Politiški pregled. * Boj za glagolico. Škof na otoku Hvaru, Z a n i n o v i c , je izdal za glagolico pastirsko pisrno, ki je Vatikan tako razburilo, da so poklicali škofa v Eitn ad audiendum verbum. * Francoski soclalisti. Kongres franeoskih socialistov v Nancvju je zavrnil predlog Herveja, naj bi se državljani vseh dežel pozvali, naj odgovore na vsako napoved vojske z vojaškim štrajkom in vstajo. Sklenilo pa se je, proti razoroževanju buržoazije in oboroževanju delavskih sloje? pripraviti splošno ljudsko oboroževanje. * Žcnska enakopravnost na Angleškem. Sedaj je tudi nižja zbornica sprejela z veliko večino zakonski načrt, da morejo biti tudi ženske izvoljene v občinske in okrajne zastope. Višja zbornica je tak zakon sprejela že poprej. * Kazeusko pregaDJanje poslancov. Predsedstvo dež. sodišča doleuje-avstrijskcga je izdalo odredbo: Predsedstvi državnega in deželncga zbora zahtevata, ako se jima dopošlje prošnja za kazensko preganjanje kakega poslauca, da se jima v vsakem slučaju pošlje ovadba ali kazenski akt. Ako se to ne zgodi se stvar vedno zavleče, kar je obžalovati pri daljši odgoditvi državnega ali deželnega zbora posebno pri deliktih, ki kraalu zastarajo. * Saniranje deželnih financ. Vlada vabi vse deželne uprave ua dogovor dne 30. septembia t. 1. zaradi sanirauja deželnih financ. Vabilu je pridejana vprašalna pola s 40 vprašanji. Iz tega je razvidno, da vlada še ne misli resno na sklicanje deželnih zborov v septembru. * Splošna volilna praviea na Ogrskem. Minister za notranje stvari izroči na jesea zakonski načrt o splošni volilni pravici posebni enketi ter jo razpošlje vsem municipijern. V zbornici bi se potemtakem razpravljalo o volilni reformi šele v prihodnjem letu na jesen, a volitve bi se na podlagi novega zakonskega načrta vršile spomladi 1909. * Delavsko zaTarovanje. S 1. januarjem 1909 stopi v veljaro zakon o zavarovanju zasfbnih uradnikov. — Terau zakonu so podvržeue vse osebe, ki so nast^vljene pri zasebnih ali javnih podjetjih in opravljajo večinoma duševne ali višje posle ter nimajo pravice do pokojnine za onemoglost ali starost, kakor tudi do pokojnin v prid preostalim. — Žoleti bi bilo, da bi se uveljavil tudi za delavce sličeu zakon Za ogromno maso delavskih slojev obstoje v Avstiiji okrajue bolniške blagajnice iu zavaiovalni zavodi proti nezgodam. — Zavarovidni zavodi proti nezgodam se niso do sedaj uredili tako, da bi odgovarjali pdtrebam Ijudstva, ki so mu nainenjeni. Bnzmere teh zavodov so slabe, zakaj skupno izkazujejo uad 60 milijonov kron deficita. Ogromua raasa delavstva in iudustrijskega, trgovskega službenega osob.ja in rnalih obrtnikov čaka nestrpno na ustanovitev občega zavarovaluega zavoda za starost tn oaemoglost: zavoda, ki bi pomenjal velik korak naprej v gospodarskem, socialnem in moralnem napredku iu bi za veduo odpravil strašno bedo, lakoto, kakor tudi malosrčnost, ki se vedno pojavija pri tvorniških in kmetiških delavcih, kadar mislijo na nezgode in na starost. S slično ustanovo bi se dosegcl glaven namea socialuega napredka. Nemška država ima že nad dvajset let zavarovaluo organizacijo za starost in onemoglost, ki je dosegla sijajae uspfhe, ki bi mogli slnžiti za zgled vsem drugim narodom. — Cesar Viljera I je izdal dne 17. novembra 1881. ukaz, ki zadeva obvezno zavarovanje za slučaj bolezoi, nezgode in bnemoglosti s prispevki države, delodajalcev in delaveev. Od 1. 1885 do 1903, torej v 18 letih,_ so se izplačali na podlagi zavarovalnega zakona sledeči zneski: a) za zavarovanje za slučaj bolezni 2.223,000.000 mark, b) za zavarovanje proti nezgodam 931,000.000 mark, c) za zavarovanje za onemoglost 854,000.000 mark. Do konca leta 1903 se je torej izplačale na Nemškem 60,000.000 osebara (bolnim, ponesrečeuim in njihovim družinam) okolo 4 milijarde mark na odškodninah. Zavarovanci plačujejo manjši del zavarovalnin. Do konca leta 1903 so prejeli eno milijardo in pol več nego so plačali na zavarovalniaah. Imetje organizacij, ki jim je poverjeno vodstvo zavarovalniških poslov, je zoašalo 1V2 milijarde mark, od katerih se je uporabilo 400 milijonov za zgradbo delavskih stanovanj, bolniščnic, sanatorjev, Ijudskih kopelji in sličnih naprav. — Kakor sledi iz zadnjih statističnih podatkov, se izplača na Nemškem na podporah vsako leto nad 500 milijonov mark, to je skoro l'/s milijoua mark na dan. Ako so se dosegli ti uspehi na Nernškem, zakaj bi jih ne bilo mogoče doseči tudi pri nas ? Za to vprašanje se mora zanimati vsak član novega državnega zbora. Že uspeh sam, ki se ima doseči, mora vzpodbujati k neumornemu in vestnemu delu. * Madjarizacija srednjih šol t Bosni. Doslej so izkušali Bosno in Hercegovino germanizirati. Že to je bilo ne le krivično za narod v zasedenih pokrajinah, ampak tudi nesmisel s stališča države ! Da pa izkušajo sedaj, to je naravnost blaznost, ker mora ubiti do zadnje sledi vsako simpatijo, kjer bi simpatij najbolj potrebovali z ozirom na neoporečno dejstvo, da more naša država edino le na jug širiti sfero svojih gospodarskih in politiških interesov. A kakor se vidi, s* avstrijski državniki res hočejo dajati voditi od take blazne namere. Nedavno temu so namreč javljali časniki, na kakov načiu se utihotapljajo v bosansko upravo madjarski urad"uiki. Sedaj hočejo siloraa uvesti raadjarski jezik tudi v srednje šole. Do početka minolega leta je bil madjarski jezik neobvezen predmet na bosanskih srednjih šulah. K učenju madjarščine so bili pripuščeni domači dijaki šele v višji gimnaziji; prekodravski pa že od drugega razreda naprej. Lani pa je izdala bosanska vlada odredbo, d a m o r a madjarski jezik postati obvezen. Stavlja se roditeljem poedinih dijakov na voljo, da ob upisovanju v gimnazijo ali realko izbere.jo, ali naj se jim otrok uči madjarski ali neraški. Eazentega se madjarskim državljanom dovoljuje, da izpite io celo maturo polagajo v madjarskem jeziku. * Bolgarija. Ker je vlada odpustila 71 srednješolskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev, ki so se izrekli v prilog discipliniranim vseučiliščnim profesorjem, je začelo med učiteljstvom opasno vreti. Učitelji, ki so večinoma socialisti, prirede prihodnjo nedeljo velik protestni shod proti vladi. K shodu je povabljeno učiteljstvo iz vse knježevine. Bati se je velikih demonstraeij. — Ker se dijaki branijo, poslušati predavanja za vseučiliščne profesorje imenovanih gimoazijskih profesorjev, izkuša vlada kakih '<400 dijakov pridobiti za predavanja s tern, da jitn ponuja službe v državnih pisarnicah iu drugih uradih. Na drugi strani pa se govori. da bodo gimnazijski profesorji zaradi štrajka dijakov demisionirali. * 8rbi,Ja. Sestal se je srbski cerkveni kongres v izredno sejo, na kateri se je vzelo na znanje smrt patrijarha Brankovica. Škof Zmenjanovic, ki jh sejo sklical. je pooblašžen od kougresnega odbora, da provizoričiio prevzame vodstvo patrijarhata, zaradi česar je njegovim namp.stnikotn v onšeški škofiji irnenovan beočinski menih Uimitrije Brankovic. — Nov t i s k o v ii i z a k o n v S r b i j i. Iz B^lgrada poročajo : Ker nekateri listi še vedno zasledujejo antidinastično smer, je ministrstvo za notranje stvari izdelalo nov tiskovni zakon, ki ima ornejiti agitacijo proti kralju in kraljevi rodovini.