it. 9S iList izhaja vsak 3 mesece •L 6.50 več v širokosti ®ice. zah I.!TJ2EJ RAVNATELJ L tUP-LJA*i^ (a C. MB la Iiiti) m poaedelika. Narofmu: za 1 —dnje. Iz sodelovanja proizvodnih sil izhaja vzajemnost pravic in dolžnosti med njimi Dajalec dela, tehnik, uradnik ali delavec je aktiven sotrudnik gospodarskega podjetja, katerega vodstvo pri tiče delodajalcu, ki nosi zanje odgovornost. 8. Stanovske organizacije delodajalcev imajo dolžnost pospeševati na vse načine nara Ščanje in izpopolnjevanje proizvodov in nižanja cen. Zastop-stv.i*s-*h, ki izvršujejo kak svo-bodtn poklic ali kako umetnost, in društva javnih nameščencev prispevajo k zaščiti interesov .umetnosti, znanosti in književnosti, k izpopolnitvi proizvodnje in k dosegi moralnih ciljev korporativne uredbe. 9. Poseganje države v gospodarsko proizvodnjo nastopi samo tedaj, ko ni zasebne pobude ali je nezadostna, ali ko so v igii politični interesi države. Tako jK>seganje lahko zavzame obliko nadzorovanja, vzpodbu-j ovan j a; ali direktnega vodstva. 10. Pri kolektivnih sporih se sodno postopanje ne more uvesti, če ni prej skušal korporativni c-rgan doseči poravnavo. V posameznih sporih glede tolmačenja in izvajanja skupnih d lovnih pogodb imajo stanovske organizacije pravico posredovati za dosego sprave. Pri-. lojna za take spore so navadna sodišča s pridružitvijo asesor-jev, ki jih določijo prizadete stanovske organizacije. 11. Stanovske orgaJiiizarijei-majo dolžnost urejevati odmoiat-je med kategorijami delodajalcev in delavcev, ki jih zastopajo potom skupnih delovnih pogodb. Skupna delovna pogodba se sklepa med organizacijami prve stopnje pod vodstvom in nadzorovanjem osrednjih organizacij. Ostane pa pravica organizacije višjo stopnje, da stopi na mesto nižje, in to v slučajih, ki jih predvidevajo zakoni ali pravilniki. Vsaka skupna delovna pogodba mora — sicer bi bila neveljavna. — vsebovati natančna določila glede disciplinarnih odnošajev, o poskusni dobi, o meri in plačevanju plačil, o delovnem umiku. 12. Postopanje sindikata, po-ravnavno delovanje korporativnih organov in razsodba delovnega sodstva jamčijo, da bo plačilo odgovarjalo moralnim zahtevam življenja, proizvodnim možnostim in rentabilnosti dela Določitev plačila jo izven vsake splošne normo in Drepuščena sporazumu. med strankami v skupnih pogodbe*! 13. Posledico kriz r proizvodnji in denarnih pojavov se morajo pravično razdeliti med vse Činitelje proizvodnje. Podatki javnih uprav, osrednjega statističnega zavoda in postavno priznanih stanovskih organiza cij o položaju proizvodnje in dela, denarnega trga in sprememb v življenjskih potrebah delavcev, ki jih potem priredi in obdela ministrstvo za korporacije, bodo dajali kriterije za sprijaznjevanje interesov posameznih kategorij in posameznih razredov ter njih prilagoje-vanje višjim interesom proizvodnje. 14. Ako je plačilo določeno na akord in se vrši likvidacija a-kordov v dobah, ki presegajo 15 dni, se morajo dajati delavcem primerni dvotedenski ali tedenski predujmi. Nočno delo, ki ne spada v redne periodične vrstitve, se mora nagradit! Se z dodatkom v primeri z dnevnim delom. Če se plačuje delo po akordu, morajo biti akordne tarife določene na način, da priden delavec z navadnimi de- lovnimi zmožnostmi lahko dobi poleg temeljne plače še minimalen zaslužek. 15. Delavec ima pravico do tedenskega počitka in sicer ob nedeljah. Skupne pogodbe bodo izvajale to načelo, upoštevajoč obstoječe zakonite predpise, tehnične zahteve podjetij In bodo skrbele, v mejah teh zahtev, tudi za to, da se bodo spoštovali tudi civilni in cerkveni prazniki v skladu s krajevnimi običaji. Delovnega urnika se mora delavec vestno in pridno držati. 16. Po enem letu neprekinjene službe ima delojemalec v podjetjih s stalnim delom pra»-vico do plačanih počitnic. 17. V podjetjih s stalnim delom ima delavec pravico, če se odpusti brez lastne krivde, do odškodnine v razmerju s služ-benimi leti. Takšna odškodnina se dolguje tudi v slučaju delavčeve smrti. 18. V podjetjih s stalnim delom prehod podjetja v druge roke ne razveže delovne pogodbe in osobje ohrani svoje pravice napram novemu gospodarju. Isto tako ne razveže delovne pogodbe delavčeva bolezen, če ne presega določene dobe. Poklic k vojakom ali k fašistovski prostovoljski milici ne tvori vzroka za odpustitev. 19. Prestopki zoper disciplino in dejanja, i^i motijo normalno poslovanje podjetja, s strani delavcev, se kaznujejo v razn-mer j u s težino prestopka z globo, z začasno odstavitvijo, in v težjih slučajih s takojšnjo odpustitvijo brez odškodnine. Slučaji, kjer podjetnik lahko odredi globo, odstavitev ali odpustitev brez odškodnine, se bodo določili. 20. Na novo sprejet delojemalec je podvržen poskusni dobi, med katero imata delodajalec in delojemalec pravico razveza-ti delovno pogodbo, pri Čemer so plača le ono delo, ki jo bilo v resnici izvršeno. 21. Skupna delovna pogodba obsega po svojih koristih in glede discipline tudi delavce na domu. Država izda posebne določbe, ki bodo osiguravale rast m hjgtentfno* del« na domu. 22. Samo država mora ugotavljati in nadttorovatf pojarr »olovan j« in bresposelnosn delavcev, celotni indeks položaja proizvodnje ki dela. 23. Namestitveni urad na pet-ritetični podlagi je pod nadzorstvom . korporativnih organov. Delodajalci morajo sprejemati delavce, ka so vpisani v tafce urade, in imajo pravico izbirati v seznamih, dajajoč prednost onim, ki so vpisani v stranki in v fašistovskih sindikatih, in po tekočem redu vpisa 24. Stanovske organizacijo do-lavcerv imajo dolžnost vršiti mod delavci izbiranje, e čimer naj se doseže, da se bosta bolj in bolj povzdigovali njih tehnična sposobnost in moralna vrednost. 25. Korporativni organi pazijo, da se izvršujejo od strani posameznikov, ki so podvrženi združenim organizacijom, zakoni o odvračanju nezgod in o delovni policiji. 26. Zavarovanje je druga manifestacija načela sodelovanja. Delodajalec in delojemalec morata sorazmerno prispevati k bremenom, ki jih zahteva. S korporacijskim! organi in i novakimi organizacijami bo skrbela država za čim večjo ureditev in zedinitev sistema m varovalnih zavodov. 27. Fašistovska drŽava namerava: 1.) izpopolniti zavarovanje proti nezgodam; 2.) zboljšafc in razširiti zavarovanje materinstva; 3.) zavarovanje proti stanovskim boleznim (in jietiki kot začetek splošnega zavarovanja zoper vse bolezni; 4.) izpopolniti zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti; 5.) sprejeti posebne vrste dotacij-skega zavarovanja za mlade delavce. 28. Naloga delavskih organizacij je, da Ščitijo svoje zastopane e pri upravnem in sodnem postopanju glede zavarovanja zoper nezgode in socialnega zavarovanja. V skupnih delovnih pogodbah bo določena, kjer bo tehnično možno, ustanovitev društev za podpore v času bo-lefeni s prispev(k& delodajalcev in delojemalcev, katera bodo upravljali zastopniki obojih pod nadzorstvom korporacijskih organov. 29. Pomagati lastnim zastopane em, članom in nečlanoma, je pravica in dolžnost stanovskih organizacij. Te morajo vršiti to nalogo direktno potom svojih organov in je ne morejo poveriti drugim ustanovam ali zavodom razen radi svrh aplott-ne narave, ki presegajo interese posamezne kategorije proizvajalcev. 30. Vzgoja in izobrazba., posebno stanovska izobrazba svojih zastopancev, članov ali nečlanov, je ena izmed glavnih dolžnosti stanovskih organizacij. One morajo podpirati delovanje nacionalnih ustanov za zaposlovanje po delu in za druge vzgojne pobude. Zakjučitev Zaniboni jevega procesa 2adnla govora braniteljev - Zaniboni in Cap© 11 o obsojena vsak na 30 let Ječe Veliki fašistovski svet je sklenil nato resolucijo, v kaJteri izraža željo, da izda vlada ukrepe, ki so potrebni za uzakonitev načel te listina dela. Dalje je rečeno v resoluciji, da se bodo v i. 1927. sklepale* obnavljale ali spreminjale delovne pogodbe v skladu z načeli, ki so izražena v listini dela. Drobne vesti v te Orof Bethlen ne bo potoval Beograd in Varšavo, kakor so dni pisali listi. 129 komunistov je bilo aretiranih na otoku Sumatri. Oblasti so zaplenile tudi večjo zalogo orožja Strahovit požar je uničil kakih tisoč hiš v mestu Kanazawa na Japonskem. Škodo cenijo na en milijo jenov. Sovjetski kongres je izrazil svoje popolno zaupanje v delo vlade. 999 roparjev je napadlo pri Li-monu v Mehiki potniški vlak, katerega je spremljalo 50 vojakov. Boj je trajal tri ure. Roparji so pobrali vse, kar so dobili pri pot-nikieh, ki jih je bilo 130, in so jih skoro vse pomorili. Nekatere so zaprli v vozove ,polili vse s petrolejem in bencinom ter zapalili. — Predsednik Calles .je odredil vse potrebno za zasledovanje tolovajev. četam, katerim je poverjena ta naloga, poveljuje sam vojni minister. Olika polletja je aretirala večjo tolpo sleparjev, ki so ponarejali angleški denar. Spravili so baje ▼ promet za trj milijone niega denarja. ponareje- RIM, 22. Danes predpoldne se jO nadaljeval proces proti Za-niboniju, Capellu in sokrivcem. Prvi jo danes dobil' besedo branitelj generala Capella odv. Ottorino Petroni. V svojem dolgem obrambnem govoru je nnfljnlffll da je Capello nedolžen. Nobenega takega dokaza ni, na podlagi kat-rega bi so lahko sklepalo na njegovo krivdo. Capello je bil fašist in fra-mason. Izstopil je iz fašistovske -stranke, ko je veliki svet sklonil, da kdor je framason ne more biti fašist. V letih 1923 in 1924 ni Capello ifazvijal nikakršnega političnega delovanja. Za -časa Matteottijevega umora je bilo obnašanje obtoženca napram fašizmu tako, da mu ni mogoče ničesar očitati. Ko so se pa pozneje začele širiti govorice o novih volitvah in po ostrem govoru, ki ga je imel on. Mus-solini 3. januarja, se je Capello odločil udeležiti se volilnega boja na strani opozicije. Govoru, ki ga je imel obtoženec v Rimu na zborovanju udruženja »Domovina in svoboda*, ni mogoče pripisovati tako velike važnosti, kakor je to storila varnostna oblast. Vse to pa se je zgodilo do 31. julija 1925 in spada torej pod amnestijo, ki je bila takrat proglašena. Po kratkem odmoru nadaljuje odvetnik Petroni svoj obrambeni govor. Naglaša, da je iz poročil varnostne oblasti razvidno, da Capello od konca julija 1925 dalje ni imel nikakršnih stikov z Zanibonijem. 20. septembra se »je Capello nahajal na fram a sonskem kongresu v Ženevi. Tedaj je dobil v roke neki fašistovski list, v katerem se je njegovo ime spravljalo v zvezo z Zanibonijem in Torri-gianljem. Potrt se je Capello povrnil v Rim in nič Čudnega ni, če si je želel pojasnil in je sprejel Ouaglio in njegov predlog za razgovor. Capello ni hotel nič vedeti o Zanibonijev Lh načrtih in je odklonil prošnjo za financiranje. Ker se je bal da ne bi Zaniboni napravil revščini in obupu kakega nepremišljenega koraka, mu jo dal tisoč lir, da bi "-a pomiril Zagovornik izpodbija trditve priče Quagrlia in še podrobneje dokazuje, da Capello ni sodeloval pri zaroti. Popoldansko razprava RIM, 22. (Izv.) Čeprav je bi napovedan pričetek popoldanske razprave šele za 16.30 popoldne, se je pričela že ob 14 30 zbirati pred razpravno dvorano velika množica radovednežev ki je vedno bolj naraščala, čim bodj se je bližal pričetek razr-prave. Fašistovska milica je imela precej tenkega dela, da je omogočila onim, ki so imeli vstopnice, vstop v razpravno dvorano. Ko otvarja predsednik ob 16.30 razpravo, podeljuje takoj besedo zagovorniku Zaniboni j a poslancu CassUnelliju. Zagovornik izraža v pričetku svojega govora zaupanje, da ni bila podeljena zagovornikom beseda samo radi gole formalnosti. «Zavedam se», nadaljuje on. Casinelli, «kako velik jc duševni odpor sodnikov napram dejanju obtoženca, toda sodniki bi nikakor ne mogli soditi v tem procesu, ako bi se sodni dvor upiral upoštevanju obtoženče-vega vedenja za časa vojne in povojne dobe ter njegovega razr-položenja v trenutku, ko se je odločil za svoje usodepolno dejanje. Navzlic popolnemu priznanju obtoženca, ostaja pravno vprašanje procesa skrajno zamotano. Obtoženec trdi, da je bil pripravljen atentat na predsednika vlade z namenom, da se po izvršitvi atentata uvede vojaška diktatura. Juridično pomeni, da so hoteli obtoženci si prilastiti pravico krone in tedaj poseči v njim docela tuj delokrog. Po kazenskem zakoniku, ki brani princip liberalne tradicije, tvori umor ministra politično dejanje, ki ima sicer politične posledice. Toda dejanje samo po sebi. objektivno ne predstavlja čina, s katerim bi kdorkoli hotel izzvati oborožen upor proti državnim oblastem*. Govornik objasnjuje nato zelo obširno kazensko pravno stran procesa ter dokazuje, da bi mo-■ai biti obtoženec oproščen, kajti v trenotku, ko je bil dne 4. novembra zjutraj preprečen od policije, Zaniboni še ni pričel z dejanjem, ki bi bilo kaznivo, ampak je samo pripravil sredstva za izvedbo zločina. Dejanska izvedba zločina pa je bila izključena, ker je policija znala že za vse priprave, da ga je lahko pravočasno preprečila Po tej pojasnit v i se vrača zagovornik zopet k politični strani zločina. Političnega zločina se ne more in se ne sme sma^ trati za atentat na voljo večine. So veliki zgodovinski trenotki, ki zapeljejo živahne in idejno zagrizene temperamente do nasilnih dejanj in tedaj imamo opraviti s političnim zločinom Govornik pojasnjuje duševno razpoloženje obtoženca tekom vojne in povojne dobe, zlasti pa v poslednjem času pred atentatom, ter prihaja do za&ljučka, da Je treba smatrati obtaženče-vo dejanje prej za zmoto, nego za zločin. On. Cassineltti zaključuje svoj govor: - «Ako je bilo obto&enčevo dejanje pare j zmota nego zločin, pazite, da ne bo zmotna vaša razsodba. Proces je dokončan in vaša razsodba preide v zgodovino. Pazite, gospodje sodniki, kd jpredstavljate vest fašistovske trjevolucije, da bo ime Zanibonija tvoriio v zgodovini spomenika važe strogosti, ampak dokaz in simbol vašega od-puščajočega človečanskega čustva. Aka se čutite silne, tedaj ste lahko tudi plemeniti. Na vas gledata Evropa in ves svet. Dokažite z vašo razsodbo, da Italija ni krenila s poti pravai, ki gaj je ona začrtala svetu». Razsodbo Ob 18.30 naznanja predsednik, da je proces zaključen. Sodni dvor se odteguje na posvetovanje in dvorana se počasi prazni. Ob 22.20 se vrača sodni dvor v razpravno dvorano, v kateri zavlada takoj mrtvaška tišina. Predsednik general Freri čita razsodbo, s katero so obsojeni: Tflt Zaniboni na 30 lat Ječe In 399 lir #obe; general Capello na 39 let; Ursolla (v kontu maci ji) na 30 let; Dncd na 12 let in 1 mesto; Nicolooo na 10 let, 10 mesecev in 10 dni; Calligaro Alojzij na 10 let, 10 mesecev in 10 dni; Riva na 7 let Joče. Poleg so vsi obtoženci obsojeni tudi na 3 lota posebnega nadzorstva po prestani kazni ter na trajno izključitev od vseh javnih služb. Obtoženca Cellotti in Calligaro Angel sta oproščena radi nezadostnih dokazov, pač pa jo Calligaro Angel obsojen na 4 mesece Joče radi žaljenja varnostne oblasti. Cacciarl. On. Musaolini je končnoveljavno določil besedilo. Načelnik vlade je nato odredil vse potrebno za objavo listi« no dela ter je naglašal, da je ta ustava važna listina, ki se bo deloma lahko iz prem eni 1 a tudi v zakon, in ki ima Že sedaj ve« liko vrednost. Listino dela Iso podpisali načelnik vlade, vsi člani velikega sveta ter predsedniki fašistovskih konfederacij. Seja je bila zaključena ob 2. Prihodnja se bo vršila koncem maja. _ Prihodnja seja ministrskega sveta se bo vršila 5. maja RIM, 22. (Izv.) Prihodnje zasedanje ministrskega sveta je sklicano in se bo pričelo dne 5. maja. Prva seja ministrskega sveta se bo vršila dne 5. maja ob 10. zjutraj v palači Viminale. Mednarodna žitna konferenca se bo pričela v pondeljek RIM, 22. (Izv.) Dne 25. t. m. se bo v prostorih mednarodnega zavoda za poljedelstvo vršila otvoritvena seja mednarodne žitne konference, ki je bila organizirana od poljedelskega za-, voda pod patronatom in častnim predse dJs tvom on. Musso-linija. Po otvoritveni seji, ki se bo vršila ob 10.30 zjutraj, se bo pričela ob 12. uri prva plenarna seja, na kateri bodo pričeli z delom. Te zelo važne Mednarodne konference se bo udeležilo 150 zastopnikov 32 držav. Seia velika \Mm\m sveta Koliko članov štejejo fašistovske organizacije RIM, 22. Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča: Pod predsedstvom načelnika vlade on. Mussolinija se je sestal sinoči v palači Chigi veliki fašistovski svet. Poleg vseh članov velikega sveta so prisostvovali seji tudi predsedniki fašistovskih konfederacij delodajalcev in delavcev. Po otvoritvi seje je on. Turati navedel sledeče podatke o številu članov fašistovskih organizacij: Fašistov je 811.996, faši-stinj 50.161, naraščajnikov (a-vanterardistov) 280.903, balil 405954, mladih Italijank 14.215, malih Italijank 80.034, fašistovskih visokošoloev 12.560; faši-stovsko nacijonalno udruženje javnih uslužbencev šteje 251.000 članov, fašistovsko učiteljsko udruženje 79.000, udruženje fašistovskih železničarjev 65.000, udruženje nameščencev državnih industrijskih podjetij 77.000, udruženje poštnih uslužbencev 41.000; skupno 2,168.823. K temu številu treba še prišteti člane raznih sindikalnih konfederacij, fašistovskih kulturnih, športnih organizacij itd. Veliki svet je začel nato proučevati listino dela Razprave so se udeležili on. Rocco, on Turati, on. BotU.i, Balbo, Ros-soni, Benni, Lantini, Blanc, Marchi ter comm. Bianchi in Dekret o razširjen na Julijsko Benečijo RIM, 22. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret z dne 10. marca 1927., s katerim proglaša deželni zavod za gluhoneme v Gorici za enakoveljavnega državnim javnim osnovnim šolam in s katerim se odobrujejo tozadevni dogovori Nadalje prinaša «Gazzetta Uf-ficiale» kraljevi dekret z dne 7. aprila 1927., s katerim se razširjajo na vsa ozemlja novih pokrajin odredbe, ki so zapopade-ne v kraljevem dekretu-zakonu z dne 10. januarja 1926. glede povrnitve družinskih priimkov v ital. obliko, ki je bil takrat izdan za tridentinsko Benečijo. Izjave Kralja Aleksandra beograjskemu dopisniku «Daily Maila» - BEOGRAD, 22. (Izv.) Beograjski dopisnik «Daily Maila» {je bil predvčerajšnjim sprejet od kralja, ki se je z njim dalj časa razgovarjal. Tekom razgovora se je kralj dotaknil tudi italijansko- j ugoslovenskega« spora in albanskega vprašanja ter sploh odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Kralj je naglasil, da je jugoslovenski narod v zadnji svetovni vojni veliko preveč pretrpel, da bi se bavil danes še s kakimi drugimi načrti in željami kakor z edino željo, da ohrani mir in trezno dela za okrepitev države in njega samega. Niti on niti katerakoli jugoslovenska vlada ne bi privolila v mobilizacijo in kake vojne avanture. Kar se tiče Albanije, je Jugoslavija že na mirovni konferenci branila neodvisnost in nedotakljivost albanskih mej. Verna idejam miru stoji Jugoslavija in ves njen narod tudi danes na stališču, da mora ostati Albanija povsem nezavisna država, in da je nedopustno vsakršno vmešavanje v njene notranje zadeve. Nedotakljivost albanskih mej pa znači obenem tudi nedotakljivost jugoslovenskih mej. Albanski spor BEOGRAD, 22. (Izv.) Težišče jugoslovenskega konflikta z Italijo je sedaj prenešeno v London in Pariz. Jugoslovenski diplomatski krogi so zaenkrat ustavili vsako akcijo poseganja v razvoj dogodkov in čakajo na uspeh ali neuspeh angleške in francoske akcije v Rimu. Če bo ta akcija brez rezultata, bo vlada izdala z dokumenti podprto zgodovino najvažnejših dogodkov na Balkanu v zvezi s tiransko pogodbo. V takem slučaju se bo skoro gotovo obrnila na Družbo narodov. IL cBDINOSt* V Trsta, dne 23. aprila 1927. L Ivmanndl t Opatiji SUSAK, 22. (lfcV.) Popoldne je dospel na Sušak minister ta §ume in rudnike ter beograjski #upon dr. Kos ta Kumanudi. Takoj je nadaljeval pot v Opatijo, kjer ostane preko pravoslavnih velikonočnih praznikov. 410 Amerikancer in Angležev y Dalmaciji DUBROVNIK, 22. (Izv.) Jutri dospe semkaj veliki prekooceanski parnik «Arcadia» s 450 potniki, večinoma Američai-ni in Angleži, ki si hočejo ogledati jugoslavensko obalo. £§60 komunistov aretiranih v Kantonu. LONDON, 22. Nova vlada v Kantonu je dala aretirati kakih 2000 komunistov. Mnogo jih je že zbežalo iz zaporov, ker so se čuvaji dali podkupiti. Ostali pa bodo prišli pred sodišče. V vojaški akademiji se je utaborila močna skupina kadetov, ki nočejo priznati nove vlade. Poslopje oblegajo dva bataljona policije in pet topničark. Nacijonalistična vlada v Hanko-vu koncentrira svoje čete, ki jih namerava poslati proti nezvestemu generalu Cang-KaJ-6«ku. Ta izjavlja, da je na vse pripravljen in da razpolaga s 300.000 mofcmL De Plnete r New Točka WASHINGTON, 22. De Pinedo je danes odpotoval v New York, kjer ob počakal da prispe novo letalo. Računa, da bo svoj polet lahko nadaljeval v prvi polovici maja. Iz New Yorka bo poletel v New Orle ans in bo nadaljeval «raid» po prvotno določeni poti. Moratorij japonskim kiatam TOKIO, 22. (Izv.) Vsled težke finančne križe Je državni svet odobril bankam moratorij. Obenem naznanja, da bo trajal moratorij, ki je dovoljen bankam vsled težke krize, 21 dni. Angleika banka je zniJ&la e-skomptno mero na 4H od sto. Velika nesreča se je dogodila tekom svečanosti ob prihodu lor-gkega vojvode in njegove soproge v Melbourne. Izmed 40 vojaških letal, ki »o krožila nad mestom, sta se dve trčili, padli na tla in zgoreli. Dva letalca sta izgubila življenje. Nova Japonska vlada je bila včeraj sestavljena. DNEVNE VESTI Proslavo pruznlko delo V četrtek se je vršila ob veliki u-deležbi sindikatov vseh stanov ter številnega občinstva iz mesta običajna proslava praznika dela. Ko so bili sindikati zbrani, so krenili v sprevodu preko trga Unitži v Ro«-settijevo gledišče. Na balkonu p^ lekture so bili zbrani zastopniki vseh oblastev in zbor inozemskih konsulov, ki so prisostvovali sprevodu. Ko je korakal sprevod mimo balkona, so pozdravljali posamezni sindikati z zastavami oblastva, a člani z roko na rimski način. Sprevod je šel dalje po korzu Vittorio Emanuele III, po ul. Carducci, XX Settenibre in v Rossettijevo gledišče, kjer se je vršila svečana izročitev nove zastave, ki so jo poklonile tržaškim sindikatom članice tržaškega ženskega fašja. Sledil je nato srečanostni govor posl. Razza, ki je govoril o sodelovanju med kapitalom in delom ter o listini dela. Po svečanostih v Rossettije-vem gledišču se je vršila v dvorani Littorio otvoritev krožka za sindikalno kulturo._ PODPCRE UBOŽNIM DRŽAVNIM UPOKOJENCEM. Predsedništvo Društva državnih upokojencev za Julijsko Krajino sporoča, da je povodom velikonočnih praznikov razdelilo svoj prebitek med svoje najpotrebnejše člane. Razdeljeno 1050 lir. Predsedništvo upa, da bo moglo razdeliti za božične praznike večji znesek. Prošnje, ki bodo predloženi pred božičem, se — razen v slučajih »mrti družinskega poglavarja, ne bodo upoštevale. Istotako se ne bodo upoštevale v smislu pravil prošnje onih članov, ki niso vpisani v društvu vsaj že tri leta. Iz tržaškega življenja Deček In avto. Včeraj popoldne okoli 15. ure se je premikal navzdol po ulici Bosco občinski avtomobil za škropenje cest. katerega je vodil 38-letnr šofer Evgen Cobau, stanujoč v ulici Ferriera št. 4. Ko je avto, ki je vozil z zmerno naglico, dospel do vogala trga Garibaldi, je zdajci pritekel čez cesto deček, ki je bežal pred drugim, večjim dečkom; zatekel se je naravnost v avtomobil, ki je dečka podrl in bi ga bil povozil, da ni šofer v kritičnem trenotku naglo zavil v stran in u-stavil. Kljub temu pa se je deček, 11-letni Anton Papadopulo, stanujoč v ulici F. Corridoni št. 1, precej hudo pobil na raznih delih telesa ter najbrž tudi zadobil notranje poškodbe, šofer je takoj priskočil dečku na pomoč in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kier je bil ponesrečenec po prvi p^ loči sprejet v kirurgični oddelek. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 10—12 dneh. £ofer je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da je prišlo do nesreče zgolj radi dečkvoe neprevidnosti. Boren epilog «briškole». 36-letni natakar Konrad Fischer, stanujoč v ulici Coroneo št. 13, in 4t>-letni uradnik Henrik Novljan, stanujoč v ulici Stuparich št. 9, sta se predsinočnim mudila v neki gostilni v ko.onji, kjer sta kva tala do ranega jutra. Zdi se, da je bila igralska sreča preveč nepristranska, kajti ko sta se kvartopirca okoli 4. ure odpravila domov, je prišlo med njima do prerekanja, ki se je naposleJ razvilo v pretep. Skraja sta se nasprotnika obdelovala z golimi pestmi, potem pa sta si jih začela dajati s kamnom. K sreči sta !e pravočasno prihitela dva orcin;ka, k1 sta pomirila pretepača ter ju nato spremila v mestno Lolnišnico kjer jima je zdravnik izlečil rane, ki eta jih imela na glavi. Vročekrven ljubimac. Predsinočnjim okoli 23. ure je prišla iskat pomoči v mestno bolnico 271etna dninarica M. Tabur* stanujoča v ulici Irtituto št. 18; dala si je izločiti globoko in hudo krvavečo rano na hrbtu. 2enska, ki je ie par let vdova, je povedala, da se je svoj čas seznanila s 2o-letnim Henrikom Specogna ter pričela z njim ljubavno razmerje. Ker je pa mladenič bil nasilen in razen tega tudi slabo zapisan pri policiji, je čez nekaj časa prekinila odno&aje z njim. Specogna je bil radi tega zelo hud in nekega dne — bilo je pred kakimi 10 meseci — jo je iz maščevanja napadel na ulici ter jo ranil z nožem. Nasilnež je moral v zapor in vdova je menila, da je odsihdob ne bo več nadlegoval. — Toda nedavno se je Specogna vrnil iz zapora in jo z grožnjami prisilil da ga je zopet oprejela pod streho, kot ljubimca. Ko je pa Taburfcjeva uvidela, da ji je skupno življenje z njim nemogoče, ga je kmalu potem vnovič zapustila. To pa Spe-cogni ni bilo po godu; sklenil je, da se maščuje. S tem namenom jo je počakal predsinočnjim na trgu Ospitale in jo napadel z brivno britvijo, vpijoč, da jo bo ubil; ranil jo je na istem mestu, kamor jo je svojčas zabodel z nožem. O dogodku je bila obveščena policija, ki je takoj pričela poizvedovati za Specogno. Ob pozni uri ee je policijskim agentom posrečilo, da so ga iztaknili v njegovem stanovanju v ulici Fonderia št. 5. Nasilnež je bil odveden v zapor. Tatinski obisk v pekarni Predvčerajšnjim popoldne so neznani zlikovci vlomili v pekarno Alojzija Kukanja v ulici Pozzo št. 20, kjer so preiskali sleherni kotiček. Ker denarja niso našli, so se morali zadovoljiti s tem, da so odnesli 10 kg čokolade in 12 botiljk likerjev v skupni vrednosti kakih 400 lir. Kukanja je javil tatvino orožnikom. Dom al o ee je pa, da je pravda bila ukradena gostilničarju Josipu Bolich. Poslednji pove na obravnavi, da mu je bilo odneseno Še več drugega blaga, tako da je utrpel škodo približno 600 tir. Agent Mraz je seveda ko j sumil, da je tudi druge stvari odnesel Weingartner, pa seveda na vso moč taji. V posodi, katero je Weingartner spustil pred stražnikom na tla, je bila maršala. Agenti so aretirali tudi nekega Ivan Faidiga. Tudi Faidiga taji. Priče izpovedo v smislu obtožnice. Branil je oba odvetnik Kezich. Sodišče je obsodilo Weingartner-ja na 1 leto in 2 meseca ječe in o-prostilo Faidigo radi pomanjkanja dokazov. Tržaško sodišče TATVINA V GOSTILNI. Kari Weingartner je bil dne 9. marca t. 1. vstavljen od agenta javne varnosti Dall'Onte v ulici Giu-liani. Ko je nosil na hrbtu posodo kakih 40 litrov. Agent ga je vstavil, ker mu je fant, ki se mu je 23 let, zdel sumljiv. Fant je poskusil bežati. Toda fant taji na obravnavi, da je sploh kaj nesel in tudi da je hotel zbežati. TELESNA VZGOJA SPORT S. D. A dzla. Danes zvečer naj se zberejo ob 8 uri in pol nogometaši pri Sv. Jakobu. Prva četa in rezerve. Nav* zočnost odbora neobhodno potrebna. V nedeljo zjutraj ob 8. uri skupni traming hazene in nogometa. Naj nihče ne manjkal M. D. Presveti S. d. Adria vabi prvo četo Pro-svete in hazene, da se sreča v ne^-deljo s* teamoma podpisane v prijateljskih tekmah. Odgovor v kavarno Miramar podp. D. Miliču. — S. D. Adria. Rocol - Konkordija 2-1. V četrtek sta četi izrabili dan ter odigrali krasno tekmo. Izid odgovarja tudi zmožnosti čet, ki sta nastopili vsaka z eno rezervo. Živahnost tekme so kljub vročemu soln-cu ni polegla, obratno igralci so vzdržali skozi oba polčasa hitro taktično igro, pri kateri je bilo opažati precej tehnike. Obrambi obeh čet sta se odlikovali, čeprav sta bili večkrat v zmešnjavi in ne na pravem mestu. Potek tekme čisto miren ter ravno tako obnašanje čete napram četi kavalirsko. Roeol - Sv. Ivan. Jutri ob 16. uri bo na bazovškem igrišču senzacija prvenstva S. U. Mladi četi, a tem bolj izurjeni, odigrata jutri končni boj, ki jim bo odmerjal mesta v prvenstvu. Zanimanje narašča, če pomislimo na častno prvo mesto in na enajst srebrnih svetinj. M. D. Presveta Trst. Ali vam je mogoče odigrati v nedeljo dne 24. t. m. prijateljsko nogometno tekmo z našo I. četo ter obenem tudi tekmo med našo družino hazene in II. vašo hazeno na našem igrišču. Odgovor v «Edi-nosti». 6. D. Primorje. Primorje - Adria H (9-9). Skerl Husu 1, — Saksida 2. Prvič sta si stali ti dve četi v prijateljski tekmi nasproti ki sicer na igrišču Primorje na velikonočni pondeljek. Da je bilo veliko zanimanje med proseškimi športniki, nam priča precej številna množica ljudi, ki je prihitela na igrišče kljub veliki burji, da prisostvuje tekmi domače enajstorice S. D. Adria is Trsta, ki slovi za eno najboljšo tržaških čet. Da je Primorje porazilo to četo, ni čuda, ker komur so dobro znani nastopi PrimorjaŠev, mora priznati, da ta četa ne bi bila zadnja v prvi diviziji. Ne ena ne druga četa nista predstavili moštva v popolni formaciji. Čeprav je Primorje igralo z vsemi enajstimi igralci, je dve najboljši moči, Murnija in Krpana, nadomestila z dvema rezervama. Adria je spočetka igrala s 7 igralci, potem pa z osmimi. V prvem polčasu igra Adria z vetrom in prvih 15. minut ogroža neprestano vrata Primorja, ali o-bramba in vratar Sosič se prav do-bro izkažejo. Kljub dobri obrambi in spretnosti vratarja zabije Saksida v prvih 15 minutah edina 2 goala za Adrio. Primorje, videvši, da so že njiho-hova vrata dvakrat prebita, začne precej močno pritiskati ter siliti Adriaše vedno bolj k njihovim vratom. Nato nekoliko kolebanja na sredi igrrišča, nakar se posreči u-prizoriti Primorju krasno fugo, ki doprinese goal. Zatem prebije v zadnjih 10 minutah prvega polčasa Primorje, kljub temu da je igralo proti vetru, še dvakrat vrata Adrie. V drugem polčasu postane igra bolj napeta, uprizorjenih je več fug od ene in druge strani, ali vratarja jih uspešno parirata. Konec z istim rezultatom kakor prvi polčas. Najboljši vtis sta napravila na ljudstvo disciplina in red, ki sta vladala med tekmo. IORI6ČE V ROCOLU. Obzor - Tommaseo. V nedeljo ob 16. uri se odigra na igrišču v Rocolu toliko pričakovana prvenstvena tekma, katera bo velike važnost. Dijaška četa Tommasejcev bo vsekakor skušala pridobiti zmago in si tako prisvojiti tretje mesto. A tudi Obzor, ki je moral sedaj v kratkem času menjati sestavo čete in jo dopolniti z rezervami, bo napel vse svoje moči in skušal u-braniti vsak napad nasprotnika ter si tako pridobiti zmago ali pa vsaj deliti točke. Končni rezultat te tekme bo določil četo, katera bo igrala finalne tekme letošnjega prvenstva. Upati je, da bo tudi tokrat vladalo za tekmo isto zanimanje, kot je bilo vedno. Pred to tekmo nastopi Obzor II. proti Šparti v tekmi za spominsko ploščo S. U. Ta tekma začne ob 14. uri. Kakor vidimo, bo igrišče v Rocolu nudilo občinstvu dve nadvse zanimivi tekmi. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti t Anton Abram. V visoki starosti je pobrala smrt staro kraško korenino pokojnega Antona Abram a, tako kar nenadoma s čisto nedolžno boleznijo, ki se ji starost ni mogla upirati. Je nekaj posebnega na našem nesrečnem Krasu, kadar izgine kak tak star odločen mož iz dobe pred vojno, kajti tem živejše občutimo pomanjkanje zalednih odločnih mož, ki Krasu primanjkujejo mnogo bolj ko drugim okrajem naše dežele. Pokojnikova sestra in delavna nrav, je znala v dolgih desetletjih povsod prijeti za delo, doma na vzorno obdelanem posestvu, v javnih institucija v rpid komenskega okraja. Po večini, kar se je izboljšalo in napravilo novega v cestnem omrežju komenskega okraja, nosi na sebi znake njegovega uspešnega sodelovanja in zamisli. Njegovo narodno prepričanje ni poznalo popuščanja. Težko ga je prizadela smrt enega izmed njegovih sinov, notarskega kandidata, tekom vojne. V nedeljo popoldne pri njegovi sadnji poti ga bo spremljala topla misel vsega prebivalstva. LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG DOM Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati Daaes cvete ob 21. In jutri ob IS. MoUteora komedi/a v petih dej. •Okopah*. V tej komediji, kot v svojih komedijami sploh, biča Molim s trpko satiro in smehom na ustnih razmere svojega časa. Kar pa daje trajne, velika vrednosti Tsom njegovim delom, to so značaji radlčalh oseb, ki so narisani po vseh njaoovlh delih. Vsako n/ego-vo delo Je umetnina in «Skopuh» Je ravne izmed najlepših. Igra se uprizori v kostumih. V u-logah nastopijo: gdč. Vilka, Dolpl-nova, Zorzutova, gg. Terčič, Mal-nartiič, Živec, Medveičtk, Leupu-iček, d pes, Leban, Maurič, Hresčak, Košata. Režijo vodi g. Košuta. SOBOTNE PRIREDITVE dne 23. t. m. 1) Ljudsko gledliče - Trgovski dem Molierjfeva komedija v petih dejanjih: Skopuh. Z vedar. 2) Rudniško gledišče - Idrija: Hlapec Jernej in n/egova pravica. Zvečer. NEDELJSKE PREDSTAVE dne 24. t. m. 1) Ljudsko gledišče - Trgovski dom Komedija Molierjiva komedija v petih dejanjih: Skopuh. — Popoldne ob treh. 2) Rudniško gledišče - Idrija Cankar: Hlapec Jsrne/ in njegova pravica. Zvečer. 3) Gasilni dom - Bovec. Poslednji mož, popoldanska predstava. '4) fimarja - Popoldanska predstava. cpri belem konjičku* veseloigra. Bo tudi v nedeljo nekoliko plesov po deželi. Upamo ,da se jih vsa naša pametna in trezna mladina vzdrži ter se udeleži predstav kjer teh ni, pa naj si raje poišče druge vesele in poštene zabave. Praznovanje! 21. aprila V Gorico so bili sklicani za ta dan delavski sindakati dežele. V mestu samem je vladal popolni praznični počitek. Na mestu, kjer so navadno na Telovadnem trgu socijalistični govorniki držali govore prvega maja, je govoril zbranim sindakatom prof. Parini. Po tem govoru so defilirali sindakati mimo oblasti. Po zaslugi vodstva tvornice je bilo najbolj zastopano v 63. letu svoje starosti, po kratki bolezni mirno v Gospodu preminula. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 24. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti pri Sv. Soboti št. 283 na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 22. aprila 1927. (532) Žalujoči soprog Franc in hči Ivanka. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naž ljubljeni soprog, oče stari oče, brat in stric, g. ANTON ABRAN veleposestnik, dolgoletni predsednik cestnega odbora, ud okrajnega Šolskega sveta, podžupan itd. dne 22. aprila t. 1. ob 7. uri po kratki a mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nepozabnega pokojnika se bode vršil v nedeljo 24. t. m. ob 15. url iz hiše žalosti v Tupelčah hšt 3 na domače pokopališče v Ko-bjeglavi. kjer se položijo zemski ostanki pokojnika v lastno grobnico. TUPELČE, 22. aprila 1927. Jožefa roj. Kavčič, soproga. Marija, Adela por. Košuta, hčere. Dr. Anton, inž. Eduvard, sinova, — Sestre, vnuki, vnukinje, nečaki, nečakinje In drugi sorodniki. delavstvo ajdovske predilnice ter briški koloni pod vodstvom zdravnika d'Ottone-ja. Ves dan je potekel popolnoma mirno in v najlepšem redu. Podbrška zadeva. Celo breško dolino je vznemirjala preko štirinajst dni takozvanja podbrška zadeva, ki je nastala na sledeči način. Gruča fantov je sprejela nekega svojega sorojaka, ki se nahaja v stanovsko in pa tudi miselno različnem položaju od njih, s fantovsko šaljivo besedo. Besede so ko ljudje. Vedno jih je več skupaj. Tako je sledila prvi besedi, druga in pa še cel roj. Toda vse domače nedolžne. Dejanja, ki so sledila besedam, so bila tako neznatno pospeševanje, da bi ne mogel najstariji varnostni organ najti najti na njem ničesar proti postavnega. Zato je pa tudi ovadba rabila več ko en teden, da je spravila 12 fantov ob svobodo. Državno pravdništvo je po dolgem preiskovanju izpustilo v četrtek zadnje izmed njih zopet na sv.\bodo. V baški dolini je razširjen narodni rek: «špasi so bili in pa bodo«. Ravno ta dogodek pa nas uči, da v gotovih časih in razmerah najdejo šale kaj čudno razumevanje. Zato naj vsakdo pazi, kje naj jih dandanes rabi. Vlada Zidar Josip Bucher poročena Trst, 23. aprila 1927. <531) | MAH OGuTsS BERL1TZ-SCR00L S^'S. ™ idi v vseh jezikih. 455 flRTRDMfs N- Borsatti & Figllo, Trst, ILMIHnilM Corso 47 (lekarna Rovis) popra>lja, prodaja in kupjujc zlato, srebro po poštenih cenr.b. Govori se slo- :nski. RJI K lift ^ Jong's, holandski, zaslu-ilfil&nU služi prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 513 35-LETNA želim znanja v svrho ienitve z vdovcem ali priletnim gospodom. Ponudbe pod «Sreča» na upravništvo. 515 BRIVNICA se proda ali odda v najem v industrijskem kraju. Naslov pri goriški upravi. in i A št. 49, ob cesti Unec - Postojna, zidana 1. 1912., s 7 prostori, 1 oral vrta, par korakov od državne meje, 20 minut od Rakeka, se proda za L 28.COO. Votič, Litija 17, Jugoslavija. 494 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni C istellanovich, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Istria). 470 JAiCfl lil flLIEHli pristnih, importiranih, velikih, rumenih angleških KOKOŠI OMGTRON prodaja po L 350 komad F. 1H0CEHTE - Postojna 225 Kokoši so kupliene na razstavi v Londoni in stane vsaka L 230 —, (530; Pošiljajo se tudi po poštnem povzetju. Kamnolom belega marmorja in industrij« sko podjetje v Srbiji, preskrbljene z najmodernejšimi stroji išče teh llika izvežbanega v kalkulaciji ir proračunih del z mramorjem: ko- pomoč glavnemu ravnatelju. Privil. podjetje Venčac, Beograd, Skopljanska 7. (529. KRONE iriljanfe, platin. Z0-kr??nsKe M tela ZLATO p:: čuje po višjih ccnah nego vsak drugi ALBERT POViri - urarna Trst, Via Mazzlni 46 Predrto prodate ZLSkfO in SRiBRO } obtičite zlatarno lil,1 STERMIN Via rtazcin! JI. 41 kjer dobite najviije cene. - Kupujem listke mestne zastavljalnice. za vsako tekočino, b Močne v delovanju. Specijalizirala tovarna sesalk „VOGEL" Trst, Via Battisll 20, te!. 33-04 PODLISTEK (82» V. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Ko je odšla, je bankir posedel deklico k mizi, odrezal kos sladčice, ji velel, naj si sama vzame sadje iz koška, nato se je oprl na mizo in jo gledal. Ni bilo dvoma, da je to Egonova sestra, Raulova hčerka. Toda na kakšen način je padla Ruta v tako revščino, ko je odnesla s seboj tako bogastvo in je imela pravico na pomoč svojega bo^rategra ljubimca? Vrnivša se sobarica je prekinila, njegove misli. — Pel j rte, prosim vas, deklico v mojo spalnico, umijte in oblecite jo; a ti, Ruta, ne boj se, — je pristavil in pogladil po kodrasti glavici deklico, ki se je v zadregi stiskala k njemu. Ko je sobarica odnesla malo Ruto, je začel Hugo v silnem razburjenju hoditi gori in doli po sobi. Pred njim je vstala preteklost. Kako se bo srečal z ženo, ki ga je varala? Kaj bo odločil glede otroka, otroka njegovega tekmeca, ki je bil skoraj vedno srečen in ki mu je usoda vnovič naklonila popolno srečo? — Ah, če bi mi oče dal kak dober svet in mi pokazal pravo pot! Ne morem se znajti v tej mešanici čuvstev, — je pomislil, sedel za pisalno mizo ter vzel v roke svinčnik. Komaj je dokončal svojo miselno molitev, je skrivnostna sila napisala na papir sledeče stavke: «Ali ti je zares moj svet potreben^ fla razumeš glasi vesti? V kakšnih sovražnih odnošajih moreš biti z umirajočo žensko, ki jo je usoda tako hudo kazno-vala? Sprejmi v svoj dom ono, ki jo je iz njega pregnala tvoja krutost; nedolžni otrok pa ne more vzbuditi v tvojem srcu drugih čuvstev razen usmiljenja. S svojim velikodušjem si pridobiž pravico do velikodušja drugih ljudi». Ko se ie deklica vrnila, ie bila prelestna v svoji čisti in lepi obleki. Hugo je bil zopet miren. Posedel je deklico na kolena in jo začel izpraše-vati o njenem življenju in o življenju njene matere. Vkljub boječim odgovorom deklice je dobil tako strašno sliko revščine, pomanjkanja in duševnih muk, da mu .je srce prevzelo iskreno, go- reče sočutje. — Bedno, malo bitje, od zdaj naprej ne boš trpelo ne glada ne mraza; nobena kruta roka te ne bo mučila, — si je rekel v mislih. Ko je hotel nato nadaljevati pogovor, je videl, da je otrok, ki so ga novi občutki utrudili, nagnil svojo glavo na njegove prsi ter zaspal z globokim snom. . Ob šestih je Hugo šel z malo Ruto iz hotela in se napotil k naznačeni hiši. Pred eno iz onih velikanskih poslopij, ki jih zida špekulacija sedanjih časov, in ki so na zunaj podobne vojašnicam, je deklica obstala in povedla bankirja skozi prvo dvorišče, nato skozi drugo in končno je začela stopati po temnih vijugastih stopnicah, ki so bile slabo razsvetljena z zatajeno svetilko. — Bog moj, kako se more bolna ženska po.vzpeti tako visoko? — je pomislil Hugo, ko so je zasopel ustavil pred priprtimi durmi, iz katera je vel zadušljivi vonj po pranju in pari. Stopil je za otrokom v poltemno sobo, kjer je nekaj žensk razvijalo cule perila. — Ali se je Karmen Netozu vrnila? — jq vprašal bankir ter vzel iz žepa svoj parf umirali J robec, ker mu je bilo težko dihati zrak, katerega ni bil vajen. Visoka, suha ženska srditega in zlobnega! obraza je vstala, ko pa je zagledala Ruto tako lepo oblečeno in v družbi odličnega gospoda, n4 takoj odgovorila na vprašanje; njene ostre poteza so izražale začudenje in nezaupanje. _Vdova Netozu se ni še vrnila, toda mora kratkem priti; če jo želite počakati, vas poveden} v njeno sobo. Vzela je svetilko v roke in bankir ji je sletBlI v sosedno sobo na podstrešje, kamor je vedlo sq nekaj stopnic. Ženska je postavila svetilko nai trhlo, razgibano mizo in odšla.