„Soca" izbaja vsakcetvrtek in velja polto prejemana all v Gorici na dom poiiljana:
Vse leto   ...¦,..   f. 4,50
Pol leta.......2.30
&stvrt leta       .   .   .   .    „ 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri ypo lanimh" se plaeuje m uavadno tristopno vrsto:
8 kr„ ce Re tiska 1 krat
7   ,.    „   „   „     2 krat
H   „   ..   „   ,.     3 krat
Za v^o-     crke  po prostoru in
nznatiilih   vnak pot 30 kr. za koU'k
V Gorici, v cetvrtek 25. junija 18?|
Tecaj IV.
Posamezne gtcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Patcrnolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" mi „Via della c;
Narocniua in dopisi naj se blago voljno posiljajo pod naslovom; Ured-nijstvo oznoraa upravnijstvo v Pater-nollijevi tiskarni v Gorici. — Rokopisi se no vracajo -, dopisi uaj se blagovoljno frankujejo. ~ Delalcem in drugim lie-premoznim se narocnina znifca, ako se ogUwe pri urednijstvu.
Glasilo slovenskega
druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Vabilo nanarocbo.
IS pribodnjo stevdko zatMie drugo polule-tje; prusimo ttdaj t;asf» nan.vmk?, da nam po-;lj<jo ob pravem cusu uurorntno, da w. bo treba lista ustavili. — Nadaije proaimo ti^t»» gg. i.arocuike, ki nijso se poslali narut'tmit* za prvo poluh-tje, da nam jo uemudomu posljcjo, »»j bodo sami prevideli, d.» smo v zadrvgi, re re liw tie dowvitn i placiia za liit. - SSia-rib dolzmkov pa ne opoininjauio ver, h-hko s: mtslijo zu-kaj net — Vsak je svojega vreden in i'e so t-asuik dal-go t-asu t'itali, itaj tie niMijo, da im bodo nit' pi a* call. — Kakor dozdaj si bom* tudi zanapivj tu lib, da |H>damo Kvojmt I'iuteljfin mungo zauimiu'ga in podtn-iJ>v,*t?lV da |--a homo /, vmm wstdjom d-dali, naj i;as nasi prijaielj iKMiptnjo z d«ipi*i in spridob.vanjeni mi»o-gib novtb ua: ot'nikov, in *ieer tuk.h, ki boda naroeni-no pree«'j pnslali.   -
i'miiimo ediwi in marlj'.vi. ix> hot-emo »U»s**f*i svr-ho naf-e svubodniiiisfijia* stianke.
rrt<dnij>ltu in upravnijstvo ..Soro"
Slovani v Avstriji.
Vt-asdt tiastopijo v.hkan! la dnbu tu iloxjc/adt'zno v.nje, kateri kut niHji vt'bkt>g.-t /An in voditclji k :ru*i v/bu (jjo fiH/boJiiM, kit j»ko gdianjt'na pt»\/ovi aii rakovt j citi Miro:!'.**.* i^riiifl'tv pis-d  1810.)
h> ,p* /gfdoUi^ka rt"*iiif:i, krr vj.iimo. da so t;ik«: mozt', ($«.•«• Mia, po -likomt uu- U v-i voiiki in vt'M-sili tuJi luajltui ntnoJi. Tt nioxp* t.jj».o zdiaiu.li s.mio s»v,»jt'ga tiaroila. lemur *o t'e.-.tokrat u:iiivati tu it v Jwsedue narode. trio v »w t'-jjjvcc-.tijssvt*, <;tr- <o bile okolnosti i;„'id«t\
Ne gov.;r.ai<> pa sam-i «* v* likanskdi, tiiiih duhovih, k.tten v svuji sobi pic-miS j-^aj*; urcd«j«j«» in mito/.:jo vsa zuatjstva, ;.li kaUn tcbVij.iiii i'mk'/.uimi zn.-«jdbami protiar«ji»jo iviiiuicc, tr^ov^t^u, iii<uiias?>tvo in eeste, roktHlidji v.i, »jbrtn,p- ,-pjtdi in kruct-j^tv-.., da m ia \»e
LISTKK.
Ii>. jun.ja  1*71.
Kkstromi se dutik-ij :. Na \e.ikaitske:u Danaji. kd*r iaLtigafu p tdeiatijat' nol-g fi->g.itj».:iegi diuiujt, k ier lkjvua besacat po.tg v crun *vi»o oUivivif ma<latue, kder larcn t'.intieek p«»leg r.>/.u^da:iega grutu-a koraka, uua la pregovor ozao:ua nar.ive vse opni\.e«f«je.
Majhen p »pis s<-darije /alo^tiie situvacjjy i<a I>u-i »ji jt» biio muje prvo poroci.u. katcro je. tudt *>! ivuo ui-'dui'Atvo v jirvd/,a,:hj; >ev. nJS-jCtt* native.ti blagu-voli!o. Junijevi vn-ci «>uj««ctii zarkt ho mi v hobieo sijal;, ko sem /adnjikrat pi>al; trupieua vroc.na uu je bila ^^e veseije. kat*-io navadno Ao pnjetn.'ga poietj* gojimo. odvzela ter ii-iel sem raj. bin na bregu poSar-nega uiorja. V u-m neptjotnem stauji — v potu o-brarai — seui hitfl dopns dikoucat; ter j<isd iskaje po sseleuih mests.ib vrtih bladne sapice.
Vse dragace je toda daue»! Tudi danes sedim v inirni sobici, pred meuoj je listek popitja, na katere.;a hocem ravno «lrago porucito nap.sati. Okua so dobro zaprta, kajti v dsmniku majhue peci veter buci ia zu-naj dezuje, kakor bi Biz skafa izhval*; res cuiuo vre-me! Nepreuesljiva vro6ina zadnjic — daues vse ade Btresajoei mraz, sta ova oba ekstrema, ki se z natur-mmi element! jgrata.
Skoda je res, da se to brzo spremeneoje vremena le v zgornjih visokib zracnib krogih godi, spodaj pa na dunajskih tleh bivajode Ijudstvo zaiosten, pogubljiv duh obbaja. Nie se k boijseutu ne obraca na ve'ikaa-skem Duuaji; vsak dau nam doprma§a nove umore, uo?e samomore,  qqvo ropanje in novo moraliCno po-
staro kopito popustiti in iiapredovati; temud mtslirao posebno na tiste mo^re vlaiarje, in na tisto redke pa loliko »lavui'jse politikarje iz naroda samegii, ki so novo srecneje case upotili ali jib utrddi.
Ce so jih dtugi narodi uueli, na pr, v nuhh 6a-sib ltaiijaui Kavurju, in Ce jib tudi §e im»jo na pr. Nemci ltizmarka; mi Slovani v Avstriji nijsmo tako sreetn, akopram cuiimo, da ga silno potrebujemo ta-kega mo/a tu in uukiaj Litave.
Vvcina biuo v lej drzavi, vzbudili smo be vsi, ne-katen &o eeio prav zivabni, ia vsi ve6 ali manje na-predujemo matenjaliio in dusevno, zlasti v rnzvoji je-^tka in blorstva. Tudi pobtu'im zivunje m jo ra/.vdo, dokuz se nam politiOni easopisi pa stranke v obilnem, pn kakuiu iiiajiiiiuni jiarodu v proveltkem stevdu. Toda vse to uu pomaga nie, mi nijmamo skoro nobaue vo-jjave v drzavi, da si vrli vsega svoje drzavuo dolznosti ixpoluaramo.    Zakuj vsu to."
T/.ioki so iiiuriiikatori, i»li najvaznejii jo inula ras?-kiopljunuht. V.ii delaiuo in se bojujomo, toda vsi so bojujeiiiu v liizstresi-nib trumab brez skupuoga vodjo. lv..j neki bi se zgoddo vujgki. katera bi se6e tudilira-bio pa v loeenilt krdelih bojevala brez n»jvi§ega voj-tjkuvoiij<:V Vsak bi reke), da je tern kidelom po-guba g-itovu. i'rav tako je v politiki. Vse brez skup-Iti-ga tuierla in vzajemuega vodstra, bodi ta eiia osoba ait en odbor, kuji'vujoro He opozajijonalats dele pobije ju zmagi dobro orgain/<»vaua sovrazua stranka. Naravni vuditelji narodov «o ujib poslanui, in ti se morejo ZMiiUiti ali v bkupni'iii parlameatu, ali zuuaj ujega. Z.tdnj,i se leltko zgoih vsak cas, prvo je pri nas bilo 2krat mogoi:**. Prvikrat po okiobi^ki diplumi 1. 1800. in ko In se b.li v duha le zgjdoviui in avbtnj-skuti iiarodoiu najprimeriiejse pustave sklicab dt-zehn p.jslauci vsib ktaije-stev in dezel; potazumeh bi Sr; bill skoro gotovo .Slovani mej sel)oj in z drugimi t.a;o.li av!>t.rjj>kimi, in v5i in bib skleuili /. cesarjetn vred kaku Avstriji primeruo uitavu, pa v dubu te dt-plome se ntj^o pusianct vs.b dezel skiieali mkdar.
TemM.'c je nas rosar opuaj'  se na svojo taCas se
gublj-nj" pl«beje.». Tukaj na prostornem, da. vobkau-fckt-m odtti elovtSkegt delanja in trmia se ekstivmi ne htnnjajo, kakor v oulakov sl'eri in tiajabi budo Se mno-go easa, preilno bode ktog.a, otrupm bokal, vrvica in Doaavu bladtii vaiovi ko. eali in ^e navelioali igrati se n» inavao in budobuu z duuajskiin ijudsivutn.
Da so te bumat je hearavnv, pr.ea nam zalostni ak!, ki se j-^ zaduji poadrljek v tukajs.»»*m Itoteln do-\ts.: ; t-i ^o-^pe, mati a bcerima, so se usuirtile ter tako svoj- uiiiies se if.unto - gotovo pa revuo — ii-veiije dobro-.oljtiO konOaie. -- Da dandnnes sem ter tija ua moOui vejt drevesa cudeu Had — obeSenega e.oveka — zapazimj, ua se s»koro vsak dan iz kake nil.ike mriwi 0;ovei.ko trupio izviece, da se ijudjo pol zeU'znice vlak viezejo 'er tako trudapolno zivenje kon-cajo, — to nij se v.»e in ue zadojtuje denaSnjomu duha easa; - skupiu smrt, smrt c e 1 e d r u i i & e mora, kakor k a k a nova o b 1 e k a, in o d 8 r o a bit i!
Mej uiutivoni iu dokoncauimi dejauji uij v tej ob-Jiki tistega iogicuega uprav.ceoja, da bi mogli tako -ves uravni piav oskrunjajoce pocetj« odobravati.
Taka zla, ki nezas zenske in tezke delaine roka prisilijc, da stnrtao orozje zagrabijo, ki morilca miruo puste, da Jabke vesti z sekiro po zrtvi mah.ie, ki tudi lepi zenski spot k tem kvoloenim dejanjem prisdijo in tudi o^reijo, la z!a so lemma in zabtevajo mnogo mi§-Ijenja!
NaSim suboparnim klerikalcem nij taka pomisleka vredoa naloga tezavna ; ujim je v»a logika in konsek-vencija v „pe§aiiji vere"; toda koreaika teh zla tici ~ vsaj daues  -  kde drngo-il
0Omnia mala habent radices suas, has evellere debetis4; s tenii besedami je Cicaro v rimskein senatil govor pr<»ti Catilini koncal. DenaSujerau zalostuemu 2ivenji na sirokein Dunaji  pristuje   gola  resnica teg*
neomejeno oblast sam hotel izvrsiti glavno misel v ole-toberakem diplomu izreeeno, in je izdal ustavo meseca februvanja I8dl, sklicavSi zares poslanco vseh avatrij-skih dezel v skupm parlament na Duuaji. Vsi Slovaui takraj Litave so priSii, sieer ne radi, in posebno so Cebi protestovali v brambo avojih zgodovinskodii5avmh pr;.vie; vendar priSli so z upam, da se porazumejo z dm gimi,
Ta cus, trdijo se vedno nekateri, je bil nam oai* ugodncjsi ('an, kajti, bo bi bili svoje poslanco poalali tudi Hrvatje, Srbi, Slovaki, pu Rumunei ali ValaUi, bili bi vecino iineb Slovaui, gotovo pa fedoraluti, in tudi brez Mudjarov bi bill lebko vse uredili, te ve da zme-roni oziraje se na skupno drzavo pa na svojo zgodo-viuo in Hvoje potrebe.
/na biti, da bi so bilo vse tako izvrsevalo, toda iz Ogrsko nijso priSli ne Slovani ue Mudjatu, lo iz Kr-dclskega so keRuejo pu-ilalu uiauj3ino volilcev vecidel utttdiuke poslance v BeC. Na vse zH-'nje so se Cehi imvelieah tain zborovati, Sli so tudi oiii in nastal je 1.867. dualizem, L'r>" m smo zdaj loceni v Slovane tu iu unkraj Litave. iu gospodujejo eentraliati, vecidel Neuici, a tain tudi centralibti, vecidel Madjaii; in Nemoi in Madjari so strogo orgauizovani. Mi pa se tudi bo-jujemo ter uapinjamo vse inuci, toda vsem talentora in vsem zitvani vkljub neuspeino, ker raztro§eni delarao.
Vsi ti dogodki so dokaz, kako mod una zgodovina v sedaujost, kako mogocno uplivajo poatave, navado, pravice in tudi krivice poprejSnih stoletij v danaSuje rodove. Stara zgodovina Cohov in Poljakov je bda Bijajna, Mrvatov in Dalmatincuv imenitna, Srbi priSli iz knjezevine na Ogrsko so si pogodili posebne t pravice, tudi jim kaj drago pravico voliti si samo v cerk veiietn zboru svojega metropoht ia oskrbavati sami svoje eerkveuo premozenje. Vsi ti stanovitno branijo svoja zgodovinska prava in svojo posebno naroduost.
Rutenci, Slovaki, Siovenct in Istrijani iinaino le zalostno zgodovino iz easav suznosti in trpenja;* zato pa jim nij zgodoviusko pravo splob m'6 kaj vainega, iu bi se se naj raji pridruzdi 'drugim Slovanom. Vendar
pomenijivega stavka ravno tako, kot ta6as, koje Cicero v sveii jezi to besede izustd.
Da, izrutt se morajo vse korenike, kt taka hudo-delJ3tva znacijo; ki cloveka prisilijo, da vse moralo zapustivsi v sunt hiti, katera smrt se z nikakorSnimi postavami cloveskega bitstva ne striuja 1 Poizvedeti inoramo, kdo uzrok iu vsa iz tega uzroka izyirajooa doslednoat tici, in stoprv ko smo to cudno skrito mo6 ua§li, ki nam bliznjeg.i v narucje bleda smrti pogauja, nam bido tudi sredstva dovolje znaua, kako se tej vzvi§eni mod v okom pride!
Pnncipijelno je skoro res, kar ueki trditi hofiejo o tej strasauaki epidemijt, ko pravijo, da je denaSnja fiaanona kriza, pomanjkanjc dela - delalcev pa polno - veduo muoze6i se narascaj tujih ljudstev na Dunuji iu toraj veduo muozenje prebivalcev, uaj izdatnejSi uzrok te zalostne ere; res je, da za casa, ko je delo, kup6ijstvo, rokodelj^tvo ia spioh vse trgovstvo cvetelo in se Sirilo, je lull tudi statistlka teh rdziicnih umorov prav majhua - a pomisbti je treba, da bi nam se-danji eas, te katdiuancue eksistenoe toltko hudega ne prinaSale, ako bi se precej pri prvem cnakem podetji bolje resno ravnalo s tako kreaturo - in persona morilca - in nikakorsue milosti ,ne imelo. NaSa nova civilno-kazenska postava - delo modnh pravnikov — je v vsakem obziru hvalevredna. Pametni driavljau, nettfien pravdodovee, ima daues pravico, sodrzavlja.ia, ki se je na necloveski nacin prott sobrata pregreSil, ali k zivenji alik smrti obsoditL Po takem bi se gotovo unslilo, da je tudi obs»dba, kitero lzvedeai od ljudstva v ta posel izvoljem mozaki lzustijo, pravi ne-spreminjajoei izrek prakticnih soduikov ter n.kakorSno alteracije ne dopusca, spominjaje se pregovora: rvox populi-vox dei!a Toda temu uij taka; obsodijo uaSi porotniki eloveka, ki je hiadue krvi sobrata usmrtil, k smrti, kar tudi navaduo storijo, zadoui  nekaj  dm po-
pa zelijo, od kar so se vzdramili, tudi oni vsi da bi ohranfli svoje pleme, svoje jezike in svojo V***™*> kolikor *e mogoce. In prav ta zelja vseh avstnjskih Slovano^ obraoiti si svoje iadividualitete, a na drugi strani budo nasprotovanje centralist, gnati oi uas moralo do kakega sredisca, da si laze pnborimo tako ustavo, ki bi bila glede naskupui drzavi pravicna nam in vsakemu narodu v Avstriji.
Parlamenta, v katerem bi mogh vsi skupno delati, nij ga veC, ampak dva sta: v Pestu in i.a Dnnaji. Na Duoaj in v dezelni zbor prazki Cebi celo oocejo ve6 stopitl Po tern takem nij druzega nego to mogoee, da noslanci vseb avstrijskih Slovanov (Slovam takraj Litave so se aze zbrali, pa brez uspeha) 3topijo ysaj v konferenco zunaj parlamentov, da tam odlocrjo (ce ?udi brez Poljakov, katerim rojvjo fttsto posebne mube po glavi) skapoi program, po katerem bi morah vsi delati, skupni odbor na} bi se void* in mogoee, da dobimo na celo tudi enega takdi moz, o katerih vvod govori.                                                    *
Ako pa se no gaoerno * tem zmislu, ako bomo delali kakor do zdaj vsak z* se; hivali in trpeii bomo tudi kakor dozdaj vsak za se in vsi skupaj. Po sreei zna morda pesamezni kako malost zaeasno dobiti; torta nas vse zmodriti in resitt, bo mogla le kaka velika vzajemna nesreca, kaka posebno budn nevihta.
Slovene! pred nasimi sodnijami.
§. 19. osnovne postave od 21. dec. 1867. (v kosu J,Xl st. 142. drz. zakonika od  1867) se glast:
„Vsa narodnostna plemeua v drzavi so enopravne, „in vsako pleme iraa nedutakljivo pruvico, da se obraui ,in goji njega jezik. Enakopravoost vseb v dezeli na-Bvadnih jezikov v soli, uradnijah in v javaem ztvenju „ae pripoznava od strain drzave. V dezelah, kder biva nvec naroduostij, imajo se ucilisca tako urediti, da dobi „V8ako pleme potrebua sredstva odgojiti se v svojem „jeziku, brez da se katerakoli sila rabi, uavaditi se ndruzega dezelnega jesikua.
Ta §. se je v drz. zboru sklenil, volja tore] za vse v njem zastopane dezele; torej tudi za slovenske pokrajine, mej katerimi se nahaja tudi Goriska.
Yes §. 19. pa se povsod v Cizlajtaniji malo ob-rajta. Prevec bi bilo tedaj praviti, kako se v teh dn-zelab silovito nad postavo z neusbsanim, ueopravicenim ali vsaj indiskretnim prestavljanjem narodnih uradnikov ta posvecena postava skfuni, kako eel aparat na dr-zavne osnovne postave zapriseznih administrativmh uradnikov tirja pravico ohranjenja in gojenja naroduih jezikov; kako vsi visi uradniki svoje podloznike vs::j narodno silijo, naj ne dajo narodom, kar narodom gre; kako se otroci v §oli silijo uciti se nemskega, ki mno-gokrat §e dezelni jezik mj: to uze jako oguljeno polje prepu§5amo spretuejsim strokovnjakom, poslancem ne-nemdkih narodov v Becu, vsaj po priloznosti. Nam je pred vsem mar poduciti nase Ijndstvo, kako se v uradnijah na Goriskem godi.
Goriska dezela steje blizo dve tretjini Slovencev, eno tretjino Italijanov in malo raztrosenih Xemcev, kateri imajo tukaj p.j naravski postavi kolonijske pra-vice: §teje ta dezelica okrozno sodnijo ter mestuo pooblasceno okrajno soduijo v Gorici (pretura) in o-krajne sodnije v Bovcu, v Cerkoem, v Tolmina, v Ka-nalu, v Ajdovscini se slovenskimi, v Kormiun, Gradisci in Trzisdu (Moofalcone) z italijanskioii i» slovenskimi ia v Oervinjanu samo z italijanskimi prebivalci. Nem-skib prebivaicer skoraj v nobenem teh okrajev nij; dva slovenska okraja na Goriskem (Sezana in Komen) sta podloSeoa dezelni sodniji v Trstu. V vseh italijanskih in italijaosko-slovensksh uradnijah se pise po italijan-sko aredsko, v vseh slovenskih araduijah s>e pise nemsko uredsko; prejemljejo se povsod italijanske in nemske vloge, slovenske pa le mdostno a pnsiijeno vsled pri-to2eb pri slovenskih ia slovensko-italijanskih sodmjah dr. Lavrifieyib, kateri menda od vseh slovenskih advo-katov edini vse slovensko pi§e, v tem, ko se drugi advokatje, hoteci biti nacelniki naroda, le po diletan-lovsko poslnzuiejo materinega jezika.
Nikdar se ne pisejo uredsko zapisniki v sloven-skem. jezika, slovenske vloge se ne resujejo povsod in vselej v sloveaskem jeziku m kouecue obravnave se vrse pri dvoru pravice prve stopinje v Gorici in v Trstu
zneje od ha§ih visjih instancij visoka hamanitete polna milost: morflec ne bode na vislicah vecno zaspal, ampak pride v palado v Karthaus, vGradiSce aliv Koper, kder mn bode vsaj s casom ziveoje prav leno in nri-jetno.                                »                         r         i
Da bi se vsaj z ehim vzgledom ljudstvu posvetilo ter poka^alo, da blagor in Sivenje drzavljanov je tudi drzavi flrago in ljubo, kar bode gotovo uzroeilo, da temnih zla polni duh dasa neha se Sopiriti po svetov-nem mestu Dunajsko ljudstvo bode po tem zbog vseh poireb in zbog r&znovrstnih kriz zadovoljno ter se z veseljem m radostjo za vsakdanji krub trudilo, v zve-sh sj, da neviden varoh mej njim biva in zanj skrbi -- ostrost postave!*)                                         J. R.
tudi proti Slovencem samo po italijansko. Tak je nas Slovencev stan na Gori§kem glede §. 19, 2 osnovnih postav od 21. dec. 1867.
To je uepravicuo v temeljih pravi«e, kder bi se moralo posebno paziti na pravico in na uatanjeno iz-vrseaje postuv iu preziraje postavo tie jemati zavest prava ljudstvu, katerega hocemo vselej v nj?govih pra-vicah poduuevati in naj bi nas zarad tega mrzela vsa gospoda malo navduseua za ljudske pravice, a prevec nagnena  watenjalnim svtham.
Mi 3tno dalec od tega, da bi nasim sedaujim sod-nijain hoteli zaupanje jemati, kajti glede materijalnega piavosodja se moremo z naswui goriskiuii sodn»janv, posebno z naso sodnijo prve instancy* v Gorici pona-Sati, kder v kolegiji sede izvrstni, nunmni, doiavui m pravicni mozaki.                                                 w   .
Toda temu nij tako tiili v form;dnih npnisanjin, kajti nasa slovenska naroilsust trpi, kakor se lazvtdi iz zgoraj omeujeuih ueprilik: t« p>prav»ti jim nujuo priporojujemo.
Noc«mo o civilndi stvareh govotiti, k^r ne zetimo prehiteti civilnega postopnika, obljubljeaega po inirti-sterstvu, daniravno se uzi zoptu b(»j*mo kake uapcn»sti vsled slabe riformaojt i.i vnl^d vedn^ z^Ije po centra-lizovanji.                                 .....
Nam bode za zd»j prva skrb, pojasmu bib.*, ki se nasi narodnosti gode od kazenske strain vklja*> novema ka/.ensktmu postopniku, ki je uze vveden. Te v.,e ne-priiike in krivice pojiisniti natanjSno, b.idi» cilj nu^ega clanka.                       _________             l)siJe !»«''•
Dopisi.
raati
! ^^"fiPS Va§imi ^bai se arednijStvo ne more vje-i, ter ste preluidi zagovonuk Bmrtno iazm.            UBEO.
S Krasa 24. junija. [Izv. dop.J Dovoiite, d;i ol#>-vorim nekoliko besedij svojemu ajdovskemu nasprotmku v zadnji nSoci". Nihce ne more tajiti, da je cesta' cez Ilavojak jako koristna in potrebua kolikor /a Kras toliko za veci|» del vipavske dol-ue, katero \v2e p> najkrajsi poti s Trstom. Za to pa tudi Ajdovci in kn-likor jih pride od tistc strani izldjucljiv«> po tej ee->ti s Trstom obcujejo, Knako mora vsakdo neprisrrarisko pri/.nati, da je ta cesta zeli> strma, /.am b tega celo nevania in stlno potrebua, da se jo, kolikor mogoee, vravna. 0 tem se je govorilo, v seji cestn^ga odbora pri llebku, ko je bilo posvetnvanje, ali bi uestni odbor prosil, da bi se mu kaj iz drzavne podpore 30.000 gl. posoddo ali ne. Hobicev prodlog, da bi se podpora za predelanje cesty cez Vranjak nsprosila, nij bil spre-jet in iz tega sklepam jaz, da je cestui odbor ajdovski kobkor toliko pristranski; kajti za tako vazuu delo bi bd dezelni odbor posojilo prav gotovo dovolil, iu ker bi se bil denar dobil brezobrestuo iti je celo verjetno, da bo dezelni zbor glede na hude letiue, katere imso dezelo pritiskajo, izbris celega posojda dosegel, je za-res uezapopadljivo, kako jo mogel cestui odbor tako ugodno priliko v nemar pustiti.
G. nasprotuik zagovarja cestui odbor s t«mT da nij hotel v popravo ceste cez llavnjak privolirr, ker bi malo koristilo, ako bi se cesta tako prenaredda, da bi nad 4 palce na seznjj visela. Gospodinel ce bi 6 pal-cev visela, bila bi uze izvi\>tna gorska cestaT kukorsnib je presneto malo v dezeli, — saj bi ne bila uic nianje vlaznisa nego za 8 do 10 palcev od sedanje. Kakor sliS.in, se bo cesta cez Zelezua Vrata na vecjib niestdi nad 6 palcev ua seznji vzdigala in preverjen setn, da bo prav dobro izpeljana.
lnzentrskih talentov pay nema cestui odbor v svoji sredi, ako zare3 tidi, da 4 pa'ce na sezoji visec'a gorska cesta nij zadosta vlazna !
Res je, da imamo na nasi strani vee skiadovnih cest. A kaj to de ; mari jih ne rabi tudi vasa stran in posebno Ajdovscina in Lokavec in man nemate vi na svoji strani erarsko cesto, za katere vzdrzevanje moramo vsi davkoplaeevalci brez razlocka skl&datt V Postava o skiadovnih cestah sloni na principu solniar-uosti in po tem priucipu so tudi dolzui cestui odbori za vdrzavanje iu popravljauje vseh skiadovnih cest ski-beti. Oe drugi cestui odbori, na pr. goriski, kateri je s cestnimi stroski veliko vise oblozen, kakor ajdovski, skrbe za nove cestne zveze, moral bi se nas vsaj za popravljaoje uze obstojecih brigati. Jaz uecem s tem trditi, da to svojo dol^uost popoluoma zauemarja, a to povdarjam z dobro vestjo, da jo je glede ceste cez Ravnjak do zdaj vsakakor preziral.
Sedajut cas zovejo splob cas napredkt, a da bode ta izrek tudi pri nas veljal, se uioramo pred vsem za to truditi in zrtevati, da si osnujumo d o b r e sole iu dobre ce3t.e.   To so glavm pogoji oapredka.
Iz Komna 21. juuija. [Izv. dop.] Mocno obzalu-jem, da nijmajo fiitatelji ^SoSe* sanjskih bukev, da bi k Bledecim precudnim saiyam kljuo nasli. Naj si je pri kakem Glasovci izposode. 0 jehta, o joj. o sprejoj t Senjalo se mi je sinoc, da sem doma cresnje zobal, kar prisopiha k meni v sobo g. uredoik wSocea, bled ko stena i ve3 v trepetu — „Bozja struna! ogovorim ga i zacudfm se mu - Kaj pa Vam je, da se tako nekrScanski tresete? Saj ste bill sicer sreen kakor Samson".
On se je pa le naprej tresel, molcal kolipov bog, i se tako cudno kretal,   kakor tisti mutasti Caharija,
Baj veste. Jezasta! Kaj pa bo neki, kaj ? Gospod> pa ne rece uic, ampak razgrne mi zadnji Gl.isov list ol 19. junija, ces:, Sem poglej, ti trd) skuhaui gre5-nik. Zdaj jo je nama nGlas-4 dobro zacvrl. Ko pogle-dam i zberem: Dopis iz Komoa, zakridiin: ,0 zdaj umem, gospotl, zakaj se vam brgu§e treaejo, Ob, konec je. Ponizal, potolkel, pobil j»? aaju!* Zdaj se zjo6em milo ko kaka kraska nevesta, tudi g. uredniku se u-dero solze, debeie ko vinske jagode. V strasaera ob-upu odprem mizoico, potegneu iz nje sklencico, nasta-vnn jo, ter zaupijem: „D.j, ta strup naj me. resi!* -.-Kaj vraga! — me ustavi g. urednik - saj imate se cetrto desko v glavi, kali ? Za tak spr< hoi je se cas. To izrekse.^a obsuje gosta megla ter gaodnese ueveiu kam. Ta hip zacutim pa tudi vrv-okoli vratu, pa za-gledam dva berica za sabo, ki glasen smeh zazeueta : BHe, decko! Bos se kaj zabavljai, ker si pa tako cudiiii lioneden, bos danes tudi eoo zaplesd ua vislicah! Habahaha !¦* Zdaj nategueta dolu uaravuost proti staaovabscu komenskega ucitelj i, E si iiiislim - qui gatta «-i cova! Ue te je slavai Bunt? v pest dobd, ne bos do go trave tbicil; kajti morje sj ustrasi, kedar s« on vjezi. VeJiki dregaljudij pred i za mauo, inno-g»> lepih deklet, ki s<> se groznn milo jok tie. Iz okeu je vts<»ln c;no suk<io pa goriska baudu pud vod-jtvom rajnega Fiea jame sedaj gi-ozn-* jartvafcu simfouijo — Se eno raolitvico izmoiim, a prav ua tiheui, ne kakor ima navado g Banc, da ve-j svet *lisi. Ko sem vsto-pil v veliko, sijajin r<t%svi;tljeuo solio, scdel jeg. Huuc ua zlatem z Z'-leuiim kitajni i rozami okincauem tronu. Visoko je visel lornbarjev venec, prepleten z zlatimi nitimi i z diam tntuiuii orehi. Na desni i levi sttare-&ne. Spredcj komoiiski pope, edeu r/.mej njib s ka-dilnic» je go^p. Biwica z zlalitumi arabsknni disavami okajal, i se do tal pnklaujal. Zraven je sial v visoke misli vtopljen — vnokoc.isti gospod * zo. Z laj z unah-ne cden izmej v subo zlato obleuendi stro3ajev z me-cem — hvali bogu! - pa le po zraku. 81abo zua-menj>*f si mi;sl;n». Brz ko ne pojdes se dancs z brzo-vlakom tija dol, kdtr se vee ores iju ne xoblj^jo; kajti Bunceyo oko, vstop, neskonuuo za'aicevaujo i/.razujoct iHtnici, vse to je delalo, da mjs -m vodel, semlikuhau ah peewn. „Sva skupaj V za lerl se g. IJumc, ku sem bil prav blizu „zdaj bos pa dai kuio*. — Ku *tarisina pnstopi, priklon; se do tal, dene roki vzkriz ce/, prsi tor zaklice: „Jodeli milo-si !* - Nic. Stiastio pisko-cijo Se le obrvi g. Btmcii nad uosoui, njiboveinu uci-teljskemn veliuanst* u. Bauda zagode p id okni hrepe-neuje izr.zujo5e kose iz ssnane opore, Nic. G. Butic pogieda zdaj se U kakor razzaljeii Jupiter v me, blizu kakor nJapiter tonans,,< Na/.adnje sj pnjoeejj v sobo komeoska dekleta, p.jlo/le pred njts bele veuct, mu po-ljubo roko, i - hvala jim — tako mo iesijo te lepe iwmdjene dti&ice. Xukij omeuen rece g. Bum:: ,Naij zivi! Toda preje ne odide, dokler ga prav do zivega ne oslatamo. KIop sem! 24 mu jih dajte! Zalojo bom jaz dai. zriesek: 23!- Ojoj, uze me po.lirajo na tla; kar priderejo, nekateri raz/.aljeni komen^ki pevci, popadejo g. ttunca, podero ga na tla, navezejo ga ua klop z dvema jermenoma, meae odvezejo, po tem mu jih odmertjo ravno tisti znesek, ki ga je bil meni pr;-sodd. wTo - povzame edeu njib — da ne bote vee v Glasu p.saril, da se s nami nc zlagale, ker nocctepo Jcrcmah poscdaii, po novi voglariti, i spijocc baditi* Zdaj uastane velik sum l ]>rep;r, da pri lejo celo hu-zarji ua pomoc z go'.iini meei. — Pri tem sundru se vzbudim. 1 lejte. se sem imel (irlas v rokah, kakor sem bd sinoc z njim zaspal. Toraj hitro ustanem, ua-pravunpero in oipisem kot m il i potiizen odgovor (Jla-soveam dopisniku to-le :
Po dopisnikovih be*edab soditi, je on tisti, ki strastno p:"<e. A kedo mu bo to zameril. Ou poje, kakor mu je kljun zrasel: ker igra pod klobukom z besedami: nObvni blagor, strast. zlobni namen, Lani-cecanju tedajati.* Obcui blagor! On in obeni blagor, k;ikor bi hotel zamorca opirati. Oudno! Nekateri i-majo po dva krseanska plasca. Ta, s katerim sami sohe ogr.njajo, je iz grobe dvbvle mozlane, da se kar n;e skoz-uj ne vidi; s katerim pa drugc, kakor dejo, v Ijubezui odevljejo, to je neka tenka pajcevina, da vidis skoz i skez i skozi. Za obeni blagor pa delajo oni sami, vsi drugi so strastni i globni.
Kakor bi bil oni dopisnik v nSocis< pisal zastran Bunca, ki mu je se m:nj ko lauski sueg! Ne zastrau njega, zastrau resnee se govori v Soci. Itesnicuo je namrec to, da tisti. ki sedaj orgla v Koranu, nij dober organist, ne spreteu pevovodja, da ga uikedo v tem pomenu ne mara, se zastonj ne. Ce je pa g. B. tisti mojster-skaxa, zalostna mu majka! Kedo je tega kriv? Menda le ou sam. Naj izpelje kako umetno maso, ce je moz. Naj! Pa vein, da uic ne opravi, ravno kakor zajec na boben. DunqueV Kedo govori za obcui blagor? Gl. dopisnik ali Soca'? O zakaj si uavla§c ma-site uSesal Nadalje klobasari g. dopisnik:'. . . nm je (Socmemu dopi>ovatelju) posebno pri srett, da duhoven-stvo ogrdi itd.u Duhovenstva se „Socau nikedar pa tudi sedaj dotikala ntj kot stanu. To naj bi st gosp. dop. blagovoii) zapomniti, ce se mu nij tista betvica mozjan utopila v vreli krvi. PrecuJnoI Takim nesla-nim dopisuikom mora povsod dahoveustvo pomagati iz zadrege, ker samt ne vidijo dalje ko dokouca svojega nosa. Te pravim, zakaj vein, s koni govorim. Ceravno je namrec g. dopisnik oirl ovco i ujeuo koio oblekel,
vendar raize §e voltye uSesce razlo6no)iznad glave. Na-dalje pise:   vZato 'je omenjeni dopis oUno nevoljo iz~ . budil . . .*    Aj, komeuski Aribtotele*, kde, kedaj V be ' tolikrat ne zine, kolikorkrat se zlaze.   Nevoljo! Ali se uijso g. Buuca  Koinenci   braniU z rokami i z nogami se po   tern   ko je   bil   iuienovau?   Kaj   ima   kedo vedeti, zakaj V   Zadotf**,  da je  res, i da je to,   kar pravi dopisnik, :e iz me izvito, kakor po navadi,  ke-dar crhue.    Se pige naprej: „dopis  izvira iz tiste zh-hne kovacije, v kateri se psiee pripravljajo,  da vero , . s satanskim veseljem   napadajol*   Knzana  bavtara! kaka se je odrezal!   Kaj, g. dopismk je tudi   pesuik? V kako  predrznih  figuralt   se je   blagovohl  izraziti! Skoda le, da marsikateri,   ki se  tol-.ko   ustijo o veri, i.najo tako waio vere pri ljudeh.   nlz tiste   dobns Ico-vacije" . . Povero merlotto!   Nadalje se prasa,  zakaj noceio pevci z g. Buncem   peti?   Na to  odgovarja g. dopiauik sam :    nZa to, ker jih ne more mtodo prist-Uti*   Pojte se solit, vi g. Buucev uepozvaui advokat, ki dajete orozje nasprotuikom  v roke.   Ni ene   advo-katovske   dlake nijmate na sebi. „AV je pa Sow" -pise iiadalja   - g. naducitelju   kot organista m peuca nesramno in grdo napadla, so se nekateri ohcinarji bah, da on s tern razzaljen orglanje popusti; kako sj se pa mcuMi, ko jhu mimo in ponosno refo:   V cast, ne pa •• sramoto si   stejem, ce me   „Sota"  graja.*)   Vo vhej pravici si takov Abderit, »aka duievna pukveka v cast steje, da ga „Soca* le mieuuje;   to je forniaino tukaj izrekel, ceravao drugaen mislil. To Be mu vseiej zgodi, kedar hoce kako bUtroumko povedati, aa pove vse ua-robe, tako da se povrne pusica nanj.   Pa vzeumuo to, kar je mi»lil povedati,   kik>r   pri   otroeih.   Ko   bi ue vedel naroivc, da je g. B. uza dopoluil  poineuibno ti-roljsko stirduseto leto, po katerem j« iit-'ki $e le clovek pameteu, sod.l bi po onem nerodriein   izreku,   da ima se mleko na bradi.
S takinii le malo b«,>se lij. Ce je g. B. tw oiitno rekel (od wjegove sineS.ie osabuosh je pa to res pn-cakovuti), tedaj je uek ,j t uak iMemu zarobljiMK-mu pticu Stfticu, ki, c<> glavo v p?sek okrije, mtMi., da ga ntkedo ne vidi; saiuo s ti:sj razlockom. di g. B. glave hkviti ne moit., k»<r j« njma. 0. B. namrtc zatrduu misli. da ue v« zsmi dusa, k(*<lo jooi-i cbmck v „(ilaHu" spisal o tolikokrat v tistem spisii imetmvanein nadu-ritdji. Ovi tolikokrat i tolikrat wuluviteljl Sapiunti pauca!
llvt ali nij bilo uukuj vuacega tudi ¦/. oniiu spri-cevalom iz N**# gospod dupisitik, takrat ko je slo za to, da ae g. Buui'U pravicu zgodi?
Morda »aai j" znano, g. dopisnik ? Nu, kar jo, to ic; tako je rekt-1 tisti, kj j« inoko atrusul. Un bul tucer non fa mai scritto.
Dopisnik ima pa sveto dolznost, povedati g.Buneu, da je kednj zeio zdravu kn puscati, pnsebno re tako preant'to nagaja, kakor njemu.
V LjulHlani 23.juuija. [Izv. dop.]*#) (Glavna lj u-hljanska fabr ika za tobak. - Sice, kaj ii o c e s « e v e cV - D r a m a 11C a o d ru S t v o. -Naskoki »u .Saroduo drustvo." —  Novice.)
Kakor wzc zaano ima tudi bela Ljubljana uze dol-go ?vojo fabriko za tobak. T:i fabr.ka bode, kakor s» kaic. ena najvtfirih v Avstriji. Dozdaj sta uze do-vrfena dva wlikanska trakta ia uze se zida sc dest-t novih vehkdi mag^/inov% Izvrs-\a;ij<» tega podvzetja so je izrr.Cilo konsortijn BTavcar". s katenm muramo mi Ljubljantiaiii jako /.altvoljui bin, ker pn dc!u samo domaire Ijudi rub.. Kakor si siiu >, je pa tudi g. Tav-Oar z naissiui d.-iatoi ztlo zailovoljeu t^-r se je uze veo krat izjavil, da ti v i.ekaknn obziru drugnu dflalcctn ne zaostajajo.
Nas jezik p-i&taja dan «.t dnevoin bogatejsi. Da je tako, se imamo v prvi vrsti zabvaliti g. Jaranu, glav-nemu ur- dniku poboxiif; .Danii'e". Kakor uze znauo, ima ta gospod veiik talent za pr^stavljanje m iznajdbo psovalk, s katerinii nas je uze veckrat osrecd. 7Aa'} se je tudi spra?d na ,KracbbaroneH ali nKrauhritterje% in res se je zopet kot mojstra izkazal; naredil je iz njih „poIoamliea.
A res so ti rpolomubi14 cudne zivalice. Kot crviei rij-jo po \sseh krogiu privatnega in socijaluega zivenja ter skrivsi gnzejo in druzbinam in druitvom se siurtjo zugajo. Neprijetni nasleuki teli Bpolomubov* se naha-jajo povsod in de.oma jib tnJi mi Sloveuci cutimo. Tudi pri uaSem drain, drustvu nijso izcuttali, kajti uiielo je po minoh gledai;ski saisom 1873i74 prunerno velik detioit. Radovoljno so tukajsni Siorenci pribiteli drustvu na pomoO ter prevz-di pobiraoje doneskov, da se oni deficit pokrije. Podpisaue vsote mi nijso do danes se zuane; kolikor mi je p* od onib, ki so pobiihnje doueskov b'agovoljuo sprejcli, zuano, se za obstanek tega za nas Slovence jako vazuega drustva mj treba bati.
Ce se zdi visokoc. gosp. nredniku
Na&i prraki in Virantovi hamoristi vse zile na-penjajo, da bi „Narodno drustvo" §e prod rojstvom umorili. Trdijo namre^ da tega diuStva nij treba, ker imamo „Slove.')ijott. A vsakemu je znano, da je «Slo-venija" katolisko politicno in ne narodno politi^no dru§fcvo. Nij dvombe, da bodo vse one klerikalne agi-tacije proii novemu drustvu, le tolikc pomagale, koh-. kbr bob ob &teno metati.
i Sentajtc, kateri goriski Slovenec pa je bil v Vi-pavi tako dobre volje, da je napil zvezi z Italijaui, kakor pise dopisnik iz Gorice v Novice. Ali nij bil ta kak klerikalec oistega krivesa, Lki je mishl ua zvezo z (Vatikanom), kajti iam so Ital'jani, vs katerimi nas hocejo klerikelc-i p.i vsej sili zvezati. Ce je bil pa kale liberalec, uaj ga hudir vzame, ker za klerikalce tako naravnost propagando dela.
Politicni pregled.
*) Slavnemu nrcdnistvu:
sal se sc s tisumi gospoai, preu &aterniu g. a. * pxauu lezi le toliko pecamo, kolikor je potrebno, da sveta pokazerao njihovo malost in da jih po pretih pokreamo, kadar se aakalopirajo. Da si po tem takem g. B. v cast stcje,' ce ie v Soci le omenjen, to ie naravao, dokler je na sveta takih ljudji, ki imajo toliko vred-nosti kakor v aritmetiki 0 pred 1. Prosimo Vas tedaj. da tudi Vi, ij, dopisnik, osrcite nas princip.           %   <                   "red.
**) Nij od nasega navadnega dopisDika.
Se zmoroni   zanima   casuikarstvo   odstavljenje vojnega ininistra Kuhua;   ugiba se pravi  uzrok in ustavoverni   listi,   pa   tudi   ogrski   vidijo v padcu Kuhna naslndek borbe s protinstavnimi   el«ni(?nti v viSih. vojaskih krogih.   Najbrzo  jo pa   upliv  nad-vojvode Albroehta, kateri hocn obvarovati   staro di-sciplino in  centraliaacyo v armadi   in jo   protiven posebno ogrsketnu lionvedstvu,   na eosarja pritiskal, da jo odpravil   novosegnega   Kuhna.   Vladni   listi sicer trdijo, da Kuhn si jo sam izprosil   demisijo; a to je le toliko verjetno, kolikor je mogofie, da jo bil Kuhn prisiljon k temu koraku.   Sploh je tako I zvana jugoslovanska konspiracija inzdajKuhnovodstop ustavoverce osupnil in so za(v:oli out in drugi slutiti zacotok reakcijo. Dokass teinu j« intorpellucija Tiszo v ogrskoni zboru   gledo*   forme   imenovanja novoga ministra gledd toga, fa jo ogrskn ministerstvo vedelo, kaj o tej premembi.    G\M   forme   se je minister Bittu opravifiil in duhove pomiril, fefi, da jo hila le pomota, da nij doticuega imenovanja   tudi   on minister podpisal, a na drugo upraSaigo nij vedel, ali nij hotel nift odgoYoriti, kar jasno govori za to, da je krizji dvorova rofi.   I)a ustavoverci tudi  ni^ kaj posebno no zaupajo sedajnemu poloSajii, so nam do-kaz i'/jave pri politicnem shodu v Kremsu; tain so merodajni ustavoverci povdarjali, da ministerstvo se ne sine ndati naspiotitemu gibanju, ainpak da more napredovati po programu ustavovercev, kateri so ga na stol postavili,    Ker   pa   slutijo   reakcijo  in se boje, da bi klerikalci ovirali vsak napredek povdar-jaii so potrebo. da se vse frakcije   (odlomki)   nsta-voverne   stranke   v vaznih   upradanjih   zedinijo   in skupno postopajo.   Ker so bile v Kremsu vse frak-cij(i ustavovercev  zastopane,   je  razvidno,   da se v resnici   ta sklep   hoee   obistiniti.   Federalistom  bi moralo to v podnk   sluziti;   a tukaj   so  prevcliki razlof.ki;   svobodnjaki   na   eni  in konservativci pa nmljaki na drugi strani   se ne niorojo   prijateljsko sci'i'v roke in zatorej bo ustavoverna stranka v Avstriji toliko ilasa gospodarila,   dokler  se bo cebarju samemu zljubilo, zopet nastopiti pot poravnave mej narodi,   ali pa kako   drugo   konservativcem   morda ljubso pot.
Ravno za t<» pa se bojY; ustavoverci, da bi kon-servativni elementi ne uplivali prevec na cesarja in da ue hi v resnici ue nastala kaka reakcija. In kedo hi bil kriv reakcije? Gotovo ustavoverci sami, kateri nijso pravi svobodnjaki in sami zavirajo svo-bodo narodom, posebno slovanskim, ki so se uze navelieali parlamentarnega absolutizma in tedaj iz obupa zamorejo postati prav dobro orozje v rokah reakcije. Xaj hi si Ogri in Nernci to dobro zapom-nili in se en krat preprtfali, da so oni sami tisti, ki reakciji delajo v roke in svqhodo podkopavajo.
Staroceski zaupni mozje so*prioh6ili kandidatno listo za bliznje dezelnozhorske volitve; postauli so 29 kandidatov za niesta in 47 za obcine; tej listi so pridjali volilni oklic, v katerem povdarjajo, da se ne bodo nikoli udali sedanji nstavi, kije ie us-tavovercem ugodna, da hodo se zmerom ugodaa, da bodo se zmerom ostali pri passivnem uporu, kateri jim ne prinasa sicer ugodnosti, ampak trpeuje, kakor vsak upor. pa je vendar najboljse sredstvo, po tem dohe Mladocehi nekoliko hih, da nijso strajni v bojn itd. in jiaposled oklic kritizira svohodo ustavovercev, ee§, da nijso nic dosegli, da so ysi po-skusi hrezuspeSni ostali in da nazadnje morajo vendar na6ela do priznanja priti, ki dajajo vsim enake pravice in svohodno samodolofibo, toje, na^ela prave svohode, da v Avstriji nij nikakor borba  za ustav-
nost, ampak da hoj je  drzavnopravni  in  narodni, nasilje, majoriziranje od ene in ohramba od  druge strani, da v takem polozaju  more  le  krona  sama posredovati in razpor potolaziti in da torej Cehi §e nijso jjgubili upanja, da sebo wsar vrrxiLk hesedam reskvipta od 12.  septembra.   Sklepa oklic "z hsse^ durni-:    „Brez vsacega porostva za naso pravo mi ne. nioremo odjenjati.  Mi ne obupamo, mi nstrajanio!* ¦¦ To so na vsak nacm jako lepe in poduCljive besede in bodo na Ceski iiarod mocno uplivale, pa tudi na    ' ustavoverce   se kaj dobre prilegajo,   posebno   tanj,. kder oklic povdarja, da je sedanji volilni red srecU njoveska naprava itd. Ve6 kakor gotovo je, da bodo Starofiehi, ki pa so vse  drugi   mozje,  kakor   iia§i Staroslovenei, zmagali skoro povsod.
Prav tisti dan, ko so proglasili Starofielii, svojo, k«r*didate so tudi ^NTarodni listi*, organ mladih, prinesli rdanek, v katerem ti zadnji ohjavljajo, da tudi oni ne pojdejo sami v dezelni zbor in da na-rodne edinosti ne hodo niotili, ampak da kandidirajo samo zato, da misel aktivne politike zivo ohranijo in konefiuo pri narodu z njo zma«ajo. -• Tudi ta rin kaze razumnost in disciplino Cehov, katera je posnemanja vredua.
NaFrancozkem se zdaj v postavodavnem odse-ku pretresa predlog Poreire-ov zarad deilnitivne ustanove republike; ker pa je ta odsek vefiuonia monarhiCen, bo ta predlog v odsoku padel; a manj-sina ga bode predlagala v zbornici in tarn zna voudar dosotU veriino. Ce pa pade tudi tarn, po tem bo dnevi sedauje zbornico ^teti in ne ho vladi ostalo druzega, nego da jo razpusti, kajti drugaCo je bliznja novarnost nomirov.
V  Benetkah in v Majucu so hili te dui veliki sliodi katoliSkih dru&tev, kder so sklenili upor proti sodanjim liheralnim vladam in odinost v po-stopanji vsih katoliskih drnstov; nemski vladni listi. so to na znanje vzeli % opomho, da jih ho drzava u^e znala brzdati.
V  Fuldi na Nemfikom pa ho te dni shod gkofov in kakor se sliSi, se bodo Skofje tarn pogovarjali v pomirovalnom zmislu.
Papoz je oni dan sprejel sveti kolegij in je imel vazen ogovor. Pritozeval se je Cez mpderne vlade in izustil, da mu visoke osohe delajo pred-loge o sprijaznjenju, a da noce odstopiti od svojih sklepov.
V  Rimu so 22. t. m. na dan 28 letnice pa-pczeve bile domonstracije. Ko je pape8 prigel t Vatikanu na okno, so mu nekateri klicali: ?iveli, papeL kraij; a mnozicajimje za5ela sikati in W-gati. Ko so prisli ital. hersaglieri, se je mnozica mirno raz§la. PapcB pa ko je zapazil demonstra-cijo, se je pomekuil prvi od okna.
V  Belgradu je umrl bivfii srbski minister Oa-raSanin. — Mej' Srhijo, Rumensko in Cmogoro menda v resnici gred6 dogovori zarad zveze; to je jako naravno in ne more biti Turkom ravno prijet-no. — Na balkanskem polutoku mora torej kmalo kaj pociti; nij vrag, da ne bi se hrahri Slovanine otrcsli enkrat starega onemoglega dusmanina.
morajo
Razne vesti.
(is Hoprive) ua Krasu se nam pise dne IB. t.m. Po hudi vro6ini, ki jc prrtiskalado one-sobote, imamo od tistega casa jako mrzel dez in mocno borjp. Po uekaterili vaseh na Krasu je tofia bila v soboto in nB" deljo 14. t. m. §koda j* vehka, posebuo na grozdji in Lre§njah. Nekateri lastniki nijmajo prav nobeae nade, ves zarod je pomlacen. Na dolenjem 'Kra«u'-j6-Skoda se v«6a, v Sepuljab, Dobravljah, Karlih in To-maju so se nadejali, da dobi na tisoce za 6resnje, km; so pa vse Sresnje od vetra potolGane, so vfieraj vQt' nemfiki sadjetrzei od§!i. Tako smo tedaj tudi letos ne«re6ni na letni, a davki vendar raBtejo in biti placeni.
(iz nfBbreifoe) se nam pise 19. f. m.: Pretdcli mesec smo imeli stt-asansko vreme, vihar, mraz, slanis? vsi slabi elementi so se zJrufcili, da bi knwta vso^titt* do na dobro letino pokondali. Ljudje so obupavali; a iz ialosti je pritilo veselje, ko so/za6eli zopet gorki-dnovi in so si rastliue zaeole tako h^tro pomagati, da! je bilo veseljp, cloveku je sree skakljab, 6e srje lepo naravo ogledoval in zapazil krasaa zita in vmsfcO' trto toliko ob«t:.joco.                                •                      .
A prehitro snio se vesel.lij pret«kh teden se je zopet ponavljala vsa vromeuska nezgodazgoro pdpisauft in up na prav dobro lotmo nam je splaval po vodi. Popravi se morda Se dosu; toda Skoda ostane gotoVO jirav vehka.
Na5 pevski zbor dobro nnprednje, cdkar je bog nesei g. F. B-a iz Nabrezine v boljso kraje; v ee.kvi pri bozji sluzbi je kaj lepo petje id orglaoje, ker organist, mladi g.Tance zoa orgljanju v resoiei do zivega prlti, fcakor malokedo na Krasu. Reci se teiaj more, da je tnkaj zacelo novo zivenje v dusevnera obziru. Dobili smo tadi izvrstnega ucembi gosp. Zakrajska, Slovencem dobroznanega pisatelja in pesnika, ki je bil gotovo eden prvih slovenskih pisateljev na Goriskem. Kakor slisimo, ima tudi zdaj za tisk pripravljenib mnogo lepih spisov, ruej dragimi bo letos na svitlo dal eno veeo zaloigro. Taki mozje, ce hocejo, morejo korisiiti, ne pa pritliski plitvi petolizniki.
(Pred pordlnifei.) Poletna sesija pwotnikor je t Goricj zac'ela s 17. jiuiijem. Prista je najprvo na vrsto konecna obravnava proti Ma r 1 ji BocikoTin Avd pri Kanalu, zatozeni zaradi detomora. SodiScu pred-sedoval je u. kr. predseinik okrozn<> sodmje gosp. v»t. V i s i n i; druga sodnika sta bua gospoda e. kr. dez. aodnije svotovalua G o r : u p iu Z o u k » v i u h. Porot-nikov je brio po postavi 12. Zatoz«val je drzavuega pravnika naxneattuk S « i o 11 a, zagovarjal je zato&eno odvetnik dr. I) o 1 i a c. Zatozena je bila Siovenka, obravnava se je vtsila po 11 a 1 i j a u s k o, porotniki so bili vecinoma Italijani.
Stvar je taka: Zatozeua, po tern ko je bila po-atala noseca uze v lanskt-m letu, ia koso njeue tovari-Sice mrmrale, da je v interesantnrii okoliseuiah, je znala obaimost svojega zivoia preeej dobro zaknvati, in je tajila vaukemu, kt-dor jo j« na to sponiinjal, da jt* v drugein stanu. Tadi nje >i gospodarji (bila je lusinja) so samili, da je dekle nosee ». Kar na euki at ne opravi enega dne avojega navadnega opravila ter sloneea na drzaju line avoje^a stauovanja tozi o hudi bolestt. Na prigovarjanje gospodinje uleze se v posteljo, in za nekaj ca*a trdno zaapi. ? isto 8obo je §la spat se druga sluzabkiuja, kakor po navadi, iu najde Marijo spedo. Zaspi, ia se ne vzbndi do prihodojega jutra. Rucikova je bila uLe vstala. Ko zaene druga dekla pospravljatt, zapazi, da je bila njena postelja zelo kr~ vava. Nazeaui to gospe, ki sama stvar pregleda. Obe naj-dete tudi krvave cunje. Go spa poklice babico. Ta pride in najde tudi posteljico (placenta), i reee na to, da je mor.Ua Bucikova poroditi. A otroka nij bilo cikder videti. Na to pokl eeta Marijo, ki je od zacetka tajila. Ko jej gospa preti s policijo pokaze na svojo skrinjo, babica jo odpre, in v enem kotu na perdu najde mrtvo d«te zenskega spola. Ha to so ovadili stvar sodniji, kateia jo je preiskala, in nasla, da je imelo dete na vratu pri grlu drna znamenja, kakor bi bilo siloma zaduseno. Pri raztelesenju deteta se je poka-zalo, da je btl otrok 2iv rojeu, da bi bil mogei zivett in da je siloma umrl. Mati, izprasana, je tajila, da je otrokti kaj 2;alega storila, ampul: ja rekla, da ga je pri porodu prijela, na stran dejala, in da ga je zjutro skrila, kder ga je babiea aasla, da nij slisaia glasu od novOrojenega.
Konecna obravnava ki je bila samo v dveh toekah tajna, je vse te okoljaeine razjasuila in tm podlagi teh je drgavm pravdmk zahteval, uaj se zatozeua izreee j kriva detomora po §. 139 kaz. zak., ces da je dejan- j sko roko polozda na svojo aovorojeno dete in naj se obsodi v jeco po postavi (10 20 ljt); zagovornik dr. Doliac se n^kakor nij vstavljal proti predlogu drz. prav-nistva in je samo navel nekoliko olajsalnih okolsein, da bi sodnija segla pod najnizo postavno kazen. Dr. Doliac se mj mogel ali nij hotel pokazati dobrega za-govornika, in obemstvo je z mrmranjem svoju nevoljo pokazalo.
Porotaiki sc fzrekli, da je zatozena kriva dejan-skega detomora, in sodniki so jo obsodili na 5 let tczke jece.
Proti tej razsodbi nij oobeoa stranka napovedala vzkliea.
Dne 19. junija je bila koneena obravnava pred porotniki proti Domenikn Brandolin-n in Jozel'u Bataja-u iz Borgnana zaradi iiudodeljstva ropa po §§. 190 194 kaz. zak.; sodiSfcu je predsedoval e. k. dez, sodn. svet. Mo-zetie in 2 druga sodnika sta bila. c. k. dez. sodn. svet. Goriup in Zencovieh; porotnikov je bilo 1%; zatozevai je c. k. drzavni pravdnik Poljak, zagovornik je bit odvetnik D.r Vcrzegnassi Zatozena sta bila Italijana, ko-netna obravnava se je versila v italijanskera jeziku.
Stvar je sledeca. Dne 22. mareija t. 1. sta igrala Dcnaenik Brandolin in Jozef Battistuta v kerfimi Jozefa Gar-u v Borgnano-u igro hazard z Janezom Battaja-oin, kater:. zadnji je prvenw odnesel 1 gl. 80 kr. drngemn 1 gl. 30 kr. Okoli 10 ure in pol zvecer se napravi Battaja se svojo zeno domov proti Medeji, Brandolin in Battistuta vstaneta malo od zadej. Ko so bili odsli od kreme in so bili oddaljeni nekoliko minut, so zaslisali v krcmi besede, ki so prisle od one strani, kamor sta biia sla zakonska Battaja, nainreS: „Dani vama denar, ah pustita mi zivenje."
Zarofiena Battaja ovadiISi pri sodniji, da sta bila roparsko napadena, sta izrekia, da sta dva eloveka Bat-tajo napadla, da je eden proti njemu patieo vzdignil in rekel: „0 bezzi, o vita" (ali denarje, ali zivenje) in da je di-ugi preiskal mu zep v hla^ah in mu odnesel inoinjo,   v kateri je bilo okoli 8 gl, napadena sta pred
preiskovaluim sodnikom in pri koneeni obravnavi izrekia, da sta ju bila zatozena napadla in oropala.
Porotniki so izrekli v zmislu predloga drzavnega pravdnika, in bila sta toraj zatozena kriva spoznana zlofiinstva ropa po §§. 190. 194 kaz. zak. in sodniki so odmerili s porabljenjem §. 338 kaz. post, vsokemu te-Sko jezo od 3 let projstreno z enim trdim lezisfiem vsak mesee.
20. t. m. je bii obsojen Beter Coneina iz Fiumicella zaradi defrandacije pri po§ti na 1% leto.
23. t. m. Karol Persifi iz Orehovlja zaradi uboja na 7 let tezke jeee. Ob§irneja poroeila o tern moreda prihodnjte.
____(Ohrni abor.)   Pozivljam vljudiio vse gg. dru.st-
venike v obeni zbor, ki bo dne 2. julija t. 1. ob 10 uri predp. v drustvenih prostorih Xa duevnein redu bo: 1. Poroeilo o delovanji drustva. 2. Racun za 1. 187;>. 3. Poroeilo o porabi drzavne podpore 1. 1873. 4. Voli-ti , predsednika. 5. Predlog za prem^inbo drustveiiih pravil, ktorega stavijo iiekti»ri drustvt>niki iz Kebarida. 6. Predlog za spremembo drnfitveiiih pravil, kterega stavi gosp. pi. Oolombiebio. T. Porot-ilo o %ivin«ireji v nasi dezeli in poHvetovanje, kako bi jo inogli povzdig-niti in zboljsati. Podpredsednik kinctijskega drustva v Ooriei:    V. pi. Kitt.T. —
(SEweat do *mr*i.i    U. t. m. SO V    Biku, V   ZOlo-
sk«m komitatu na Ogerskern nesli k pogrebu Gustava Mrakovie in njegovo soprogo, rojeno Jankovit*. Moz je bil star 67 let, zena pa deset let mlajSa. Ko je bila zena uze blizu smrti, jo soprog objame in poljubi, gre potem v drngo sobo, ttr se ustreli. Tri minute potern umre zena. Moz je bil znaccem vefekrat dejal, da ne bo-do mogel ziveti po smrti svoje soproge, s katero je tako dolgo srecen zivel. Markovi6 je bil nekdaj notar poze-Skega komitata, in je bii vsetn jako priljnbljen.
(Strela lire* gr»iti») je, kakor se nam pripovedu-|e, zadela v Pasianu pri Pardenonu v mestno hiso in farovz, katera poslopja so tudi popolnem zgorela; ljudje so se* re&ili. —
(ifivoneiije xoper nceviltto) sliSimo vedno. po go-
riSkih eerkvah. NaSi mestni cerkovniki no bode pametneji, dokler jih kaka nesreea ne zadene. uudino se le, da kaj tacega cerkveni predstojnikt ne zabranijo, ali pa hoeejo s tern ^e ljudsko babjeverstvo pospeSevati. Nepozabljoni lavantinski Skof, SlomSek, je bil v tem obziru druga-6en moz, le eitajte njegovo knjigo 0Blaze in Neziea".
(m$ Hl«veii«iU**tf» Mtnjerja) se nam pise: Po velikih nevihtah imamo ugodno vreme; toplote kaze to-plomer 24 do 25°. Letos nijsmo spomladi iirioli. am pak iz zime je koj poletje postalo. Se nij popolnoma stanovitno vreme; po planiiiah je sneg padel iu lastov-ke poerknile, nekatere pa L0 se priselile v druge kraje. Vsak dan grmi in tr^ska. nebrii obok je pogostoma za-krit v sive oblake. V nekaterih krajili je tofa kot jaj-ea debela polja obiskala in mnogo Skode napravila. Akopram je maja rneseca slaoa mnogo skodovala, itak v savinski dolini polja dobro kazejo: upanio ila bode dobra letina, da bi le kaka nevihta ali toea ne unieila up, kojega uziva ne le kmet ampak vsak: kdor ima sree „za dom, narod svoj."
(i»ri Cainriniju) je bila- v nedeljo vojaska godba pod kapelnikom g. Blaschkejern; pri tej priliki smo ob-eudovali g. Vydliliala, ki je nas na spevorog t!iko moeno razveseljeval. Vojaska godba mora biti s to pridobit-vijo jako zadovoljno, in obiMiiftvo je tudi : zal nam je edino to, da nam tukajsnji vojaki uze meseea septem-bra v Gradee odrinejo.
(iincaoviinje) Minister notranjih zadev je itni>-noval neeega Fr. Trintini-ja ;-% tajnika pri namestnijstvu v Trstu.
(isuMine zit poijeiiosjce). Naj ouienjamo sc na-sim poljedeljeem, da je na§e upravnistvo sprejelo agen-cijo od vsakovrstih poljedeljskih maSin; od g. May la r t h-a et Comp. v Frankfurtu, te marine se dobivajo po niz-ki eeni in po dobrih pogojih; kedor hoee videti eenik. pogoje in razne narise teh raasin, naj se oglasi pri hasem upravnijstvu. —
Vreme je zdaj jako ugodno, vroeine nij, ker imamo pogosten dez. Narava si tedaj prav dobro noinaga in kder nij burja alti toea vse pokoneala, se bo se vse prav lepo popravilo. — Galete pride prav dosti na se-menj in kaj lepe. Kakor smo uze pred 1 meseeem re-kli, eena je zdaj bolja, kakor s konea, zdaj jo plafiujejo po80 soldov, rumeno lepo papof. 1.10 do 20. — Oeiia pa more se kaj poskoeiti in Cez teden bodo psenienieo radi po f.40 do SOplaeevali. Zeleti pa bi bilo, da se nasi kmetje ne dado slepariti po prekupovalcih; ti ljudje kme-ta tako zamrezijo, da ga osleparijo ali na ceni, §e rajsi pa na vagi, tako na pr. je en tak te dni pri ft. 120 prisleparii 8 ft. — Tedaj pozor kmetje, tetajte robo poprej doma in pojdite rajsl naravnost kkupcu. nego pa k prekupovalcn. TurSica se vedno pada, v Trstu velja danes f. 6.85 ft. 116 na trzaskem kolodovoru, v Goriei je prodajajo po f. 2.50 do 52 polovnik. Letos se je na gori&kera trgu prodalo velikansko dosti tursice; od za-eetka leta do denes blizo 30000 polovnikvo, to je dokaz, da so ljudje preeej malo prideiali in da je mizerija v dezeli. —
V najem se da
kovadija ua vodi (fuzina) v GORENJI TRIBUSl 7. vsem popolnoma dobrim orodjem preskrbljena. Kedor hoce pog«>je izvedoti, naj se obrne do
v GORENJI TRIBUSl, ali pa do nasega upravnijstva.
V Se2ani je na prodaj
dober bilijard
Kdor ga hofie knpiti, s« mora liajdril-J<* lio liiiiNM^ ji»|5*« moseea oglasiti pri
Lizi Wohlgemuth
v Sezaui
Vse po 27 soldov!!!
Najnovej§e, najlepSe in pravo. Izkljueivo samo v bazarju maiiiifikturske robe Mariabilfsikem Mariahdfer-strasise N. 94. Velikanska izbera4(4Birokih voln&tiU krilj, barezov, gazev, lustres, forlarjev, perkaljev, ffaneoskib brilantiiiov, piketov in gladkih pa barvuiiih kretenov, vse baze platna, robe za postelje, bela in barvana pre-gnnjala, tezka nodna pognnjula, najfinejSe plutuene rutu ltd.
Knotna cena:
27 soldo* vtttH itii konijul.
Adrcssa; .Hnrittliilfer Mnnufiiklur^lV»mren«MA* x«r, lirien, llttriftliillVrMritMNe %'r, OJ.
Naroeiia iz vsacega kraja sc h'lro i^vriujpjo s postnim povzetjem. Uzore dt bi se na upras«nje frauko.
&«ijiiottMSe
vlece so 15. in 10. julija t. 1.  in s-e   mora v malo mesecih
39.600 dobitkov
odlociti in slcer
130,000 lolaijer
ali :iH<>OOI»,    iHMHIO.     I3«|.01lli,    OD.OOO.    tt<» «tOO,
m.ouo. 2 po :)«;«»«»«>, 2 po sioeo, 2 po i«ooo, 5 po
11 4<»0. 1» po IfllOO, 11 po »*»«0. 12 po 33UO, 28 po
Uu«M>. 3 po 1KOO).   56 po SllUli,   152 po 8MII dtlavmh mark itd.
K tenia ngodnemn sreckanju povabljamo,   naj se srei5a po* skasi
1 cela originalna srecka 4 tolarje-$»old. 6, — a. v.
Il2                   „            2      „      „    3. - a. v.
Il4                   „            1       „       „     1. 50 a. v.
Ako sc denar poslje,  izvrsujemo   vsa naroeiia   na najbolje oddaljcne kraje promptno in pod diskrecijo. $ffT Mobitlif se v statu ail srebru na vseh krajlh
izplitCHJO.
I*ruspekte na ogU-rt brexpln^no.
Reference « naii  fir mi   p«»d«>je   vsak    liain.
burik trjfovec.
Vsaka sr<?Lka iz na§ega debita ima nas podpis:
Gebr. Lilienfeld,
Haiiibur^ IVeuerwfilfl 94,
Bank and Staatspapieren«Geschaft.
Lastnik: VIKTOR DOLENEC.   Izdavatelj in za urednijitvo odgovoren;   ALOJZIJ YALENTINCIC - Tiskar: PATERNOLLI v Goriei,