Ruski topovi zaplenjeni pri Tarashova.
DELO ZA SLOVENCE
rrava resnica za naroa
St. 23.	29.	oktobra	1942.	Izide	vsakihfSfirinajsl	dni
DOGODKI PO SVETU
Čile in Združene Države
Ameriške Združene Države, ki si domišljajo, da so varuhi celega sveta, posebno pa Amerike, so bile zelo neprijetno dirnjene, ko so se nekatere ameriške države uprle temu, da bi napovedale vojno Osi, tudi proti svoji koristi. Cile in Argentina sta se jim. posebno postavile po robu, ko nista niti za korak odstopili od svoje koristi in svojih tradicij.
Predsednik Roosevelt je nato z različnim ljubkovanjem skušal privabiti v .VVashington predsednika Čilija, Riosa. Cilj tega potovanja bi bil naj-brže pritisk nad Čilijem; da kapitulira pred glavnim mestom Združenih Držav.
Vse je bilo pripravljeno za to potovanje. Celo čiljski poslanik v \Vashingtonu je odgovoril zelo prijazno Beli Hiši in sprejel v imenu Riosa povabila na vse bankete in razgovore, ko so se odkrili nameni, ki jih je imel Roosevelt. Slavni Sumner Welles, klepetulja kot njegov gospodar, je izrekel i nekaj žaljivk na račun časti in neodvisnosti čilj-skega in argentinskega naroda. Na razne ugovore interesiranih poslancev in tiska, klepetulja Sumner Welles ni vedel drugega kot molčati. Toda bilo je prepozno.
Predsednik Riosa je poslal Rooseveltu brzojavko. Prijazno toda trden v svojih obdolžitvah se je zahvalil gospodu Rooseveltu za povabilo, ga odklonil, ker Združene Države so itak drugačnega mišljenja od Čilija in ni hotel s tem obiskom še bolj poostriti odnošaje teh dveh držav, ki so itak že precej ostri, radi, prevelikih razdalj in različnega mišljenja o življenju.
J
 ® ----------
KRIŠTOF KOLUMB
Te dni smo obhajali 450 letnico odkritja Amerike. V Italiji sp letošnji običajni manifestaciji prisostvovali tudi diplomatski predstavniki Argenti-nije in Čilija usmerjeni v ideji novega sveta. Njih prisotnost je, pripomogla k večji impozantnosti
manifestacije	, ,
Žalostno, toda resnično dejstvo nam dokazuje ta obletnica, in sicer da kako slepi so nekateri narodi ki so tako prenapolnjeni komunistničnega duha, da so se spravili nad zemljo, ki je bila zibeljka človeku, ki jim je odkril nov svet. V Ameriki kjer so vsako leto proslavili ta dan z velikim pijančevanjem, ki je večkrat povzročilo razne nesreče, so letos pa, ker niso mogli na drug način pokazati svojo grobost, iz Columbus Day vrgli v svet vse polno laži in hudobij na račun naroda iz čigar je zrastal Kolumb.
Toda to ne bi bilo vredno omenjati če se ni . pridružila Columbus Dayu tudi radijska postaja iz Londona, ki je izrazila ne samo svojo žalost nad tem, da se je proslava vršila le v Londonu in ne v Rimu ali pa v Genovi (medtem ko so se v teh mestih vršile velike slavnosti), tudi nad tem, da je bila Italija, Kolumbova zemlja, tako nesramna, da se je spravila nad Ameriko, ki bi jo morala smatrati kot svojega otroka.
To nam dokazuje, da gospodje Radija London niso preveč dobro obveščeni o dogodkih sedanjega položaja in ne vedo, da je bil prav otrok tisti, ki je zatajil svoje očetovstvo in se spravil nad zemljo, iz katere je izšel ta veliki mornar ter jo hoče zadušisti le radi tega ker mu ne prija, da je on vse dolžan drugim in da ni prvi tudi v tem polju, ali pa kakor sami pravijo, self made man.
——®---------
(tovor Roisevitta pri kainiiitu
Govor gospoda Roosevelta, od katerega smo pričakovali, da bo .popolnoma pobil izvajanja Hitlerja v Športni Palači, je nasprotno razočaral vse tiste, ki so pričakovali nekaj dobrega. Roosevelt je res optimistično govoril o koncu vojne, predvideval konečno zmago zaveznikov, toda z velikimi žrtvami, Se večjimi kot so jih do danes doprinesli Amerikanci.
Objavil je ob tej priliki znižanje let za vpoklic k vojakom od 20 na 18 let. Izrazil je tudi svoje sožalje materam, ki bodo videle svoje otroke posldne v smrt, toda zaključil je, da je ta žrtev neobhodno potrebna če se noče izgubiti vojsko. Delavne moči manjkajo na polju, ker so potrebne v tovarnah za izdelovanje vojnega materiala; a tudi tu delavstvo primanjkuje. In zato, poleg žensk ki bodo
morale delati tudi težka dela, bo treba disciplinirati vse delavstvo. Mora namreč nehati, je izjavil Roosevelt, tekma med delodajalci, ki' si skušajo odvzeti delavce' povišajoč mezde. To znači, da vsako povišanje mezd bo prepovedano v Združenih Državah. In tako visoka plača ne obstoja več za delavca. Določen bo en maximum za mezde in ne en minimum kakor v totalitarnih državah, tako da bodo baš demokratske vlade tiste ki za-■branjujejo delavcem izboljšati svoje socialno Stanje. In to ne radi tega, da bi ovirali stavkanje, temveč da onemogočijo vsak prevelik zaslužek.
Ta je namreč razlika med demokracijo na papirju in demokracijo v bistvu. Z besedami se je branilo delavce, reveža, proti državni preoblasti, toda z dejanji, v vojnem času, Amerika brani delodajalce proti zahtevam povišanja plač v primeri življenskih stroškov. Prepoveduje se povišanje mezd, četudi jih delodajalci ponujajo, toda se ne doseže odobravanje zakona proti inflaciji, ker inflacija ne škoduje bogatašem, ampak le delavcem in kmetovalcem, ki ne pridejo v poštev ob času volitev.
 ®----------
Politika o izdelovanju ladij
Roosevelt in Churchill v vsakem svojem govoru, pridigata, da se nam že prav vsem zdi preneumno, da so njili izdelovanja tako dobro organizirana, da lahHo sproti nadomeščajo vse kar izgubijo v borbi z sovražnikom. Toda njih neprestana razglašanja in dopovedovanja po časopisih nam dokazujejo ravno nasprotno, ker dejstva ki se sprejmejo za resnične ni treba toliko obravnavati. Iz vseh teh razprav uvidimo, da so številke o njih izgubah veliko veliko manjše od resnice. Ne bomo, govorili pa o izdelovanju ladij, ki so prava ameri-kanska pravljica o čudoviti palčki, ker se ne upošteva ne delo in ne čas potreben za izdelovanje različnih delov ladij in ne število tisočih delavcev, ki jih rabi vsaka ladja. Ne govorijo nikdar o preizkusu raznih motorjev in strojev, ki so potrebni za vsako ladjo.
Tudi če vzamemo vsa ta njih izvajanja kot resnična, iti sicer da zavežniške ladjedelnice res proizvajajo toliko in da .osovinske podmornice imajo le malo sreče, nam ostaja pri mesečnih računih pa razlike za celih 300 tisoč mesečnih ton.
To pomeni, da če tudi Amerikanci in Angleži lahko obdržijo normalno višino izdelovanj, ki je
danes prisiljena na višek, in da borba podmornic je prenešena na minimum, torej vse računano z velikim optimizmom, se nam kaže letna izguba nad 3 milijonske tonelaže trgovskih ladij. Vsako leto tako pade angleško uvažanje živil za celo letino, in ne trpi tako samo civilno prebivalstvo temveč najbolj trpijo zavežniški vojaki, ki sp raztreseni po celem svetu in ki se jih mora prav dobro zalagati če hočejo vzdržati in bojevati se proti novemu napredujočemu redu v svetu
Klatež VVillkie
Predsednik Roosevelt potrebuje kot vsak dober trgovec neko število potnikov, čigar naloge so, da mu preskrbijo stranke in kredit. Na tak način on pošilja po svetu precejšnjo število osebnih pm slancev, ki naj razpravljajo direktno gotova vprašanja ne da bi bili pravni ali pa še manj diplomatski odposlanci.
Wendell VVillkie, iz ostali Predsednik, ima to prednost. On si lahko dovoljuje, kritizirati in povedati resnico, četudi nasprotno od Roosevelta, ter tako pripraviti teren za reakcijo naroda.
VVillkie je v najkraišem času prehodil skoro cel sveti. Govoril je z vsemi angleškimi generali, ki so na Vzhodu in z onimi predsedniki, ki so ga blagovolili sprejeti. Priznati za moralno, da teh je bilo prav malo, kajti ne Turški predsednik in ne Stalin nista hotela vedeti o njemu prav ničesar.
Ravno radi te odklonitve se je najbrže VVillkie izrazil zelo slabo o položaju v Turčiji in še slabše pa o Rusiji, kjer vse se mu je zdelo prav slabo organizirano, bodisi na vojaškem kot civilnem polju.
Te izjave, so vzbudile velikanske ugovore in opravičevanja s strani Amerikanskega tiska. Ugo-vorjal je celo Svet Ameriških zunanjih zadev. VVillkie pa čist, čist, kot da ni bil on tisti, ki je povzročil vse te borbe in ugovore je nadaljeval s svojimi potovanji ter postavil v imenu Roosevelta različne sodbe glede političnih mož in držav ki jih je obiskal.
VVillkie je izpostavljenec Amerikanske politike to se pravi: veliko govoriti praviti laži, brezpomembne in zgrešene reči, toda govoriti veliko in vse mogoče napraviti satno, da se dobi kakega neumneža v svetu, ki bi jim verjel.
Kratke vesti iz celega sveta
BANGKOK — Vesti, ki so nam prispele, govorijo o vedno težjem položaju v Indiji. V Kalkuti in v Erumu angleška policija uporablja vsa sredstva samo, da bi ukrotila rodoljubni upor.
KIEW — V Ukrajini bodo pospeševali obdelovanje risa. Radi tega bodo popravili stare kanale za namakanje ter napravili še drugih.
VVASHINGTON — Radi štedenja so v Ameriki ukinili še nekaj vlakov; Ukinili so večje število posebnih vlakov.
BEIRUT — General De Gaulle je prav po na-klučju ubežal pred nekim prav dobro organiziranim atentatom. Angleška policija je izvršila veliko število aretacij med sirskimi rodoljubi. De-gaullisti pa sumijo, da atentatorji so bili Angleži sami.
KALKUTA — Upor rodoljubov v Indiji se vedno bolj širi. V Vangalore, kamor je prihitela policija, da bi razgnala upornike, je bila sprejeta z ploho bomb. Med tem pobojem je bilo večje število mrtvih in ranjenih. Tudi v Bombayu je položaj vedno hujši, veliko je slučajev brutalnosti nad prebivalstvom ,s strani angleških oblasti. Samo v tem mestu so zaprli čez 3.000 oseb.
BUDIMPEŠTA — V Borzoenyu so našli velika ležišča boksita.
BAGDAD — Tu se govori, da bodo Amerikanci. v kratkem zasedli perzijske otoke Bahrein. Kakor je razvidno Angleži neprestano poklanjajo bratrancem iz Amerike.'
BELFAST — Irski rodoljubi so vrgli neko bombo na britansko policijsko palačo, v znak protesta radi aretacije nekaterih svojih somišljenikov in tovarišev.
VALPARA1SO — Predsednik čilske Republike je preložil svoje potovanje v Washington in sicer radi zunanjih političnih zadev. Tako je izjavil tisku. Predsednik Roosevelt je brzojavil, da sedaj ni primeren čas za srečanje, ki si ga je on zamislil.
BUENOS AIRES — Združene Ameriške Države potom govora Sumner Wellesa, so obdolžile Argentino in Cile izdajstva proti ameriškemu kontinentu in še da sta prekršili zakon o nevtralnosti, samo radi tega ker nočeta pristati in slediti Rooseveltovi politiki. Na to obdolžitev sta obe državi energično protestirali v Washingtonu.
BUENOS AIRES — Roosevelt v svojem zadnjem govoru je'zahteval od Amerikanceiv še večjih žrtev, če hočejo nadaljevati in zdržati vojno. Mladeniči bodo vpoklicani že z 18. letom, to je dve leti prej kot ponavadi. Delavci bodo reorganizirani in prešli pod nadzorstvo sa-mo, da se na kakšen način prepreči približaj oča se kriza, to pa posebno glede poljedelstva.
BUENOS AIRES — Neki ameriški senator, ki se je bojeval kot major v Severni Afriki, je izdal neki članek v katerem opisuje situacijo zavezniškega vojaštva v Afriki ter pravi, da ni preveč rožnata, radi tega ker je osovinska sila močnejša in da jih bo, če ne bodo anglo-amerikanci prav dobro pazili, premagala.
BUENOS AIRES — Mornariški oddelek Združenih Držav je te dni objavil imena treh amerikan-skih križark, ki so jih Japonci v bitki pri Salomonih potopili. To so Quincy, Vincenries in Asto-ria; skupno z njimi so potopili tudi avstralsko križarko Canberra.
ANKARA — Angleški tisk podaja veliko važnost in zgleda, da se tega veseli, da Turčija m dobro sprejela Rooseveltovega poslanca.
ŽENEVA — Ne sami Amerikanci temveč tudi. Angleži sami kritizirajo način bojevanja, ki ga uporablja Anglija v sedanjem - konfliktu in ki si domišlja da bo imela od tega uspeh, in ki obstoja samo iz propagande, blokade in letalskih napadov, načini pa, ki so se dosedaj pokazali kot prešibki in negativni.
LIZBONA — Iz Ameriškega glavnega stana javljajo, da so Japonci pripeljali nova letalska sredstva na otoke Aleutine.	.
ANKARA — Angleška zahteva, da naj Irak napove vojne Osi ter da naj pošlje na še ne določeno fronto močno število vojakov je povzročila veliko krizo v irakenski vladi. Precejšnjo število članov vladnega sveta se tej zahtevi uprlo.
RERLIN — Voditelj indijskih nacionalistov Chandra Bose je po radiju izjavil, da je Indija pripravljena priboriti si svojo svobodo ne v bliži-niji prihrednosti temveč v najkrajšem času. Dodal je še, da Indijci bodo znali preskrbeti si orožje v prirriernem času.
BUENOS AIRES — Značilno je to, da Združene Države popuščajo napram črncem ter jim prizna razne pravic. Ponosni Amerikanci so primorani iskati pomoči tudi pri tej manjvrednemu plemenu, katerega so oni po včeraj tako poniževali.
STOKOLMA — Filmska industrija v Ameriki, po nekaj neuspelih proizvodnjah na propagandnem polju, se je vrnila k starim ljubezenskim vaseli-narn. Zgleda, edini uspeli film o vojni je bil tisti, ki prikazuje uničevanje ni potopitev njih nosilke letal: Jorktown, in od katerega so si in-dustrijci imeli velik izkupiček.
DUNAJ — Tu so ustanovili Združeno evropsko pošto, k kateri se je pridnužilo 13 držav.
BANGKOK —. Radio iz Nuova Delhi javlja, da je vlada iz Indije sporočila, da se bodo vsi Angleži izselili iz Indije v najkrajžem času. Ostali bodo le vodniki in vojaki.
ANKARA — Pri petrolejskih vrelcih v Mossulu je prišlo do hudih spopadov med stavkajočimi delavci, iti Angleškimi zaupniki. Veliko število teh je bilo uničenih ni ravno tako se je pokvarilo več čistilnic.
BUENOS AIRES —- Brazilsko letalstvo in mornarica so postroj eni pod poveljstvom nekega Arae-rikanskega admirala in generala.
SCIANGAJ — Amerikanci se zaman trudijo, da bi preprečili'Japoncem izkrcanje na Salamonskih otokih. Nj jim uspelo, dasiravno so to hoteli preprečiti z močno skupino brodovja.
LIZBONA — Anglija, ki je do junija 1940 1. potrošila 6 milijonov dnevno, za vojno potroši danes že 16 milijonov.
Tragičen konec Angleških konvojev
V prvi polovici oktobra so italijansko - nemške podmornice potopile šest velikih anglo-amerikan-skih preoceanskih parobrodov, zadeli so jih tako eno sedmino s torpedi. To so bilo velihe ladje polne moštva in vojnega materijala, katerega so amerikanci mislili poslati v Rusijo in v Severno Afriko, šli so mimo Rta Dobre Nade
Mislili so tako pomagati z moštvom m mate-rjalom zaveznikom, ki se bojujejo na dveh frontah, kar jih stane velikanskih žrtev, toda oni hočejo pomagati na vzak način, četudi so primorani žrtvovati svoje nove, lepe ladje, ki so jih do danes' skrivali v varnih prekooceanskih lukah in hranili zato, da bi jih začeli uporabljati le ne koncu konflikta. Misleč, da bodo takrat začeli z hitrimi prevozi, pomoči in blaga med neštetimi podaniki, ki so pa daljnih domijonih, in bogatih kolonijah razstresenih po celem svetu, za trgovanje torej med tisti mi zemljami, katere Angleži še upajo obdržati, in katerih so Amerikanci že začeli oprijemati, z upanjem, da si jih pozneje prilastijo četudi na račuin svojega zaveznika.
To so bili velikanski preokooceanski parniki, ki znašajo od 17.000 do 23.000 t. in ki so imeli več tisočev vojakov, izvrstno opremljenih, precejšnjo količino vojnega materjala in kar je najvažneje, bogato zalogo hrane.
Čudno se nam zdi, da sta se Amerika in Anglija odločili, za uporabo teh lepih ladij, ki sta jih do sedaj tako ljubosumno hranili? Kakšna potreba jih je dovedla do te odločite? Nam ni težko odgovoriti na to. Brezpogojna potreba, da hitro nekaj napravita! Za tako potrebo pa niso vei primerne stare ladje, ki plujejo od sedem do osem milj in tako so konvoji primorani biti izpostavljeni dalj časa nevarnostim, ki jim pretijo s strani sovražnika, brez računati, da porabijo veliko več goriva, ter z izgubo na času. Še močnejši faktor te odločitve je pa ta, da jim že primanjkuje ladjevja.
To so najbrže v glavnem točke, ki so primorale zaveznike zateči se k hitrim konvojem in
TOKIO — Neki kitajski general se je na bojišču v Sciantungu predal japoncem skupno s kojimi 1200 mož.
RERNA — Velik konvoj so opazili pri Salomonskih otokih. Na otoku Guanalcanar se je Izkrcalo že 12.000 Japoncev.
STOKOLMA — Poročilo iz Washington pravi, da Amerikanci bodo imeli velike izgube v bitki, ki se sedaj vodi pri Salomonskih otokih.
BUENOS AIRES — V mestu Fredericksburgu so te dni skočili v zrak - radi močne eksplozije -štirje nalivalniki benzina. Nastal je tudi velik požar, ki preti celem mestu in uničuje veliko zalogo benzina.
BUENOS AIRES — Vlada v Kanadi je izrekla, da je reka San Lorerizo »nevarna. cona» radi tukaj prisotnih osovinskih podmornic.
BERLIN — 13. oktobra so Osovinske podmornice skupno z letali potopile 374 tisoč ton sovražnikovega brodovja.
hoteli so s tem doseči protiblokado in hitri prenos vojaštva in potrebnega ali pa pokvarljivega materjala.
Zaključek tega pa je bil? Šest velikih parnikov ze izginilo na dnu morja, tisoče življenj je izginilo v mrzlih valovih Ledenega Morja in Se-vernga Morja. Tisoče družin žaluje. Spoznavanje in strah med Angleži, ki niso bili pripravljeni na te težke udarce, posebno pa med Amerikanci, ki se še vedno domišljajo kot najmočnejši ter ne-premaglijvi in ki so sedaj konečno po teh groznih dejstvih uvideli resnico vojne.
Ta poizkus in sicer ponesrečen nam še enkrat dokazuje Anglosaško nezmožnost, ki skuša na vsak način predreti železni obroč, ki jo neprestano bolj stiska in ji ne dovoljuje več prostosti niti v tistih morjih kjer je bila* do danes neizpodbiten vladar.
 ®----------
IRSKA IN ANGLIJA
Borbi, ki jo bijeta Irska in Velika Britanija mod seboj že dolgo in ki se je sedaj poostrila, je vzrok različno versko mišljenje o življenju. Irec, globoko versko misleči človek, ne more si zamisliti in ne sprejeti vere, katera radi političnih potreb menja svoje nazore in se podvrže vsakemu ukazu Državne zbornice. Anglija, ki je bila protestan-ska je sprejela vse spremembe, ki so bile po godu njenemu kralju, je zatajila katoliško cerkev in ustvarila si tako neko svojo državno vero; to je anglikansko. Ko je opazila, da se katoliška vera ne strinja z njenimi osebnimi interesi, je iz lastne udobnosti odklonila gospodarja, ki je preveč polagal na vest. Ustanovila si je tako neko svojo domačo vero, ki je lahko uporablja kakor ji prija, čigar predstavnik na zemlji je kralj, ki ga nadomešča Nadškof, ki se ga pa prav lahko zamenja v vsakem času. Angleški narod, ki je že od nekdaj prepojen praktičnih, židovskih in prosto-zidarskih idej (kajti v Angliji je sedež Masonerije), se je z veliko lahkoto podvrgel temu novemu cerkvenemu sistemu. Ta sistem dovoljuje vsakemu, da dela kar hoče brezobzirno, ne ozirajoč se na sočloveka, ne ozirajoč se na človečanstvo in ne na katoliško vero.
Prihod v Vorošilovgrad italijanskih motoriziranih oddelkov,