JOSIP DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. II. razred. Velika noč: Rimski vojaki; orožje; .čelada; oklep; obleka; obuvalo; ali imajo še ,voja'ki tako orožje in tako obleko; puška in smodnik; kako so oibledeni drugi Ijudje; že« na; otroci; kakšne obieke dmamo tudi sedaj; kakšnih obkk nimamo sedaj; kaj delajo raz= jbojniki; kako ^so jih enfcrat kaznovald; kako bi jih sedaj; smrtna kazen po nedolžnem; krivica; komu sc je Kristus smilil; kdo je bil najkrutejši; sodnik; Izakon; bogataši; pis* marji; reveži; vojaki; mesto; hiše in ulice; koliko let je od takrat; kako so govorili Rim» ljani; kako Judje. Maj: Kateri mesec; šmarnice; gozd, po» Ije in travniki; ptiči; veselje; december in maj. Plevenje: Pasji peteršilj; kristavec; divji pelin; medena detelja; cikorija; rdeča lučca; bela lučca; ameriški rogovilček; njiv* ski zebrat; pasje zelišče; rumeni muhvič; zeleni muhvič; slak; osat; njivska preslica; korenine; listi; stabla; cveti; seme; zakaj se plevel tako hitro zaraste; hrana v zemlji; senca; enoletni in ¦vefiletni pleveli; kako bi plevel uničdli; je&ensko oranje; plevenje; uni« oevanje cvetja in semena; pleti predno ocve« te; pleveli med žitom; pleveli med ra-itlina« mi, ki jih okopavamo; najhujši pleven; na kakšni zemljd rastejo; na kašni zemlji raste preslica; plevice; pralica; oplevalni'k; okopo« valnik; kje je več dela; zakaj nimajo še vsi oplevallnikov in okopovalnikov; zadruga in razum. Živdna na paši: Zaidc v škodo; de> telja; mokra detelja; vamp; pred deteljo naj je živina suho seno; voda; trohar. Molžnja: Ali ima živina ved mleka poleti kot piozimi; po kateri paši ima največ mleka; kkotnica in mlefco; ali je bolljše mle» ko sedaj ali pozimi. Zrak: Kje je najboljši zrak; kisik; gozd; ogljenčeva kislina; soba; zrak pred dežjem; v deževnem vremenu; prah v zraku; zrak po dežju; prah po cesti; gnojišče; amo* nijak; ponoči naj bodo okna odprta. Vasi v drugd oibčini: Šole v naši občini; iz 'katerih vasi hodijo v te šole; žu« panstvo; župan; katere vasi niso v naši ab= čini; v kateri pa so; kje je županstvo; koldko drugih občin je okrog naše občine. Korenine: Kalček; kam siilijo kore» nine; barva; čemu so; vejnalte, "vtlaknate, plit= ve, globoke, srednje korenine; katera dre^ vesa ali druge rastline imajo plitve ali glo* bo^kie korenine; na kateri zemlji imajo iste riastline globlje korenine; ddbele in tanke korenine pri drevesih; korenine pri jablan!, ki smo jo vsadili pregloboko ali pa pre; plitvo. Ne delati škode: Kdo jim je delal škodo; zakaj; zakaj jim ni bdlo po volji; tudi drugim ni po valji; ne hoditi po polju; po žitu; po ,travi; zelena jabolka; poškodovanje dreves. Ce^rkev v sosedni fari: Dolgost, široikiost in vdsokost; streha; vrata; okna; zvonik; vis.okost; iz česa je streha; zvonovi; prostor v cerkvi; v kateri fari je več ljudi; oltarji; stebri; okraski; orglje; dz česa so kipi; marmor; barve kamenov; oblika tal; strop; ofboki. Gradovi v sosedni občini: Na katerem griču; kam se vidi iz gradu; veh* kost; oblrka; stolp; vrata; jardk; mostič; hlevi; dvorišče; zid; omet; okna; sobe; ognjis šče; aJi bivajo ljudje v gradu; gospodar; njegovo posestvo; kdo mu dela; plača; v starih časih; tlačani; desetina; tlaka; svobodn: kmetje. D u h o v n 'i k i: Župitik in kaplan; "d«> kan; škof; kje bivajo dekan ali škof; papež; Rim; sosedne fare; frančišlkani; kapucinarji; odkod »o prišli; kje je ta kraj; dbleka po* svetnih duhovnikov in redovnikov; oblačila pri maši .ali drugih verskih opravilih. Vojaki: Kdo iz vasi je pri vojakih: nabor; kje so vojaki; obleka in orožje; čast« niki; generali; fcralj; kako se ločijo po oble* kah; pešci; topnidarji; konjeniki; čete; ubog« ljivost; dolžnost; čemu so vojaki; kaj se učijo. Meje: Tam čez Javorniik; drugi orož* niki; vojaki; finamčni stražniki; drug jezik; drug kralj; Italija; Slovenci; Julijske Alpe; Hrušica; kje jo bila vojna. (Dalje prihodnjič.)