POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI RNIK 1 leto XIV. j Štev. 154 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S—OT UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. MO TELEFON LJUBLJANA: Maribor 15., 16. junija 1940 NAROČNIKA NA MESEC Prekman v upravi ati po polti M din. POSTNI*0 CEKOVNIdlB'RIuSu N:^H.«# Cena din 1.— Tretia faza boja za Francijo Tudi po nemškem vkorakanju v Pariz se boji nadaljujejo - A n g I e £ i mečejo vse svoje sile Francozom na pomoč - »Dokler govori orožje, Nemčija ne bo govorila o miru" - Odmev padca Pariza v Londonu BERLIN, 15. junid, Ass. Press. OttoDietrih, Hitlerjev osebo! tajnik za časnikarstvo, je izjavil predstavnikom tujega tiska, da gleda Hitler na zavzetje Pariza, ki je povzročilo razumljivo veselje v Nemčiji, samo kot dogodek na poti splošnega zavzetja. Ta pot, pravi Hitler, bo pokazala konec prevlade plutokracij. Dfetrich je zaključil: Dokler govori orožje, Nemčija ne bo govorila o mini. LONDON, 15. junija. Reuter. Včerajšnji dan ni bil le črn dan za Pariz, ampak tudi za London. Že več dni so Londončani z zaskrbljenostjo pričakovali tega udarca, in mnogi so si želeli, da bi tul ta udarec namenjen raje Londonu, kakor Pariza, ki pomeni Francozu vse. Pa tudi Angležu pomeni Pariz simbol človečan-sfcva. Zato je včerajšnji dan bil udarec tako za Anglijo kakor za Francijo. S tem ▼ zvezi se je občutila koincidenca veličastnih govorov treh vidnih državnikov za hoda: Reynauda, Churdrifla hi Roosevelta. Vsi trije možje so istega kova. Zato so hnele njihove Izjave po vseh treh državah odgovarjajoči odmev. Zlasti besede zagotovila angleške vlade, ld ga je sestavi Churchill: »Ne bomo se preje vmifl z boja preden sl ne bo Francija opomogla in preden ne bodo osvobojeni ostal narodi« Angleži pričakujejo še hujših dni in tednov, vendar to na njihovo odločnost, vztrajnost do konca, ne bo uptivak). Minister Simon je sinoči dejal, da bo ta vojna končala z zmago zaveznikov, afi pa bo trajala večno. Nemško uradno poročilo atrofija storila vse za rešitev Francije. BERLIN, K. junija. DNB. Včeraj ob KL06, ud je bila z Eifflovega stolpa francoska trikolora in dvignjena s kljukastim križem. Pred Dome des invaBdes, kjer je Napoleonov grob, ju postavljena nemška častna straža. Tu-cfi pred versailleskim gradom stoji nemška častna straža. BERLIN, 15. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča iz glavnega stana vodje rajha: Drugi del velikega bojnega pohoda na zahodu je končan. Odpor severne francoske fronte je zfoadfen. Seino smo navzdol od Pariza prekoračiH v širokem pasu. Ob morju Smo zavzett Le Havre. Sovražnik se umika na vsej fronti od Pariza do Maginotove črte pri Sodami. Naše motorizirane čete so izvršile več prodorov In preprečilo sovražniku umik. Tu pa se je sovražnik rešil z begom, prepustivši nam ves bojni material. — Nemške pehotne divizije so prebilo sovražne položaje pri Parizu. Sovražnik ni hod več dovolj moči, da bi branil francosko metropolo. Naše zmagoslavne čete eo pričele tako včeraj dopoldne kora- kati v Pariz. Istočasno smo dospel! z Marne na južni rob Argonskih gozdov. V naskoku smo zavzeli višavo 304 severno vzhodno od Verduna. Prav tako je zavzeto mesto Montmedy, najmočnejši ogehd steber Maginotjeve črte. Pričelo se je tretje razdobje vojne, t J. preganjanje sovražnika do popolnega uničenja. Naše čete so prešle tudi na odseku reke Saare v napad proti Maginotjevi črti. D asi je Mo vreme slabo, je naše letalstvo vendarle pomagalo pri operacijah na kopnem ter bombardiralo In obstreljevalo sovražne postojanke, kolone, transporte itd. Razrušila so dalje več letališč, železniških postaj in prog vzhodno od Marne. V bližini Le Havrea smo potopih dve transportni ladji in poškodovali tri. Proti letalsko topništvo je pa potopilo šest sovražnih transportnih ladij in več poškodovale. Sovražnik je izgubil 19 letal, ml pa dve. Neka naša podmornica je potopila angleško pomožno križarko »Sotostown« s 17.000 tonami, neka druga pa je severno od Hebridov torpedirala neko tovorno ladjo z 12.000 tonami. BERLIN, 15. junija. Reuter. Cim Je bila objavljena vest o vkorakanju nemških čet v Pariz, je vodja Hitler odredil, da morajo biti vse hiše v državi tri dni okrašene z zastavami m vsak dan morajo zvoniti vsd zvonovi vsake četrt ure. Nove angleške čete v Franciji LONDON, 15. junija. Reuter. Pojava novih angleških čet na francoskih tleh tekom zadnjih dni je vlila francoskim četam novega poguma tako, da so z velikim elanom začele s protinapadi, kar je prišlo do izraza tudi v francoskem vojnem komunikeju. Angleške čete so sijajno oborožene ter so na podlagi izkustev iz flan- drijskih bitk dobile novo izpopolnjeno opremo. Novim armadam, ki so sestavljene iz novih čet, je pirdodan tudi velik kontingent izkušenih borcev iz Flandrije. Železniški vagoni, ki so prevažali te čete v Francijo so imeli značilne napise. Največ je bilo puščic z napisom: »Proti Italiji«. Angleško vojno poročilo dri več napadov, bil pa Je zavrnjen NEKJE V FRANCIJI, 15. jun. Reuter. Vrhovno poveljstvo je snoči javilo, da se bitka na vsem odseku od morja do Ardenov nadaljuje. Na nekaterih točkah so spopadi manj srditi. Umik pariške armade se je izvedel v redu, po točno določenem načrtu. Francoske čete so večkrat prešle v protinapad. Zahodno od Saare je sovražnik, podprt s tanki, Izv©' . .. s velikimi izgubami. V noči od 13. na 14 junija je posebna skupina letal bombardirala vojaške naprave in rezervoarje nafte po Benečiji. Druga skupina letal je metala listke nad Rimom. Francoske in angleške vojne ladje so bombardirale železniške proge In vojaške naprave ob itaBjanskem primorju. Angleški opis položaja LONDON, 15. junija. Reuter. Nemci so v Parizu. Toda bitka na vsej fronti od moda do Maginotjeve črte se nadaljuje. Francozi so včeraj na več krajih izvršili protinapade. Drugi ekspedicijski zbor angleške armade že ves teden neprestano dohaja preko Kanala v Francijo. In sicer v takih množinah, da je to komaj še v skladu z domačo varnostjo na angleških otokih. Angleško vojaštvo gre takoj v bojno črto in je včeraj prevzelo že celo francosko levo krilo od morja do bližine Pariza. Nove angleške čete so še bolj prvovrstno opremljene kakor I. BEF v Flandriji. Sinočnji francoski vojni komunike omenja, da so biH »napadi vzhodno od reke Saare odbiti«. Mišljen je s tem velikanski frontalni napad na Maginotje-vo linijo, ki se je pričel včeraj ob zori. •Francozi so ga s strahovitim avtomati- Spopadi -i italijanskih frontah Italijansko uradno poročilo bo izdano šole popoldne - Angleži in Francozi poročajo o letalskih napadih, spopadih v kolonijah in akcijah na morju JfMLAN, 15. Jun. Stefani. »Corriere deda Sera« poroča, da nadaljnji odpor francoskih čet nima več pomena, ker je vsa Iniciativa v rokah Nemcev. Akcije Italije naravno v četku ne morejo biti tako strdovite, kakor so nemške. Tudi ni pričakovati operacij širšega obsega. Nemške sile so Me koncentrirane le na enem bojišču, medtem ko morajo Mi italijanske čete razporejene na raznih krajih. čimbolj se bodo operacije razvijale dalje, tem jasnejša bo slika. Italija se skopaj z Nemci bori za pravičnost svetain novo Hce Evrope. Italija In Nemčija, ki sta morali prenašati mnoge krivice versajskega miru, se borita proti temu miril, nočeta pa svetu vsiliti novega Versaillesa. RIM, 15. junija. Stefani. Današnji Ita-UJanskl vojni komunike bo izdan šele ob 3. popoldne. Napad na Trst in Tržič TRST, 15. Junija. Ass. Press. Po polnoči v noči od četrtka na petek so se nenadoma pojavila nad Trstom sovražna letala. Zavezniški bombniki so bombardirali tržaško pristanišče in ladjedelnico. Bombardiranje je trajalo eno uro in četrt, nakar so se letala oddaljila. Napad je Ml izvršen popolnoma nepričakovano. Med bombardiranjem je staj na kolodvoru pri Sv. Andreju vlak, namenjen proti jugoslovanski meji. Potniki so takoj zbežali z vlaka In se poskriti. Neka bomba le eksplodirala nedaleč od samega kolodvora In kosi bombe so prileteli tudi na Peron. MARSEILLE, 15. junija. Havas. V noči od četrtka na petek so francoski bombniki bombardirali več pristanišč in naprav v Beneškem in Tržaškem zalivu, med drugim tudi pristanišče, ladjedelnico In rafinerijo v Trstu in povzročiH veliko škodo. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. LONDON, 15. junija. Reuter. Angleška letala so v noči na petek bombardirala ladjedelnico v Tržiču v Tržaškem zalivu. Na ladjedelnice naprave je bilo vrženih več težkih bomb, ki so povzročile veliko angleške BOJNE AKCIJE LONDON, 15. junija. Reuter. Zavezniška letala so včeraj bombardirala kraje v beneškem zalivu. Pri Benetkah so bombardirala in zažgala petrolejske rafinerije in skladišča. Južnoafriško letalstvo je bombardiralo Ktemajo v italijanski Somaliji, kjer je zažgalo letališče, hangarje ter pripravilo do molka protiletalske baterije. Vsa letala so se vrnila. — Angleška letala so bombardirala dolgotrajno Cuprazzo v UMI ter As*al ob Rdečem morju. Pri tem so indčHa 1 letalo, 3 so zažgala, prav tako pa tudi več poslopij in tovornih avtomobilov. V Keniji so se pridružile južnoafriške čete angleškim ter so pri napadu na Nairobl uspešno obstreljevale italijanske postojanke, pri čemer so ujele 2 vojaka. Italijani pa so s svojimi letali napadli osemkrat Malto pri čemer sta bila ubita 2 mornarja, 8 oseb je bilo ranjenih, a materialne škode je malo, ter trikrat Adeu pri čemer je bilo 1 italijansko letalo sestreljeno ter 2 moža posadke ujeta, drugo letalo pa je bilo težko poškodovano. Italijani so brezuspešno napadli dve vasi v Sudana. čnim artilerijskim ognjem zavrnil z ogro mnhni zgubami za Nemce. Na Marni je prispel nemški naval že do 70 km jugozahodno od Verduna. Dalje proti zahodu pa so Nemci pridrli celo že 126 km jugo« vzhodno od Pariza do kraja Reniney. — Neozhaje se na to, pa se Weygan«va armada povsod v redu umika. Včeraj zjutraj so začeli ropotati nemški tanki In motorizirane čete skozi pariške bule-varje In po Elizejskih poljih. Prebivalstva, ki je do ene tretjine vendar ostalo v mestu, M bilo na spregled. Ostalo je doma za spuščenimi zastori ali pa v trgovinah za spuščenimi roloji Le policija je stala po ulicah. V Parizu sta ostala samo pariški kardinal Suhard in ameriški veleposlanik Bullltt. Radi neprestanih bombnih napadov so včeraj izprazni® tudi mesto Tours. ANGLEŠKE POMORSKE AKCIJE LONDON, 15. junija. Reuter, čeprav je britansko sredozemsko vojno brodovje že od 10. junija na preži, se mu doslej še ni posrečilo naleteti na katere koli večje italijanske pomorske rile. Zato se Je angleška mornarica morala zadovoljiti z napadi na Italijanske podmornice, pomorska oporišča ter na mine. Tako je pri predvčerajšnjem napadu na Tobruk v Cirre-naiki angleško brodovje zažgalo tam usidrano 30 let staro 9000tonsko italijansko križarko San Giorgio ter 2 podmornic). Tudi ob Gibraltarju je angleška eskadra napadla italijanske podmornice, od ka-teril se je ena zatekla v špansko pristanišče Algeciras, druga pa v špansko pristanišče Ceuta. Oba sta bili internirani. Francosko brodovje je včeraj obstreljevalo Italijansko pomorsko oporoišče ter italijanske železniške proge ob obali. Angleško brodovje je ob obali Egipta polovilo veliko število sovražnih min. LONDON, 15. junija. Reuter. Italija Je od vstopa v vojno izgubila 210.855 ton trgovskih ladij. NOVI NAPADI NA MALTO LA VALETTE, 15. junija. Reuter. Italijanski bombniki so hoteli napasti neko angleško vojno ladjo, Šest milj daleč od Malte. Napad ni uspel, ladja sploh ni bila zadeta. Angleški mornarji so z obstreljevanjem iz protiletalskih topov prisilili italijanska letala v beg. Včeraj so itali-Nadaljevanje na 2, strani! Ugibanja o mirovnih akcijah Anglija bi se tudi po kapitulaciji Francije vojskovala dalje — V Londonu ne ixklju£ujejo možnosti, da bo Nemčipa že v kratkem stavila mirovno ponudbo — Hitlerjeva izjava Wiegandu LONDON, 15. junija. Ass. Press. Velika Britanija bo sprejela vsako francosko vojaško ali politično akcijo, mislijo v diplomatskih krogih Londona. Če pa bi bila Francija izgubljena, se bo Anglija naprej borila prati Nemčiji. Diplomati tudi mislijo, da bo Nemčija pristaš:! na morebitno Irancosko mirovno ponudbo, toda Nemčija bo postavila vojne pogoje kot svojo ceno za končanje vojne v Franciji. LONDON, 15. junija. Reuter. Tajnik informacijskega ministrstva Nicholson je včeraj napovedal, da bo Nemčija verjetno te dni stavila novo mirovno ponudbo, češ da vojna akcija Nemčije ni naperjena proti francoskemu iu angleškemu narodu marveč, da želi doseči le splošno razorožitev in izročitev kolonij. Nemčija bi v tem primeru imenovala vladi v Parizu in Londonu ter bi zahtevala izročitev britanskega brodovja. Toda, je nadeljeval Nieholsob, v Parizu prav dobro vedo, da se mora motorizirani naval ustaviti v doglednem času že zaradi pomanjkanja bencina. Med tem pa sc bo Francozom že posrečilo vkopati se v jarke ter tako dočakati po- moč, ki je že na poti z vseh strani. Vojna se bo pa itak odločila na morju in v zraku. HITLERJEVA IZJAVA VVIEGANDU NEW YORK, 15. junija. DNB. Ameriški publicist Karl. v. Wiegand objavlja razgovor s Hitlerjem, v katerem pravi ined drugim: Stališče vodje Nemčije je: Ameriko Američanom, Evropo Evropcem! To je vzajemna Monroeva doktrina, ki naj zagotovi večni mir med Starim in Novim svetom. Hitler je ogorčen ožigosal laži, češ, do hoče ogrožati tudi Ameriko. Misel pohoda Nemčije preko morja, zraka ali s pomočjo pete kolone v Ameriko je blodna. Nemčija ni nikoli imela teritorialnih ali političnih interesov na ameriški celini. Program ameriškega oboroževanje se nas ne tiče. Sam sem opravil največjo oborožitev, ki jo je kdaj videl Ruski in romunski pritisk na Mio CUR1H, 15. junija. Ass. Press. V diplomatskih in novinarskih krogih spremljajo z največjim zanimanjem razvoj položaja na Balkanu in v južno vzhodni Evropi sploh. Kakor se zatrjuje, obstaja zelo živahna diplomatska aktivnost med Ankaro, Moskvo, Bukarešto in Atenami. Romunija namerava poslati v Moskvo posebno delegacijo, katere naloga naj bi bUa urediti vsa vpršanja, ki obstajajo med Romunijo in Sovjetsko zvezo. Govori se celo o možnosti sklenitve nenapadalnega pakta. Tudi med Bukarešto in Ankaro so živahni stiki. Kakor Sovjetska zveza, sl tudi Romunija prizadeva pridobiti Turčijo za to, da ostane nevtralna. ANKARA, 15. junija. Stefani. V turških gosp larsklh krogih demantirajo vest, razširjeno s strani angleške propagande po listih in radiu, da so bili prekinjeni trgovski stiki med Turčijo in Italijo. Bil je nasprotno dosežen celo nov sporazum med obema državama, ki predvideva promet 21 milijonov tussških lir. ANKARA, 15. jun. Reuter. Narodna republikanska stranka je odobrila politiko vlade glede na trenutni položaj. — Uradni komunike bo v kratkem objavljen. Sodijo, da bo Turčija obdržala stanje na osnovi sporazuma z zavezniki in počakala nadaljnjih dogodkov. Boji v zraku in na morju LONDON, 15. junija. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo javlja: Formacije srednjih bombnikov so tudi včeraj ves dan bombardirale nemške dovoze vzdolž cele fronte. Zlasti novo postavljene pontonske mostove na Seinl vzhodno od Rouena. Pogrešamo 5 letal. Ponoči pa so težki bombniki uspešno napadli nemško zeledje od Rouena do Maginotove črte. Uničevali so mostove, bencinska skladišča, kolone ter zažigala gozdove v katere so se zatekle nemške čete. Eno letalo se ni vrnilo. NEKJE V FRANCIJI, 15. junija. Havas. Letalsko ministrstvo javlja, da so letala včeraj nadaljevala z bombardiranjem sovražnega zaledja. Uspešni so bili tudi na padi na tankovske kolone, ki so bile na poti na bojišče. LOONDON, 15. junija. Reuter. Admi-raliteta je objavila, da je RAF pri bombnem napadu na nemško 26.000 tonsko linijsko ladjo Scharnhorst s težko bombo zadela ladjo v dimnik in gre verjetno še za drugi zadetek. Istočasno javlja izgubo ene svoje pomožne križarke. Komentarji anglaških listov LONDON, 15. junija. Reuter. Angleški listi odobravajo prostovoljno zapustitev Pariza, ker francoska prestolnica nima strategičnega pomena za obrambo. Važno je dejstvo, da je umik Weygandove vojske izveden v popolnem redu na obeh straneh Pariza in v Champagne. Vkorakanje Nemcev v Pariz ne bo imelo vpliva na tretjo veliko bitko, ki se pripravlja. Pariz je eno največjih žarišč civilizacije, ki ne bo nikoli ugasnilo. Duh, ki je zasenčil svet, tli v srcih pogumnih francoskih borcev in nezlomljivem narodu. Pariz lahko izdrži suženjstvo v nadi, da francoske armije niti malo niso zlomljene. Tudi na tleh za Parizom se bo še dalje izkazal veliki duh Clemenceaua. Obljube domtnlonov Franclji LONDON, 15. junija. Reuter. Vsi štirje angleški dominioni so Franciji že včeraj obnovili zagotovilo popolne pomoči do konca. Tako je v imenu svoje vlade kanadski ministrski predsednik Mackezie King sporočil francoski vladi, da ves kanadski narod spoznava skrajno potrebo nujne pomoči Franciji, kateri 8 tem stav-Ija na razpolago vse svoje rezerve. Prav-tako je general Smuts v imenu Južne Afrike obnovil zagotovilo polne pomoči Južne Afrike Franciji. Enaki zagotovili sta včeraj oddali tudi vladi Avstralije in Nove Zelandije. MELBOURNE, 15. junija. Reuter. Predsednik avstralske vlade je poslal Rey-naudu kablogram, da odobrava angleško deklaracijo glede popolne pomoči Anglije Franciji in obljubila, da bo tudi Av- Francoska vlada v Bordeauxuh BORDEAUX, 15. jun. Havas. Večina članov francoske vlade je dospela sinoči v Bordeaux. Seja vlade bo daens ob 18. Reynaud bo najbrže poročal o odgovoru Rosevelta na njegov apel za pomoč. ANGLEŠKA ODLIKOVANJA LONDON, 15. junija. Reuter. Angleški kralj je odlikoval z redom hlačne podveze francoskega admirala Abriata ter 3 francoske generale, med njimi tudi generala Blancharda, ki so se vsi izkazali v Dunkerq.ucu. HOLANDIJA IN ITALIJA NEKJE V FRANCIJI, 15. junija. Reuter. Francoski radio javlja, da je holandsko poslaništvo sprejelo zahtevo Italije, naj holandski poslanik zapusti Rim. Poslanik je res odšel, čeprav Italija Holandiji ni napovedala vojne. Prav tako so vsi italijanski konzuli v Holandski Indiji odpoklicani. FRANCOSKO NAROČILO V AMERIKI N£W YORK, 15. jun. Reuter. Francoska vlada je podpisala pogodbo za vojne dobave v vrednosti več milijonov dolar-jjev. svet, zato se ne interesiram za fantastične vesti, ki ne razlikujejo fantazij od stvarne resnice. Vse pošiljke, ki jih Amerika daje zaveznikom, pa naj bodo še večje, ne morejo izpremeniti izida vojne. Dogodki bodo pokazali, da je res tako. Opozicije v tujih državah nimajo nikakih zvez z Nemčijo. Nasprotniki bodo izgubili to vojno. Nikoli nisem imel namena, uničiti Velike Britanije. Uničili jo bodo lastni narodi. Vojna bo odpravila kontrolo morja. V Sredozemlju Nemčija nima jteritorijalnih interesov. Vprašanje »angleške meje na Renu« bomo temeljito razčistili po vojni, tako da ne bodo angleški politiki več pomišljali nanjo. Temeljna načela novega miru bodo slonela na življenskih potrebah velikih narodov. Odstraniti bo treba vse klike, ki hujskajo narode med seboj.« Nadaljevanje s 1. stranll janski letalci osemkrat krožili nad Malto. Materialna škoda je majhna, dve osebi sta ubiti. Eno italijansko letalo je bilo sestreljeno. . , PREGANJANJE LADIJ MADRID, 15. junija. Reuter. Italijanska podmornica, ki so jo preganjale angleške vojne ladje, se je zatekla v špansko luko Algeciras. Angleške vojne ladje so tudi napadle italijanski tovorni parnik »Edda« 6107tonski parnik je pri Tenerifi nasedel na peščino in obležal na obali Kanarskih otokov. ALARM V ALEKSANDRIJI ALEXANDRIJA, 15. junija. Reuter. V mestu je bil dan predvčerajšnjim prvi alarm, ki je trajal le pol ure. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Italijanska letala so napadla Berbero v Brit-ski Somaliji, vendar brez škode. ODHOD MAZZOLINIJA KAHIRA, 15. junija. Reuter. Italijanski poslanik v Egiptu grof Mazzolini je z vsem osebjem zapustil Kahiro in odpotoval čez Palestino in Balkan v Rim. Španci zasedli Tanger TANGER, 15. junija. Reuter. Včraj je 1200 španskih marokanskih vojakov zasedlo Tange* Položaj je miren. O okupaciji mednarodnega mesta Tangerja je špansika vlada vnaprej obvestila vse zainteresirane sile ,t. j. Francijo. Anglijo in Italijo. Španci so utemeljili okupacijo s potrebo po zaščiti nevtralnosti Tangerja, ohranitvi popolnega miru v mestu in TANGER, 15. junija. Reuter. 1200 španskih marokanskih čet je zasedlo špansko koncesijo v mestu v imenu sultana španskega Maroka, češ da je to potrebno za zavarovanje nevtralnosti mesta. Francoska vlada je bila o tem preje obveščena in je dala svoj pristanek. Ostale mednarodne koncesije v luki še dalje obstajajo. MADRID, 15. junij, Ass. Press. Ko se je zvedelo na ulicah, da so marotkanske čete zasedle Tanger, so nastale demonstracije, pni katerih so se slišali klici: »Gibraltar Španiji!«. V diplomatskih krogih pa se vendarle misli, da je Franco zasedel Tanger z dovoljenjem Francije, Anglije in Italije. LONDON, 15. junija. REUTER. »The Times« pišejo, da je špansko novo stališče »nevojskovanja« v marsičem podobno stališču Italije pred vstopom v vojno. Z ozirom na gospodarske razmere, ki vladajo v Španiji, in na izčrpanost po državljanski vojni, bi pa bilo pretirano misliti, da pomeni to stanje že uvod v vstop Španije v vojno proti zaveznikom. Pač pa se opaža, da pričenja španski tisk vedno večjo kampanjo proti zaveznikom. Italijanske informacije iz Francije no izšlo v različnih provincijskih. Tudi provincijski listi so izšli, vendar samo na enem lstu. Govorijo tudi, da bo maršal GENOVA, 15. jun. Stefani. Danes zvečer bo seja francoske vlade, na kateri se bo razpravljalo o Rooseveltom odgovoru. Z druge stani se je izvedelo, da ameriški veleposlanik Bullitt ni ostal v Parizu kot varovalec francoskih interesov na okupiranem ozemlju. Nekaj francoskih listov, ki so prenehali izhajati v Parizu, je ponov Petain namestnik Reynaudov. Da bi francoska vlada ohranila ceste samo za vojaško uporabo, je prepovedala vsak promet civilistov, ki morajo ostati na svojih mestih tudi, če so prišli Nemci. Angleška kraljica Francozinjam LONDON, 15. junija. Reuter. Sinoči je spregovorila na angleškem radiu angleška kraljica francoski ženi. Svoj govor je začela z globoko pretresnim glasom. Uvodoma se je poklonila brezprimer-nemu junaštvu francoskega vojaka ter požrtvovalnosti poveljnikom. Predvsem pa se je zahvalila francoski ženi, ki je dala tem junakom življenje ter tako pri- pomogla k obrambi ne le Francije, temveč celega sveta. To tiho trpljenje francoske žene in njeno žrtvovanje je tista sila, ki bo omogočila boljše dni, ki bo omogočila zmago. Kraljica je končala svoj govor, ki ga je imela v francoščini, z zagotovilom neomajne zvestobe angle' ške žene francoski ženi. Rooseveltova izjava V/ASHINGTON, 15. jun. Reuter. Pre-ziden Roosevelt je Izjavil, da bodo USA nudile zaveznikom vsako možno pomoč. Včeraj je zavezniška komisija za vojne nabave prevzela ogromno količino topov. V/ASHINGTON, 15. jun. Ponovni apel Reynauda je prispel sinoči v Washington. Zunanji minister Hull ga je takoj poslal v Belo hišo, kjer je dolgo časa konferlral z Rooseveltom. Neprekinjeno delo v Angliji LONDON, 15. junija. Reuter. Delo v tovarnah za izdelavo vojnega materiala vseh vrst gre z nezmanjšano sik) dalje. Delavci delajo noč in dan brez nedeljskega počitka, brez dopustov in počitnic. Vsi se zavedajo, da je treba doprinesti skrajne osebne napore, ker nujnost položaja to zahteva in pa, da zaščitijo svoje najbtižnje na Irontl. Kralj je včeraj in* spiciral čete, predno so odšle v Francijo. OBNOVITVENA RAZSTAVA MADRID, 15. junija. DNB. V Madridu so odprti razstavo, ki prikazuje v slikah obnovitvena dela Španije. JAPONSKA ZASTOPSTVA LONDON, 15. junija. Reuter. Japonska vlada je opustila angleškega in francoskega veleposlanika v Tokiu, da bo odslej Japonska zastopala nemške interese v Tiencinu in Šanghaju ter italijanske 'W' te rese v Colombo in v Keniji. IZMENJAVA NA ŠVICARSKI MEJI DOMODOSSOLA, 15. jun. Ass. Press: Posebni vlak, v katerem je bil francoski veleposlanik v Rimu And're Francois P°?" cet, člani veleposlaništva ter 280 drug1" Francozv, čaka na švicarski meji že ^ dni na prihod italijanskega veleposlanik3 v Parizu ter okoli 500 Italijanov iz Frafl' »ctje. ZBIRANJE ABESINCEV NEW YORK, 15. junija. Ass. Mnogo desettisoč A6eslncev je že zbra* nih ob meji Abesinije ter so poslali fljinO' vi vodje Halli Selasiju v London poziv i»J prevzame nad njimi vrhovno poveljstvo. HOLANDCI DEMANTIRAJO LONDON, hi. junija. Reuter. Nizozemska vlada zanika, da bi se bilo na Javi i krcalo 2000 angleških vojakov. Mariborska napoved. Oblačno, vetrov no in nestanovitno vreme, Toplota s bo mnogo spremenila. Včeraj je bHa n višja toplota 25.4, danes najnrzja opoldne 22.5. ,,, D , (n Borza. Curih, 15. VI. Beograd § Pariz 9.35, London 16.45 Newyork 4.4& Milan 22.50, Berlin 178/s Sofua 3, »a dimpešta 79, Bukarešta 2.25. Tri vrata, trije braniki Sredozemskega morja Gibraltar, Suez in Dardanele, tri kočljšve točke v sedanjem sredozemskem sporu Italija in njeni nasprotniki - Pomorske sile imperffev v „velikem jezeru" treh celin Gaeto pri Napoliju, Pantelerijo, Tripolis in Torbuk v severni Afriki ter Porto Laso na Dodekanezu. Zavezniška aviacija ima glavne baze Glavna značilnost Sredozemskega morja so trije njegovi tesni prelivi, katerih vsak vodi zase v nov svet. Iz gi-braltarskega grla se pretaka gospodarsko in politično življenje Sredozemlja na široki Atlantik zahodne obale Evrope in dalje v vse tri Amerike. Skozi Sueški kanal pljuska močna prometna žila v Indijski ocean in dalje v Indomezijo, Avstralijo in primorje Daljnega vzhoda. Mani široko, zato pa nič manj pomembnejši je obzorje, ki se odpira po prehodu Dardanelske ožine. Tu se odpira pro-metno-političnemu udejstvovanju prostran svet, ki sega do mej Evrazije, globoko v notranjost Sibirije in pokrajin južno od njih. V;sa tri izhodišča Sredozemlja so tedaj pomembna vez dežel ob tem morju z zunanjim svetom. Obenem pa grozeče zaprta vrata za vsakogar v primeru vojne na tem področju Evrope. Tako se je z vstopom Italije v evropsko vojno na mah prevesilo miroljubno težišče ob vseh treh ožinah v vprašanje, kako se bodo zvrstili trgovinski stiki vojskujočih se kakor nevtralnih držav skozi prelive, katerih direktno ali indirektno vladajo Angleži. Obenem s tremi vrati Sredozemlja je močno stopilo v ospredje vprašanje strategienega ravnovesja med Italijo in zavezniki, vprašanje, ki bo prvič v zgodovini pokazalo, v koliki meri se dajo vladati temu delu Evrope posamezni odseki s pomočjo modeme vojne tehnike. Sredozemsko morje je v strategičnem in političnem pogledu najkočljivejši del sveta. V zahodnem njegovem delu imajo zavezniki svoja oporišča v Gibraltarju, Toulonu, Oranu, Mers el Kebiru in v Casablanci. Sistem luk v zvezi z naklonjenostjo Portugalske Anglije dopušča na tem delu premoč zaveznikov. Posebno važen je Oran ter nova francoska vojna luka, ki so jo zgradili v bližnjem Mers el Kebiru. To pristanišče ima ločene bazene za torpedovke, podmornice in hidroplane. 40 km zahodno je ogromno letališče Senija. Dvotirna železnica vodi skozi tunel do Orana. Luka je z vseh strani, razen na severovzhodu zaščitena od gričev, obala j6 strma in visoka. V skalovju so shranjeni veliki rezervoarji nafte, hrane in streliva. Takšna je pred-straža Gibraltarja, ki utegne imeti v sredozemski vojni še večjo vlogo, kakor angleška baza na jugu Španije, oddaljena 240 milj od Mers ei Kebira. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so glavna oporišča 'zaveznikov Aleksandrije, Suez, Haifa in Tripoli. Zadnje mesece je bilo vloženega mnogo truda za utrditev otoka Cipra. Ves ta sitem brani vhod v Sueški kanal ter dostop do obal Male Azije z južne strani. Severna cona Sueza ima v Rdečem morju še drug obrambni predel s Port Sudanom in Ade-nom. Sueški kanal sam veže nase jntere-se Egipta ter mohamedanskih držav v soseščini: Saudije, Palestine. Sirije, Iraka. in Irana. Prekop skrajša pot Angležem v Indijo za 8000 km, zdaj, ko je ožina med Sicilijo in Afriko podminirana. pri haja le še plovba okros: Afrike, Rta dobre nade v poštev. Verjetno je. da bo prej ali slej prav ta odsek Sredozemlja postal večie vojno poprišče za prost prehod Italije k njenim vzhodnafriškim ko- Srednjemu delu Sredozemlja vlada Italija s svojo geografsko posrečeno lego. Poleg Spezie Taranta ima Italija še baze v Maddaleni in Cagliariju na Sardiniji, Augusto, Messino in Trapani na Siciliji, v Gibraltarju, Oranu in Tunisu, v Egiptu DARDANEL! SUESKI KANAL KANAL General Cabiati o vojnih ciljih italige General Cabiati, znani vojaški strokovnjak piše, da so prvi spopadi v Alpah, v Cirenajki in Eritreji le sporedne epizode dogodkov, ki se bodo zvrstili na eni ali več frontah hkrati. Opozarja na aktiv nost italijanskega letalstva, ki na izvid-niških poletih in z bombnimi napadi pro-učava sovražni teren, tako na Malti, v Tunisu in v okolici Toulona. Najvažnejša od teh baz je Bizerta, ki je kot največja vojna luka Tunisa obdana od trdnjav in zvezana z novo luko Ferryville, kjer je vojni arsenal. Prav tako ima glavna francoska luka Toulon velik pomorski arsenal, tovarno za orožje in motorje. — Glede Malte je Cabiati mnenja, da ta močna pomorska baza ni več neosvojljiva. Od Sicilije je oddaljena 80 km, od Tunisa je loči italijanski utrjeni otok Pan tele-ria. Oddaljenost Malte od Tunisa je 316 km, italijanska oporišča na Siciliji in Pan teleriji jo tedaj lahko resno ogrožajo. Zato bodo, pravi Cabiati, po prvih letalskih akcijah sledili tudi drugi napadi na Malto. in Palestini. Italijanski bombniki lahko dosežejo z Južne Italije Sicilije in Sardinije tako zahodni kakor vzhodni del morja. Napadalne ploskve se tu z obeh strani krijejo. Udarec italijanskega letalstva je pa seveda lahko najmočnejši v sredini, dočim je Dodekanez primeru vojne zelo sporna točka za obrambo. Glede pomorski sil je razmerje naslednje: Anglija Francija Italija bojne ladje 5 7 6 križarke 12 19 21 rušilci in toped. 35 90 124 podmornice 10 87 120 Mišljena je pri Angliji in Franciji le sredozemska .mornarica, brez pritegnitve one z Atlantika. Zavezniška premoč je razvidna v vseh skupinah, razen podmornicah. Za Italijo je Sredozemsko morje življenjske važnosti. Dolga zapora tega bi lahko zanjo postala usodna. In ker imajo vsi trije prelivi v najbližji okolici države, kj se utegnejo opredeliti na eno kakor drugo stran, postaja sredozemski problem tem bolj zapleten. Vprašanje stališča Španije, pa Portugalske pri Gibraltarju, Turčije in Rusije pri Dardanelah, Egipta ter mohamanskih držav pri Suezu je važno tako za Italijo kakor zaveznike. Nadaljnji razvoj bo pokazal, kakšno rešitev svoje bodočnosti smatrajo sredozemske države in njega zaledje za najpopolnejše, da po njej uravnajo svojo politiko -fNE di Nemci vzeli iz Siegriedove črte večji del divizij in zaprosili, pri Italijanih, da nadomeste te s svojimi četami. Veliko pomoč za Francijo predstavlja novih 12 Rusi o strategiji generala Weyganda Moskovska »Pravda« piše, da vlada v vsej ruski javnosti veliko zanimanje za razvoj dogodkov v Franciji. Po vseh tovarnah vise veliki zemljevidi Francije, kjer delavci študirajo potek bojev. Vojni kritik general Golubov piše v »Pravdi«, da »je general .Weygand izdal usodno odločitev za umik na Mamo in potem še dalje za Pariz. Vse zavisi od tega, ali bodo Francozi držali vse svoje sile skupaj in jim pritegnili nadaljnje rezerve. — Verjetno je, da bodo okrepili svoje levo desno krilo z rezervami iz Maginotove črte, ki ni več tako pomembna. Saj so tu- — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve čaši naravne ranz-Josefove“ grenke vode prebavne organe. „Franz-.Iosefovo“ vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30174/35. angleških divizij, ki so že posegle v boje pri Rouenu. Še pred vstopom Italije v vojno je Francija vzela tudi del svojih čet iz Sirije, ki bodo zdaj posegle v boje v domovini. Ni dvoma, da je nemška vojska utrpela velike izgube, nadaljuje kritik, saj je v zadnjih operacijah uporabila vse svoje sile, vse tanke. Toda, kljub utrujenosti, nemško poveljstvo noče prekiniti ofenzive, da se ne bi Francozi zbrali in morda celo izvedli protinapad. Izid te največje bitke v zgodovini je treba pričakovati v prihodnjih dneh.« Francija je kmečka dežela, nje kmet steber armade Socialno-politične diference v primeri z Veliko Britanijo - Pariz in podeželje Franoija, ki se zdaj z velikim odporom bori za svobodo svoje domovine, je kmečka zemlja. Od tod tudi njene vrline in napake. Blizu 50% njenega prebivalstva živi na deželi. Če prištejemo temu prebivalstvu še meščane, ki žive direktno na račun podeželskega ljudstva, tedaj lahko rečemo, da sta dve tretjini francoskega prebivalstva navezani na vas. V Veliki Britaniji je drugače: 80 do 85% njenega prebivalstva živi v mestih! Velika Britanija proizvaja doma kaj malo živeža, vodje naroda so po navadi veleposestniki, ki se ne bavijo s poljedelstvom. V tem pogledu predstavlja Anglež drugačen svet od Francoza, ki ima tudi med najvišjimi osebnostmi države ljudi iz dežele. Francozi so manj gibljivih v nagonih ali hitrejši v mislih od Angležev. Njih težka zgodovina jih je izučila, da se koristijo z vsakim sredstvom, ki jih more zaščititi. Vedo, kako je razpadlo rimsko cesarstvo, izginilo kraljestvo francoskih kraljev in nastopila republika. Bogate izkušnje so napravile francoskega kmeta dovzetnega, zato uporablja v bojih proti napadalcu steber armade, francoski kmet, vse vrline, ki se jih je nabral v boju za zemljo. Tako niso redke vasi na severu Francije, kjer je več milijonarjev, toda če jim vzamete denar, ne bodo menjali z načinom življenja. Spet se bodo zagrizli v zemljo, gojili krave in se trudili v poti svojega obraza. Njim je denar postranska rezerva, njih pravo bogastvo je v hišah, živini in polju. Zemlja, sveta domača zemlja je francoskemu kmetu glavni element, iz katerega črpa moči za svojo veliko širokogrudnost in demokra-za katero mu ni nobena žrtev ncija je dežela majhnih mest, ki so j cvetela v senci mogočnih kate-Skoro večina članov parlamenta iz-z teh malih mest. V svetovni vojni ■slaiici svojih mest, ki so .norala praznjena. živeli v neprestanem z begunci, saj so bili last mesta in ni >o bili njihovi. Tako so skrbeli ■ dokler niso bili preskrbljeni z 7.daj s~ lepa navada obnavlja. ia v francoski vojski je kmečkim i visoka šola Tako meni franco-'t. ki smatra za pravilno, da se njih sinovi v čim oddaljenejše iz rodnega kraja. Da spoznajo veliko svojo republiko, rancoska mesta so dala največ uliov republike. V deželi je le osem večjih mest, ki štejejo skupaj 5,500.000 prebivalcev. Velika Britanija nasprotno ima 25 mest, v katerih biva 16 milijonov ljudi. Na Angleškem živi tedaj po velikih mestih trikrat več ljudi kakor v Franciji, kar tvori moč in obenem slabost velikih zavezniških narodov. Francoski delavec je varčen. V zavodih ima naložen denar in naj bo še tako revolucionaren, v duši ni ekstremist. Preveč je individualist, da bi bil dovzeten za ideje, ki prihajajo od zunaj. Pariz in pariški tisk še ne predstavljata Francije. Prestolniški tisk vodijo intelektualci, ki jih plačajo politiki, če hočete pogledati v dušo Francoza, pojdite v Toulouse. Lyon, Lille in Nantes. Tako je tudi v politiki. Poslanci in senatorji so po večini iz notranjosti. Pariz je preveč desničarski, na levici preveč levičarski. Večina Francozov pa ni ne levičarska ne desničarska V Franciji vlada parlament in ne vlada. Francoska politika se obče ne menja. Francijo upravlja skupina 100 ljudi, od te jih je 80 stalno v vladi. Zato je francoska vlada stabilnejša od angleške. Francija je kot nacija bolj zedinjena in kot takšna več občuti, dočim je Velika Britanija središče sveta. Francija ve bolje od Anglije. ka< je nacija. Velika Britanija nasprotno je mnogo bolj poučena o tern. kaj je svet. Zato ve Francija bolje, kaj je Nemčija, ker je slednja tudi nacija in ne deluje v svetovnem smislu. Toda, v presojevanju svetovnih prilik je pa Anglija mnogo boljši sodnik od Fran* cije. In prav ta dva disakorda do poln ju* jeta obe imperialni sili v zavezništvu. P5' OAAOA 5A KOHTOOAHCA* me riAAjse MAHA * Okaoh* IctpavkmP* CAAPA- A\A\xrre ^^ataahiute 0C *OAHV^k3& IA KA3AMATJ, ovTvvon/oeME ^^‘P^Utpav4ev fnoS^J^S '.fmae HAOP^MAl-l^Sar^ ^^w^VmEavi>-<; ^ ovo\onA?ewA,THHftgB| HK^^SvnPBrPA^ cipawapm^uA3ES At nPoCTOPMUE '.3A r>P6v HOMoe vki-va-ahua lA MVAVIU.lAj> AOMnpecoP 3a_no&£- V.Art.G 4TMOO»tl>CKOr LmIPHTUCkA AA 6h ce ISitnpnAnPAH.6 otp « sandrova 13. Telefon 25-45. Kino proS • Grajski kino. Danes veliki Wariier m film „Angell zalemneUli lic“, najbolj* o socialnih problemih. Svetovni tis j.ar da je ta film najboljše delo te vrs > jih je ustvarila filmska industrija. jz. • Kino Union. Do vključno torka ’ka dajalci prerije'*, velikopotezna nltim igra najsijajnejših scnzacij z zna George O Brieii-om. .. strup" • Esplanade-kino. Danes zadnji<-^ jj z Charles Boyerom. - Soboto ski pes“, roman Sherlock H I • Kino Pobrežje. 15. tn ,18- Jun,Ja Prekrasni film „Lord Nelson . V Marib.o.ru dne. 15. VI. 1940. . _--- ,...,____... ... .. ... _ »V e č e r n i k«..„ . di spravili v zapor ali pa v norišnico... Nič manjši ni bil boj, preden je prišel .človek do kopalne kadi. Ko je 1842 holandski trgovec A. Thompson pripeljal v USA prvo kopalno, kad, je povzročil tam kaj pravo revolucijo in ogorčene proteste. Zdravniki so se izjavili proti novi napravi, češ, da povzroča ležanje v kadi revmatizem, prehlade, vnetje pluč in dni gi'h bolezni. Kopalna kad je prišla celo v politično življenje Amerike. Ko so bile v Philadel-fiji občinske volitve, so zahtevali eni, da kadi. Druga stranka je bila proti in šli so na volitve z geslom za in proti kadi... Deset let kasneje je zmagala zdrava pamet in kad je začela svojo triumfalna pot po svetu. So pa v Ameriki še vedno države, ki strogo prepovedujejo kopanje v hiši ter morajo imeti ljudje kadi le na dvorišču. -ine. sel zbirat vse mogoče rečne vode. Tako ima v steklenicah vodo Modrega Nila, kitajske ŽoMe reke, Bele reke v Kanadi, Ria Negra do Sul itd. Razen 1000 steklenic z rečno vodo je v zbirki de la Fonde še 2600 stekleničic potočne vode in 20 steklenic z morsko vodo. Čudni zbiralec je najtežje dobil vodo iz svete reke Pandang v Tibetu, kjer so mu delali pobožni lame velike težkoče. Vse vode so bile kemično preiskane in so prava privlačnost bogatinovih gostov. Najmanjši tednik na svetu je »The Bi-njini« na Bahamskem otočju. List je dolg 11, širok 7 cm in prinaša športne, politične in osebne novice za razvajene kopališke goste Bimina. Lonci rastejo iz zemlje. Tako so namreč menili učenjaki še v 18. stoletju. — Johannes Mattesius je v 16. stoletju pisal, da so v zemlji taki lonci, ki rasto kakor krompir in se šele na zraku strde... Mačka je rešila pet oseb v B>regenzu v Voralbergu. Ko se je med spanjem začela podirati hiša, je praskala z taco enega izmed spečih, dokler se ni zbudil. Ta je prebudil še ostale. Čim so ušli skozi vrata, se je liiša podrla. Ne samo v londonskih parkih, tudi v okolici so posejali večje ploskve zemlje z žitom. Angležinje se pridno udejstvujejo pri poljskih delili kramliama V sončne kopeli, na obaSe osvežujočih voda! Se pred po! stoletjem |e muhasta gospa Moda neusmiljeno tiranizirala kopalce 740.000 političnih beguncev v Franciji. Od tega odpade 110.000 na Rase in Armence, 65.000 je Nemcev, 400.000 Špancev, 20.000 Cehov in 100.000 Poljakov. Na turaliziranih je doslej 84.000, nastanjeni so v posebnih taboriščih in barakah za begunce. — Ah, gospodična Evlalija, če me že nočete za moža, ml vsaj pomagajte vstati! Aparat za merjenia premikanj Geofizični zavod v Lipskem je skon-truiral aparat, s katerim merijo najob-utljivejše izpremembe v premikanju ze-leljske skorje. Tako so z njim zaznamo-ini premiki, ki znašajo komaj 5 cm. »sebno praktičen je nov izum pri mer-nju plime in oseke, pa tudi pritiska ačnega plašča na zemeljsko površino. Znano je, da pritiska zračni plašč pri iku 750 mm na vsak cm2 s težino 100 gr. Na 1 km2 zemeljskega površja pritiska atmosfera s težino 1000,000.000 ton, na 1000 km2 površine pa s težino 100 milijard ton. Kadar zračni pritisk pojema, mora tedaj tudi popustiti zemeljska skorja. Nova merjenja bodo odkrila zanimive pojave na zemeljskem površju, kjer imata tudi Sonce in Luna velike vplive zaradi svoje privlačnosti. )rjaški nebotičnik Neki ameriški konzorcij arhitktov je pravil načrt za gradnjo 650 m visoke-nebotičnika iz jekla in stekla. V njem naj bilo prostora za 50.000 najemnikov novanj. Vprašanje pa je, Če se bo ta Srt sploh kdaj uresničil, ker je izkušnja ;azala, da dohodki mnogo manjših ne-ičnikov niso nič kaj razveseljivi. Naj- za 50.000 stanovanj več se jemlje v obzir nevarnost v primeru požara. Nebotičnike so gradili v času visoke konjunkture, kasneje so se izkazali kot zelo nerentabilni. Ker vladajo tudi v USA slabe gospodarske prilike, so nebotičniki po večini nezasedeni. Zbirka raznih vrst rečne vode lenski milijonar Jose Marija de la a ima edinstveno zbirko na svetit: 1000 steklenic vode iz vseh večjih veta naše premičnice. To neobičaj- no zbirko skrbno čuva v svoji vili v Val-paraisu. De la Fonta je bil več let svetovni potnik in raziskovalec. Padla mu je mi-, Prišlo je toplo poletje. Spet so oživele obale naših rek in jezer. Kdor le more pohiti v svežo naravo, da se ohladi v soparni prigrevici. Kopalci se svobodno gibljejo v objemu sončne kopeli, v prikladnih kostumih, ki jih diktira moda. Ti so prikrojeni tako, da prejme telo čim več zraka in sonca. Nekdaj je bilo to drugače. Ženske so nosile kostume iz modrega ali črnega blaga, z belim robom, kakor da bi bile mornarji. Kostum je pokrival telo vse od kolen do vratu. Tudi rokavi so bili dolgi, noge obute v črne čevlje. Ponekod je bil celo predpis, da ženske niso smele v vodo brez nogavic! Kopališča so bila strogo ločena za moške in ženske. Počasi so v mondenih kopališčih uvajali skupno kopanje. Toda, tudi tedaj je bilo za mlado damo nedostojno, če se je kopala javno, kajti kljub dolgi obleki bi radovedneži lahko zaslutili oblike njenega telesa... Kar je najbolj zanimivo, tedaj se je ženska lažje lahko pokazala razgaljena na plesu, ka-kar v vodi. Zenske so nosile na plesiščih globoke dekolteje ter halje, ki so visele nad z modrčki tesno pridvignjenimi grudmi. Zenske so imele tedaj kaj malo od kopanja. Zato so napravili ob kopališčih dolge promenade. Lepotice so v šumečih svilenih krilih zbujale pozornost kavalirjev in izpod čipkastih senčnikov koketirale z ljubezni željnimi mladeniči. Za naše pojme so bili to pač komični časi in je prav škoda, da se ni našel filmski režiser, ki bi snemal te pitoreskne scene za pouk in zabavo potomcem. Večja evropska kopališča so imela kopalne kočije, ki so jih konji skupaj z gosti (potegnili v vodo. Te kočije, ki so bile numerirane, so služile za to, da so se lahko dame brez strahu na vodi slekle in oblekle pod varno kočijaževo streho... čas kopanja je bil po predpisih določen na pol ure. Toda potem je bik) treba seveda več ur, preden so si dame ure dile toalete. Samo za slačenje je bilo treba nad 15 minut. In danes? Današnji ženski mladini je za to treba kvečjemu tri minute in že so v objemu sonca in vode. Danes je mladina srečna, če se lahko brez ozira na spol srečno razživi ob vodi, da skače vanjo, izvaja salto mortale in plava čim dalje časa kot more pod vodo. Kdo bi trpel danes fijakarska kljuseta, da bi zavozila z damami med kopalce v vodo? In katera dama bi si hotela obesiti za vrat črno vrečo, zavito tja do gležnjev ter stopiti s tem na svetlo sonce, v zračno kopel? Ko so se 1905 pojavili v kopališčih prvi skakalci, Je bilo mnogo zijanja in občudovanja. Še več kritike so odnesle one dame, ki so se prve drznile s kopalkami do kolen in prirezom na grudih v javna kopališča. Počasi so izginevali nasprotniki, čeprav so se sprva celo ženska društva dvignila proti sramotilkam javne morale. Prvi trikoti so nastajali iz leta v leto krajši, prihajale so na trg pi- sane oblike in kroji, ki so se tesno prilegali telesu. Dame so se prej otresle zastarelosti, moški so še dolgo ostali zvesti prejšnjim kostumom, dokler niso zmagale sedanje hlačke. Še dandanes so nekje, tako v Španiji, na Portugalskem, na Škotskem, v Holandiji in na Grškem prepovedane hlači-ce in zaukazan kostum za moške. Drugod, tako v Rusiji, na Švedskem, Japonskem in Havajskih otokih se pa kopajo ljudje brez kostumov in se nihče ne zgraža, še manj pa pase radovednost nad bližnjim. Še pred pol stoletjem bi te Iju- Pcgled v neko tovarno streliva na Angleškem Kobilice • mazilno sredstvo za letala Staro je že poznanstvo o strahotah v letih, kadar se pojavijo kobilice v velikih rojih, da zakrijejo nebo. Kamor se spusti črni oblak, požro pobilice vse, lakota in smrt žanjeta za njimi. Posebno močno se udejstvujejo te živali na Kitajskem, pa tudi pri nas, v vojvodini niso redke. Kemiki so dognali, da se da iz kobilic dobiti porabno olje. To so vedeli že stari narodi, Kitajci n. pr. so cvrli kobilice v njih lastnem olju in jih jedli. Zdaj so prišli angleški kemiki na misel, da iz stisnjenih kobilic producirajo posebno olje, ki je porabno za letala, ker ostane pri najrazličnejših temperaturah enako tekoče. Tako bodo kobilice, ki jih v njem času uničujejo z letali, služile svojemu največjemu sovražniku kot zelo rentabilno sredstvo ... Strašna borba dečka s strupeno kačo Predmestja Ria de Janeira v Braziliji c'e naslanjajo na gozdove. Ko je iz mest-lega okraja Gavea stopal nedavno mlad, tovarišev je že dremalo v čakalnici. pros£ so se leno pomikali vagoni-.^ STiozi meglo je kriknil žvižg. _]a-,e bilo v vlaku in zavijali sm0, se„ ;,,irO. šče. Mimo okna je brzelo megleno 3 Tam na vzhodu se je vedno bolj s Prvi sončni žarki so razgnali r.as mavost. Tašče so v Ameriki zelo zadovoljne Guverner Teksasa je odredil, da se Lani ie dobila nagrado žena, ki je že vsako leto praznuje dan tašč. Stvar ni enajstkrat postala tašča. V USA so sploh nova, kajti v indijanskih vaseh se spo- ustanovile tašče svoje posebno združe-minjajo že od nekdaj vsako leto pokojnih nje, ki ima nad' 5000 članic. Društvo skr-tašč. Iz ilovice napravijo kip rajnice, ki bi za čast tašč, ki se jim le preveč oči-se kot simbol živim postavi na dvorišče, tajo grehi. Izdaja novine, nedavno je pa Vsa družina prinaša žrtve, kajti spo- razpisalo natečaj za zete, da naj v krat-š to vanje mrtve tešče daje živim zdrav- kih stavkih opišejo resnične doživljaje s je, radost in blagostanje. taščami. No, zeti so bili kavalirji, napisali Teksaški guverner je dokazal, da je so o taščah toliko dobrega, da so bile treba tašče. tudi v življenju ~spoštoyatj. članice res .zadovoljne. Najboiiši opis je Na dan tašč se prirejajo tekme lepotic.' prejel' pošebnb nagrado. Avtomatičen brzostrelni top proti letalom ^smimivosU Tragedija zakonskega trikota v južni Franciji Enajstletni sin priča proti razuzdani materi — očetovi morilki, obsojeni na smrt monski ženi. Ta je zavita v črnino jokaje podala svojo izjajvo. 16-letna hči ni hotela pričati proti svoji materi, ki jo sploh ni pogledala. Zato je pa bil 11-let-ni sin, bledega obraza, poln mržnje do svoje pregrešne matere, zgovornejši. Izjavil je: — Ko smo še bili v Belimi, je Abdul Amar moji materi: »Ko bomo prišli v Bordeaux, bomo spravili s poti še tvojega moža!« Mati je nato odgovorila: »Prav praviš, to moramo storiti«. Ko je sin končal z izpovedjo, se je culo po dvorani ogorčenje. Mati je planila v jok, sin jo je pa ošinil s prezimim po-pogledom, ko je šel mimo. Tudi lekarnar, bivši ljubimec Elizabete, je svojo nekdanjo ljubico težko obremenil Razprava je trajala osem dni. Elizabeta Dokurneaujeva je bila obsojena na smrt, njena dva ljubčka, mohamedanec in natakar pa na 20 let težke ječe. Vsa Francija je kljub težkim dnem na bojišču pod vtisom velikega procesa, ki se je končal pred sodiščem v Bordeauxu. Pred sodniki je stala Elizabeta Dokur-neau, ki je zastrupila mater in moža, da bi se dokopala velikega bogastva. Elizabeta se je kot 18-leto dekle iz departmaja Gironde poročila z Jeanom Dokurneaujem. Mladi par je živel v podeželskem mestecu Belinu, kjer je pa lahkoživi Elizabeti jelo kmalu presedati. Silila je moža, naj se preselita v Pariz. Ko je videla, da mož ne odneha, mu je prirejala burne zakonske scene in pretila, da ga bo zapustila. Ko tudi to ni pomagalo, je iskala utehe pri drugih moških. V kratkem času, kmalu po poroki, je Elizabeta zamenjala tri ljubčke. Ko je njen mož zvedel za njeno razmerje z lekarnarjem, ga je zaprosil, da je zapustil mesto, ženi pa je vse oprostil. Bito je to leta 1935. Po odhodu lekarnarja iz Belina se je podjetna Lizika spoznala z mladim vojakom, mohamedan-ceni Abdulom Amarom iz Alžira. Z njim je varala moža. Ko je mati zvedela za najnovejšo hčerino avanturo, jo je resno posvarila. Elizabeta se ni zmenila zanjo, z vojakom se je domenila, kako naj bi mater spravila s poti. Mati je slutila, kaj ji preti, zato je malo pred smrtjo zapisala v svoj dnevnik: »Če odkrijem Jeanu hčerino zaikono-tomstvo, mi bo gotovo odbila zadnja ura...« Od tistega dne je dobivala nesrečna starka vsak dan hrano, v katero je bila spretno pomešana doza arzena. Po desetih dneh je revica umrla. Po njeni smrti je Jean Dokurneau proda:! svoje posestvo, se preselil v Bordeaux in odprl gostilno. Ženina želja se je izpolnila, hotela je izkoristiti veliko premoženje, ki ga je podedovala po materini smrti in se predala razkošnemu življenju. Zahajala je v najboljša zabavišča in se naslajala ob kavalirstvu mladih moških, dočim je njen mož čepel doma in se ukvarjal ‘z računi sam. Nkega dne je Elizabeta sklenila, prekiniti vse vezi z ljubčkom Abdulom A"ma rom iz Belina, sokrivcem smrti njene matere. Poslala mu je hranilno knjižico z vlogo 33.000 frankov, da bi molčal. Amar se je vrnil v Alžir, mož je pa kma lu zvedel o ženini nezvestobi z mohame- Obsežno racijo tujih elemetnov in ukrepe proti tujim padalcem je izdala irska vlada. Dve spo;(ni letali za egiptskega kralja Faruka so poslali te dni iz Budimpešte. Izdelali so ga slušatelji madžarske tehnike v Budimpešti. Madžari bodo leteli na Visoke Tatre. Slovaki gradijo v Popradu letališče, od koder bo potem redna letalska zveza z Budimpešto. dancem, pa se vendar ni mogel odločiti za ločitev, ker je Elizabeto brezmejno ljubil. Po naključju pa je Dokurneau zvedel za ljubezensko razmerje njegovega 24-letnega natakarja z ženo Elizabeto. Pozval je nezvestnico na odgovornost in odločno terjal od nje poboljšanje, ker da jo bo drugače ubil, žena je molče odšla, dogovorila se je pa z natakarjem, da odstranita moža. Natakar je naslednji dan pomešal več pilul arzena v jedi svojega gospodarja. Jean Dokurneau je tri dni kasneje umrl. Žena je nadaljevala z orgijami svoje pregrešne ljubezni, izzivala po mestu gnus ter obsojanje vseh poštenih ljudi. Pred meseci je prejela policija anonimno pismo, na podlagi katerega je aretirala nataikarja, Elizabeto in moha-medanca Abdula Amara v Alžiru. Pred sodišče je bito poklicanih 39 prič, ki so se vse zelo obremenilno izjavile proti de- Ruševine sestreljenega zaveznlšk ega bombnika na zahodnem bojišču Tudi v zračni bitki se najdejo kavalirji Ko se je nedavno vračal neki angleški pilot lovec z izvidniškega poleta, ga je blizu britske obale napadlo nemško lovsko letalo. Nemški pilot je v boju zadel angleško letalo in jel mahati pilotu. Ta je Drav tako odgovarjal z mahanjem rok in opazil, preden je padel na morje, da mu je Nemec vrgel iz svojega letala neke predmete. Bil je rešilni pas, na katerega je bila privezana steklenica vode in kavčukasta vrečica z nekaj hrane. Nemški pilot je letel dalje k angleški obali. Opazili so ga angleški hitri stražni čolni in jeli streljati vanj. Nemec ni od- govarjal, samo letel je v smeri, kjer je prej padel angleški pilot, hoteč tako zbu diti pozornost angleških mornarjev. Ti so res izsledili pilota, plavajočega v vodi. Ko je nemški letalec videl, da je pilot rešen, je začel streljati na one tri angleške čolne, ki so ga zasledovali. Anglež je pojasnil tovarišem kavalirsko gesto nemškega letalca in mornarji so nehali streljati. Nemec je napravil še nekaj krožnih poletov nad posadko, jo pozdravil z mahanjem rok in odletel. Angleži so mu prav odgovorili. Anglež rad stavi • celo v podmornici obveščevalni službi na zahodnem bojišču pomagajo tudi angleške prostovoljke Veliki možje o ženskah Ženske so srebrna luska, v katero vnašamo moški zlato jedro (Goethe) Ženska sprejme vsak naš predlog, naj bo še tako neumen, če se ji prej ljubeznivo laskamo in jo obožavamo kot najlepše privlačno bitje. (Stendhal) Ženske bodo taiko dolgo koketirale z moškimi, dokler bo kaj teh, ki jih bodo gledali. (O. Walde) Brez ženske lepote in nežnosti bi od tuge umrli. (Byron) Zenska se mnogo bolj boji razočaranja v ljubezni, nego izgube vzTjubljenega moškega. (Anatoi France) Žensikam ni treba značaja. Imajo samo strasti in še te le v mladosti. (Puškin) Mlada žena je stalno v nevarnosti, da postane vdova. Zato daje opaziti svoje dražesti vsem moškim, ki so godni za ženitev, da bi imela dovolj snubcev, če bi ji mož umrl. (Schopenhauer) Ženska je po naravi sramežljiva in to je dejansko obrambni zid za žensko pri-rodno slabost. (Rousseau) Častniki in mornarji angleških podmornic so strastni hazardisti. Videti je, kakor da je to v zvezi z riskantno službo. Nobene prilike ne opuste, da bi ne stavili še za večjo malenkost. Kdaj bo eksplodirala naslednja podvodna bomba, V Ameriki Imajo osem »predsednic« re publike. Razen soproge prezidenta Roosevelta žive namreč v USA še vdove po pokojnih prezidentih Harrisonu, Clevelandu, Taftu, Theodoru Rooseveltu in Coolidgeu ter soproga še živega prezi-denta Hooverja. Posebne domobranske čete je organizirala švedska vlada. Poveljnik je uprav nik Švedske akademije, polkovnik Petri. .daj se bodo osvobodili mreže, v katero so se zapletli med prodiranjem v sovraž ne vode. ali bo izstreljeni torpedo zadel cilj, ali bo naslednja letalska bomba zadela podmornico — vse to so prilike, da hitro založijo denar za stave. Po uspešnem manevriranju po morju se je neka podmornica vračala v Anglijo. Posadka je stavila, kdaj bodo pluli mimo nekega svetilnika. Častniki in mornarji so že plačali svoje deleže, ko se je kapitan spomnil, da imajo s seboj ujetega nemškega poveljnika neke potopljene ladje. Kavalirski je posodil Nemcu 6 penijev, da bo tudi on lahko stavil. Ujetnik je stavo dobil, vsi so mu čestitali in izročili pet funtov. Generalni major TOLVER PAGET odlikovanec iz bojev v svetovni vojni s j je izkazal kot poveljnik angleških ekspedicijskih čet pri Narviku 15 letni vdovec se je pojavil pred sodiščem v Sao Paulu v Braziliji. Bil je obtožen, da je navedel starejše leto, ko se je oženil. Ko je čakal razsodbe, je prispela na sodnijo vest, da je njegovo ženo do smrti povozil avtomobil. Veliko hidrocentralo za 100 milijonov kron gradijo Slovaki na reki Ilavi. Trenutno je zaposlenih 450 delavcev, kasneje jih bo več. Mesar pri zdravniku. — Torej, kje vas boli? — Ju. gospod doktor! Vprav nad rebrno pečenke. Uuhliana Prizadevanje protidraginjskega odbora 0 tem je poročal uradni mestni strokovnjak ter v glavnem izvajal naslednje: Doslej veljavne cene so bile določene na podlagi tako imenovanega celjskega ključa. Mesarjem je bila dovoljena maksimalna izmera priklade, ki sega pri teletini celo do 30%, čeprav je bilo Zdru ženje mesarjev pred meseci zadovoljno še s 25%. 2e pred mesecem, ko je me sarsko združenje tudi zahtevalo zvišanje cen, je bilo dognano s kalkulacijo za prvovrstnega vola, da mesarji pri cenah za prvovrstno goveje meso res komaj izhajajo. Mestna klavnica je tudi dognala, da se cena volov prve vrste ne dviga, vendar je pa razmerje zakola dobrih volov ostalo nespremenjeno. Z uvedbo maksimalnih cen 21. majni-ka je bila povišana tudi cena drugovrstnega mesa in je bilo v to vrsto pomaknjeno tudi meso III. vrste, a III. vrsta mesa je bila ukinjena. Zato vidimo danes na trgu za slabo meso prav iste cene kot za boljšo vrsto mesa. Prav zaradi tega pa ne more priti v poštev zvišanje cen drugovrstnega mesa. Z gospodarskega stališča mesarjev bi bilo zaprošeno povišanje cen opravičljivo, vendar je pa v sedanjih razmerah težko prevzeti odgovornost napram kon-sumentom, ki so po veliki večini javni nameščenci; Velika večina našega prebivalstva namreč mora izhajati pri nespremenjenih dohodkih, čeprav so se cene vseh življenskih potrebščin znatno povišale, če se pa mora omejiti uslužbenec, ki živi od stalnih prejemkov, bi bilo potrebno in dosledno, da se omeje in po-trpe tudi pridobitni sloji. Zato ne bi bilo pravično dovoljevanje koncesij enemu stanu na škodo drugega, ki je poleg tega še mnogo številnejši. Zveza mesarjev prosi tudi za povišanje cen teletine, ki je bila z maksimiranjem 21. maja znižana. Cene teletom so se ustalile in kmetje prodajajo zaklana teleta po cenah, kakršne jim diktirajo mesarji-kupci. V današnji ceni zaklanih telet, t. j. 13.50 din za kg, so všteti vsi izdatki, ki nastajajo pri uvozu in zakolu. Zri današnjih cenah telečjega mesa pa lahko ugotovimo, da se telečje meso in kože ne prodajajo pod navedeno nakupno ceno ter je zato prošnja za povišanje cen neupravičena. Pri prošnji za povišanje cene svinjine in slanine je pa treba predvsem omeniti dvoličnost izraza »stegno — hrbet«, ki bi z njim mesarji lahko izigravali določene najvišje cene. Stegno spada k zadnjemu delu in ne k hrbtu. Do neke mere bi bila še upravičena prošnja za povišanje cene za svinjsko hrbtišče (po 20 din za kg), kar pa nikakor ne more veljati za stegno. Cene prašičem so ustaljene, pri hrvat-skih Špeharjih so pa celo popustile na 11.50 din za kg žive teže, a cene domačih prašičev so ostale nespremenjene na povprečnih 10 din za 1 kg. Prav zaradi navedenih okolnosti prošnja po povišanju cen svinjine ni upravičena. Sicer so pa mesarji pri slanini sami predlagali znižanje od 21 din na 20 din za 1 kg, kar še bolj dokazuje ta izvajanja. Po daljši razpravi je bil soglasno sprejet predsednikov predlog, naj banska PEVSKA TEKMA Ker se ie priglasilo doslej že okrog petdeset tekmovalcev in ni mogoče odgovarjati vsakemu posebej, sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani: 1. Pevska tekma bo 23. t, m. ob 20. v Operi. 2. Udeleži se je lahko vsak, ki ima lep glas in se želi posvetiti gledališkemu poklicu. 3. K pevski tekmi bo pripuščen vsak, ki bo prestal pevsko preizkušnjo. Vršila se bo 23. t. m. ob 11. dop. in ob 17. v Operi. 4. Ker žele nekateri tekmovalci, ki so se priglasili, da bi jim poslalo gledališče notni material, jim sporočamo, da to ni uprava od Združenja mesarjev zahteva podrobne kalkulacije za vse vrste mesa. Dokler odbor ne dobi teh podatkov in pojasnil, odklanja sleherno zvišanje cen mesa. Člani odbora so na seji podrobno razpravljali tudi še o drugih vprašanjih, a pri vseh razpravah so prišle do izraza odločne želje po čim bolj naglih in strogih ukrepih. ljave pri petju, javljamo tekmovalcem, da vprašanje kako drugo spremljavo, kitaro, lutnjo itd., mora poskrbeti sam zanjo, in to javiti pravočasno. 6. Vse, ki imajo namen se še priglasiti opozarjamo, da morajo navesti točen naslov, letnico rojstva, lego glasu in dve pevski točki, bodisi operne anje, narodne ali umetne pesmi. 7. Nastopajoči lahko pojejo svoje pevske točke, v katerem koli slovanskem jeziku, če jih nimajo naštudirane v slovenščini. 8. K pevski tek- m! niti ao mdnloeiiA 1o mlfiiSl nAVT »Domovinski dan" pod Ptujsko goro Preteklo nedeljo je bil v Sv. Lovrencu pod Ptujsko goro »domovinski dan«, posvečen ljubezni do naroda in države. Prireditev je ob veliki udeležbi ljudstva odlično uspela. Govori nekaterih rodoljubov so napravili najgloblji vtis. Prav posebno pa se je občinstva dojmila pretresljiva narodna drama »V temoti«, ki so jo podali gralci pod vodstvom režiserke učiteljice gdč. Šuštarjeve s kar največjim razumevanjem in požrtvova-niem. Narodno vzgojna vsebina drame je nudila vsakomur svežih sokov in moči za težke dni. Ker premnogi nivo dobili ob prvi uprizoritvi vstopnice, se drama na splošno željo v nedeljo, 16. t. nu ob 15. ponovi, s čemer bo dana slehernemu priložnost, da prisostvuje tej pretresljivi drami iz narodnega življenja. 50 let Javnega delovanja F. Serajnika Z zelo pestrim sporedom je nedavno proslavila Sokolsko društvo v Središču ob Dravi petdesetletnico javnega delovanja br. Frana Serajnika, ki je baš v Središču zaoral globoke brazde na glasbenem polju. Nastop pevskega zbora, pri katerem so nastopali tudi nekateri jubilantovi učenci, je pričal, kako globoke korenine je pognalo seme, ki ga je pred 35 leti zasejal br. Serajnik v Središču. Krasno izvajane točke: »Milada« in »Ob rek obali« so izpričale pod taktirko br. Cule k a Joža visoko dinamično In vokalno izvežbanost pevskega zbora. S ponosom pa je jubilant zrl tudi na svojo pred 35 leti ustanovljeno godbo, ki je izvajala pod vodstvom nekdanjega jubilantovega učenca br. Kocjana Martina, pester spored. — Koračnica »Spomini na Središče«, ki je jo je Serajnik sam skompo-niral in tudi sam dirigiral je občinstvo užgala tako, da so jo morali večkrat ponoviti. — Seme, ki ga je zasejal jubilant na godbenem polju v Središču je vzklilo in pognalo trajne korenine. Saj je na Slovenskem mak) društvenih godb, ki bi vztrajale pri svojem debi toliko let kakor središka godba. Pester spored pa je izpopolnil nastop br. Frana Serajnika samega z izvajanjem precej težkfc skladb na goslfc. Ob klavirju je spremljal jubilanta središki rojak br. Vrabl, jubilantov učenec. Miren, z nasmehom na ustnih je Fran Serajnik ob svojem 50 letnem nastopu stopil ob burnem aplavzu občinstva na oder in izvajal svoje ne baš lahke komade z virtuoznostjo zrelega umetnika. Njegova, do srca segajoča dinamika je zadivila občinstvo. Za svoja izvajanja je žel burno priznanje in aplavz, saj ga skoraj občinstvo ni pustilo z odra, dokler ni še dodal »Serenado«, ki jo je igraš z največjim temperamentom na pamet to je, ono »Serenado« s katero je nastopal pred 50 leti kot solist. V prijateljskih razgovorih s svojimi bivšimi učenci ie jubilant preživel par lepih ur v onem Središču, kjer je pred de- setletji začel orati glazbeno ledino. Jubilanta prosimo, da nas še večkrat razveseli s svojim nastopom. Sr...... NERESNIČNE GOVORICE GLEDE 10 DINARSKIH KOVANCEV V zvezi z širjenjem neresničnih vesti, da Narodna banka plačuje 10 dinarske kovance, ki so izdelani v Franciji in ki imajo na robu obeh strani ob besedilu »10 dinara« dve nepravilni črtici kot označbo kovnice, se sporoča, da so vse te vesti neutemeljene. Stare srebrne kovance bodo podružnice Narodne banke in državne finančne ustanove zamenjavale do določenega roka vse po enaki ceni z* nove nikljaste 10 dinarske kovance. o Turistična propaganda na Madžarskem- Tujskoprometna zveza v Ljubljani in naša Zveza sta skupno dali izdelati večje Ste* vilo turistično propagandnih albumov Slovenije z zbirkami slik vseh važnejših turističnih krajev in predelov. Del teh no izdelanih albumov sta Zvezi v propa- clanom stičnih krajev in predelov. Del teh okusno izdelanih i” gandne svrhe poKionui oaucnim cianonj madžarske tujskoprometne delegacije, w je pred kratkim obiskala tudi Slovenijo, ostali del albumov pa se bo brezplačno delil odličnejšim obiskovalcem naše tujskoprometne razstave v okviru mednarodnega velesejma v Budimpešti. 1 II in iv v VI vu vm K x XI XII XIII Križanka St 78 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ □ 1 ■ 1 H ss 9 i — H i ■ ■ ■ ■ 1 m ■ ■ — — ■ — ■ i Besede pomenijo: oblika pomožnega glagola; V. hrv. pesnik; zločinec; VI. poljska rastlina; domača žival; VIL del rudnika; šport; VIII. ploskovna mera; ptica; IX. ael telesa; medmet; X. hunski vladar; reka v Bosni; XL domače žensko imej obrtnik; XII. žensko ime; doba; XIII. nikalnica; barvilo. Navpično: 1. mohamedansko sv, pismo; turški mesec posla: 2. turška mera; staro božanstvo; domače moško ime; 3. oblika pomožnega glagola; ljubitelj leče; domače žensko ime; 4. celina obdana z morjem; vzgojevališče; 5. gora na Koroškem; rimsko oblačilo; števnik; 6. jezero v Aziji; del drevesa; švicarski kanton; 7. sladka jed; domače ime; rusko gorovje; 8. tuj zaimek; otok blaženih v Holandski Indiji; zaimek; 9. stikališče dveh sten; sladka kemična spojina. Praktikant Joško Bestija Joško Bestija je bil inteligent, ki ga je rodila res prava umazana, ubožna in trahomska prekmurska vas. On ni trgal hlač po mestnih šolskih klopeh, kjer mladina dandanes drugega ne dela, kot se na nečisti greh napelavlje. Joško Bestija vsega tega ni počenjal. Ves čas, odkar je postal inteligent (študiral je Slovar tujk) — je bil Joško vzoren krajinec, dober sin našega lepega, ravnega prekmurskega polja, kjer zori rumena pšenica, a med gostimi betvl cvete rdeči mak. Tudi veter valovi to pšenico in potok žubori ob cesti. Deca postavljajo v njem velika kolesa iz ko-ruzišča. Šandorov Bela, ki mu je krava z rogom predrla desno oko, je bil najbližji Joškov prijatelj. Ob lepih večerili, ko je sonce zahajalo in so se sončni žarki dotikali oblakov na nebu, je Joško govoril . Beli o tolikih čudežih, ki jih hrani v sebi nebo in zemlja. Razlagal mu je tuje besede in tuje navade. Nihče med vaščani ni imel toliko razumevanj^ zav Joškovo znanje, kot na eno oko slepi Šandorov Bela, Joško je bil že nekaj let osebni tajnik upokojenega plebanuša Bizgeca. Zakaj osebni tajnik? Zato ker je Bizgec vodil umno gospodarstvo in veliko čebelar- Ferdo Godina, stvo. Potreboval je plebanuš človeka, ki je znal sukati pero. Bil pa je Joško ambiciozen. Poleg pisanja je še študiral Slovar tujk, ki mu je omogočil dostop v mnogoštevilne inteligenčne vrste. Tudi lepo se je znal vesti Joško. Predstaviti se je znal lepo. Segel je v roko, se malo nasmehnil In povedal svoie ime in svoj poklic. Vendar mu je bil .osebni tajnik’ pre-dolgovezen naslov. Kaj bi bilo lepše? Vzel je Slovar tujk in ga vprašal za svet. In res, našel si je Joško pravi naslov: Praktikant. • Kadar koli Je šel Joško v družbo, mu je bila prva naloga, da je poiskal pri mizi človeka, kateremu se še ni predstavil. Če ga je dobil, je glasno rekel, da so ga vsi slišali! »Joško Bestija, praktikant, v čast mi je.« Te novice je sandorovemu Beli na široko pripovedoval, ker . drugi vaščani tega niso razumeli. Zgodilo pa se je nekaj važnega v prak-tikantovem življenjul Zaljubil se je. Zagledal sc je v novo učiteljico, ki je prišla na šolo. In kar je bilo še važnejše: ta gosposka deklica mu je vračala ljubezen. Z Belo nista več kramljala, nista več sanjarila no o zvezdah na nebu ne o tujih besedah. Vse lepe večere, ko so cvetele jablane in hruške in je sijala luna na ravno krajino, je presedel Joško z učiteljico pod drevesi. Najrajši sta sedela v ogra-du, kjer je stanovala mlada meščanka. Tu je bil mir. Le sova se je včasih zadrla ali je pa slaviček zavijal svojo pesem. Mlada gosposka deklica je Joška prevzela. On še ni nikdar ljubil. Če Ji je pripovedoval kaj o Beli, je naslonila ljubko glavico na njegovo ramo. Svoja usta je držala tik pod njegovo brado. Tedaj Jo je prijel pod pazduho in pripovedoval dalje — o Beli. Ta ljubezen je Joška spremenila. Oblačil se je boljše, se dosti umival in ni govoril z vsakim vaščanom; on se je gibal vendar med inteligentno družbo. Njegova ljubica je bila vzhičena nad njim. Bil je Joško lepe postave, vedno lepo obrit in počesan. Niti učitelji se niso tako nosili. Vsa srečna se Je sukala okoli njega nežna deklica in bila ponosna na svojega fanta. Polje je zorelo, sonce je sijalo in v nedeljo popoldne je bilo. Vsa srečna sta zaljubljenca krenila za vasjo med njive. Mlada meščanka je trgala klasje in nosila Jošku: »No, dragec, ali je to rž ali pšenica.« Joško je dejal modro kot Sokrat: »To je pšenica.<: Lepo ji je razložil, mladi učiteljici, y čem se ti dve rastlini ločita med seboj-»Nikdar nisi zapustil Žabje mlake, P* si se v svoji izobrazbi tako daleč P& kopal,« Je vzkliknila vsa vzhičena mo* ščanka. »Tak si kot maturant.« To je na Joška delovalo kot strela * neba. Tega sprehoda ni nikdar pozabil' Maturant, to Je mnogo lepše kot praktj' kant. Lepše, takrat Je človek res InteH* gent, če je maturant, w Vse te spremembe na Jošku Je operi1*: bistro oko Blzgecovo, Njegov praktikam se je spremenil. NIČ več vesten ni odkar je lazil za gosposko frčafelo. goče Je storil z njo če greh. Poklical J® Joška pred sebe; »Joško, vse verni Dosti Je zdaj te**: Je dejal Bizgec trdo. Joško se je v®* tresel. V strahu drugega ni vedel kot o® je za njim boječe ponovil: »Dosti Je zdaj tega.« K učiteljici ni več šel. Tudi ponoči »e. Začel Je ob večerih zahajati zopet k S*u in zakramljala sta o zvezdah hi tujih besedah. Kot pravi prekmurski inteligent se J« odpovedal ljubezni in maturi, odpovedal se Je svetu. Ostal Je samo: »Joško o®« stija, praktikant, v čast ml Je.« •) Ist. besti« * slov. zver. Prevedel d. Spomnite se CMD* Sokolstvo Selniški Sokol pred vojno! Skoraj so že pozabljeni dnevi, ko smo s skupnimi močmi šli v borbo za pravice naroda in jezika. Dolga je bila pot, pred-iio so izvojevali kakšno drobtino slovenskemu narodu v začetku tega stoletja. V ondotai dobi bili narodnjak in še zaveden Slovenec, je značilo izpostavljati se raznim nepriHkam. Kakor megla je bila nad nami neka težina, ki Je hotela zdrobiti naš rod. Toda rod, vkovan na svoji zemlji, je bil odporen, rti hotel dati onega, kar je bilo samo njegovo. Slično kakor po širni slovenski zemlji je bilo tudi v Selnici ob Dravi. Naš živelj je vodil težko borbo za dnevno življenje. Mlade moči so zapuščale domači kraj in dale svoje sile na razpolago tovarnam v tujini. Zemlja je prehajala v last doseljencem. Po takratnih predpisih so imeli največji davkoplačevalci — seveda tujci — največ besede. Trdo so napeli vajeti, da bi bila priklenjena naša raja. V tem času so stopili na branik naših pravic zavedni ljudje. Število borbenih duhov je bilo vedno večje. Vodja je bil France Sagaj, zdra va muropoljska korenina, prežet narodne in sokolske misli. V Selnici si je postavil življenjski dom. Kot kremenit Slovenec je zbral okrog sebe družbo sebi enakih. Sklenili so v Selnici ustanoviti Sokola. Sagaj France je bil poprej član Sokola v Ljutomeru, kjer mu je bil vodite!] znani br. Chlaupek. V dogovoru z br. dr. Rosino, starosto Sokola Mari- Soori bor, in br. dr. Pivkom je bilo določeno, da se ustanovi odsek Sokola v Selnici ob Dravi. Brat dr. Pivko je postal stalni selniški, ki je odkrival na številnih sestankih vse ono, kar je tujec prikrival. Br. Sagaj je imel neštevila potov do oblasti za pridobitev dovoljenja ustanovitve selniškega Sokola. NajJjub-ši mu je bil pogovor, da bo Sokol zbral okrog sebe vso našo mladino, ki bo postala četa neomahljivih borcev naših pravic. Počasi in sigurno je zorelo. Zavedni Slovenec France Sagaj je bil izpostavljen mnogim neprilikam, marsikaj grenkega je užil v svojem življenju. Tuja struga je želela vsako njegovo delo onemogočiti. Koliko obrekovanj, prezimiti pogledov samo zaradi tega, da vsa njegova vera in ljubezen živi v dobro svojemu narodu. S ponosom je pripenjal slovenske barve na prsno stran, rekoč: »Sokol in naši prameni bodo našli še pot do lepših dni, mnogo ima Slovenec slovanskih bratov«. Poln sile in volje do dela je pričakoval bližajoči se dan ustanovitve Sokola v Selnici. Žal se njegov sen ni izpolnil. Nekaj dni pred dovoljeno ustanovitvijo Sokola je nenadoma nehalo biti njegovo srce. V najlepši moški dobi, jedva 27 let star, je odšel na večni počitek v zemljo, ki jo je tako srčno ljubil. Po njegovi smrti je bil ustanovni občni zbor Sokola v Selnici ob Dravi 1. septembra 1912. Kdo pride v zadnje kolo ? V MARIBORU: SK ŽELEZNICAH—SK KRANJ — TEŽKA PREIZKUŠNJA ISSK MARIBORA V CAKOVCU £ Jutri ob 16.30 sc srečata na stadionu Železničarja v boju za prvenstvo Slovenije, prvak ljubljanske skupine SK Kranj in SK Železničar. SK Kranj nam je že dobro poznan, še bolj pa moštvo Železničarja, kajti v lanskoletnem prvenstvenem tekmovanju je bil SK Kranj ono moštyo, ki je naše železničarje eliminiralo iz nadaljnjega lekmova-nja za prvenstvo Slovenije. Letos je Kranj mnogo močnejši, mnogo boljši, saj jeosvo-il prvenstvo ljubljanske skupine z veli-rim naskokom 5 točk. Toda tudi moštvo Železničarja je od lanskega leta ninofjo napredovalo. V prvenstvenih tekmah m beležilo poraza. Toda zadnjo nedeljo smo videli, da med Slv Kranjem in Železničarjem ni tako velike razlike. Dali bo naskok enega samega 550-la Železničarju zadostoval za kvalilikacijo v finale, je težko trdili. Lani ni. Odličnemu moštvu Kranja je lani vkljub porazu doma, uspelo eliminirati Železničarja. Se bo H to zgodilo tudi sedaj V Mogoče je vse, ni zavisno le od žoge, ampak od igralcev. Železničarji so že neštetokrat dokazali, Ca so v stanu pi-emagati tudi močnejše- ga — renomiranega nasprotnika. Zato tudi sedaj ne smemo podcenjevati njihovega znanja. Ako bodo igrali tako kot morejo, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, 7. voljo do zmage, uspeli ne bo izostal. In lo pričakujemo od naših Železničarjev. Ob 15. nastopita v predtekmi dve junior-ski moštvi. * Z največjim zanimanjem sledijp prijatelji mariborskega nogometa nedeljskemu nastopu ISSK Maribora v Čakovcu v drugi semifinalni tekmi za nogometno prvenstvo Slovenije. Že . nedeljska tekma je pokazala, da so Cakovčani ne le trd ampak nevaren nasprotnik, ki je zlasti na domačih tleh skoro da nepremagljiv. Mariborska športna javnost upravičeno pričakuje, da bodo tudi belo-črni pokazali, kaj znajo. S tema srečanjima se bo odločil jutri semifinale slovenskega nogometnega prvenstva. Sla to povratni tekmi, iz katerih bosta izpadla dva kluba, ostala dva pa prideta v finale. Gotovo bosta dala oba kluba vse iz sebe, da bosta častno zastopala naš nogomet. Plavalna šola v Mariboru V svojem prizadevanju, da med našo mladino dvigne zanimanje za lep in zdrav plavalni šport in da ji nudi dolžnost za sistematični pouk v športnem plavanju, je marljivi Mariborski plavalni klub za letošnjo sezono ustanovil posebno plavalno šolo. Plavalna šola obsega dva tečaja, in sicer plavalni tečaj za mladino od 8 do 12 let (neplavalci) in tečaj za športno plavanje za mladino do 14. leta, ki že obvlada osnovne pojme plavanja. Tečaji plavalne šole bodo v kopališču na Mariborskem otoku, kjer so pač idealni predpogoji za plavalni šport. Pričetek obeh tečajev bo v ponedeljek 17. t. m. Tečaji se bodo vršili dnevno med 14. in 17. uro. Zbor tečajnikov vsak dan ob 14. pod skakalnim stolpom pri velikem bazenu kopališča na Mariborskem otoku. Oba tečaja bosta pod strokovnim vodstvom funkcionarjev Mariborskega plavalnega kluba. Udeleženci tečaja bodo zdravniško pregledani in bodo ves čas pod zdravniškim nadzorstvom. Program tečajev obsega poleg praktičnih vaj v plavanju tudi gimnastične vaje in predavanja o teoriji plavanja. Tema tečajema plavalne $o]e bo sledil še poseben reševalni tečaj, za katerega bodo podrobnosti pravočasno objavljene. Podrobne informacije o plavalni šoli dajejo in prijave za oba tečaja sprejemajo dnevno med 14. in 17. uro pooblaščeni odborniki Mariborskega plavalnega kluba pri skakalnem stolpu v kopališču na Mariborskem otoku. Ker je število udeležencev tečajev omejeno, naj bi se interesenti čimprej prijavili. — Toplo priporočamo staršem, da nudijo svojim otrokom možnost udejstvovanja v lepem in koristnem plavalnem športu in da jih vpišejo v tečaje plavalne šole Mariborskega plavalnega kluba. Prijatelji tenisa, na plan! Na igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu bo v nedeljo ob 8,30 zopel |>omem-ben teniški turnir, ki bo zbral naše najboljše zastopnike belega sporla v tekmovanju posameznikov za darilo predsednika Slovenske teniške zveze g. Radovana S e-peca. Nastopili bodo lopot vsi sedanji m nekdanji prvaki ISSK Maribora, ki se jim bodo pridružili tudi oni, katerih imena bodo kmalu zaslovela. Pričakovati je, tta bo lista tekmovalcev popolna, kar bo dalo vsej prireditvi šu zanimivejše obeležje. Vrstni red bo izžreban in pred turnirjem objavljen, tako da bodo gledalci in tekmovalci suroti obveščeni o poteku tekmovanja. Darila so razpisana za prvaka, kakor tudi za drugo plasiranega in za oba naslednja tekmovale-*,. s V osiječkem podsavezii so uvedli prakso, da se kaznovanim igralcem kazon vpisuje v njihovo izkaznice o verifikaciji. s Avtobus t Čakovec za tekmo med ISSK Mariborom in CSK ne bo vozil, kakor ie bilo predvideno. Interesenti naj se odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 11.45. s SK Slavija v Ptuju. Na igrišču SK Drave v Ptuju se srečata jutri popoldne SK Drava in SK Slavija iz Maribora, s Velike pokalne tekme v Guštanju. Športni klub Slovan v Guštanju priredi v nedeljo dne 30. junija 1940 pokalne nogometne tekme. Sodelujejo razen domačega še klubi SK Železničar iz Maribora, SK Hrastnik iz Hrastnika in SK Slavija iz Pobrežja pri Mariboru. Točen spored bomo pravočasno objavili. s Mariborska kolesarska podzveza priredi jutri, 16. t. m., gorsko prvenstveno kolesarsko dirko na progi Reka—Pohorski dom, s startom ob 13.30 pred gostilno Lebe v Reki pri Hočah. s Makabi si je osvojil pokal mestnega načelnika Starčeviča. Včeraj zvečer se je vršila po zagrebških ulicah propagandna štafeta 10x200 111. Najboljši čas je dosegel Makabi, 4:31.4; sledita Hašk in Concordia. ki sta prejela diplome. s Kolesarske dirke za prvenstvo podzve-ze odpovedane. Ljubljanska kolesarski podzveza sporoča, da za jutri napovedane dirke za prvenstvo podzveze iz nepredvidenih tehničnih ovir odpadejo. Vršijo p* se 14. julija. s Medmestna tekma Zagreb—Klagmfurt ZNP je dobil ponudbo reprezentance Kla-genfurta, da s svojim najboljšim moštvom gostuje 21. t. m. v Klagenfurtu. Ker pa ni Erostih terminov, je podsavez to ponud-o odklonil. s Prvo kolo za SE-cup se prične že v ponedeljek, 16. t. m. Spored: 16. t. m. v Budimpešti Hungaria—Rapid; 17. t. m. v Beogradu BSK—Venus ali Ujpest; 19. t. m. v Zagrebu Grac^anski—Ujpest ali Venus in v Sarajevu Slavija—Ferenczvaros. Ta spored pa pride v poštev samo, če bo Gradjanski prvak, a BSK drugi ali obratno. Zgodi se pa tudi lahko, da pride Slavija na drugo mesto, dočim bi BSK padel na tretje. To pa je mogoče samo, če jutri BSK zgubi proti Hašku in Slavija zmaga nad Hajdukom. V tem slučaju bi BSK igral s l*'erenczvarosom in Slaviia z Venusom. MOTOR NA VETER Danski tehnik Ellerhammer je, kakor poročajo iz Kodenja, napravil hov izum, na katerega ga je napeljalo pomanjkanje bencina. Odstranil je iz svojega avtomobila bencinski motor in namestil noter akumulator. Na strehi avtomobila pa je postavil motor na veter, ki se med vožnjo lahko sname. Pred vožnjo in po vožnji je treba obrniti avlo proti vetru, in motor prične polniti baterijo. Poizkusi so pokazali, da sestnajst ur „nabiranja vetra" daje dve celi uri vožnje. Baje je’ ta izum zbudil veliko zanimanja v strokovnjaških krogih. CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili slane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te oelase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga {e vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. KAM, KJE? PRLECKE OIBANCE nudi gostilna Kren-Klemen-šak, Pobrežje, vsako nedeljo 3599-1 VINOTOČ TRAFEN1K prej Viher odprt, najlepša izletna točka mimo Wolfzetla na Grič. 3755-1 Nova damska salonska »JAZZ« KAPELA lepa in mlada dekleta, Vas od sobote, 15. naprej, vsak večer zabavajo v restavraciji ^Ljutomer«. Rotovški trg, Štibler. 4428-1 DANES VRTNI KONCERT V RESTAVRACIJI »UNION« Točim najboljša domača vina ter ležak in Bock Divo- Vodim znano kuhinjo z raznovrsini-mi toplimi in mrzlimi jedili*. Se priporča restavrater 4449-1 HALO!! V nedeljo vsi v Novo vas. Da se okrepite z dobrim vinom in znano dboro postrežbo. Tam dobite tudi vsa mrzla Jedila. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Šker-bot. 4462-1 Lepe svilene triko bluzice srajce za gospoda in otroke, kopalni kostimi, nainovejši modeli, izgotavllamo tudi oo meri hitro in poceni- samo Glavni tre 24. 686 Čitajte„Večernik“ SLUŽBO DOBI Naprodaj lepa TRGOVSKA HIŠA z vpeljano trgovino. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mrlborska okolica«. 4328-2 ARANŽER za modno trgovino se sprejme takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Zmožen«- 4332-2 HLAPCA sprejme za vožnjo lesa Vračka Limbuš. 4375-2 VOZNIKI se iščejo za vožnjo hlodov. Dnevni zaslužek din 250—, 280-—. Naslov v ogl odd. 4359—2 SLUŽKINJO pridno in pošteno v starosti od 25—35 let se sprejme s 1. julijem k mali družini v Mariboru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4356—2 Iščem STAREJŠO GOSPO katera zna kuhati in ima veselje do otroka. Vsa oskrba v hiši. Bak, Praprotnikova u-8-II, Krčevina.________4452-2 Iščem PEKOVSKEGA VAJENCA Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Pekarna Št. Janž pri Dravogradu. 4472-2 ftto&uke Čistim barvam in fazoniram po zadnji modi od 10-28 din. Nove kupite po konkurenčnih cenah. Se priporoča Baboiek Vladko klobučarstvo MARIBOR, VETRINJSKA 5 KROJAŠKI POMOČNIK se sprejme, po možnosti s svojim strojem. Istotam se sprejme vajenec Klojčnik* krojaštvo, Valvazorjeva. 30, Maribor. 4402—2 FOTOGRAF. POMOČNICO prima negativ in pozitiv re-tušerko takoj sprejme Foto Kieser, Vetrinjska 30. 4412—2 TAPETNIŠKI POMOČNIK za boljša dela se takoj sprejme. Naslov v o«I. odd- »Ve-černika«._____________4447-2 DEČKA - TEKAČA poštenega, iznad 15-letnega s tedensko nagrado potrebujemo. Ponudbe na ogl. odd »Večernika* pod »Bister tekač«;_________________4445-2 PRAKTIKANTINJA (šivilja") za trgovino dobi zaposlitev. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4454-2 SLUŽBO IŠČE TRGOVSKA POMOCNICA modne stroke, z večletno pisarniško n trgovsko prakso ščo službe v Marboru Kristina SmerekaT, Ljubljana, Dolenjska 23 4371—3 VA)ENCf-(KE) UCENEC st; sprejme. Trgovina z mešanim blagom, Tržaška c 2. _____________________ 4419-4 UCENEC z malo maturo se sprejme. Trgovina z mešanim blagom A. Hrovat, Kralja Petra trg 1 4457-4 VAJENEC za mehaniko se sprejme pri B. Divjak, Ključavničarska 3. 4470-4 JE KONKURENCA tudi Vi ne smete izostat}! 3kw9< muc STANOVANJE odda Sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v centru se odda takoj. Vprašati stavbena pisarna, Vrtna 12. 4464-5 Alta želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE v Krčevini, Aleksandrova cesta se odda takoj. Vprašati Vrtna 12, stavbena pisarna. 4467-5 Kompletno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico Ob železnici se odda takoj. Vprašati stavbena pisarna, Vrtna 12- 4465-5 ZMriHte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, glaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno no nai-višjih cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te' 26-23. SOBA IN KUHINJA se odda. Pobrežka c. 38. 4346—5 STANOVANJE 4-sobno, sončno, ob parku, oddam- Naslov v ogl. odd. 4374—5 SONČNO STANOVANJE lepo dvosobno, se odda čisti stranki takoj. Radvanjska c. 58. Studenci. 4368—5 JUŽNO STANOVANJE lepo, na dvoriS;u se takoj odda. Puška cesta 3, dvorišče levo. 4365—5 SOBO IN KUHINJO oddam. Tržaška 71. 4360—5 SOBO IN KUHINJO odam. Kralja Matjaža 47, Studenci. 4358—5 SOBO ODDA SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda 2 osebama. Streliška cesta 1. 4429-3 Lepo opremljeno SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Wildenrainerjeva 6, IL nadstr., levo. 4427-8 SONČNA SOBA s štedilnikom se takoj odda. Vodnikova 13, .Tezno, pri Kovini. 4420-8 Dve separirani, opremljeni, SONČNI SOBI brez prahu, z eno ali dvema posteljama, oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4415-8 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, se takoj oda. Aleksandrova 45. Studenci. 4357—5 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja, ena soba parketirana se odda takoj ali s 1. julijem. Vprašati Taborska 9. 4404—5 VELIKA KUHINJA in soba se odda. Studenci, Kralja Petra cesta 24. 4403—5 SONČNO STANOVANJE dvosobno, oiddaim mirni stranki s 1. julijem ali pozneje. Gajeva 15. 4396—5 ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddam takoj. Smoletova l0. 4408-5 Za vrofe dneve lahke poletne srake prinaša v bogati izbiri fehstilana Biidefeldt Maribor, Gosposka at. 14 Sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico se 1. julija odda. Aljaževa ul. 4. 4463-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda Krčevina, Praprotni-kova ul- 8, pri Tomšičevem drevoredu. 4458-5 Oddam DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami za 1. julij- Ulica 10. oktobra 5, Zelenka 4295-5 ŠTIRISOBNO STANOVANJE krasna lega, sončno v centu mesta se takoj odda v najem. Na^ov v ogl- odd. »Večernika«. 4302-5 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in lepo OPREMLJENO SOBICO oddam. Strma 15. 4431-5 STANOVANJE, soba, kuhinja, se odda takoj ali pozneje. Cankarjeva ulica 38, Pobrežje. 4422-5 DVOSOBNO STANOVANJE 8 predsobo in kopalnico v novi hiši se odda s 1. julijem. Tržaška c. 46. Vprašati v hiši, I. nadstr., desno. 4421-5 r modkrmi vozički po v*rh cenah <3- o-o BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja« STANOVANJE sobo in kuhinjo, takoj oddam. Studenci, Makarjeva 77. Vpra šati Zamuda, pekarna, Maribor, Prankopanova 9. 4411-5 MANSARDNO STANOVANJE se odda. Cankarjeva 24, Pobrežje. 4435-5 TRISOBNO STANOVANJE lepo, z vsem komfortom v centru mesta se takoj odda v najem. Vprašati Dr. Tlial-man. Stolna ulica 1-4391—5 STANOVANJE sobo in kuhinjo oddam poceni za din 200.—. Pobrežje, Nasipna ulica 58. 44133—5 DVOSOBNO STANOVANJE lepo. z verando, kopalnico ter sobo za služkinjo se odda s 1. avgustom. Vpraša se Jezdarska ul. 20/1., pri mag-dalenskem parku. 4283—5 Oddam ŠESTSOBNO STANOVANJE z dvemi vhodi, pripravno za zdravnika, centrum, ter dvo in štirisobno stanovanje, cen trum. Pojasnila »Rapld«. Gosposka 28. 4409-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Radvanjska c. 47, Studenci. 4448-5 OPREMLJENA SOBA se posebnim vhodom se odda- Najraje prazno. Praprot-nikova 20, Krčevina. 4338—8 SOBO oddam. Kneza Koclja ul. 20/1. desno._________________4.327-8 OPREMLJENA SOBA se odda takoj v gostilni Kekec. 4380—8 PRAZNO SOBO z vhodom na stopnišče in uporabo kopalnice, poceni oddam v bližini gl- kolodvora. Naslov v ogl oidd. 4378-8 OPREMLJENA SOBA se odda in velika omara se proda. Stritarjeva 25. MALI KABINET se odda. Kol dvorska ul- 3, I. nadstr- 4361—8 OPREMLJENE SOBE z eno in dvema posteljama oddam takoj. Event. tudi z zajtrkom. Prečna 4. pritličje. 4352—8 OPREMLJENO SOBO lepo, z dvema posteljama in kabinet oddam poceni. Koseskega 47. 4351—8 PRAZNO SOBO oddam mirni ženski- Mar-montova 7. 4314—8 Svileno blago v dražestnih vzorcih prinaša v bogati izbiri tejtstiiana Biidefeldt Maribor, Gosposka ni. 14 ZRAČNA SOBA čista, z dvema posteljama se odda. Tyrševa 26/11., vrata 4 4401-8 OPREMLJENA SOBA se takoj odda gospodčnl. Wildenrainerjeva ul. 17/1. 4400—8 SOBA IN KUHINJA se odda Tržaška c- 1, bife. 4439-5 Stanovanje, SOBO, KUHINJO in kabinet oddam takoj ali s 1. julijem Aleksandrova cesta 12, Krčevina. 4436-5 STANOVANJE IŠČE IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi priklinami. po možnosti na levem bregu Drave in sredi mesta za 1. julij. Kopalnica zaželena. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno«. 4354-6 PREHRANA SPREJMEM gospoda ali gospodično na vso oskrbo. Koroška c. 50, vrata 2, desno, pritličje. 4370—7 GOSPOD ALI GOSPODIČNA se sprejme na vso oskrbo. Wildenrainer|eva 6. pritličje. 4372-7 Sprejmem GOSPODA ali gospodično na stanovanje in hrano. Meljska c. 59, vrata 7. 4477-7 GOSPODA ALI GOSPODIČNO vzamem v celo oskrbo. Vp'ra šati Stražunska 17. Pobrežje 4443-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam Mlinska ulica 21/1.. vrata 3. LOKAL POSLOVNI LOKAL lep, v centru mesta se takoj odda. Vprašati: Dr. Thal- man, Stolna ulica 1- 4390—10 LOKAL v Studencih, prostorni, svetel, uporaben tudi kot pisarna, ev. s stanotvanjem, se takoj odda. Naslov v ogl. odd. 4373—10 LEPA SOBA velika, (pisarna) z uporabo telefona se odda. Vpraša se: Telefon 24-38. 4382—10 VELIK PROSTOR pripraven za avtogaražo ali delavnico se adda takoj. — Vprašati Vrtna 12, stavbena pisarna. 4466-10 MALO POSESTVO naprodaj z gospodarskim poslopjem, zraven pol joha zem lie pri banov, cesti, četrt ure odaljeno od fare Dobrniče v bližini žel- postaje Trebnje na Dolenjskem. Franc Glavan, Železno 13, p. Dobrniče. 4298-11 Takoj naprodaj: KAVARNA »PROMENADA« V MARIBORU Tomšičev drevored 20. izred no dobro zgrajena vila, z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom in LIVARNA IN KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA na meji Maribora z modernimi stroji na električni pogon. Pojasnila daje pisarna Dr. Sankoviča Zdenka v Mariboru, Prešernova ul. 1-IT. 4242-11 PRODAM HISO za 28.000 din s .1600 kv. m vrta in njive, ob glavni cesti Studenci—Limbuš št. 96. Ugodni plačilni pogoji. Na- slov v ogl. odd. »Večernika«. 4433-11 NOVA HIŠA tik banovinske ceste toplice Dobrna, ugodno naprodaj, zraven mala njiva. Čander Josip, Nova cerkev pri Celju 4383—11 DVODRUŽINSKA HIŠA z vrtom se proda. Obrežna cesta 25, Studenci. 4381—11 ENODRUŽINSKA HIŠA se odda v najem s 1. julijem. Ptujska cesta. Dobrava 187. 4367—11 D V ODRUŽINSKO HIŠO (vilo) z vrtom, v najlepši ožji okolici Maribora ugodno prodam. Ponudbe pod »Krčevjna« na ogl. oddelek Večernika. 4316—11 HIŠA S SOBO in kuhnijo ter gospodarskim poslopjem se proda do 25-000 din. Vprašati Švare, Praprot nikova 26, Krčevina. 4306-11 KOMPAN.ION (-KA) za ugoden nakup posestva se išče. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Posestvo«. 4097—11 TRGOVSKA HIŠA centrum 200.000 — 320.000, 500.000. — Krasna vila kakor dobičkanosna hiša 240-, 500.000. — Posestvo pri mestu z vilom 65-, 90-, 165-, 350.000. — Grad 750.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 4410-11 TRISTANOVANJSKA HIŠA na prodaj. Kalohova ul. 41, Studenci. 4476-11 Prodam HIŠO na glavni cesti. Cena din 18.500. Vprašati gostilna Sever, Tezno. 4440-11 RETUŠO negativ oddam na dom. Foto Japelj. Maribor. 4262-13 MARTIN SAFRAN Sobo-, črkoslikar in pleskar, Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. 2465-1 PRODAJNI PULT se proda. Mlinska ul. 21. pri hišniku. 4407—13 RABITE SLIKE? Za legitimacije in portrete Vam izvrši najhitreje, lepo in poceni Foto »Jana«, Sodna ulica l-II., nasproti Bate. 4423-13 Kupim ŽELEZNO BLAGAJNO nad 100 kg -težko. Ponudbe pod »Blagajna« na ogl. odd. »Večernika«. 4460-13 LETOVANJE IN POTOVANJE je združeno z nabava raznih potrebščin- Dobite jih pa v trgovini A. Franko, Maribor, Valvazorjeva 36, v.ogal Fran-kopanove. 4450-13 J STROJI PISALNI STROJ »Remington«, skoro nov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4434-14 MALO POSESTVO z ali brez preužitkarjev ugodno na prodaj. Vprašati Karner, Maribor, Linhartova 18. 4425-11 NOVA HIŠA 10 let davka prosta, 5 minut od kolodvora v Ptuju se ugod no proda. Vprašati Karner, Linhartova 18, Maribor. 4424-11 VILO ALI HIŠO kupim v mestu ali okolici do 500.000 din. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »500.000« 4395—11 SOBO S štedilnikom oddam s 1. julijem mirni stranki . Bolfenkova 19, Nova vas. 4389—8 SOBA lepo opremljena s posebnim vhodm, ob parku se takoj odda. Vrazova ul. 6-ni. levo. 4475-8 OPREMLJENO SOBO oddam z 1. julijem. Krčevina Lešnikova 4. 4444-8 Sprejmem na HRANO IN STANOVANJE gospoda ali gospodično. Taborska 8. 4441-8 Lepo OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice se odda boljšemu gospodu v Pokojnin skem zavodu, Masrvkova 2, vrata 2. 4468-8 LEPO SOBO s štedilnikom oddam takoj. Betnavska c. 29. 4438-8 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam Studenci CIril-Meto-. dova 17, nasproti nošte. 4437-8 Sprejme se gospod na HRANO IN STANOVANJE Vprašati Koroška 32 pritličje. 4469-8 OPREMLJENO SOBO s kopalnico za gg oficiric takoj oddam. Ob železnic! 8-1. 4459-8 Pralno blago v prekrasnih vzorcih in vseh cenah prinaša tehsfllana Budefeldt Maribor, Gosposka ul. 14 VINOGRADNO POSESTVO lepo, ne daleč od Maribora, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Večernika pod »Rentabiliteta 200,000«. 4394—11 Za din 70-000 se ugodno proda lepa DVOSTANOVANJSKA HIŠA z lepim vrtom na Ptujski cesti v bližini gostilne Sever, zaščiteno od prahu. Nekaj hipoteke je prevzeti. Ponudbe poslati na oigl. odd. »Večernika« pod »Res ugodno«. 4393—11 PARCELO prodam. 1300 m*. Cena 12.— d,in. Sp. Radvanje 50, Lorbek 4387—11 STANOVANJSKA HIŠA z vrtom na prometni točki, oddalejno 20 min. iz Maribora za ceno 72.000 se proda Prevzame se lahko hipoteka. Vprašati v gostilni Murko-Pobrežje, Aleksandrova cesta. 4411—11 V bližini pobreške šole prodam ENOSTANOVANJSKO HIŠO cena 50-000 din na dvorišču z lepim vrtom, studencem ter temeljem za zidanje hiše 8x8 m. Naslov v ' ogl. odd. »Večernika«. 4405-11 Kupim DONOSNO HIŠO in izplačam takoj 5 do 600 tisolč din ali pristopim s takim zneskom kot družabnik-sodelavec k trgovini oz. podjetju. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« t*>d »Natančneje osebno«. 4461-11 Išče se GOSTILNA v najem z 1. julijem ali 15. •julijem v kjerkoli industrijskem kraju. Ponudbe na »Ve černik« Ptuj pod »Točen plač nik«. 4474-11 HIŠA v Slovenski Bistricf v centru in njiva v bližini naprodaj za okrog din 65.000. Hiša tudi sama za okrog dm 45.000. Poizvedbe: Dr. černej, Ljubljana. Tavčarjeva. 4473-11 DENAR AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »■Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul 8. 11778-1 £ Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 IŠČEM KOMPANJONA s 100.000 din za izdelovanje proizvoda živilske stroke. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Kava«. 4309—12 OBRT - TRGOVINA Če Mete kupca za Vašo industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala, se obrnite zaupno na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje. Sijajni uspehi. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12 Priložite znamke. GRADIVO BETONSKA KLET 10x12, krasna lega v mestu ter nekaj gradbenega materia la se poceni proda. Vprašati Dalmatinska 8. 4430-15 POHISTVO-OPREMA Dobro ohranjena HRASTOVA SPALNICA otomana in bela kuhinjska oprema se vsled družinskih razmer proda. Na ogled dnev no od M9. do Mil. ure. Tr-dinova ul. 9.__________ 434047 RAZLIČNO POHIŠTVO iz trdega lesa radi selitve prodam. Jerov-škova 23fl- 4406—17 POHIŠTVO, vložke, madrace, odeje, fotelje za bolnike in likalne mize dobite pri Makoter, Krekova ulica 6. 4418-11 Prodam radi selitve KUHINJSKO KREDENCO mizo, omaro itd. Maistrova 18. vrata 1. 4245—\1 Afrih, žimo na veliko in malo kupite ugodno pri ..OBNOVA" F. Novak Jurčičeva 6 VRATA, OKNA dvo- in trodelna z rolojern* kompl. izgotovljeno za vzi-dovo po znižani ceni. Ležali" stoli (brez platna), dolkler zaloga din 30.—. Ehrlich, S*» deaici, Aleksandrova 62. 4478-P Prodam MIZNI ŠTEDILNIK po ugodni ceni. Vprašati žunska ul. 17, Pobrežje. SPALNICE, JEDILNICE KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN Znižane cene v brivnici »Ra-pid«, Meljska 1 . 4321-13 TRAFIKO kupim na prometnem prosto ru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4388—13 rvMiiai vu: w. Ni vseeno, kje kupujete P°. štvo. Odločite se za "ar0črtO pri mizarju, ki se Pe£a. z izdelavo boljšega pohis ' Priporoča se »Efka«, m -pu stvo, Frančiškanska za se sprejme dober ples5cfl. lakiranje. Lastnik Koros^-^ POHIŠTVO .e1ia Skorot nova otroška Pfugod z viložom in madraco s® gj a. no proda. Jadranska jj*- , ,7 vrata 8. 4453 ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Pozimi ie umivanje f>ken n prijetno. Nabavite s najno vejši. Praktični P^entiran IV bA Viovtoh £ PRIDELKI ona kupuje kopalne obleke najboljših kvalitet: ,FORMA* ,HEIN ZELMANN* SELF1X, BENGER kakor tudi hlače za plažo samo pri konfekciji i greta m a r i b o i graj s k i tr g Tudi za močnejše dame velika izbira Steznik ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Kocmut, Me liska c. 3 MILOSTLJIVA! Vaše krzno, kakor tudi vso zimsko garderobo, preproge itd- lahko hranite dobro in foceni v moji novo urejeni trgovini- Prevzam. tudi pre-krojevania pa najmodernejših dunajskih in pariških modelih. Semko, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 9397—18 ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, naprodaj. Razvanje 108, p. Hoče, Ser-nec. 4325—18 POUK RAZNE KNJIGE prodam. Naslov pri bišaici. Meljska cesta 5, dvorišče. ____________4292—21____________________ RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE kupujemo. Knjigama W. Heinz. 4310—21 VOZILA AVTO ADLER mah, poceni proda Hojnik, Frančiškanska 13. 4323-22 AVTO ETFEL (Ford) limuzina, važen samo 16:000 km. z dvojno rezer vo se po ugodni ceni proda. Osikrfoništvo veleposestva Langental. p. Pesnica. 4342-22 OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Maistrova ul- 17. vrata 10. 4414—22 MOTORNO KOLO 200—350 cm3, malo rabljeno, kupim. Čebin. Sv. Benedikt. 4384—22 OTROŠKI VOZIČEK globok, malo rabljen, prodam Štefančič, Koroška 21. 4377—22 ŽENSKO KOLO dobro ohranejno, poceni naprodaj. Aleksandrova 81. Po brežje. 4349—22 NOVO MOŠKO KOLO »Brenabor« se poceni proda. V račun se vzame tudi staro kolo. Ogleda se pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5- 4355—22 MOTORNO KOLO A. J. S., športno, prodam. Jerin. Kneza Koclja 20. 4302—22 ŠPORTNI VOZIČEK in otroška stajica ugodno naprodaj. Luckmann Prešernova 4- 4386—22 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tndi naj-strastnejše kadilce. Čena velika steklenica din 70.—, mala din 60.— Po povzetju razpošilja Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 IDEJE - IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu Jugopatent. Ljubljana, Dvorakova 8. 13543-1 JAGODE MESEČARKE SADIKE ki nosijo od junija do pozne jeseni, dobite poceni v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 4141-28 ŠIRITE ,VEČERNIH,! iiuiiiin vede dneve... - vložk pri potenju varujejo noge, letfile in nogavice i manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prittke, dokler zaloga še traja! Čislu Prvovrsten specialist za TRAJNE KODRE z najnovejšim aparatom in preparatom. Garantirano delo. Cena samo din 45.—- Salon Kosem Meljska 63. 4399—18 ŠIVALNI STROJ Z okroglim čolničkom poceni na prodaj; istotam motorno kolo znamke »Puch« 250 ccm za ceno 1800 din. Draksler, mehanik, Vetrinjska ulica. 4432-18 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ In voziček. Vprašati v pekarni Zg. Radvanje, Hostejeva ul. 27. 4446-18 Proda sc bela OTROŠKA POSTELJA obleka za 13-letncga fanta in črni čevlji. Vse dobro ohranjeno. Pobrežje, Aleksandrova c- 17. 4451-18 MOTORNO KOLO »Ziindapp« 350 ccm, s kardan skim podonom, malo voženo, preda špedicija »Merkur«, Meljska 12. 4336-22 Skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Zg. Radvanje 75, Lužnik- 4481-22 BSA motocikel 250 ccm za din 1400 na prodaj. B. Divjak, Ključavničarska ul- 3. 4471-22 STARO SENO okrog 3000 kg, metercent 120 din. proda Franc Kramberger, Gočeva št. 6, Sv. Trojica v Sloiv. gor. 4379-2? 1ŽJE NITBI - DOPISI ČEBULO lepo trdo in zdravo pošilja tudi po železnici od 50 kg naprej po povzetju po din 5— kg Josipina Bole trgovina z deželnimi pridelki, sad jem in zelenjava ha veliko, Maribor, Koroška cesta 20, itotam kupujem lepe črešnje. 4369—23 NEMŠKI OVČARJI čistokrvni, nagrajeni roditelji s prvorazrednim rodovnikom se prodajo- Vprašati Gregorčičeva 3/1.. desno. 4385—24 Ali imate velike zahteve ? Ako jih imate, Vam jih Samo plemenita krema Vam lahko daruje lepoto! KOZMETIČNI PROIZVODI sigurno izpolnejo. »SALVA« krema v lončku in tubi, katera prednost o dovršeni negi Vaše lepote Vas bo hitro prepričala z ozirom na svoje izbrane in najplemenitejše sestavine. »SALVA« kremo in »SALVA-GOLD-HORMON« kremo vpije koža v gube in razpoke ter tako obnavlja že zamrle celice. Negujte se s »SALVA« kremo, ker postane koža bolj sveža in odporna, a lice dobi mladeniški izgled in dopadljivo lepoto. VEGETABILNA PARNA KOPEL za pranje obraza, »SALVA«-SHAMPOO in ostali izdelki bodo Vašo lepoto še podkrepili. »SALVA« LABORATORIJ Glavni depot: Zagreb, Varšavska 3. DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH Barvarski inženier jugoslovenski državljan, star 28—35 let, se išče za večje podjetje. Ponudbe pod »Barvarski inženjer« na »INSERTA«, reklamni zavod, Zagreb Jelačičev trg 3. m Loščilo za parkeie Zadovoljstvo vsake gospodinje Domažl proizvod »IZREDNI ZNAČAJ« Dvignite pismo v upravi »Ve černika« 4315—19 KLAVIR prodani. Aleksandrova 43, dvorišče. Vprašati pri g. Gra dišniku. 4330—20 KRATEK GLASOVIR n-odam radi selitve- _ Prima clas za din 5500. Lešnikova i, Tomšičev drevored. 4376-20 IZGUBLJENO KDOR JE NAŠEL v nedeljo popoldne v Studencih del od motornega kolesa, naj ga vrne proti nagradi. Koic, Radvanjska 31, Studenci. 4416-27 RAZNO PONIKLAN.IE. pokromanle predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177—1 PRODAM 46. letnik »Ljubljanskega Zvo na« in 36- letnik »Doma in Sveta«. Naslov v ogl. odd. sVečemika*. 4456-28 MOŠKE OBLEKE, postelje, omare, umivalnik, voz (plato), 3-metrska naslovna tabla, kotel (Alfa) za>> perilo, steklena vrata proda-Breznik, Gosposvetska 14. 4426-28 Prvovrstne fotografije dobite v foto-studiu Maribor — Gosposka ulica št. 23 POSOJILNICA NARODNI DOM v Mariboru z. z o. j. • najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru mn REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 - <■ ^ - v Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri te) hranilnici Dravska banovina » celim svojim premoženjem in c vso svojo davčno močjo - • Hranilnica izvriuja vae v denarno stroko spadajoče posl« točne in kul« rttno in kulcntno j ^ ^One Centrala Maribor v lastni novi palači na ogl^ Gosposke In Slovenske ulice Podružnica Celje nasproti poiti, prej Jufn° itaierska hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJ12ICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU Najnovejši modeli • Najnižje cene CeatUi (raške otroških vozičkov, dvokoles, in delov, stvaloib strojev, prevoznih tricikfe*. pnevmatrke trti ..TRIBUNA" F. B. I., MARIBOR Aleksandrova cesta U ♦ LJUBI JA N A, Karlovška c. 4 H$e ima Jtekiam • MSftekl J:;j O Š k S I Prš spolni slabost^ (srpotni impotenci) poizkusite hotmonike pi-ule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 56U. — Zahtevajte samo prave in originalne flormo-Seks pf-lule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV, LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb. f.nn«ov trg 3. mi. sm-39. Hadoteka: preglednost) točnost enostavnosti zanesljivosti m cenenosti MARIBOR Gregorčičeva 24 Tel. 25-10 Velik pripomoček k poslovnem napredku so oglasi, fsti imajo v dnevnih listih med raznimi načini in sredstvi reklame največji uspeh. © Seveda mora biti oglas dobro napravljen, predvsem zanimiv, udaren, učinkovit, da čim bolj potegne nase čitateljevo oko, in s tem doseže večji uspeh. IP V naslednjem prinašamo statistiko letnih izdatkov za raznovrstno reklamo v znesku 1.304,000.000 dolarjev. Film......................................... Programi ................................... Reklamne table na prometnih sredstvih . Plakati .................................... Izložbe................................... Telefonske knjige in adresarji ..... Predvajanje vzorcev.......................... Poljedelski časopisi......................... Svetlobna reklama in barvane slike . . Dodatni artikli ............................ Trgovski strokovni listi..................... Tedenske revije.............................. Direktna reklama ........................... DNEVNI USTI.................................. 1 5,000.000-— 1 5,000.000-- 1 11,000.000*— 1 12,000.000*— ■ 20,000.000*— ■ 20,000.000*— ■ 24,000.000*— ■ 27,000.000*— ■ 30,000.000*— m 30,000.000*— mm 70,000.000*— wmm 150,000.000*— mmmmmm 300.000.000-— . NAttPdPOLNt Jit HARMONIKI ŠVfilA y*|HOHHER C EN E BALNCV ZASTOPSTVO, wf. SCHNEIDEBl ZAGBEB. NIKOLIČEVAIO ZAHrrVA ITt'BRIrSPtACMI CfNI* narmonike so od vseb najboljše Continental na ugodne mesečne obroke HVAN LEGAT 3.1rib er. Vetrinjska ul. 30 t."u'ol'£!na. Prešernova ul. 44 Gramoloashe plošče niso več luksas, kor dobite že za din M'* najbovojie šlajjerje, plesne, narode« s petjem s harmoniko. Stalno na zalogi razne igle, električni radio gramofoni in ves osta l pribor sa gramofone. Glini amph, m Kitim . Melnsl A Harsld Zahtevajte brezplačne sezname ! Zlato in srebro, oriljante, znatevljalne listke išče nujno za nakup M. Ogorjev sin Maribor, Gosposka ulica 1. A B O Z A OBLEKE moško perilo, kravate, nogavice, klobuke najve5|a izbira najnižje cene mm M. KOTNIK MARIBOR - GRAJSKI TR6 1 najnovejši modeli, ondi ugodno Lame« Jurčičeva ul. 4 Tudi dobri vojak S VEJ K je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov Foto tourlštm Lo/gmim Smuča in sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5. steki, kolonske vode, 6. kos toaletnega mila, 7. zobno ščetko, 8. zobno pasto, 9. ogledalce, 10. glavnik. 11. šivalni urlbor, 12 strelsko zabavno Igro, katere dobite za 34 din, po pošti 30 din. — Vpoliljite na naš ček. račun št. 13.285 31) din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost na. Prepričajte se osebno v lekcijo. — Priporoča se Foto Tourfsf — iofz« Smuč Ljubljana, Aleksandrova c. 8 in Prešernova 9. sst predmetov kupljenih posamezno je dvoj- trgovini. kjer Vam brezobvezno pokažemo ko- INDUSTRIJE OBRTNIKI TRGOVCI Itse M MS&tkG kupite najceneje pri . • • Tiskovni zadrugi Maribor, Aleksandrova cesta 13 - Telefon 25-45 Izd ia in urejuje ADOLF RIRNIKAR * Mariboru. Tiske Mariborska tiskarna d d., predltavnlk STANKO DETELA ♦ Mariboru - Oglasi po conlkn - Rokopisi se oe rruuijo. - Uredništvo In upruva: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telelon uredništvu štev. 25-67, in upjrave štev. 28-67, - Poštni čekovni račui) šte?. 11 <09.