vinogradniški šoli in 1 višja pivovarska šola z 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, i!4 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ter 2 pivovar-ski šoli. ■ v Nov reglement dobi tudi kavale-rija in ne samo pešad. Ta je že dovršen, a njegove novotarije ne bodo tako velike, kakor one za pešce. v Našli so Diano, v Berolinu ukradenega policijskega psa, zopet. Ušla je tatovom in letela za uniformiranim stražnikom. Za tatove pa torej ne vedo. v Reški ropar „Spektor", ki so ga vjeli v Körösmezö na Ogrskem uiti ni Spektor, ali bolje on taji. da bi bil, ter pravi, da se zove Angelo Romano, ter da je umetnik. Dasi se popis „Špek-torjev" popolnoma ujema z njegovo osebo, vendar pogumno taji istovetnost. v Odkritje spomenika na hranitev prelaza Sipke, v ruskoturški vojski se je vršilo v torek v Sofiji. v Ivan Orth se pojavi vsako leto v najhujši vročini poleg slovite morske kače v žurnalistiki „N. W. T." je dobil pismo, lastnoročno pismo bivšega nadvojvode Ivana Salvatorja. Baje ga lahko vsakdo vidi v uredništvu in se prepriča, da ni patvorjeno. Ivan Salvator je baje živel na Martiniku, pä je po potresu izgubil svojo rodovino in premoženje. Sedaj je pa prost delavec v Severni Ameriki. Okoliščine ga silijo, da se razkrinka. Če se kdo za nja zanima, mu piši „John Salvator, 20/86 W 25. Street Cleveland, Ohi«. Štajerske novice. d Iz Laškega trga. Tukajšnja c. kr. sodnija ozir. njej podrejeni organi so zopet pokazali, da živimo v Avstriji in to že v dvajsetem stoletju. V noči od nedelje na pondeljek se je zgodil namreč v tukajšnjem c. kr. sodn. zaporu zopet vnebovpijoČ škandal. Za danes o tem le kratko. Dva òzir. eden kaznjenec je skušal ponoči uiti ter je vrtal v zid. Pridrvita pa na nju tukajšnji jetničar ter eden tuk. orožnikov, ukleneta oba kaznjenca v železo ter ju pričneta uklenjena neusmiljeno pretepavati. Ker sta bila c. kr. Organa, kakor trdi govorica, vinjena, se ni čuditi, da sta kaznjenca s svojim krikom zbudila celo okolico in da je moral naslednje jutro zdravnik v zaporu preiskovati mučenika. Za danes pozivamo samo pristojne oblasti, da stvar natanko brez vseh „ozirov" in nepristransko preiščejo ter skrbijo, da se sodni spisi zopet ne „izgube", kakor v slučaju Štigel. Stvari bomo posvetili vso pozornost, saj to zahteva človekoljubje, pa tudi skrb za to, da vladajo v kulturni državi v resnici kulturni odnošaji! d Seja damskega odbora za veselico Zveze narodnih društev se vrši danes zvečer ob 8. uri v čitalničnih prostorih Narodnega doma v Celju. Vse cenjene dame so najuljudneje vabljene. d Seja izvrševalnega odbora Narodne stranke se vrši v petek, dne. 27. avg. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi restavracije Narodni dom v Celju. Vsi celjski in izvenceljski člani izvršev. odbora so vljudno vabljeni, da se seje sigurno udeležijo. d Žalski hmelj prima golding se je plačeval včeraj dne 24. avg. po 320 kron 100 kilogramov. d Mesto poštnega ekspedijenta pri Sv. Andreju v Leskovcu je dobil g. J. Horvat. 1 v Za Ciril Metodovo družbo nam je poslal I. Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji 5 K z verzi: ko pri Lovrenčiču smo pivo pili, na borno deco našo smo mislili, vsi radostno posegli v žep in zanjo dali kronic pet. o Iz Gomllskega. V nedeljo so napravili krščansko-socijalni mladeniči svoj shodič, da malo ponovijo svoje znanosti dobljene na socijalnem kurzu v Braslovčah. Udeležba je bila neznatna. Slavnostni prostor — neki kozolec sredi polja — je bil po sredi prazen, okoli njega pa se je dolgočasilo (?) nekaj študentov in hmeljskih obiralk. Posebno „občudovanje" pa so vzbujali mladeniči-govorniki. Nekateri so govorili s klobukom na prsih, kakor bi molili, drugi so brali, tretji zopet so klatili z rokami kakor hmeljski mešetar ji; skratka bila je živa slika socijalnega kurza. Govorilo se je mnogo zoper alkohol. Kljub temu so se od udeležencev shoda po zborovanju napolnile vse gostilne in ko to niso bile več odprte, so se preselili v privatne hiše, seveda ne k praznim mizam.— Edina dobra misel, katero smo slišali na shodu, je bilo priporočanje gesla: svoji k svojim. Žalibog pa smo slišali, da so bili celo med prireditelji zborovanja ljudje, ki so zvesti odjemalci nemških protestantskih štacan. Tukaj naj se pometa! d Strokovni čevljarski učni tečaj se je vršil na Rečici v zgornji Sa-vinski dolini po zaslugi ondotne občine, v času od 12. julija do 15. avgusta t. j. skrzi 5 tednov pod vodstvom g. Fr. Kumršeka, c. kr. čevljarskega strokovnega učitelja na Dunaju. Udeležencev je bilo 14. Koncem tečaja se je v nedeljo, dne 15. avgusta priredila dobro obiskana razstava vseh izdelkov. Natančnejše poročilo priobči „Narodni List" v prihodnji številki, na kar se naj udeleženci in čevljarji sploh opozoriti blagovolijo. d Iz Svetinj. Dne 22. avgusta je umrl v 76. letu svoje starosti cerkveni ključar, bivši posestnik in dolgoletni župan g. Andraž Zadravec v Veličanah. d Sevniška nemška šola priredi v nedeljo dne 29. t. m. šolsko slavnost kakor druga leta. Vabijo se somišljeniki na hajlanje. d Duhovniki kot novlčarji. Po „Amerikanskem Slovencu" priobčuje zanimiv zapisek „Straža": Škof Mc Fani pravi: „Duhovniki naj bi se brez obotavljanja oklenili časopisov. Dajajte jim novic. Pripovedujte jim, kaj se godi v katoliških krogih. Nikar se ne ozirajte na tiste, ki vas obtožujejo, da trobite na svoj lastni rog, Če pošiljate novic časopisom". In temu dostavljamo molitvepolno vabilo: „Predvsem pošiljajte novice svojemu katoliškemu časopisa, ki se po svoje trudi hamoč, pomagati vam pri dela za razširjenje kraljestva Kristusovega na zemlji." — Ej za sveta nebesa, ali se še ne trudijo dovolj za razširjenje svo-jego časopisja? No, pa amerikanski škof o skladu „za obmejne Slovence" ne more nič vedeti, saj je zelo neveden, ker trdi celo, da se gre za razširjenje kraljestva Kristusovega na zemlji, dočim je Kristus trdil, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Kateri ima prav? d Pozabljiv oče. Mizar ScharnagI iz Gradca in delavec Fassl iz Ptuja sta se skregala, pri čem je poslednji prvemu dal tako zaušnico, da mu še baje danes po glavi tuli. Zadeva je prišla pred sodišče. Med drugim je sodnik vprašal tožitelja, kako se piše njegova nezakonska hčerka. Revež se dolgo ni mogel domisliti, morda mu je še res po glavi šumelo. No, čez nekaj časa pa je povedal, da bo „menda" Karolina Markovič pravo ime. d Da podprejo Nemce v njihovem „hudem boju za obstanek" in da jih bodrijo za nadaljni odpor proti sovražniku, bobnajo Nemci sedaj na velikanski izlet v Slovensko Bistrico. Mislijo ga prirediti septembra in možno je, da se takrat skupno kaj pogovorijo z našimi klerikalci, ki kani j o tudi takrat nastopiti — proti nam. d Od Radgone. Velike vojaške vaje so se počele včeraj krog Radgone. Zbrana je množina jahajočega vojaštva iz Maribora, Gradca in Celovca. — Pred dnevi so se vozili na Muri v čolnu trije gospodi. Čoln se je prevrnil in skoro bi prišli omenjeni pod mlinska kolesa. Sreča je bila, da so se mogli nekaj časa obdržati na grebenu, dokler jih ni rešil grofovski strežnik Schönauer. , d Št. Jurij ob Ščavniei hoče biti povzdignjen v trg. Občinski zastop je že vložil tozadevno prošnjo. Ako se ta prošnja usliši in bode Št. Jur oh Šč. „Imela sem prijateljico, ki je imela Huznla za ljubčka, in prosila sem jo, naj mi jih pokaže ... Kako ji je bilo ime? Pozabila sem kako ... Sedaj sem pričela vse pozabljati... Sedemdeset lèt je preteklo od tedaj, pa se lahko pozabi... Spoznala sem se tako s tem mladeničem. Bil je lep ... Bil je rdeč, popolnoma rdeč — imel je rdeče brke in rdeče lase. A bil je silen svoje-glavnež: zdaj mehak iu mil, kmalu nato pa je kričal in divjal kakor divja zver. Nekoč me je udaril v lice. Tedaj sem skočila kakor mačka vanj in zakopala sem se z zobmi v njegov obraz. Od te dobe ima na licu jamico, ki sém jo mnogokrat poljubljala, kar mu je jako ugajalo .. „Kaj pa ribič?" sem jo vprašal. „Ribič? Ah tako! Spočetka mi je zlepa prigovarjal, potem mi je pretil, da me ho utopil. Slednjič pa se je pomiril, šel je med Huzule in dobil si je drugo dekle. Oba sta poginila na vislicah, ribič in Huzul... V Dobrudži so ju obesili... Šla sem ju gledat... Dalje prihodnji v resnici povzdignjen v trg, je s tem položaj glede gornjeradgonakegaokraj-nega zastopa zelo izpremenjen. Ako izvoli novi trg slovenske zastopnike, imajo Slovenci sigurno večino. Danes je stvar nekoliko dvomljiva. Nam se je. sporočilo, da so zmagali pri zadnjih obč. volitvah slov. naprednjaki v 1. in 3. razredu in je dobil naš števni kandidat Mursa L 1907 tamkaj celo večino glasov vkljub temu, da je v okraju kandidiral tudi štajercijanee. Nekateri drugi zopet trde, da so zmagali pri > (.•> £•.)> «'.)•; V slovo!1 Ker nama nI bilo mogoče se pri odhodu iz Celja v Kamnik posloviti od vseh prijateljev ln znanoev, kličeva tem potom krepki „Nazdar !" Janko in Mici Žager 101 40-24 Steckenpferd-lilijno mlečno milo nnjmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam! — Dobiva ae povaodl — Prodajo se zelo po nizki ceni in ugodnih pogojih razna posestva na Sp. Štajerskem. Gostilna iu trgovina na najboljšem prometnem prostoru, ob veliki cesti tik. farne cerkve pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. — Lepa, velika enonadstropna hiša z drugimi poslopji za 8 najemnikov, z lepo njivo in za vsako obrt pripravna v Spodnjem Radvinu pri Mariboru. — Zelo veliko in lepo posestvo, obstoječe iz 10- oralov velikega sadovnika, 4'/2 oralov vinograda in 1A orala na novo nasajenega, z 7 oralov njiv, travnika in gozda, skupno 26 oralov, gozdarsko poslopje in vi-ničarija na Zgornji Poljskavi pri Pra-gerskem. — Posestvo ob veliki cesti s 3 orali travnika, sadonosnika in njiv na Zgornji Poljskavi pri Pragerskem. — Posestvo z lepim poslopjem, vrtom in njivo na Tezni pri Mariboru. — Prav dobro idoča gostilna z vso upravo-v Mariboru. — Malo posestvo v Vojniku pri Celju. — Gostilna, trgovina, toba-karna z malim travnikom na Paki, pošta in občina Velenje. — Mlin na tri kamne in žago, s tremi poslopji;. 13 oralov posestva ob veliki vodi in cesti na Paki pri Velenju. — Gostilna^ trgovina in vinograd v Malinedelji pri Ljutomeru. — Več se izve o navedenih posestvih glede cene in pogojev pri Franc Petelincu „Rotenhof" p. Zgornja Poljskava pri Pragerskem. 404 3 2 Št. 32.788, n. 4.885. 406 2-2 1 tečaj Od 13. do 18. septembra 1.1. se vrši v Mozirju, okraj Gornjigrad 6 dneven drenažni tečaj. Za ta tečaj razpisujemo 5 ustanov po 20 K, da se lahko udeležijo tega tečaja tudi ubožni poljedelski delavci. Ta tečaj bo vzgojeval poklicne delavce za izboljševanje travnikov, kateri bodo lahko služili kot nadzorniKi pri takih delih. Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najpozneje do 31. avgusta t. I. na kulturnotebnični oddelek štaj. deželnega odbora v Gradcu,. Neuthorgasse št. 36. V prošnji je omeniti poleg starosti in sedanjega bivališča, je li prosilec že delal pri izboljševanju travnikov ali ne in ali je pripravljen,, če se ga more rabiti, nastopiti kot preddelavec. Oni kmetovalci in kmetijski delavci, kateri se hočejo tečaja udeležiti na lastne stroške, naj se oglase v pondeljek, 13. septembra t. I., ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Ivana Lipolda pri vodji tečaja v Mozirju. V GRADCU, dne 12. avgusta 1909. Stqj. deželni odbor.. PoStne hran. račun It. 54.366. - Telefon it. 48. - LASTNI DONI" Pisarna je v Celju, Rotovftke ulioe it. 12 eoe llraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure oos dopoldne, eoe Najboljia prilika za sigurno Sledenje je plodonosno nalaganje gotovine ================= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ — • _ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- nAV Affi CTA /L| nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po VM l1* /U/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL ® e e e e glavnice in olresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, e e e e & psBBiBigimBaan " Cdiao narodno Kamnosek podjetje 4 Celju. prta jiiao&jffsti Kamnoseška iadnstrijsKa Ma. Stavbena in umetna kam* noseška obrt s strojnim ::: obratom. :tr Izvrševanje vaeh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarakl atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnlh miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, pulir anje in struganje kamena 8 stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::? Izdelovanje pohištvenih plošč Iz različnih najbolj idodih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v Iste. ;::