PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Hočemo resnično enakopravnost narodnih pravic! jfflo 3. štev. 591 - Cena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 dm Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST četrtek, 15. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št 1 - X Tei, št: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo KRIZA VLADE V ITALIJI BOGATAŠKI SAMODRŽCI proti demokraciji jeolašisti, monarhisti in liberalci zahtevajo vlado brez komunistov Rim, 14. (ATI-APP-TASS) Sino-tkvT lfnS' Gasperi, potem ko je vor kcs^av*5° vlade, po radiu go-j | 8a j« po dogovoru moral sku dne pred ustavodajno .p^ino> iz katerega povzemamo dece zanimive podatke: 22^Osojilo obnove Je prineslo samo mi''jard lir napram proračun-2n„mu deficitu za leto 1946-47, ki a no milijard. Zato je vlada £j“iPisala davek na imovino v zne-lltič milijard lir, odpravila po- jje n° ceno kruhu, zmanjšala izdat-obnc>vo. Vladi pa ni uspelo znižati izdatke za uradništvo, ki JJOfoV. ’ . cxx UlOUUidbVU, Al ^ v 1 45% vseh rednih dohodkov VgJv-u^110 pri-de po en uradnik na tem ^ prebivalcev. Kjub vsemu t0 ,a pa znaža deficit 312 milijard, hodk-raZUka med predvidenimi do-čatk ' V znes'5u 520 milijard in iz-j. 1 y znesku 832 milijardi lir. 1 45 P eri je takole označil se- stanje italijanskega gospo- kzj po živilih, ki je toli- 1*.,.. Pogoltne dober del vrednosti pijanskega izvoza; ra ^Manjkanje surovin, ki ovi-, Poživitev industrije, kmetijstva obnove-3) ' pr„ Pcttlanjkljivost virov energije; ^ °?a. nafte in elektrike; na ' .Pomanjkanje kapitalov za fi-5aciranje in ee ’g. onemogočena zaposlitev delov- hor?°fedai smo nekako plavali s dolar"’*0 ^^^-^A-e, 3 120 milijoni ka QJeV’ - nam J‘b dala Ameri-in i raaun okupacijskih stroškov ^oda milijoni živilskega fonda, prah ’ knko bomo živelj jutri, ob <111 iz današnie^a nodulranesra !°®Poda: današnjega podpiranega ■rstva v svoje lastno gospo-'“'•vo?» t)ejal je, da zaupa v po-®ks *P°s^-UNRRA-e.», v posojilo bank°rtn8 banke 'n Obnovitvene Hov * ^ Amerike). «46 milijo- bj jo in vsako leto je ponud T>rž; Tža ^S'° veO)a za 400 tisoč enot. - 1 viri so zaradi vojne tako kakor še nikoli; povečanje Sov j_ ‘^e zahteva 2 do 5 milijo- ?8toIOvesticii za vsakega delavca. Moramo izkoristiti vse možno-izseljevanje, reorganizirati h* in obnoviti trgovsko mor-brM / 'Vzdržati moramo bitko cen, titj j * Potrošnjo in izdatke, ukro-p^-pekulacljo in zmanjšati brez-ter spraviti politiko v ji 2 8°®podarstvom». hsednik italijanske republike De Nicola je danes začel s posvetovanji. Najprej je sprejel De Ga-sperija, potem pa predsednika ustavodajne skupščine Terraccinija, Nato je De Nicola sprejel Orlanda, za njim Nittija, ki je novinarjem izjavil, da je rešitev krize odvisna «od volje ljudi*. Sprejet je bil tudi Bonomi in Parri, ki je izjavil, da je po njegovem mnenju nemogoče sestaviti vlado brez komunistov. Popoldne je De Nicola sprejel Sforzo, Saragata in Cianco, ki je izjavil, da naj b; po mnenju komuni stične partije novo vlado sestavil predstavnik demokristjanov kot številčno najmočnejše stranke v parlamentu, in da se strinja s predlogom ustanovitve posebnega go-spodarsko-finančnega sveta, ki bi bil dodeljen vladi. Zadnji je bil sprejet Togliatti, ki je izjavil, naj bd bilo vodstvo nove vlade dvojno: politično in gospodarsko. Dejal je tudi, da se mora spoštovati volja ljudstva, izražena na volitvah 2. junija lanskega leta jn sestaviti vlado, katere program naj bi bil: rešitev lire in obramba življenjske ravni širokih ljudskih množic. Komentarji Togliatti piše danes v «Unita», da je sedanja .kriza široko zasnovana plutokratična ofenziva proti demokraciji, kajti najnaprednejše stranke so v bivšj vladi zagotovile disciplino in sodelovanje, kakor so obljubile. Nennijev «Avanti* pa pravi, da pomeni De Gasperijeva o-stavka «beg» in «slabo šalo storjeno državi*. Prevladuje mnenje, da je De Gasperi naravnost iskal povod za krizo, zato da bi se . znebil odgovornosti za poslabšane gospodarske in finančne pogoje, ki 60 jih vsi desničarski organi s katoliškim tiskom vred še povečevali v cilju polemiziranja s sindikati in z levičarskimi strankami. Obenem pa je ves reakcionarni tisk vedno bolj zahteval vlado brez udeležbe komunistov. Dne 9. maja je De Gasperi, po pogovorih, ki jih je imel z Nlttijem, Corbinom, Campillijem in z drugimi predstavniki finančnih in industrijskih krogov, nenadoma prišel do zaključka, da so vsa razpravljanja o finančnem položaju pred u-stavcdajno skupščino povsem nezaželena in dodal, da ne bi napravila drugega kakor «poslabšala težke rane na narodovem telesu*. §SSPQ DA RSTVO SUŠA GROZI Dav^ asa’ iz Istre pa tudi z Vi-&Oroči!ga Prihajajo nerazveseljiva V v,,.,8, 0 stanju setve. Dežja ni hiaio v nekaterlh krajih fiejjp fr<«ilQ in ljudje so se .že ve-“h Prvih kapljic, misleč da li ^ aiajo obilno ploho, toda ostale^ raz°čarani. Na Krasu je žito li y i^enal0’ toda zdaj nekako si-ter se je na nekaterih fcr0lJto Pričelo celo 6ušiti. Tudi ko jjjjv Tk^rebuje dežja. Prav ta-tf- j, e sljho tudi seno. Kmetje se k^e bi iahk° na‘ ai krme, da bi jim ne bilo io t*žt ** živine, do katere so Ta-žb;ra, 0 Prišli. Skoro vsak dan se taapi-š°. "hikki, a se spet kmalu »te Piš Trstu je moka izginila iz pro- ■U tp ^aie- Prav tako težko ku-*eiJen ,raznl proizvodi, kakor k-, vinal ’ Pohištvo, rude, kovi-ltizm ’ in, žernito sk°ra-j polovico sloven- v/^lotiaink?,Zdaj 50 bili *OTd0Vi. vu^ . O izkoriščani. Z ustano- tu,ViQa, ^tlek b Jč posvečen poseben od- lvUo i* ehij0 »li1® Za m,C» Kw>,'av‘jeni cvrsu te-h^rstva 7fn^cUo slovenskega htarje, 1 io u'’- J- —r- l?yfiruih]e UNRRA-e -za Trst Ju^^8 .0 dobavah Um e Madžggisjji, Če- škoslovaški in Poljski, ki so se izvršile preko našega pristanišča v času med julijem 1945 in junijem 1946. leta. Med junijem in decembrom 1945 je prispelo y naše pristanišče 74 ladij, ki so izkrcale 324.486 ton blaga, namenjenega Jugoslaviji. Leta 1946 je prispelo v tržaško pristanišče 254 ladij, ki so izkrcale I.033.548 ton blaga, od katerega je odšlo 334.391 ton v Avstrijo, 596.789 ton v Jugoslavijo, 8.553 ton na Madžarsko, 94.282 ton y Češkoslovaško in ’33.000 ton na Poljsko. Med januarjem in junijem leta 1947 je prispelo v tržaško pristanišče 106 ladij s 402.945 ton blaga, od katerega je odšlo v Avstrijo 225.225 ton, y Jugoslavijo 116.656 ton, 10 227 ton na Madžarsko, 20.555 ton v Češkoslovaško in 282 ton na Poljsko. V drugem dvomesečju 1947 predvidevajo prihod blaga za 18.604 ton, od katerega je odrejeno 3.900 ton za Avstrijo, 13.171 ton za Jugoslavijo, 3 'tone za Madžarsko -n 1530 ton za Albanijo. Unrin program od julija 19^5 do decembra 1947 predvideva izkrcanje blaga za skupno 1.779.584 ton, od katerega je namenjeno za Jugoslavijo 1.051.602 Ion, za Avstrijo 593.516 ton, za Madžarsko 18783 tone, 114.837 ton za Češkoslovaško, 315 ton za Poljsko in 1530 ton za Albanijo. Od julija 1945 do prvega maja 1947 je odšlo iz Trsta z Unrinimi dobavami 4031 vlakov, od katerih 1474 v Avstrijo, 2249 v Jugoslavijo, 32 na Madžarsko in 276 v Češkoslovaško. ------------- Skrb za delavslvo v Juqoslaviji Beograd, 14. (Tanjug) — Glavni odbor Jugoslovanskih enotnih sindikatov je lansko leto omogočil pla-čanje počitniških oddihov 1200 udarnikom in zaslužnim delavcem v vsej Jugoslaviji. Tudi letos bodo številni udarniki in delavci, ki so se zali, uživali počitek v itevitah čitniških domovih. Računajo, bo letos šlo na oddih v plan me II.500 delavcev. V petletnem načrtu je predvidena razen tega vso milijonov dinarjev za zgladitev ja.ys^jh domov 1» S»dC% Komunisti in socialisti so se te-m-odlokom uprli zato, ker niso želeli popustili desničarskim strankam in jim dati priložnost za gonjo proti tripartijskemu vladn-emu sistemu v sklopu ustavodajne skupščine. Nato je Gasperi prišel s predlogom o «razširitvi vlade*. To njegovo zadržanje je imelo namen povzročiti avtomatično krizo vlade bodisi v primeru, da bi ustavodajna skupščina sprejela njegov predlog ali pa če bi ga odbila. Ta De Gasperijev namen pa je naletel na odpor pri komunističnih jn socialističnih ministrih, ki so izjavili, da so nasprotni njegovi odločitvi ter so De Ga-speriju svetovali naj govori v svo-speriju svetovali, naj govori v svo- je stranke, zato, da bi si zagotovili polno odgovornost svojih lastnih dejanj. Desničarski tisk triumfira in objavlja uvodne članke pod naslovi: «Polom tripartijskega sistema*. Po časopisnih vesteh, je del Nittijevih liberalcev, Orlando in kvalunkvisti pripravljen sestaviti «vlado nacionalne enotnosti*. Tudi Saragat je izjavil, da je pripravljen vstopiti v tako vlado. Bonomi pa je dejal, da se ne bg branil sestaviti novo vlado, če -mu bo De Nicola to ponudil. Komunisti, socialisti, akcionisti in republikanci energično protestirajo proti poskusom formiranja vlade «z levice na desnico*. Skupine liberalcev, monarhistov in neofaši-stov službeno zahtevajo vlado brez komunistov. Situacija v sami kr-čansko-demokratski stranki po. je še posebno zapletena. Njihova parlamentarna skupina in vodstvo stranke imajo v zadnjih dneh neprestane sestanke. Voditelji krajne desnice še yedno zahtevajo »izključitev* komunistov, medtem ko nekateri člani parlamenta predlagajo «hcmogeno» vlado, ki naj bi bila sestavljena iz samih demokristjanov; predsednik parlamentarne de- Zagrebški velesejem Beograd, 14. (Tanjug) — Prvi povojni velesejem bo otvorjen 31. maja y Zagrebu. Na zagrebškem velesejmu bodo zastopane vse industrijske stroke, poljedelstvo in obrt., Sodelovale bodo tudi naslednje države: ZSSR, Češkoslovaška, Poljska, Bolgarska, ZDA, Albanija, Švica, Madžarska, Francija, Holandska, Velika Britanija in Egipt. Delo na progi Nikšič-Titovgrad Cetinje, 14. (Tanjug) — Vzdolž 74 km dolge mladinske proge Nik-šič-Titovgrad-Plavnica so dela y polnem teku. Pri graditvi je treba rešiti veliko težkih problemov zaradi slabega terena. Zgradili so že več predorov in pomožnih del. Mladi prostovoljni delavci delajo z velikim navdušenjem na tem velikem delu, VARŠAVA. — Poljsko ministrstvo za. javno varnost, javlja, da je bilo na podlagi amnestije pomiloščenih , . ,.. , , _ , . , do sedaj 17.760 oseb, ki so jih bila mokristijanske skupine, Gronchi pa sodišča Jobsodila, in 7.465 os.Jb> pr0_ dela na tem, da bi zamenjal De y katerim Je bila uvedena sodna Gasperija v vodstvu stranke. | preiskava. Proglas Enotnih sindikatov Delavska zbornica noče sindikalne enotnosti Kal sem videl v Beogradu Tržačani na prvomajski prosla-vi v jug oslovanski prestolnic i Ob priliki proslave prvega maja (je v razne evropske prestolnice odpotovalo iz Trsta na vabilo sindikalnih organizacij več delegacij tržaških delavcev, ki so se pred kratkim vmile. Zato smo obiskali delegate, da nam kaj povedo o svojih vtisih. Sli smb najprej v ladjedelnice Sv. Marka, od koder je bilo v delegaciji večje število delavcev. Clan tovarniškega odbora nas je spremljal k ravnatelju ing. dr. Marisu, ki nas je mrko gledal izza svoje pisalne mize. Vprašali smo ga, če nam dovoli intervjiu-vati trj delavce, odgovoril pa je, da moramo počakati, dokler ne konča delo... Ko je zatulila sirena, je prišel k nam tovariš Počkar Anton, ki nam je začel ves ginjen navdušeno pripovedovati: «Kc sem se vozil po Jugoslaviji, se mi je zdelo, da. sanjam. Vse, kar sem videl, me je presenetilo, ker nisem nikoli pričakoval, da bom mogol videti kaj takega. V Ljubljani so nas zelo prijazno in gostoljubno sprejel;. Ostali smo tam 24 ur. Na predvečer obletnice ustanovitve OF, smo prisostvovali bakladi, nato smo šil spat v udoben hotel. Ker sem v Trstu toliko čul «o preganjanju cerkve in vere*, sem' šel pogledat v cerkev, ki je bila polna vernikov. Kar me je pa najbolj ganilo, je enotnost slovenskegd naroda in navdušenje mladine. 27. aprila smo odpotovali v Beograd. Tam so nas zelo lepo sprejeli, bili smo gostje sindikatov, ki so nam preskrbeli sobe v krasnim« hotelu «Majestic». Čudil gem se, ko sem. videl, da gre lahko tjakaj vsak delavec, da se tam vsi 'prirodno vedejo in da ni nikomur nerodno. To mi je dokazalo, kako jugoslovansko ljudstvo uživa vse pravice brez vsakih razlik. Naslednji dan smo šli v ladjedelnico, kjer dela okoli 4 tisoč delavcev. Med temi je tudi mnogo Italijanov zlasti iz Tržiča, ki so zelo zadovoljni. Kar me je zelo navdušilo, je bilo to, da nas je ravnatelj prijazno sprejel in da je bil oblečen v tuti. Kako vse drugačni so naši ravnatelji! Delavstvo je na kraju dela preskrbljeno z vsem. V laljedelnici Imajo menzo, gledališče, skladišče obleke in še mnogo drugih ustanov. Ko sem videl, kako lepo so na odru nastopili delavci, ki so se mi zdeli pravi umetniki, .so se mi od navdušenja orosile oči. Opazil sem velik delovni zagon in predanost delavcev. Neki 70- letni delavec, ki je kljub 6voji starosti energično vihtel 18 kg težko kladivo, mi je hitel pripovedovati: »Petletni načrt bomo izvedli v štirih letih!* Prvega maja je bila ogromna povorka, mimohod je trajal od pol devetih zjutraj do štirih popoldne. Stal sem blizu tribune, kjer je ves ta čas maršal Tito cdzdravljal ljudstvu. Ves čas sem obračal oči od povorke na maršala Tita in obratno ter občudoval oboj«. Na čelu povorke so šli udarniki, nato člani Partije, nato Italijani z delavsko jn narodno zastavo z rdečo zvezdo, za njimi sto Istranov, profesorji s študenti, razne ustanove itd. V povorki so bili celo cigani s svojo godbo. Mimo maršala Tita je šlo najmanj kakih 250 tisoč ljudi. Lepo je bilo gledati mladince, kako so strumno korakali. Na licih jim je žarelo zdravje, v očeh trdna volja, vztrajnost in pogum. Ko sem jim gledal, sem razumel, čigava je bodočnost. Beograd je bil poln ljudstva. Povsod so se veselili, peli in plesali kolo. Hodil sem po mestu ,in opazoval. Videl sem, kako je ljudstvo zadovoljno, videl sem nizke cene in mnogo blaga. Govoril sem s kmeti in delavci. Povedali so mi, da zaslužijo do 140 din na dan, da imajo žene za enako delo enako plačo kot moški, da jim mezde zadostujejo za preživljanje. V vseh podržavljenih podjetjih dajejo delavcem, ki se najbolj izkažejo, ali ki so potrebni, še posebno nagrado. Ce delavec zboli, mu ni treba skrbeti. Po tretjem mesecu bolezni dobi 88% celotne plače. Ko ni več zmožen delati, dob: penzijo, s katero se lahko preživlja. Vse, kar sem videl v Beogradu, je bilo zame, ki sem prišel iz teh krajev Izkoriščevanja, nekaj čudovitega. Globok vtis Je napravilo name dejstvo/ da so vsi sloji: delavci, kmetje in izobraženci med seboj tesno povezani in da skupno grade novo domovino. Vsi so pokazali, kako ’zred-no ljubijo maršala Tita, vsi prenašajo z dobro voljo neizogibne začetne ovire. Čeprav nimajo še vsega, so vendar zadovoljni, ker so prepričani, da bodo s časom vse dobili, saj delajo zase. In v Jugoslaviji delajo vsi! Drugega maja smo obiskali tudi tekstilno 'tovarno. V njej so zaposlene skoraj same ženske. 1700 jih je. Tudi v tej tovarni imajo vse, kakor v ladjedelnici. Polog tega pa so tam še prostrani bujni vrtovi ter zavetišče za AMERIŠKI SENAT je odobril pošojilo 350 milijonov dolarjev raznim evropskim državam in Kitajski Washiugton, 14. — Ameriški senat je odobril načrt zakona za finančno pomoč 350 milijonov dolarjev državam, ki so bile v vojni opu-stošene. S^mat je tudii odbil predlog predstavniške zbornice, naj bi znesek znižali na 200 milijonov dolarjev. Potrebna bo zato še skupna seja kongresa za odpravo razlike med sklepoma obeh zbornic. Predsednik senata Vandenberg je včeraj izjavil, da je odobritev te pomoči, ki je nadaljevanje pomoči Unre, nujna in da ameriška pomoč za Grčijo in Turčijo ne bo nič zalegla, če bodo pustili evropsko ljudstvo stradati. Vandenberg je dalje izjavil, da predstavlja 350 milijonov dolarjev ameriški delež, to je 58% od celotnega fonda 596 milijonov dolarjev, ki Je po cenitvah ameriškega zunanjega ministrstva in tehničnega odbora Združenih narodov potreben za kritje najosnovnejših potreb prizadetih držav. Dodal je, da bi morala pomoč za Italijo knašati 168 milijonov, za Grčijo 60 milijonov, za Madžarsko 33 milijonov, za Poljsko 117 milijonov, za Trst 20 milijonov in za Kitajsko 60 milijonov dolarjev. Vandenberg je še izjavil, da bodo brez te pomoči zaman 'poizkusi za rešitev Grčije in vse izjave o prijateljstvu do Italije, kajti ta zakon in ta pomoč je osnovne važnosti za usodo Italije, naj ZDA podpišejo mirovno pogodbo ali ne. Trumanova doktrina v Južni Ameriki Bogota, 14. (AFP) — Za brazd-sko ylado je tudi kolumbijska vlada izdala ukrepe proti delavskim organizacijam, ki sq včlanjene v Delavsko zvezo. Povod za to je dala splošna stavka, ki jo je vlada proglasila za ilegalno. Podobne stvari pa so se dogodile tudi v Mehiki in v Čile, kjer zavzema' protikomuni- kakih 800 otrok teh žena, ki jih ne morejo pustiti samih doma. Videl sem vse te žene, kako so hitele delati in takorekoč tekmovale med seboj, katera bo več in bolje naredila. Obiskali smo tudi Zemun in sicer tovarno alkoholnih pijač. Tudi tam imajo 'delavci svoje gledališče, prosvetni dom in lepo urejen otroški vrtec. Pogledali pa smo tudi polja. Videli smo, da je vsaka ped zemlje obdelana. Ko smo bili na A-vali, kjer smo se poklonili spominu neznanega vojaka, se nam je nudil po dolini prekrasen pogled na obdelana polja. Beogradu se sploh več ne pozna, da je še pred dvema dobrima letoma tam divjala huda borba. Vse hiše so skoraj že obnovljene, mnoge pa dovršujejo. Se marsikje smo bili v Beogradu. Prisostvovali stno tudi gledališki predstavi. Povsod so nas lopo sprejemali, gostoljubnosti srbskega ljudstva se kar nismo mogli načuditi. Tudi z delegati drugih držav smo se seznanili in bili v prisrčnih odnosih z njimi. Zelo značilno je tudi to, da v Beogradu od 7. zjutraj do 4. popoldne v delavnikih skoraj ne srečaš na cesti mladega človeka, Tam vsi delajo! Tam ni kakor v Trstu, kjer pohajkuje nešteto mladeničev, o katerih nihče ne ve, od česa živijo. Zv e dej sem tudi, da gradijo blizu Beograda ogromen dom za otroke, v katerem bo našlo zavetišče 8 tisoč otrok. Samo iz Beograda pojde letos tja na letovišče nad 2 tisoč otrok. Se mnogo stvari sem čul, ki pa se jih le polagoma spomin/jam, ker sem v teh kratkih dneh toliko doživel. »Vrnil sem se ves navdušen, kajti takih stvari, kakršne sem videl v Jugoslaviji, še nisem videl v svojem življenju.* In res, Počkar Anton, ki je osivel pri svojem dolgoletnem garanju in ki ga je življenje kovalo In ojeklenilo, je bil ves ginjen. Tndl grška cerkev ie deležna ameriške »pomoči" New York, 14. (Tass) — List «New York Times* poroča iz Istambula, da želijo ZDA, naj bi bil primas grško-pravoslavne cerkve Severne in Južne Amerike newyorški nadškof Atenagoras naslednik sedanjega patriarha v Carigradu Maximosa, ker predvidevajo, da bo slednji podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Dopisnik izjavlja, da sicer ameriški predstavniki ne kažejo odkrito svoje podpore Atenagorasu, ameriški «Intelligence Service* pa se zelo zanima za to vprašanje. A-tenagoras, ki je pred kratkim obiskal Trumana, je bil turški država ljan grškega porekla, sedaj pa je ameriški državljan in je v tesnih odnošajih s turško vlado. Grška vlada je naklonjena imenovanju Atenagorasa, čeprav želi, da bi ostal v Washingtonu, ker ima velik vpliv pri preskrb; fondov za »potrebe* Grčije. Dopisnik je mnenja, da bo izvolitev Atenagorasa omogočila ZDA borbo proti »propagandističnim spletkam Sovjetske zveze*. Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je izdal sledeči komunike: Enotni sindikati se obračajo na vse delavstvo s proglasom, ki je nastal zaradi dvoumnega zadržanja tiste sindikalne organizacije, ki je sicer sprejela, očividno pod silo razmer, odločitve v Parizu, a si sedaj na vse načine prizadeva, da bi motila, sabotirala, in da bi se po možnosti tudi izognila tako zaželeni združitvi delavskega razreda. Počasi, toda nezadržano gre razvoj sindikalnega zedinjenja. To še veča histerizem voditeljev Delavske zbornice, ki kljub temu, da. so kričali o svoji večini pri dosedanjih volitvah, nimajo toliko poguma, da bi sprejeli bodočo razsodbo votivnih skrinjic, ki bodo sprejele večino delavskih glasov. Ze pred pričetkom volitev je bilo očitno sodelovaiije Delavske zbornice z raznimi delodajalci, s katerimi so hoteli vplivati na njihove uslužbence: onim, ki se ne bi hoteli vpisati kot člani Delavske zbornice, naj bi delodajalci zagrozili z odpustom. Takoj v začetku volitev je Delavska zbornica začela z ogabno propagando, polno laži, opravljanja in najpodlejših obrekovanj, ki smo jo že večkrat pred javnostjo obsodili skupno z njihovimi propagandisti. Ker pa ni imela ta izdajalska druščina nobenega uspeha, je Delavska zbornica naslonila svojo propagando zgolj na laž in obrekovanje ter hotela na ta način s pomočjo predobro znanega časopisja vnesti med delavski razred razkol in sovraštvo. V tem ni uspela, toda posrečilo se ji je, zavleči delo za združitev ter s tem pridobila možnost zlivanja svoje onemogle jeze na voditelje in člane naše sindikalne organizacije. Pri tem sa jo složno podpirali njeni pravi voditelji, ki so vedno obrekovali in ki obrekujejo tudi danes. Ker se Enotni sindikati zavedajo, da taka propaganda ne vodi do pomirjenja duhov, so trikrat za- htevali od Delavske zbornice, naj neha z lažnp in obrekovalno propagando v časopisju. Toda na te, v zavesti močnejšega utemeljene pozive, je Delavska zbornica odgovorila s še bolj nizkotnimi izpadi, še bolj tendencioznimi argumenti, z obnašanjem, ki je značilno za tistega, ki ima interes zakriti svoj pravi obraz in ki se vdano klanja delodajalcem, podpornikom šovinizma. Ker je Delavska zbornica nesposobna držati se sporazuma, zaradi zadržanja ob prvomajskih proslavah, zaredi trajnega in tesnega sodelovanja z delodajalci, ki pri volitvah ščitijo iste interese kot Delavska zbornica, zaradi zaprek, ki jih je delala v ladjedelnici Sv. Marka in Arzenalu in s tem preprečila volitve, zaradi odklonitve organiziranja brezposelnih, ki so jih v OOSS naz-vali «organizacijo lakote», zaradi napadov in klevet, zaradi pomanjkanja poštenosti in resnosti, spotočajo danes Enotni sindikati vsemu delavstvu ozemlja, da Delavska zbornica nadaljuje s sabotažo sindikalnega zedinjenja, ker se slepo pokorava interesu onih, ki bi hoteli, da na našem ozemlju še traja lakota, kriza, borba in razkol med delavskim razredom. Delavci, vaši včerajšnji sovražniki, razdiralci vseh časov in krajev, so tudi danes vaši sovražniki, ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi vas opeharili in da bi slepo sovraštvo zavzelo mčsto treznega presojanja. Bodite trdni in odločni! Bodite enotni in močni! Enotni sindikati z vašo odločnostjo, vašo trdnostjo, našo enotnostjo ter vašo močjo nimajo potrebe polemizirati s klevetami nesramnežev, temveč le razkrinkati njihovo izdajalsko početje. Živela sindikalna enotnost! 120 metrov dolg most na grogi St. Peter-Postojna Ljubljana, 14. (Tanjug) — V kratkem bodo končali z deli pri graditvi mostu na progi St. Peter-Postojna preko reke Pivke pri Prestranku. Z zgraditvijo viadukta, ki bo dolg 120 metrov, so pričeli avgusta 1946. leta. Most bo izračen prometu 1. junija. Direkcija v Ljubljani javlja, da bo most na ta način izročen prometu 12 dni prej, kakor je bilo predvideno. Udarniško delo na Reki Reka, 14. (Tanjug) — Na seji Mestnega odbora SIAU je tajnik Zvonko Petrinovič podal poročilo o gradnji ceste med Beograjskim trgom in Kantrido. Dela na tej cesti se je udeležilo 8900 meščanov iz Reke, ki so prispevali 30.500 ur prostovoljnega dela. Mestni odbor SIAU je zopet izvolil za predsednika Petra Klausbergerja in za tajnika Ivana Bertiča, Odbor SIAU je sklenil preskrbeti opremo za 364 mladincev in mladink, ki bodo odšli na mladinsko progo Samac-Sarajevo. Obnova Varšave Praga, 1A — Brigada 90 češkoslovaških mladincev bo sodelovala pri obnovi Varšave, ki jo bodo začeli letošnje poletje. Pri tem bodo udeležene tudi brigade drugih držav. Kanadsko-sovjetskt) prijateljstvo Ottawa, 14.- (AFP) — Kanadeka konferenca Nacionalnega sveta za kanadsko-sovjetsko prijateljstvo je končala svoje delo 10. maja Konference se je udeležilo 200 delegatov. predstavnikov sindikatov, kulturnih in znanstvenih društev, mladinskih in športnih organizacij Na konferenci so izglasovali več resolucij, v. katerih poudarjajo, da je mir med narodi prvi pogoj varnosti za Kanado. Veliko važnost v tem pogledu imajo prijateljski od-nošaji s Sovjetsko zvezo. RIM. — Po mestnih ulicah je včeraj drvel avtomibil, iz katerega so odmetavali fašistične medalje z liktorskim znakom in z napisom «Credere, obbedire, combattere*. Poljsko-češkoslovaško prijateljstvo Praga, 14. — Češkoslovaška narodna skupščina je na današnji izredni slavnostni seji odobrila pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Poljsko in CSR, ki je bila pred kratkim podpisana v Varšavi. Ob tej priliki je zunanji minister Masaryk izjavil, da je prišel čas, da se uresniči poljsko-če-škoslovaško prijateljstvo v okviru slovanskega bratstva. Poudaril je nato, da je. to srečna posledica tesnega sodelovanja obeh držav v Organizaciji ZN in na pariški mirovni konferenci. To sodelovanje izhaja iz nenakih interesov, obrambe pred nemško nevarnostjo kakor tudi iz skupne želje po ohranitvi miru. Masaryk je nato izjavil, da bosta obe državi rešili ozemeljska vprašanja prijateljsko v dveh letih. Sledilo bo tudi nekaj drugih gospodarskih dogovorov, kakor na primer dogovor o češkoslovaških investicijah na Poljskem, dogovor o industrijskem, znanstvenem in poljedelskem sodelovanju itd. Masaryk je nato izrazil zadovoljstvo nad sklepi poljske vlade, da bodo dale Cehom in Sloyakom na Poljskem možnost narodnega političnega, kulturnega in gospodarskega izživljanja, kakor jo imajo Poljaki na Češkoslovaškem. DELO KOMISIJE ZA AVSTRIJO Dunaj, 14. (Tanjug) — Štiričlanska komisija za pogodbo z Avstrijo je imela včeraj drugo sejo. Preučila je vprašanje odbora izvedencev. Naloga tega odbora bi bila preučiti seznam nemške imovine v Avstriji. Sovjetski delegat je izjavil, da bi moral odbof imeti širša in važnejša pooblastila. Dejal je tudi, da ni potrebno, da komisija zopet preučuje vprašanja, o katerih je bil že dosežen sporazum. Odbor izvedencev mora preučiti ona vprašanja, o katerih še ni sporazuma. Med ta vprašanja spada tudi vprašanje petroleja. Zato je sovjetski delegat pred-lagal, naj bi takoj preučili ta vprašanja. Med temi vprašanji so dogovori posameznih podjetij ob priliki prodaje akcij in imovine. Sele ko Nacistični vojni zločinec »zbežal" iz taborišča Dunaj, 14. (Tanjug) — Bivši nacistični gauleiter na Koroškem *n šef civilne uprave na Slovenskem Štajerskem Sigried Ueberreiter, ki je odgovoren za težke zločine nemških nacističnih tolp na slovenskem delu Štajerske, je zbežal jz taborišča v Dachau. Jugoslovanska vlada je v novembru zahtevala njegovo izročitev. , PARTIZANSKI USPEHI v Grčiji vznemirjajo člane monarhofašistične vlade Atene, 14. (Tass-Tar.jug-AFP) —J ri Elada* (glasilo EAM-a), «R:zos-Nova monarho-fašistična ofenziva | pastis* (glasilo komunistične stran- Holandska vlada pošilja nove čete v Indonezijo Haag, 14. (Tass) • List «De Vaar-heid* poroča, da je iz Amsterdama odpotovala nova ladja z vojaštvom ih vojnim materialom y Indonezijo. Do zadnjega trenutka so držali v tajnosti kraj, kamor je la-(Ija namenjena. Več ur pired odhodom parnika je policija zastražila bližnje pomole. List poudarja, da 'Je pošiljanje novih čet y Indonezijo še po podpisu sporazuma z republikanskimi oblastmi dokaz, da vladni krogi ni- stična piopaganda vedno večji-oti- proti grški demokratični vojski, ki se je začela 11. t. m. in pri kateri sodeluje tudi letalstvo, se razvija na površini kakih 9.000 kv. k,m v severnem goratem delu Tesalije in srednje Makedonije. Vladne čete skušajo znova obkolit; demokratično vojsko. Kakor poročajo Isti, je demokratična vojska začela z veliko protiofenzivo, da .prepreči napredovanje vladnih, čet. Grški informacijski bilten «Elas Press*, ki izhaja v Parizu poroča, da se je monarho-fašistična ofenziva spremenila v celo vrsto neuspehov, dočiim žanje demokratična vojska dnevno nove uspehe, ki vznemirjajo člane atenske vlade. Tako zahteva na primer znani kolaboracionist z vsemi okupatorji, minister za javno varnost Zervas, v pismu, ki ga je naslovil na druga član« vlade, sledeče: 1. EAM in komunistična stranka naj se postavita Jzven zakona; 2. aretacijo vseh voditeljev demokratičnih ke); 4. odpust vseh demokratičnih uradnikov iz javnih uradov; 5. izvršitev smrtnih obsodb, ki so jih izrekla monarho-fašistična sodišča proti 100 borcem odporniškega gibanja. Včeraj je sedem članov ministrskega sveta na privatni seji razpravljalo o predlogu 20 poslancev, naj bi ketnunistično stranko proglasili za nezakonito. Sklenili so, da bo o tem razpravljala celokupna vlada. Voditelj liberalcev Sofu-lia j« izrazil svoje začudenje, da poslanci, «ki pripadajo večini*, sploh postavljajo take predloge Davj se je v Atenah začela razprava proti voditelju grške komunistične stranke Zahariadesu, ki je ravnatelj lista «Rizospastis» in proti Manosu, ki sta v listu obtožila Zervasa, da je odgovoren za umor voditelja makedonske komunistične stranke Zevgosa, Agencija AFP poroča, da je grška vlada odpoklicala iz Beogra- bo rešila ta vprašanja, bo komisija lahko reševala vprašanja manjše važnosti. S tem bi bilo določeno načelo nemške imovine v Avstriji. O-Stali bi še razni sporni primeri, za katere bi zadostovali dvostranski razgovori. Na ta način se bi pospešila sestava pogodbe za Avstrijo. Ameriški delegat je izjavil, da bo preučil sovjetski predlog in nato postavil svojega. Sklenili so, da bodo delegati, preučili pismene predloge vseh delegatov. Prihodnja seja bo v četrtek. Seja avstrijske vlade Dunaj, 14. (Tanjug) — Avstrijski ministrski svet je na svoj; zadnji sej; sklenil ustanovitev posebnega odbora izvedencev za vprašanja, ki se tičejo mirovne pogodbe. Ministrski predsednik Figi je sporočil, da so sovjetske okupacijske oblasti zvišale za mesec april in maj količino nafte za Avstrijo na 35.000 ton. Ministrski svet je odobril tudi načrt finančnega ministra, ki ga pooblašča, da v inozemstvu sklene posojilo 20 milijonov dolarjev. I o konferenci v Moskvi Pariz, 14. (AFP) — Zunanji minister Bidault je pred komisijo za zunanje zadeve govoril o razgovorih na moskovski konferenci. Izjavil je med drugim, da se bodo diplomatski razgovori med zainteresiranimi državami nadaljevali, da se pripravi nova konferenca v novembru. V petek bo komisija določila člane odbora, ki ima nalogo voditi anketo na francoskem okupacijskem področju v Nemčiji in Avstriji. Bidault je 1udi izjavil, da so francosko zadržanje do vprašanj, ki so jih razpravljali na moskovski konferenci, ni spremenilo. Gromiko o Palestini Flushing Meadows, 14. — Sovjetski delegat Gromiko je na plenarni seji OZN izjavil, da bi se moralo palestinsko vprašanje rešiti tako, da bi se ustanovila enotna arab-sko-židovska država, v kateri bi imele obe stranki enake pravice. Velik požar v Rimu Rim, 4. (AFP) — i2 pogorišča v neki zgradbi kinematografske družbe v Rimu, ki je danes zgorela, so izvlekli do sedaj 12 zoglenelih trupel. Zgradba je popolnoma uničenj in s pogorišča neprestano nosijo mrtvecg. 1'KLMOKSKl DNEVNIK — 2 15. maja 19^ Nož v hrbet Slovenskemu narodnemu gledališču V tretji številki cDemokracije* Je izšel, milo rečeno, sila neokusen, zahrbten napad na Slovensko narodno gledališče v Trstu m na člane igralske družine, To se je zgodilo prav v času, ko je gledališče pokazalo velik napredek in resno stremljenje po tem, da nam prikaže dobra domača dela in dela iz Svttovne gledališke literature; j» ko se z oaeau silami bori, da si zagotovi hram umetnosti, kjer bi lahko nepretrgoma vršilo tvoje vzvišeno teulfurno poslanstvo. Dejstvo, da je z vsemi predstavami vzlic skrajno neugodnim vremenskim prilikam, vzlic oddaljenosti gledališke dvorane, vzlic šovinističnim izbruhom podivjanih pobalinov, vzlio dvoranam, ki so skrajno neprimerne za kvalitativno umetniške gledališke predstave, romalo, — pravim romalo, ker to je bilo v resnici romanje k lepoti tn vzvišeni umetnosti, — brez števila naših rojakov, nam je dokaz, da naše ljudstvo čuti z gledališčem in * onimi, ki nam. nudijo gledališko umetnost. 8 pobožnostjo so naši ljudje pili očarujočo lepoto besede in misli, zapletljaje človeških dogajanj, skladnost tn dovršenost igre. Naše gledališče je res narodno, t zaradi svojega prizadevanja i zaradi duševnega nastrojenja naših ljudi, ki hrepenijo po umetnosti, po izoblikovanju naše narodne samobitnosti, Oospodje pri »Demo-kraciji» so ponovno pokazali svojo izkoreninjenost s tem svojim ogabnim izpadom, ki pomeni zasaditev noža v hrbet naroda in gledaliških umetnikov prav v trenutku, ko se ti trudijo, da ustvarijo nekaj stalnega. Od prve predstave lanskega leta pa do zadnje predstave, ki smo jo videli v letošnji sezoni, je gledališče stalno rastlo v svojih stremljenjih in kakovosti svojega igranja. Igra vsakega posameznega oderskega komada nam je pokazala, da so igralci do dna občutili delo samo in svoje vloge. C e bi tega ne bilo, ■ bi njihova igra ne mogla ogreti gledalcev — in med njimi smo opazili poznavalce in sladokusce — bt ostali hladni. To človek in tudi preprost človek občuti, ali je v delu umetniško navdušenje ali je politična tendenca. Tako je in to so priznali vsi listi tn med njimi tudi eGlas zaveznikov*, katerega kritik se je približal gledališču objektivno, s pravilnim odnosom do umetnosti In ki je s tega stališča beležil vsako dramsko delo. Njegove ocene so bife zaradi tega pbvoIjne. Iz svojega umetniškega prepričanja je Ferdo Delak obdelal *Hla,pca Jerneja*. Matej Bor je kot umetnik napisal svoje sRaztrgan-ce» in iz njegove duše je zašla v to delo epizoda te narodno-osvobo-dilne borbe. 8aj to v tistem času tudi ni bifo drugače mogoče. U-metnifc piš« to, kar čuti. Igra posameznega igralca nam pove, ali je igralec igral tendenciozno, ali pa če se morda v tej ali oni vlogi ni znašel zaradi razdvojenosti vloge same. Joco Turk se je nahajal y takem precepu, toda iz svoje igre nikakor ni napravil prizorov «plitvih kabaretnih naturalističnih podvigov*. TRŽAŠKI DNEVNIK OBISK V BOLNICI Proti ostankom fašizma je treba odločno nadaljevati borbo C lan kar omenja samo nekatera dela, ne omenja pa vseh ostalih, kt so imela namen, da nam prikažejo nekatera lažja in težja dela te »vetovn« literature. In če gledališče ni moglo n« lani n« tetos Urvesti svojega široko zasnovanega repertoarja, ni njegova krivda. Zastopniki našega gledališča so bili nad lSO-krat pri eaveenifcift in pri drugih merodajnih činiteljih. da bi dobili primemo, stalno gledališko dvorano. Stremljenje po vedno večji dovršenosti, porast igralske tehnike, popolna poglobitev v značaje oder-skih filmov, popolno naštudiranje del (n likov, kar so nam pokazale vse igre, ki so bile do sedaj vprt-zorjene, in vprizarjanje tujih del, in objektivni kritik mora to pri-enafi, so nam dokaz, da imamo opravka e resnimi umetniki, ki se globoko zavedajo svojega poslanstva ne pa s šarlatami, kateri so bili »včasih natakarji in vratarji, danes pa šefi in režiserji*. To j« ogaben osebni Izpad, ne pa umetniška kritika. Umetnik prinese nadarjenost s seboj na svet in v vs-h panogah javnega življenja lahko vidhno ljudi, ki so se iz preprostega človeka razvili v odlične vidne jarme delavce. Nobena sramota, če bi kdo od igralcev bil opravljal svoje dni kak drug posel. " Se mnogo bi lahko povedali o gledališču, o njegovih prizadevanjih po izpopolnitvi njegove igralske družine itd., saj nam predstave same vse povedo. Toda naj bo dovolj, hotel sem le prikazati pisanje ^Demokracije* v pravi luči. Dr. JOSIP KOSOVEL V bolnici smo obiskali tovarišico Zbisa, Grezar Berto in tov. Veli-šek Angelo. V resnici je treba občudovati te zavedne žene, ki jih riso nitj bombe prestrašile. Pripravljale smo se na naš veliki praznik, so pripovedovale tovarišice, šivale in krojile. Pa kaj bi ne,, je rekla tovarišica Zbisa, saj so mi Nemci odpeljali 15-letnega sina, ki je sodeloval v narodno-osvobodilni borbi. Ni se več vinil. Midva z možem pa nisva cdnehala z borbo in še p^-av posebno ne danes, ko se niso uresničili ideali mojega sina. Italijanka sein, a rojena na tej zemlji, ki jo nadvsem ljubim. Hočem pa, da bodo imeli budi Slovenci iste pravice kot mi Italijani i« da se jim popravi krivigg, ki jim jo je prizadejal fašizem. Približno isto je dejala tovarišica Grezar Berta. Toda sedaj smo še bolj navdušene, še. bolj se bomo borile proti ostankom fašizma, ki skušajo razbiti enotnost našega ljudstva Tovarišica Velišek Angela pa je klgub močnim bolečinam v glavi pripovedovala o svojem 12-let-r.em sinu, ki je po zaslugi našega socialnega skrbstva odšel v zavetišče v Portorož, kjer bo ostal še dve leti. Postal bo cel fant, ko bo prišel domov. Zadovoljna sem, da ga vzgajajo v naprednem duhu ta v materinem jeziku, ki je italijanski. Uči se pa tudi slovenščine. Tedaj me je poklicala k postelji 50 letna Furlan Francesca. Jaz 6em pa pred tremi leti rešila v tej bol-n ci partizana, da je ušel Nemcem. Vedno sem pomagala našemu osvobodilnemu gibanju. Ponosna sem na to. Danes je naša edina pot, pot borbe, borbe za pridobitev najosnovnejših pravic, ki nam jih Jemljejo. Borile smo se in se š« bomo za naše pravice, so mj zatrjevale naše žene, ko smo se ločili od njih. Občni zbor planinskega druitva Planinsko društvo v Trstu je imelo preteklo nedeljo svoj drugi redni občni zbor v dvorani grafikov, V ul. Trento 2/11. Otvoril ga je predsednik tov. Zorko Jelinčič, ki je tudi poda: izčrpno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Namen društva je. da seznam Tržačane z bližnjimi kraškimi vrhovi in Jamami ter z Julijskimi planinami. V preteklem letu so priredili 22 izletov; od teh enega celo na Triglav. Mnogo pažnje je društvo posvetilo našim kraškim jamam in Pozimi je društvo organiziralo 11 smučarskih izletov, predvsem v Crni Vrh, Livek, Planico in Kanalsko dolino. Izmed predavanj je najbolje uspelo ono univ. prof. Avčina tz Ljubljane, s skioptičnimi slikami. Potem so podali svoja poročila še tajnik, gospodar in drugi odborniki. Sledila Je volitev novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Zorko Jelinčič. Poleg večine starih odbornikov, so izvolili v nov odbor tudi nekaj novih člankov, katerih delo v preteklem letu nam je porok, da bo društvo v nastopnem poslovnem letu še stopnjevalo svoje uspehe. Rezultati sindikalnih volitev V tovarni ILVA so bile včeraj sindikalne volitve. Delavci so se jih v velikem številu udeležili. Po neuradnih vesteh so dobili Enotni sindikati nad 67% glasov. Preskrba Zaključek r&idtijtMinja. Danes, 15. t. m., se zakijuč. razdeljevanje izhlapelega mleka, ki so ga začeli deliti 8. t. m. Prav tako je zaključeno razdeljevanje testenin za delavce. Naročilo mleka ga junij. Od 16. do 20 t. m. je treba naročiti mleko za potrošnike v mestu in podeželju in sicer za vse skupine na kupon št. VIII. Petrolej. Za razsvetljavo delijo od danes naprej za mesec maj in sicer po 2 litra na rumene nakazni-ce in po 1% litra na modre. Cena 53 lir liter. Trgovci naj prinesejo na SEPRAL s: ulico Genova št. 7 odrezke za april v času od 9. do 12. ure. Dodatne nakaznice za delavce. Delodajalci v Trstu morajo do 20. t. m. predložiti občinskemu prehranjevalnemu uradu (via Procureria št. 1) seznam delavcev, ki imajo pravico do dodatnih nakaznic. Navesti morajo ime, priimek, ime očeta in naslov delavca. Vrnitev odrezkov ga srajce. Tovarniške proda jalnice v Trstu, ki so prejemale naročila za izdelane srajce in spodnje hlače, naj vrnejo nabrane odrezke do sobote, 17 t. m., na občinski prehranjevalni urad — oblačilni oddelek (Mumci-pio II. nadstr. soba 96). Umik: 8-12 in 16-19. Tiskovna konferenca majorja Richardsona S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo v Postojni, v nedeljo, 11. t. m. prekopali skupni grob 12 talcev, ustreljenih v septembra leta 1943, med katerimi se je nahajal tudi naš nepozabljeni DRAGO RUPEL Včeraj popoldne je imel načelnik urada za javna dela ZVU major Richardson tiskovno konferenco, ki je trajala skoraj tri ure. v glavnem je na razna vprašanja novinarjev govoril o obnovi stanovanjskih hiš ter se na kratko dotakn 1 še drugih vprašanj, ki spadajo v delokrog javnih del. Na vprašanje, ali obstoja sistematičen načrt obnove stanovanjskih hiš, zlasti onih, kjer stanujejo delavci, Je g. Richardson odgovor i, da je ta obnova že v teku. 2e 11. sept. 1945 je ZVU izdala splošn' ukaz št. 14, po katerem so lastniki hiš lahko dobili za popravilo stanovanj 50% posojila, toda posejena vsota ni smela presegati 150.000 lir za vsako stanovanje. Temu ukazu pa se je odzvalo le malo hišnih last-n kov. Zato je ZVU izdala 28. novembra ukaz št. 27, po katerem je tehnični urad (Genio Civile) lahko po nasvetu občinskih oblasti popravil vsako hišo tudi brez pristanka lastnikov. V tem primeru je ZVU plačala 100% za popravila, tehničn. urad pa je imel pravico vknjižiti s-za uporabljeno vsoto na hišo. Na SIS POD IL J A ŠT. PETER NA KRASU Studijski sestanek učiteljstva St. Petra in okoliških vasi se je vršil 12. t. m. v Postojni. Po čitanju zapisnikov zadnjih dveh sestankov, je sledil referat o zadružništvu, s katerim je predavatelj orisal zgodovinski razvoj do današnje oblike ter njegovo važnost v današnjem gospodarstvu. Po debati, ki Je sledila predavanju, je šolski nadzornik podal učiteljstvu smernice za njihovo udejstvovanje na pol tičnem m gospodarskem polju. Obravnavali so tudi razne uradne in sindikalne zadeve. Velika množica se je zbrala na predvečer 9. maja na Titovem trgu, ter s« formirala v dolgo povorko, ki jo je osvetljevalo na stotine bakel Pomikala se je proti partizanskemu pokopališču, kjer leži 65 borcev, ki so padli v St. Petru in v bližnji okolici v pt-v h dneh osvoboditve. Grobovi so bili okrašeni z majskim cvetjem m svečami. Mladina je položila velike vence. Domača godba je zaigrala žalostinko. nakar je predstavnik vojske imel kratek govor, kateremu j« sledil obnovi koč v Julijskih planinah.' enominutni molk. Množica se je na- FIZKULTU RA Današnji nogomet in košarka Spored današnjih nogometnih tekem v Trstu in v pokrajini Je sledeč: Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na igrišču Ponzi&ne ob 14. uri Mon-tebello-Raša: ob 16. uri Gashnl-Tržič. Na Reki ob 17.' uri Torpedo-Piran. V Izoli ob 15. uri Izola-Milje. Finale okrožnega prvenstva: Na igrišču Ponziane ob 18. uri Rojan-Primorje P. Juniorsko prvenstvo: Na igrišču CRDA ob 16. uri Magdalena-Pon-ziana. Košarka za pokrajinsko prvenstvo V Gradiški bo Jutri ob 15. uri tekma v košarki za pokrajinsko prvenstvo med domačo petorico :n tržaškim Colom. Tržačani, ki so v zadnjih dveh nedeljah doživeli dva poraza, bodo jutri nedvomno napeli vse sile jn poskusili zmagati. V nedeljo pa bosta odigrani na Reki tekmi med Kvarnerjem in Colom ter med ženskima petoricama Kvarnerja in Rediva. Uspeh lahkoatletskih tekem v Renčah V nedeljo so b.le v Renčah lahkoatletske tekme, ki se jih Je udeležita lepo število atletov m atletinj, ki sq za začetek sezone dosegli lepe rezultate. Prav odličen je rezultat, ki ga je dosegel Orel Alojz v teku na 100 m. Rezultati posameznih disciplin so; Pionirke: tek na no m: 1. Tribušon (FD Renče v 9.6. Mladinke: tek na 60 m: 1. Batistič Milka (FD Bilje) y 9.4. Mladinci: tek na 100 m: 1. Orel Alojz (FD Bilje) v 11.8; tek na tooo m: 1. Petrovičič (Volčja draga) in Ba-stjančič (Bilje), oba v času 3.47; tek na tsoo m: 1. Maks F. (Bilje); štafeta j\ioo m: 1. FD Bilje v času 49.6; balincanje: 1. FD Renče; šahovski brzoturnir: 1. FD Renče. Lahkoatletska prireditev v Piranu V nedeljo, 18. t. m„ bo športno društvo V.dali iz Puana priredita v okviru Zveze drištev za telesno vzgojo v Trstu lahkoatletske tekme na piranskem športnem igrišču. Tekem se lahko udeležijo vsi atleti, ki so pravilno vpisan: v ZDTV. Tekme bodo v sledečih disciplinah: mbški: tek na 100, 800 in 400 m; met diska; met krogle; skOk v daljino in skok v višino. Zenske: tek na 80 ln 800 m; skok v daljino in skok v višino. Drobne vesti Nov svetovni rekord v dviganju uteži. Sovjetski dvigalec uteži težke kategorije Jakov Kutzenko je postavil nov svetovni rekord v dviganju uteži z obema rokama. Dvignil je 173 kg. Dosedanji rekord Je bil 171 kg. Heine Lipp je z metom krogla 16.55 m postavil nov sovjetski rekord. Stari rekord Je bil 16.12 m. Hajduk v Neu> YOrku in Chicagu. Češkoslovaški časopisi poročajo, da bo v začetku Junija odpotovalo v Ameriko jugoslovansko nogometno moštvo Hajduk, ki bo tam odigralo včč teRem. to vrnila na Titov trg, kjer so tovariši govorniki govorili o pomenu zmage 9. maja. Kalan Ludovlka KRONIKA COL-REPENTABOR Obisk pri ranjencih. 2ene i2 naše male vasice so se prve na Krasu spomnile ranjenih tovarišev, žrtev šovinističnega napada ob priliki prvomajske proslave. Obiskale so jih v bolnici ter Jim prinesle nekaj živeža .n denarja. Ranjeni tovar si so bili zelo veseli obiska in darila ter so se ženam prisrčno zahvalili. ANKARAN pri KOPRU Priprave za volitve. Na vseh .sestankih poedimh organizac j se obširno razpravlja o skorajšnjih volitvah v odbore SIAU-ja. Včeraj smo imeli množični sestanek SIAU- i ja. kjer so po govoru tov. Dinota o pomenu vol.tev. sestavili kandidatno listo. Predlagani so bili tovariši, ki bodo delali narodu v prid in z veliko požrtvovalnostjo. Grahor tea Na dan obletnice zmage je bil ves Ankaran slavnostno razpoložen in olčrašen z slovenskimi m -talijan-skimi zastavam: z rdečo zvezdo. Zvečer se je ljudstvo zbralo na se-dežu ZPP, kjer je tov. Pazzan n poudaril pomen zmage, nakar je mladina skupno s pionirji izvedla kratek recitac jski program s slovenskimi :n italijanskimi točkami. Ljudem je zelo ugajala simbolično prikazana slika o agrarni reformi: «Glas zemlje*. Nato je sledila prosta zabava. Sturm Janko Strelivo so našli v Borštu BUzu železniške postaje v Borštu so rušli 994 nabojev kalibra 45. ki so ga tam pustil: Angleži. Zraven Je bita še nekaj drugega vojnega materiala. Vse so izročili policiji v Istrski ulici. Pod avto je prišel V ulici Crispi je nek civilni avto povozil 6 letnega dečka Viktorja Barbarija iz ulice Madonna del Mare 2. Deček si je pr: padcu zvil nogo in bo moral ostati v bolnici okrog štiri dni. Bomba mu je eksplodirala Blizu svojega doma v Pope tri pri Marezigah se je igral 8 letni Černač Ivo z bombo, ki jo je nišei v bližini. Pri tem pa mu je bomba eksplodirala in mu povzročila več ran na vratu. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer se bo moral zdraviti okrog 20 dni. Olje so kradli Pred dnevi so tatovi razbili vrata .n žabnico skladišča v ulici Ter-za Armata 20, ki je last 69-ietnega Camilla Bozza. Ker niso naši: drugega. so se zadovoljili, da so odnesli 5 kg mineralnega olja v vrednosti 3000 lir. Sedaj so krave na vrsti Na pašniku blizu Starancana so neznani tatovi ukradli s posestva podlagi obeh teh ukazov so bila do 20. aprila t. 1. opravljena naslednja dela: r Urad za javna dela je na tržaškem področju odobril popravilo 12.092 zasebnih stanovanj, od katerih so doslej popolnoma popravil. 9148, v popravilu pa jih je 2944. Od ustanov ICAM in INCIS so odobrili popravilo 4723 stanovanj, od katerih so 2837 popravili, 1886 pa Jih je v popravilu. Tako da so na tržaškem področju odobrili skupno popravilo 16.815 stanovanj, od katerih so jih 11985 popravili, 4.830 pa jih še popravljajo. Po podatkih majorja Richardsona bi se zdelo, da je bilo storjeno na tem polju ogromno delo. Toda pripomiti moramo, da s