PRIMOkSKI DNEVNIK
^VSSViSS* - Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 119 (4582)
TRST, sreda 18. maja 1960
Predstavniki štirih velesil so se dokončno razšli vendar poudarjajo, da želijo reševati spore s pogajanji
Eni in drugi valijo krivdo za neuspeh na nasprotno stran, poudarjajo pa, da so vedno pripravljeni priti na konferenco «oh primernem trenutku» - De Gaulle ho danes sprejel Hruščeva, ki ho imel popoldne tiskovno konferenco - Hruščev ho obiskal vzhodni Berlin
17. — Konferenca najvišjih predstavnikov (^velesil se je končala, še preden se je sploh za-tečš r^e *velilcis’ s0 se razšli, ena in druga stran pa toji Zgovornost za to na nasprotno stran. Ves dan Hjj Nadaljevala prizadevanja, da bi se našel kompro-kj ’ a brezuspešno. Obe strani sta neomajno ostali vsa-Po v« sv°jem stališču. Trije zahodni predstavniki so .JpNfrni seji objavili skupno izjavo, ki se glasi: ifljrrpdsednik ZDA, predsed-^-.^aNeoske republike in !enef!rSlci predsednik Zdru-j. p1 kraljestva jemljejo “tanje dejstvo, da za-
1 ttvzoi .iš6a« ki Sa Je 8ovi»t ^rtistrski predsednik 1 joče zveze, ni bilo mo-i W*Proučiti vprašanj, o (j je bilo dogovorjeno,
, Hm . b°do obravnavala V1adn- . mi državnimi ali Poglavarji. Obžalu-cey' 5a ni bilo mogoče za-1 ‘*£o v ■ razgovorov, ki so o vazni za mir na svetu.
?v°je strani ostanejo
da je treba vsa 1 ton* * vprašanja rešiti ne sile ali pa z grož-86 1)0 uporabila sila, "ji. p - mirno m s pogajati ^JNPravljeni so udeleži-Hii« h Pogajanj v pri-k J® vsak trenutek, ko bi k*1®1 Primeren». ob|a!|,etska delegacija pa je l(to i? dolgo izjavo, s kar
SPjače odgovornost za 6*i na ZDA in tudi da želi reševati vprašanja s po-ie ved ne s sil° ter dati J?-?0 pripravljena zavze-,Vn;J6 mesto pri konfe-Hij0 !f Piizi «če ZDA odstra-^v<ji re’ ki so po njihovi tajti nastale za začetek Slt^hce*. Za jutri je N.
’ Sfenš Napovedal tiskovno ,v> MrSco- Pojutrišnjem pa oval v vzhodni Ber-
!&»» dan se je začel s 1 tlh~ oi Eisenhowerja, Mac ' V Kli^f- ln de Ganila ob 10.05 b ^ejski palači. Cez pol ure Si zi,'1*11 .Pridružili tudi nji-i kaio?a:nN ministri. Sestanek « jf’81 do 11. ure. Po sestan-sill*n 8e Eisenhower im Mac Sku v6?**1 razgovarjala v :	Ntamskega	poslaništva.
**j«k- s*a skupno odšla iz Eli-. Pslače. Za trenutek se
jima je pridružil tudi Selwyn Lloyd. Pozneje sta Eisenhower in Mac Millan odšla skupno z avtomobilom na kratek izlet izven Pariza.
Ob 11.30 so se v francoskem zunanjem ministrstvu sestali trije zahodni zunanji ministri in njih sestanek je trajal približno pol ure.
V istem času je general de Gaulle poslal Hruščevu, Eisen. howerju in Mac Millamu vabilo, naj se ob 15. uri sestanejo v Elizejski palači. Prvi je pozitivno odgovoril Mac Millan, čez nekaj minut pa Eisenho-wer. Istočasno je predstavnik Bele hiše Hagerty objavil naslednjo izjavo:	({Predsednik
ZDA je mnenja, da vabilo, ki ga je poslal general de Gaulle kot gostitelj in predsednik konference pomeni, da bo seja, ki je bila sklicana za danes popoldne, uradna seja konference najvišjih. V takih pogojih bo konferenca obravnavala vprašanja, o katerih smo bili že od začetka mnenja, da bi jih bilo treba obravnavati. S sprejemom tega vabila je predsednik ZDA mnenja, da bi sprejem Hruščeva, da pride na sestanek, pomenil z njegove strani umik pogojev, ki jih je predsednik ZDA že zavrnil.«
Tudi predstavnik britanske delegacije je izjavil, da po angleškem mnenju ne gre za pripravljalno sejo, temveč za začetek konference.
Ko je de Gaulle razposlal vabila, je Hruščev, ki se je bil zjutraj sestal z voditeljem KP Francije Thorezom, bil na izle. tu v Sezannu kakih sto kilometrov vzhodno od Pariza v spremstvu obrambnega mini. stra maršala Malinovskega. Ogledala sta si kraje, kjer je bil Malinovski med prvo svetovno vojno kot navaden ruski vojak v ruski diviziji, ki se je borila na francoski fronti.
Vabilo Hruščevu sta v Sezan-ne prinesla dva policaja, ki so ju bili tja nujno poslali z motornimi kolesi. Kakor je po.
vedal predstavnik sovjetske delegacije, so Hruščevu izročili istočasno z vabilom tudi izjavo Bele hiše, ki trdi, da bi sprejem vabila de Gaulla pomenilo, da Hruščev umika svoje pogoje. Na vsak način je Hruščev z vso naglico zapustil Sezanne in se vrnil v sovjetsko poslaništvo v Pariz nekoliko pred 15. uro. Okoli 13. ure je Hruščev v Sezanne izjavil, da je pripravljen iti v Elizejsko palačo na sestanek z de Gaullom, in kmalu zatem je odpotoval v Pariz. Pri tem pa je ponovil svoje stališče: ((Dokler ne bodo ZDA priznale, da je polet ameriškega letala «U-2» nad sovjetskim ozemljem pomenil podlost, in dokler ne bodo obljubile, da se taki poleti ne bodo ponavljali tako nad sovjetskim ozemljem kakor tudi nad socialističnimi dr-
žavami, ne bo mogoča nobena konferenca najvišjih z našo udeležbo.«
Stvari so se nato po pripovedovanju francoskega in britanskega predstavnika razvijale, kakor sledi: Ob 14.55 sta Eisenhower in Mac Millan pri. šla v Elizejsko palačo in prav takrat je svetovalec sovjetskega poslaništva telefoniral v imenu Hruščeva in vprašal, ali napovedani sestanek pomeni pripravljalni sestanek ali pa prvo sejo konference najvišjih. V prvem primeru je Hruščev pripravljen priti, vendar pa je zahteval odložitev do i7. ure; v drugem primeru pa ne misli priti, ker niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih je bil postavil.
Ob 15.20 je sovjetsko poslaništvo ponovno telefoniralo in je v glavnem zahtevalo enaka pojasnila kakor prej. Ob
15.25 je Elizejska palača pokli. cala na telefon sovjetsko poslaništvo in zahtevala pisan odgovor Hruščeva na vabilo. Ob 15.30 je sovjetsko poslaništvo sporočilo Po telefonu, da Hruščev ne misli poslati pisanega odgovora. Ob 16. uri je sovjetsko poslaništvo vprašalo, ob kateri uri lahko Hruščev pričakuje odgovor na svoja vprašanja. Ob 16.15 so zahodni državniki zvedeli po neki agenciji odgovor Hruščeva, ki ga je bil dal v svojem poslaništvu. Izjava se glasi: «Danes so nekateri časnikarji postavili Hruščevu naslednje vprašanje; Ali lahko komenti-rate izjavo, ki jo je podal v imenu predsednika ZDA Ei-senhowerja načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty, da bo sestanek štirih državnih poglavarjev v Elizejski palači
pomenil začetek konference najvišjih. Hruščev je takole odgovoril: Pripravljen sem u-deležiti se sestanka s francoskim predsednikom de Gaullom, ministrskim predsednikom Mac Millanom in s predsednikom ZDA Eisenhowerjem da se vidi, ali so ustvarjeni pogoji, ki lahko omogočilo začetek konference najvišjih. Ce so se ZDA res odločile, da obsodijo vdor ameriških vojaških letal v sovjetski zračni prostor, da javno izrečejo svoje obžalovanje za te vdore, da kaznujejo krivce in dajo zagotovila, da se taki vdori v prihodnje ne bodo ponovili, bi bili mi po prejemu takih zagotovil pripravljeni u-deležiti se konference najvišjih.«
Ob 16.45 so v Elizejski palači prebrali izjavo de Gaulla,
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii
Izjave treh zahodnih predstavnikov in dolga	izjava^	sovje
Zahodni predstavniki izjavljajo, da bodo nadaljevali pogajanja na obeh ženevskih konferencah SZ dolži ZDA krivde za neuspeh m pravi, da je pripravljena reševati sporna vprašanja s pogajanji ter udeležiti se konference, «če ZDA odstranijo ovire»
PARIZ, 17. — Angleški predstavnik je na nocojšnji tiskovni konferenci izjavil, da je britanska delegacija mnenja, da se je konferenca najvišjih po sili razmer končala. Dodal je, da je Selwyn Lloyd med svojim sestankom z Gromikom še zadnjič poskušal rešiti konferenco in prepričati Gromika, da bi bilo pametno spet začeti seje. Toda dobil ni nobenega novega odgovora.
Predstavnik je dalje izjavil, da je Selwyn Lloyd mnenja, da ni nobenega vzroka, da bi se prekinili konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov in razorožitvena konferenca v Ženevi.
Na neko vprašanje je predstavnik odgovoril, da ni bilo
        ...........................................................
Izjave maršala Tita o konferenci v Parizu
j se ne sme gledati na prestiž jgnveč iskati pot in način za sporazum
Potrebno je za zadevo zainteresirati Združene narode, ber gre za stvari, ki zadevajo interese vsega sveta, gre za ohranitev miru na svetu
v-.	(Od	našega dopisnika)
t5 dtS^GRAD, 17. — Predsednik republike maršal Tito
v zvezi z razvojem dogodkov na konferenci v SfbL.krazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega Ne k konference in upanje, da odgovorni državniki h t>odo dopustili, da bi konferenca, od katere so SWrodi na svetu pričakovali, da bo prispevala k N ^nemu sodelovanju in sporazumni rešitvi pe-Itiigp^ednarodnih vprašanj, zaradi prestiža doživela
‘ <S!Tito . je. ugotovil,
sr$° vsi, ki jim je mir £ tol- ostro obsoditi po-
(Nts^ ga letala nad
o s® , zvezo in poskus, tNani praksa legalizira, vAtt d'Pa je, da posledice k bov°g0dka ne Ni smele ■S* za nesoglasje ta-
H **' »Jn«° > ugotovi!' da
j' »Vet, ln večina držav limfen Pričakovali, da bo | h M t-p® v Parizu služila H, 'h r?.narodnega sodelovaje tniru
. in sporazumne-I« vanJu perečih medna-!« yt»to , a“anj. Jugoslavija ^1« .bala delala vse, kar 's 'b snaza krepitev zaupati ** Jr.e'°vanja med naro-!it btoa!1,?0 reševanje vseh l- ^ito. Nib vprašanj in za-
,ku„miru na svetu. Za-fjji* drža z mnogimi dru-V* >h aa,vami pozitivno gle-1s, lvn° pomagala na-| atletske zveze, Zdru-| V^tlljp eri*>kih držav, Velike knnf Francije za skli-
N^^nce. kt »a v’ukot tudi drugi na-VSt>d vzhodu in Zahodu in
v svn*Vetu' )e ugotovil V°U izjavi Tanjugu, Ve'iko odgovornost l»V J konference v Pa-'ha b® .iSfUuil razvoj odno-.Hi^bdorh S teEB stališča V ^irii, vse Pozitivne ko-
'CS,bo L?1!, na te) Poti; s
i	.'	okrepiti	duha
kL!biru an3a, sodelovanja tin,„ . )e tudi danes, «n’ do rr°tnim manifestaci-\ ,>tih je prišlo v stal edina alternativa
za vse države. Danes bolj ko kdajkoli prej po vojni človeštvo stremi, da bi živelo v miru, ker je njegova perspektiva samo mir, in ker bi vojna bila strašna perspektiva za človeštvo«. Maršal Tito ugotavlja, da ne bi bilo nič bolj škodljivega kakor dejstvo, da bi se zaradi razpustitve konference še bolj razširil prepad in če bi se neopredeljene države ločile med seboj, in je poudaril potrebo njihove enotnosti v zahtevi, da se vsekakor doseže mirna rešitev.
Nihče, ki mu je mir pri srcu, ne more drugače, nego da najostreje obsodi vdor ameriškega letala v ozračje Sovjetske zveze, kakor tudi poskus, da se ta praksa opraviči in legalizira, kar predstavlja samo po sebi zelo resen in negativen dogodek, posebno še nekaj dni pred dogovorjeno konferenco. «Točno je, je dejal Tito, da je prišlo do hudih stvari med Združenimi ameri-krimi državami in Sovjetsko zvezo, hudih toliko po svojih dejstvih, kot po posledicah, toda ali je to sedaj sploh glavno? Ali je potrebno, da je to povod za nesoglasja takega obsega? Razume se, da to ne sme in ne more biti, pa četudi bi se omejilo samo na obnovitev »hladne vojne«, ki je prizadejala do sedaj toliko škode človeštvu v gospodap skem, moralnem in vsakem drugem pogledu. Verjamem, da Te danes še bolj jasno kot
ipo miru«.
«Minil je čas, ko so se posamezna mednarodna vprašanja reševala s silo, je nadaljeval Tito. Stanje sodobnih odnosov na svetu jasno kaže, da je objektivno nemogoče na ta način reševati odprta mednarodna vprašanja v Evropi, o-ziroma kjerkoli na svetu. Po zadnjih negativnih dogodkih, do katerih je prišlo v odnosih med posameznimi velikimi silami, kakor tudi na začetku konference v Parizu, se je pokazalo, da je politika s pozicije sile bolj nevarna in bolj škodljiva kot kdajkoli prej v zadnjem času«.
((Mislim, je poudaril Tito v svoji izjavi, da to, kar se sedaj dogaja, ne bo imelo tako tragičnih posledic in da bo moral prevladati zdrav razum. Mednarodno javno mnenje bo tudi tokrat odigralo veliko vlogo, če bo pravilno gledalo na vse to. Mi, ki ne sodelujemo pri teh razgovorih, ne smemo biti samo mirni opazovalci, moramo biti proti novim zaostritvam odnosov in boriti se, da to ne zapreti mednarodnemu položaju. Upam, da bodo v danem položaju odgovorni državniki vendarle uvideli, da se sedaj ne sme gledati na prestiž, temveč se mora najti pot in način, da pride do stvarne rešitve«.
Maršal Tito je nadalje poudaril potrebo, da se v položaju, ki je nastal, angažirajo Združeni narodi, kajti gre za stvari, ki zadevajo interese vsega sveta, gre za ohranitev miru na svetu. Gre za vprašanje, ki se ne tiče samo dveh ah štirih sil, oziroma nekega kroga in števila držav, temveč za stvari, ki po svojih posledicah zadevajo vse ostale di^ žave. Zato je danes še bolj jasno, da je dolžnost in obveznost vseh držav, da se še bolj ln v polni meri'zavzamejo za premagovanje obstoječih ovir, za ozdravitev mednarod
pred temi dogodki, da narodi ne morejo podpreti nobene ak- j nih odnosov in za zagotovi-
..........  .	-t'
cije, ki bi bila nasprotna glo- tev tniru na svetu, bokim stremljenjem človeštva 1
B. B.
nič storjenega za nove stike s sovjetskimi predstavniki. Ven. dar je treba upoštevati možnost poslovitvenih obiskov. V odgovoru na druga vprašanja je predstavnik odgovoril, da bodo zahodni zunanji ministri poročali svetu NATO o okoliščinah, v katerih se je konferenca razšla. Mac Millan bo odpotoval iz Pariza v četrtek po. poldne in bo v petek podal v spodnii zbornici izjavo.
Francoski predstavnik Bara-duc je nocoj izjavil, da je bila nocojšnja seja treh zahodnih državnih poglavarjev posvečena samo pripravi skupne izjave. Jutri zjutraj ob 11. uri bo de Gaulle sprejel Hruščeva, ki je izrekel zeljo po tem sestanku. Na zadevno vprašanje je predstavnik odgovoril, da ne ve, ali bo poslovilni obisk Hruščeva pri de Gaullu lahko menjal smoter.
Izjavil je dalje, da »pravzaprav ni mogoče govoriti o smrti konference, ker se ta sploh ni rodila«. Dodal je. da je jasno, da, če se to pot niso mogli začeti razgovori, so zahodne države pripravljene udeležiti se vseh pogajanj v primernem trenutku. Baraduc je dodal, da Hruščev ni v nobenem trenutku dal razumeti, da ima povedati kaj novega na ((pripravljalnem sestanku«, ki ga je predlagal. Izrekel je mnenje, da je težko doseči od Hru. ščeva, da bi menjal stališče, ki ga je zavzel, in sicer naj se skliče nova konferenca najvišjih šele čez šest ali osem mesecev.
Ameriški predstavnik je sporočil, da ni predviden noben sestanek ministrskih predsednikov ali zunanjih ministrov držav članic NATO zaradi neuspeha konference. Hagerty je dalje izjavil, da bodo ZDA še dalje sodelovale na konferenci za prekinitev iedrskih poizkusov v Ženevi, kakor tudi na razorožltveni konferenci.
Sporočil je dalje, da bo Ei-senhovver odpotoval z letalom v Lizbono v četrtek zjutraj, od tu pa bo v petek nadaljeval pot v VVashington.
Tiskovni urad predsedstva sovjetske vlade pa je objavil nocoj dolgo izjavo z naslovom • Nerodna spletka voditeljev zahodnih držav v Parizu*.
Izjava se takole začenja: «Kakor je bilo dogovorjeno, bi po pripravljalnem sestat ku predstavnikov štirih velesil v Parizu moral biti dan 17. maja dan razmišljanja o izjavah, ki so jih podali vladni poglavarji.
Predsednik sovjetske vlade Hruščev in maršal Malinovski sta izkoristila priložnost in sta napravila izlet v vas Pleurs sur Marne, 120 kilometrov iz Pariza. V tej vasi je med prvo svetovno vojno bila neka ruska vojaška enota, v kateri je služil kot vojak R. Malinovski, ki je ob strani Francozov sodeloval v bojih za Francijo in je prelil svojo kri na francoskih tleh v boju proti skupnemu sovražniku — nemškemu militarizmu*.
izjava pravi zatem, da je v tej vasi dobil vest, da je bil za popoldne določen sestanek med predstavniki vlad štirih velesil in da je ob povratku v Pariz dobil pismo de Gaulla, ki mu sporoča namen sklicati ta sestanek. Dalje pravi izjava, da iz pisma ni bilo jasno, ali gre za pripravljalni sestanek. ki naj sledi dnevu razmišljanja, ali pa če gre za poizkus, da se na enostranski način skliče konferenca najvišjih. Hruščev je zahteval od
francoske delegacije, naj pojasni, za kakšno konferenco gre, in to vprašanje se je takoj sporočilo po telefonu.
Izjava pravi daije, da odgovor na to vprašanje ni prišel. Medtem pa so poglavarji treh zahodnih držav prišli v Elizejsko palačo. Ker ni dobil odgovora na svoje vprašanje, je Hruščev poslal de Gaullu pismo, s katerim je ponovil svoje stališče, da je pripravljen udeležiti se sestanka, le če gre za pripravljalni sestanek.
V izjavi Je zatem rečeno, da je de Gaulle po končanem enostranskem sestanku treh voditeljev zahodnih držav poslal odgovor, v katerem je rečeno, da je seja imela značaj prve seje konference najvišjih.
«Ta izjava lahko povzroči samo presenečenje«, pravi sovjetska izjava, «ker je Hruščev jasno obrazložil pogoje, v katerih bi se udeležil konference.«
«Pomen vseh teh enostranskih dejanj zahodnih držav je postal jasen po večerni izjavi, kx jo je na tiskovni konferenci podal načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hager-ty, da bi morala konferenca
danes začeti svoje delo, a ga ni začela zaradi odsotnosti sovjetskega predstavnika zaradi česar je ameriški predsednik mnenja, da se je konferenca končala.
Vendar pa. naj ameriška vlada dela. še take diplomatske napore, ne bo mogla prevarati javnega mnenja zaradi neuspeha konference najvišjih. Vsi vedo, da je prav vlada ZDA s svojimi napadalnimi dejanji proti Sovjetski zvezi pred konferenco najvišjih in s svojim trdovratnim odklanjanjem, da bi prevzela odgovornost za svoja dejanja, torpedirala sedanjo konferenco, ki so jo narodi vsega sveta pričakovali s tolikšnim upanjem.
Tiskovni urad ministrskega sveta SZ je pooblaščen sporočiti, da sovjetska vlada potrjuje svojo neomajno voljo po miru in svojo željo reševati rporna mednarodna vprašanja s pogajanji, in ponovno sporoča, da je Sovjetska zveza kakor v preteklosti pripravljena zavzeti svoje mesto ob okrogli mizi konference najvišjih, če ZDA odstranijo ovire za začetek dela te konference, ki so nastale po njihovi krivdi.«
ki sta jo odobrila tudi Mac Millan in Eisenhower Izjava se glasi; ((General de Gaulle, predsednik republike, je predlagal predsedniku Eisenhower. ju, predsedniku Hruščev in ministrskem predsedniku Mac Millanu, naj bi se sestali z njim 17. maja ob 15. uri, da vidijo ali konferenca najvišjih lahko začne proučevanje vprašanj, o katerih je bilo dogovorjeno, da se bodo obravnavala. Na sestanku so bili navzoči ameriški predsednik in ministrski predsednik Velike Britanije. Ugotovila se je odsotnost sovjetskega ministrskega predsednika. General de Gaulle je vzel na znanje dejstvo, da v takih pogojih se predvideni razgovori ne morejo začeti.«
Ob 17. uri so trije zahodni državniki zaključili svojo sejo in sklenili, da se bodo ponovno sestali ob 21.30 zvečer. Zahodni zunanji ministri pa so se razgovarjali še pol ure. Ob 18 uri so imeli zahodni predstavniki tiskovno konferenco, na kateri So dali že omenjene podatke. Hruščev, ki je bil napovedal za popoldne tiskovno konferenco, pa jo je bil zadnji hip odpovedal.
Britanski predstavnik je izjavil, da se ne predvideva noben nov sestanek med Mac Millanom in Hruščevom. Sinoči je bilo sicer rečeno, da bosta oba državnika ostala v stikih, vendar ni bilo glede tega še nič ukrenjeno. Dodal je, da današnje besede Hruščeva niso take, da bi Mac Millana pripravile na nove stike s Hruščevom. Na vsak način je Mae Millan pripravljen znova sestati se z njim. Na koncu je predstavnik izjavil, da mora sedaj Hruščev odločiti, ah hoče konferenco ali ne in mora zaradi tega dati pobudo on.
Se preden so predstavniki treh zahodnih delegacij začeli dajati informacije časnikarjem, je prišel v Elizejsko palačo svetovalec sovjetskega poslaništva in izročil generalu de Gaullu pismo Hruščeva. Medtem je Hruščeva obiskal v sovjetskem poslaništvu kanonik Kir, kateremu so cerkvene oblasti prepovedale sestanek s Hruščevom, ko je bil ta na obisku v Franciji. Hruščev ga je zelo prisrčno sprejel. Pozneje je Kir izjavil: • Hruščev bo odšel, toda se bo vrnil. Vrnil se bo po predsedniških volitvah v ZDA, da opravi boljše delo, v mirnejšem ozračju*.
Ob 19. uri je funkcionar protokola Elizejske palače odnesel v sovjetsko poslaništvo odgovor generala de GauTla na pismo Hruščeva. Zatrjuje se, da je de Gaulle sporočil Hruščevu, da so predsedniki vlad štirih velesil prišli v Pariz za
pri ameriški vladi, ker so a-meriško oporišče v Pakistanu uporabili za vohunske polete nad sovjetskim ozemljem.
Znanstveni urednik angleškega konservativnega lista «Dai-ly Express» piše med drugim: «Kakor mi je znano, so zahodna letala deset let preletavala Sovjetsko zvezo — z letali «U-2» štiri leta in s preurejenimi bombniki v ostalih šestih letih. V tem času je ZDA in Veliki Britaniji uspelo dobiti fotografije vsega so-vjeskega ozemlja. Zaradi teh fotografij je mogoče zahodne raketne izstrelke primerno u-smeriti proti sovjetskim objektom in bombniki se lahko o-rientirajo«.
druge namene. Hruščev je namreč v svojem pismu ponovil svoje stališče, da je pripravljen udeležiti se samo pripravljalnega sestanka.
Okoli 18.45 je sovjetski zunanji minister Gromiko obiskal v britanskem poslaništvu Selwyna Lloyda na njegovo vabilo. V sovjetsko poslaništvo se je vrnil okoli 20. ure.
V britanskih krogih pravijo, da sestanek ni dal nobenih spodbudnih rezultatov.
Kakor napovedano, so se trije zahodni državniki s svojimi zunanjimi ministri sestali ob 21.30, toda njih sestanek je trajal samo četrt ure. Ob 22.30 so objavili že omenjeno skupno izjavo.
Hruščev bo jutri zjutraj obiskal generala de Gaulla, toda ta obisk bo Vljudnostnega značaja. Kakor poroča vzhodnonemška agencija ADN, je vzhodnonemška vlada povabila Hruščeva, naj ob povratku iz Pariza obišče vzhodni Berlin.
Sprejeli ga bodo na velikem trgu Marxa-Engelsa, kjer bo veliko zborovanje, na katerem bo Hruščev govoril. Nekateri zatrjujejo, da namerava Hruščev podpisati še ta teden v Berlinu ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo.
Toda član centralnega komiteja vzhodnonemške enotne socialistične stranke Sinder-mann je izjavil, da bo SZ podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, le če se bodo pogajanja med Vzhodom in Zahodom o tej zadevi • zrušila*.
Pakistanski protest ameriški vladi
KARAČI, 17. — Predsednik pakistanske republike Ajub Kan je .danes izjavil, da je pakistanska vlada protestirala
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiitiiiviiiiiiiiiiiiiiHiiilitiiiiifKiirfiiiiiiliiiiiiiniiilii
Moskva zanikuje trditve da je v vesoljski ladji človek
Stevenson obsoja ameriško politiko
WASHINGTON, 17. — Demokratski voditelj Stevenson je na tiskovni konferenci izjavil, da je krizo na konferenci najvišjih povzročila nesposobnost ZDA v zadevi letala «U-2».
• Hruščev, Je izjavil Stevenson, ni imel druge izbire nego protestirati ker je ameriška vlada predvsem izjavila, da bo nadaljevala informacijske polete nad Sovjetsko zvezo. Za Hruščeva bi bilo težko ne upoštevati te grožnje trajne kršitve sovjetskega zračnega prostora in ohraniti svoj ugled v domovini.
Ta neuspeh postavlja v o-spredje negotov položaj naših odnosov, svetovno neugodje in naglica, s katero se položaj lahko poslabša s strahotnimi posledicami. Napravili smo neumnost in dejansko smo to priznali*.
Stevenson pa je vendarle dodal, da mora Hruščev prevzeti svoj del odgovornosti za dogodke v Parizu.
MOSKVA, 17. — Agencija Tass je davi sporočila, da je Sovjetska zveza odklonila ponudbe zahodnih prostovoljcev za prvi polet v vesolje. Znanstvenik Mihail Kroškin je zanikal, da je na sovjetski vesoljski ladji človek. Dodal je, da so v Sovjetski zvezi dobili mnogo pisem od državljanov zahodnih držav, ki so pripravljeni napraviti prvi polet v vesolje po prejšnjem podpisu zavarovalne police.
«Taka ponudba je očitno ne-
konferenco najvišjih in ne za sprejemljiva, ker v Sovjetski
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiliiiliiiiiiimiiiiiMiiniiiimiiiHmiiiniiuiiiiiiiiMimiiiimiiiuiiuiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiNmHiHinHtiHiMmmmmmMnHHnnnmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiMiiiiiii
Kdo bo prevladal: «dorotejci» ali «morotejci»?
Večinska struja KD bo danes razpravljala o svojem stališču
Poslanska zbornica je nadaljevala diskusijo o zakonskem osnutku za gradnjo hiš za kmečke delavce - Saragat napoveduje bližnjo sovjetsko ofenzivo proti Berlinu
(Od našega dopisnika)
RIM, 17. — Poslanska zbornica je nadaljevala danes dopoldne ob 10.30 s svojim delom pod predsedstvom podpredsednika Targettija, ki je sporočil, da je minister za finance predložil naslednji zakonski osnutek: «spremenitev v zakon zakonskega dekreta z dne 16. maja 1960, št. 406, ki določa znižanje davka na izdelovanje bencina in na gorilno olje, ki se uporablja neposredno kot gorivo«. Nato je minister Togni odgovoril na interpelacijo glede stanja del v zvezi z bliž-
njimi olimpijskimi igrami in zanikal, da bi bila dela v zaostanku in dejal, da bodo dokončana do prihodnjega 31. julija. V nadaljevanju je minister za javna dela govoril o medcelinskem letališču v Fiumicinu, predvsem pa zavrnil kritike, da naj bi bilo to letališče že zastarelo, še preden je bilo dokončano, ker se načrt tega letališča nanaša na dobo, ko še niso obstajala letala na reakcijski pogon.
Načrt je sicer res že zastarel, *oka k njegovemu uresničenju so pristopili šele pred dvema letoma in vse naprave ustrezajo potrebam za vzleta-, nje in pristajanje tudi najmodernejših štirimotornih letal na reakcijski pogon, kot so na pr. DC-8, ker je proga za vzletanje in pristajanje dolga 4
loženo na jutrišnji dan, ko bo I bodo prav tako izvolili na ju-
km. Prav tako so tudi druge tehnične naprave zgrajene po najmodernejših načelih in znanstvenih dosežkih posled. njega Časa, in ne zaostajajo za nobenim drugim tovrstnim letališčem na svetu. Letališče bo dokončano do avgusta in bo stalo v celoti 31 milijard. Za olimpijsko naselje so potrošili 6 milijard in 500 milijonov, in je že dokončano. Dokončujejo le še notranje poti.
Nato le poslanec Zanibelli odgovoril na kritike opozicije glede gradnje stanovanjskih hiš za kmečke delavce, nakar je bilo zasedanje preloženo na popoldne.
Popoldne se je nadaljevla diskusija o gradnji stanovam-skih hiš za kmečke delavce.
Razni govorniki levice so obsojali okoliščino, da k stroškom te gradnje ne prispevajo zemljiški posestniki in poudarili da se s tem zakonom branijo interesi gospodarske
desnice in zemljiške posesti. ----------
Za tem je bilo zasedanje pre-1 sedaj je bil to Manzini), pa
vlada odgovorila na razne kritike tega zakonskega osnutka.
Osrednja komisija za cene se je sestala danes zvečer in je odobrila nove cene bencina in mešanice. Te nove cen (bencin 100 lir in mešanica 75 lir) bo dokončno odobril CIP (medmi. nistrski odbor za cene) na svojem sestanku v četrtek 19. t.m., in tako bodo nove cene stopile v ve'javo z 22. majem, kakor je že napovedal predsednik vlade Tambroni.
Danes se je sestal odbor poslanske skupine KD pod predsedstvom poslanca Guija, na katerem so sprejeli sklep, da bodo poslanci KD podprli vladni predlog, da se upravne volitve odlozp do prihodnjega oktobra, hkrati pa obrazložili raz. loge, ki tako odložitev nasvetujejo. Kar zadeva nadomestitev šestih članov odbora, ki so sprejeli funkcije v Tambro-nijevi vidi, in sicer Natale in Semeraro (struja levega cen-rta), Gaspari in Trisi (dorotej. ca) ter Martinelli in Manzini (ljudski centrizem; Manzini ni več poslanec, ker je postal glavni urednik vatikanskega glasila «Osservatore romano« in državljan Vatikanske države) so sklenili, da jih bodo nadomestili s predstavniki istih struj, novega predstavnika po. slancev KD v vodstvu DK (do
trišnji seji, ko bodo izvolili tu. di nove člane odbora poslanske skupine KD.
Po tem sestanku se je Gui podal v Camilluccio, kjer so se sestali nekateri vidnejši voditelji večinske struje KD, tako imenovani «doro-tejci*, da bi si izmenjali misli v zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega odbora KD, predvsem pa da bi se dogovorili glede jutrišnjega sestanka vseh odbornikov večinske struje KD. Tega sestanka so se udeležili Moro, Segni, Co-lombo, Rumor, Russo, Delle Fave, Truzzi, Taviani, Macrl, Salizzoni, Scaglia in odv. Mor* lino, nato pa še Spataro in Berloffa. Sestanek se je začel ob 19. in se je zaključil opolnoči. (Težak porod!)
V zvezi z bližnjim zasedanjem glavnega odbora KD se bodo jutri sestali na skupni seji poslanci in člani glavnega odbora KD, ki pripadajo struji • Rinnovamento* (pretežno sindikalisti KD).
V članku, ki ga je Saragat napisal za jutrišnjo številko glasila PSDI «Giustizla», zatr* juje, da je za nepričakovano potezo Hruščeva iskati razloge v ponovni sovjetski ofenzivi proti Berlinu na tisti točki, kjer jo je opustil Stalin.
A. P.
zvezi velja človeško življenje več kakor vsaka druga stvar,« je izjavil Kroškin. Zaradi tega so bile vse ponudbe zavrnjene.
Sovjetski znanstvenik je tudi izjavil, da vesoljska ladja prispeva k rešitvi vprašanj, ki so povezana z zaščito a-stronavtov pred škodljivimi učinki kozmičnega prostora, ter k rešitvi tehničnih vprašanj, ki so povezana z izstrelitvijo vesoljskega vozila, z njegovim poletom in s povratkom v zemeljsko atmosfero.
Znani sovjetski fiziolog Vasilij Parin je moskovski »Pravdi« izjavil, da vodijo sedaj temeljite študije, da ugotovijo, kako vplivajo na človeški organizem kozmični in ultravio-letni žarki, sončna izžarevanja, daljša razdobja pomanjkanja težnosti in veliki pospeški.
»Poizkusi sovjetskih znanstvenikov dajejo upanje, da bo prihodnja faza razvoja vesoljske mediedne z uspehom spo-polnjena v relativno kratkem času*, je zaključil Parin. »Sovjetska medicina in biologija ne bosta zgubili tal v odnosu do inženjerije pri prispevanju za pripravljanje vesoljskih ladij, ki bodo lahko z vso gotovostjo letele po vesolju.«
Tass je nocoj javila, da ja vesoljska ladja do 16. ure da-nes napravila 43 krogov okoli Zemlje. Vsi aparati dobro delujejo. Posebni sistema so ohranili v kabini pogoje, ki so potrebni za delovanje človeškega organizma.
Mira Sardočeva in Modest Sancin med nagrajenci
LJUBLJANA, 17. — Združenje dramskih umetnikov Slovenije je na predlog komisije za razdelitev prvomajskih nagrad, ki so jo sestavljali Vida Juvanova, Viktor Molka in Jože Tiran, razdelilo prvomajske nagrade za 1960 takolet
1. Janez Vrhunc, režiser SLO v Celju, za režijo Shakespearovega -Benežkega trgovca».
2. Angela J anko-J eniičeva, dramska igralka SNG v Mariboru, za Vlogo Josie Hogan v 0'Neillovi drami -Mesec za nesrečneže».
3. Mira Sardočeva, dramska igralka SG v Trstu, za vlogo Ane v -Dnevniku Ane Frank» F. Goodrich in A. Hacketta.
4. Modest Sancin, dramski igralec SG v Trstu, za vlogo D11 ssla v -Dnevniku An« Frank-.
5. Zlatko Šugman, dramski igralec SLG v Celju, za vlogo Bojazljivega v drami -Dvanajst porotnikov» Rose-Bud-ju lina in za vlogo Gruzia na v Shakespearovem -Beneškem trgovcu».
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,1 stopinje, najnižja 17,9, ob 19. uri 23,4 stopinje. Zračni tlak 1014,6 stanoviten, veter jug Jugozahodnik 11 km. vlaga 73-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8.
Tržaški dnevni
Danes, SREDA, 18. maja DUBRAVKA
Sonce vzide ob 4.31 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 15.01. Lu«w vzide ob 1.06 in zatone o*5 Jutri, ČETRTEK, 19. maja
IVO	 .
Zanimiva vest za ladjedelnice CRDA
27. junija bodo postavili gredelj 42.500-tonske potniške ladje
Prvotno so predvidevali, da bo imela ta ladja 38.000 ton • Ali bo postavitev gredlja samo simbolična?
Demokristjanska agencija »I-talia. sporoča, da bodo 27. junija položili gredelj treh prekooceanskih ladij, ki jih bodo gradili za pomorske družbe Finmare v ladjedelnici CRDA. Ista agencija tudi poroča, da je predvideno znatno povečanje tonaže teh ladij in da bodo torej občutno večje kot je bilo prvotno določeno. Tako predvidevajo, da bodo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu položili gredelj 42.500-tonske potniške ladje, medtem ko so prvotno predvidevali, da bo imela ta ladja le 38.000 ton. Ta velika ladja bo služila za redno potniško progo proti New Yorku skupno s podobno ladjo, ki jo bodo zgradili v ladjedelnicah v Genovi, kjer bodo za obe ladji zgradili tudi pogonske stroje. Ti dve ladji bosta imeli po 10.000 ton več, kot jih ima »Leonardo da Vinci*, ki sedaj preizkuša stroje v genovskem zalivu in ki je sedaj največja italijanska potniška ladja.
Povečali bodo tudi nosilnost dveh potniško-tovornih ladij, ki ju bodo zgradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču za Tržaški Lloyd in ki bodo vozile na progi proti Daljnemu vzhodu. Te ladje bodo imele po novih načrtih 27.500 ton, medtem ko bi morale imeti prvotno po 22.000 ton
Vest, da bodo v kratkem postavili gredelj teh pomembnih ladij, bo nedvomno vzbudila v prizadetih ladjedelnicah u-pravičeno zadovoljstvo, čeprav obstajajo tudi nekateri dvomi. V teh ladjedelnicah namreč delavci govore, da niso načrti za gradnjo omenjenih ladij še dokončani in zlasti, da ni v ladjedelnici že zbran potreben material, da bi lahko pričeli s stvarno in hitro gradnjo. Ne smemo namreč pozabiti, da je potreben od zaključka načrtov in do naročila določen čas, da jeklarna pripravi po načrtih predvidene jeklene plošče in druge polizdelke. Vse pa kaže, da se je to delo šele pričelo. Tako lahko v resnici pride 27. junija do sim-
bolične položitve gredlja, kar pa ne more tudi istočasno nujno pomeniti stvarnega pričetka del. Znano je namreč, da je zaradi modernejših tehničnih postopkov v resnici vsaka položitev gredlja samo simbolična zadeva, saj sedaj ladje ne grade od kobilice dalje postopoma, na splavišču, kos za kosom. Sedaj grade na posebej za to določenem prostoru večje kose, ki jih nato z velikimi žerjavi na splavišču samo še sestavijo. S tem prihranijo mnogo časa, truda in denarja in^ je proizvodnja renta-bilnejša. Prav za tak hiter pričetek gradnje pa morajo biti na posebni ploščadi že v naprej pripravljene večje količine surovin in polizdelkov, kar pa se v ladjedelnici CRDA sedaj še ni zgodilo.
Delavci ladjedelnice Sv. Marka in ladjedelnice v Tržiču upravičeno pričakujejo, da bo do stvarnega pričetka gradnje vseh napovedanih ladij prišlo čimprej. V obeh ladjedelnicah je položaj nedvomno težak in se je v zadnjem razdobju občutno zaostril tudi položaj v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, kjer je bilo že preko 500 delavcev suspendiranih. Položaj pa postaja zlasti kritičen sedaj, ko so v nedeljo 8. maja splavili zadnjo večjo petrolejsko ladjo in ko sta ostali obe veliki splavišči prazni.
Gradnja velike prekooceanske ladje v Trstu bo pomenila preokretnico, saj tokrat ne gre več za veliko petrolejsko ladjo, ki v bistvu sestoji iz trupa, pogonskega aparata in praznih prostorov za shranjevanje nafte, temveč za luksuzno prekooceansko ladjo, pri kateri je zaposleno znatno večje število visoko kvalificirane delovne sile, obrtnikov in drugih kategorij. Nič se še točnejšega ne ve. kako bodo nazvali to ladjo, ki bo čez nekaj let največja ladja italijanske trgovinske mornarice. Verjetno pa bodo izbrali ime velikega izumitelja Gu-glielma Marconija.
Tržaška hranilnica ob dnevu štednje
Tržaška hranilnica bo ob letošnjem svetovnem dnevu štednje razdelila med dijake tržaških šol 193 denarnih nagrad v skupnem znesku 3 milijone lir. 67 nagrad po 10.000 lir bodo razdelili med dijake nižjih srednjih šol, 68 enakih nagrad med dijake tehničnih šol, 50 nagrad po 25.070 lir med dijake višjih srednjih šol in 8 nagrad po 50.000 lir med vi-sokošolce.
Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba vložiti na posebnih formularjih, ki so na razpolago v sobi št. 100 na županstvu, do 12. ure dne 31. avgusta letos.
Kot smo že poročali, Je predsinočnjim nastal v trgovini Con-tento v Ulici Carducci velik požar, ki je zahteval od gasilcev precej naporov, da so ga pogasili. Na sliki vidimo gasilce na delu, ki se trudijo, da bi ogenj čimprej pogasili in tako omejili škodo lastniku trgovine
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiitmiiiiiniimmiHiiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Z goljufijo je zaslužila več kot s plesno šolo
Za delovno mesto v upravi šole je zahtevala visoke kavcije - 15 oseb opeharjenih
Pred sodnikom ITAmatom se je morala te dni zagovarjati Marija Ossipova Ivanov, ki se je rodila pred 61 - leti v Tiflisu, a sedaj živi v Trstu, v Ul. S. Lazzaro 3. Zenska je bila lastnica plesne šole, a obtožili so jo, da je osleparila več deklet in tri moške s tem, da je zahtevala od njih precejšnje kavcije na račun zaposlitve v upravi šole. Pri tem se je posluževala nekega tukajšnjega dnevnika, na katerem je objavljala svoje oglase.
V resnici je bila dejavnost njene plesne šole zelo omejena, a se ji je kljub temu po-| srečilo, da je opeharila mno-j go naivih deklet in njihovih staršev. V njene mreže so| padle naslednje osebe: Alm Jurissevich, stara 17 let, ki j: je dala 100.000 lir kavcije, Ma-risa Maxia 80.000 lir, Felisla-i va Fučka 100.000 lir, Nidia Svvirm 100.000 lir, Laura Ze-rial 100.000 lir, Maria Baris.
150.000 lir Nerina Nobel 120.00( lir, Nerina Carlovic 120.0(X lir, Elvina Helmecke-Suppan
300.000 lir, Maria Amad
150.000 lir, Ivessa Viola 300.001 lir, Giuseppa Zugna 100.00<
“'DNEVNIK
UREDNIŠTVO
trst-ul.montecchi *-n. TELEFON $>3-808 IN M-688
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL Tel. 38-83
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. it. 37-8*8
OGLASI Cene oglasov: Za vaak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna «80 lir. — vnaprej:
četrtletna 1300 ttr, polletna 2300 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
lir, Giovanni Colucci 150.000 lir, Nadja Cenčič 50.000 lir in Giovanni Poberai 50.000 lir. Gre za 15 oseb, ki so zaradi premetene Ossipove utrpele skupno škodo 1.970.000 lir.
Kot že rečeno so Ossipovo obdolžili goljufije in zraven še kazenskega prekrška, ki zadeva otvoritev plesne šole brez policijskega dovoljenja. Sodnik je priznal Ossipovo za krivo ter jo obsodil na 10 mesecev zapora, 50.000 lir globe in 10.000 lir denarne kazni, ki pa je odpadla zaradi amnestije.	1
Prve dni avgusta 1958. leta se je zglasil na karabinjerski postaji v Rocolu 45-ietni trgovec Vladimir Jurissevich, ki stanuje v Gornjem Rocolu 1101 Organom policije je povedal, da je sredi julija istega leta njegova hči Alma či-tala v nekem časopisu oglas, v katerem je neka plesna šola ponujala primerno uradniško mesto proti kavciji. Njegova hči se je navdušila za to ponudbo, ker so bili pogoji zelo ugodni: tri ure dela na dan, v glavnem bi bilo treba samo odgovarjati na telefonu raznim materam, ki bi se zanimale za svojo hčerke, ki obiskujejo plesno šolo.
Alma Jurissevich je prosila in preprosila očeta, da je izpolnil ček za 100.000 lir ter ga odnesel ta sedež šole. Toda že ko je odhajal se je začel kesati. Naslednjega dne se je vrnil in zahteval, da mu vrnejo izplačano vsoto. Ossipova se je izgovarjala, da nima denarja, nato pa mu je vrnila del vsote, a za ostanek je podpisala menico. Ko je ta zapadla, Ossipova ni dala glasu od sebe. Tako je prišla vsa zadeva na dan. Od vseh strani so se začeli oglašati opeharjeni naivneži, posebno še zato, ker so se dekleta srečala večkrat v večjem številu na «uradu» in niso vedela pravzaprav katera izmed njih naj «deia«.
Na sodišču se je Ossipova izgovarjala, da je najemala več uradnic zato, da ji ne bi bilo treba plačevati socialnih prispevkov.
* * *
V novembru 1957. leta je čuvaj Stanislav Križman zasačil 53-letnega Angela Veggia-na, ko je odnašal železen drog iz Bošketa, ki je služil za oporo zaščitne mreže novih nasadov. Vrednost ukradenega predmeta je znašala 1350 lir.
Sodišče je obsodilo 5. decembra lanskega leta Veggiana na 8 mesecev zapora, 6.000 lir globe in na plačanje sodnih stroškov.
Kazensko sodišče je včeraj obravnavalo v prizivu to zadevo ter je delno spremenilo prejšnjo razsodbo. Razsodilo je, da gre za navadno tatvino in da se postopek ukine zaradi amnestije.
tiiittiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiitiiniiiiiitiitiiiiMHiniiiiiiimiiiniiuiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiMHimiiiiiiiiiimiiiiii
V ponedeljek na dolinskem županstvu
Ocenjevanje vin 4. razstave vinogradnikov dolinske ob&ine
Prvo nagrado za bela vina je dobil Anton Parovel iz Mačkovelj, za črna vina pa Josip Sancin iz Doline - Crna vina bolje ocenjena kot bela
Na dolinskem županstvu se je v ponedeljek sestala komisija, katere naloga je bila oceniti vina, ki so jih breški vinogradniki razstavili na četrti razstavi vin dolinske občine. Ocenjevalni komisiji je bilo predloženih dvanajst vrst belega in pet vrst črnega vina. Prvo belo vino, ki ga je pokušala komisija, je bilo ocenjeno s šestimi točkami (točkovalo se je od 1 do 10), naslednja vina pa so bila ocenjena na osnovi prvega. Tako je komisija ocenila tri vrste vina v prvi pokušnji s 7 točkami, 2 vrsti vina s 6.75 točk, 4 vrste s 6 točkami in 3 vrste s 5.50 točk. Pri ponovni pokušnji so vinu, ki je bilo označeno s številko 7, člani komisije prisodili 8 točk, vinu s št. 4 7.5 točk in vinu s št. 11 7 točk.
Sledilo je ocenjevanje ostalih vin, pri čemer je vino s št. 17 dobilo 6.75 točk. vino s št. 8 pa 6.50 točk. V nadaljevanju je komisija ocenila še vina, ki so bila pri prvi pokušnji ocenjena s 6 točkami, končno pa še ona s 5.50 točk.
Po kratkem premoru so prišla na vrsto črna vina. Na splošno lahko rečemo, da so bila le-ta više ocenjena kot bela, saj sta bili dve vini že pri prvi pokušnji ocenjeni s 6.75 točk, 3 pa celo s 7 točkami. Pri ponovni pokušnji so člani komisije soglasno prisodili prvo mesto vinu, ki je bilo označeno s št. 6 in je dobilo v končni oceni 7.5 točk* na drugo mesto je prišlo vino, ki je bilo ocenjeno s 7.25 točkami, naslednja mesta pa so zavzela vina s sedmimi, 6.75 in 6.50 točkami. Iz tega sledi, da so bila črna vina dosti bolje ocenjena kot bela.
Po delu komisije je župan dolinske občine Dušan Lovri-ha prebral imena vinogradnikov ki so bili najbolje ocenjeni trvo nagrado za bela vina je dobil Anton Parovel iz Mačkovelj, drugo mesto je zasedel Ivan Slavec iz Mačkovelj, tretje pa Josip Ota iz Boljunca Naslednja mesta so zasedli Jakob Žerjal iz Boljunca, Josip Kocjančič iz Pre-
benega, Josip Bolčič iz Boljunca, Filip Smotlak iz Mačkovelj, Ignacij Ota iz Doline ter Benedikt Žerjal iz Boršta.
Med črnimi vini je dobil prvo nagrado Josin Sancin iz Doline, drugo Josip Kuret iz Ricmanj, tretje mesto je zasedel Valentin Žerjal iz Boljunca, četrto Ivan Kocjančič iz Krogelj, peto pa Josip Bolčič iz Boljunca.
 «#-------
Poliomielitični
V Trst se ie vrnila številna delegacija članov in prijate-'jev pokrajinske sekcije ANI-EP (vsedržavnega združenja poliomielitičruh invalidov), ki je prisostvovala 11. maja v Rimu vsedržavnemu zboru poliomielitičnih bolnikov. Invalide je dopoldne sprejel papež, popoldne pa so si z avtobusi ogledali rimske znamenitosti. Delegacija združenja pa je obiskala ameriškega veleposlanika Zellerbacha, kateremu so zlasti izrazili hvaležnost za delo znanega znastve-nika dr. Salka.
Naslednjega dne se je delegacija predstavnikov pod vodstvom predsednika prof. Ols-zewskega udeležila sprejema pri predsedniku republike Gronchiju, Kateremu so obširno obrazložili težave poliomielitičnih invalidov, ki že dalj časa pričakujejo zakonske u-krepe v svojo korist. Med drugim predvideva že pripravljeni zakonski osnutek organizaciji ANIEP primanje ju-ridičnega značaja. Predsednik združenja je tudi pozval predsednika države, da bi omogočil, da se uveljavijo pravice, ki jih predvideva člen 38 ustave.
Seja obč. odbora
Včeraj se je pod predsedstvom župana Franzila sestal občinski odbor, ki je razpravljal o nekaterih predlogih odbornika za javna dela Geppija
glede javnih del. Poleg tega so razpravljali tudi o številnih upravnih vprašanjih.
 «»------
Danes seja miljskega občinskega sveta
Danes ob 20. uri se bo v Miljah sestal občinski svet, ki bo mrd drugim razpravljal o obračunih za leto 1958 za občinsko podjetje AON A in o drugih vprašanjih.
 «»------
Nov predsednik Tržaškega arzenala
Za predsednika Tržaškega arzenala je bil imenovan dr. Alberto Cosulich, ki je bil do sedaj generalni ravnatelj CRDA. Do sedaj je bil predsednik Tržaškega arzenala inž. Francesco Smeraldi, ki je bil imenovan na to mesto 1946. leta
Nekaj vprašanj z zadnje seje občinskega sveta
Kdaj bodo ustanovili poseben resor za socialna vprašanja?
Na zadnjem zasedanju občin- stvo podjetja začelo konkret-
skega sveta so nekateri svetovalci postavili občinskemu odboru in županu Franzilu razna vprašanja v zvezi s perečimi socialnimi vprašanji.
Svetovalec dr. Pincherle se je pozanimal pri odborniku dr. Pecorariju, če je pokrajinska nadzorna komisija za prehrano ukrenila kaj v zvezi s predlogom, ki ga je svoj čas postavila občinska zdravstvena komisija glede izboljšanja dela v kemijskih laboratorijih, v svrho zatiranja goljufij in ponarejevanja živil.
Dr. Pincherle se je obrnil tudi na župana Franzila in ga vprašal če namerava občinska uprava storiti v kratkem kak pomemben korak v pogledu socialnega skrbstva. V tej zvezi je dr. Pincherle omenil, da je že pred več meseci postavil vprašanje delovanja raznih resorjev socialnega skrbstva in da mu je ob tisti priložnosti župan zagotovil, da bodo ustanovili v občinskem odboru poseben resor za ta vprašanja. S svojim vprašanjem je svetovalec Pincherle hotel priklicati pozornost občinskega odbora, da čimprej uresniči že dane obljube.
Svetovalec Muslin je s svoje strani opozoril na monopolni položaj, ki ga imata dve družbi v mestu in na vsem tržaškem področju pri razdeljevanju električne energije. Interesi teh podjetij se ne ujemajo z interesi skupnosti in posameznikov. Zato bi bilo potrebno, da se v pogledu teh družb zavzame določeno stališče. Svetovalec Muslin je v tej zvezi opozoril občinski odbor, da bo 28. in 29. t.m. zasedal v Benetkah nadpokrajin-ski odbor, ki bo razpravljal o teh zadevah. Vprašal je torej občinsko upravo, če je pripravljena izraziti svojo solidarnost z zasedanjem in po možnosti poslati tja svojega zastopnika.
 «»-------
Sestanek za ureditev v podjetju Orion
Na sedežu zveze industrij-cev so se te dni sestali sindikalni predstavniki in zastopniki podjetja Orion, ki so nadaljevali razgovore za rešitev spora, ki se vleče v tem podjetju že nekaj mesecev, ker vodstvo ni hotelo sprejeti nekaterih zahtev delavcev po izboljšanju normativnih pogojev in prejemkov. Kakor smo že poročali, je bil pretekli teden enotni sestanek vseh delavcev, ki so sklenili, da ne bo^o o-pravljali akordnega in nadurnega dela, dokler ne bo vod-
na pogajanja. Dva dni pozneje je vodstvo pristalo na pogajanja in obe sindikalni organizaciji sta poročali, da bodo med pogajanji delavci spet opravljali nadurno in akordno delo.
Včeraj so na sestanku pri zvezi industrijcev razpravljali o delovanju notranje komisije, nato pa so se lotili zahteve’ delavcev, da bi uredili vprašanje nekaj desetin delavcev, ki jih je vodstvo podjetja nameravalo zaposliti za določen čas.
 «»-------
Nova oprema za glavno bolnišnico
Prihodnjo jesen bo tržaška glavna bolnišnica dobila potrebne naprave za opremo modernega oddelka, ki bo o-pravljal operacije na srcu. S tem bo mogoče delati kirurške posege na odprtem srcu. Dosti bolnikov, ki so doslej za take operacije morali hoditi v druga italijanska mesta, zlasti v Bologno in Turin, bodo odslej tega zdravljenja lahko deležni doma.
Bolnišnica bo dobila poseben stroj, ki je nekakšna u-metna sestava pljuč in srca in omogoča krvni obtok izven telesa. Stroj ima tudi napravo, ki omogoča zmanjšati telesno toplino med operacijo na P stopinj. Bitje srca se zarad, tega ustavi in je mogoče potem opravljati operacije, ki trajajo tudi 30 do 40 minut, kar je bilo doslej povsem nemogoče.
Umetna ledvica, ki jo bo bolnišnica tudi dobila, omogoča obnovitev delovanja v tem organu po operacijah in jo bodo uporabljali pri pravih ledvičnih boleznih.
Drugi aparati in stroji bodo dovoljevali merjenje vseh sprememb, ki nastajajo v krvnem pritisku, in izgube krvi. Z njihovo pomočjo bo mogoče takoj imeti pri roki vse potrebne podatke o tem in se ravnati po njih med operacijo.
Vso to novo dragoceno o-premo je bolnišnici podarila Tržaška mestna hranilnica.  «»-------------------
Z avtom v motor
Po Ulici Molino a Vento se je včeraj popoldne peljal proti Istrski ulici z motorjem 47-lejni Augusto Jaschi iz Ulice Seftefontane 10, za njim pa "je privozil z avtom Luciano Tar-lao; ki ga je hotel prehiteti'. Pri tem ga je obrsnil in Jaschi je zletel na tla ter se pobil in ranil po rokah in nogah ter desni rami.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiitiiiMiiiiiiiiitiiiiimiiitiniiiiMtiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiMiiiiiiiiiiiitN
Karabinjer je imel dober posluh
Tatu so našli skritega pod velikim knpom zavojev
Blizu sedeža prevozniškega podjetja Rossi e C. v Ulici Follatoio stanuje neki poročeni karabinjer s svojo družino. Predsinočnjim ni bil v službi in je spal doma. Okrog 3 ure pa se je nenadoma zbudil zaradi ropota v bližnjem skladišču. Ker je pač karabinjer, tudi če ni v službi, je vstal in pogledal skozi okno. Tako je zapazil, da je odgrto okence stranišča upravnega poslopja. Ker ima dober posluh, je slišal, da nekdo hodi in nekaj brska v skladišču in upravnih prostorih. To je bilo zelo sumljivo, saj v taki uri ni nihče zaposlen pri podjetju. Zaradi tega se je karabinjer naglo oblekel in vzel s seboj pištolo ter se skril blizu skladišča. Čakal je poldrugo uro, ko je nekdo pokukal skozi okno in naglo zginil. Kmalu nato se je odprlo drugo okno in je skozi okno začela lesti vrv, ki pa jo je nekdo naglo potegnil nazaj. Karabinjer je tedaj zbudil svojo ženo in ji naročil, naj telefonira na poveljstvo karabinjerjev v Zav-ljah, da bi poslali pomoč, on pa je naprej stražil s pištolo v roki.
Sele okrog 5.30 so razjasnili zadevo, ko je prišel lastnik podjetja, ki je skupno s karabinjerji pregledal vse prostore. Nočnega gosta ni bilo nikjer, kakor da bi ga bila noč odnesla. Končno pa so ga le odkrili pod kupom zavojev. Odpeljali so ga na poveljstvo karabinjerjev, zaslišali, nato pa aretirali in prijavili sodi šču za mladoletne.
Nočni obiskovalec, 17-letni Emilio S., ki je včasih delal pri omenjenem podjetju, stanuje v nekem begunskem taborišču. Te dni je zapazil, da je blagajnik prinesel precej denarja, zaradi tega je ponoči prišel v uradne prostore, da
bi odnesel denar. Najprej je dejal, da je vzel 14.000 lir, nato pa je priznal, da je vzel 50.000 lir, od katerih je 36.000 lir skril pod streho malega poltovornika, s katerim se neki njegov sosed pripelje vsak dan na kosilo. Računal je, da bi ta denar pobral ob priložnosti. Toda vsi načrti so šli po vodi zaradi rahlega spanja karabinjerja.
Delovanje policije v preteklem mesecu
V preteklem mesecu so a-genti letečega oddelka in raznih komisariatov javne varnosti aretirali in prijavili sodnim oblastem med drugim eno osebo zaradi žalitve oboroženih sil, 3 zaradi groženj javnim funkcionarjem, 1 zaradi krivega pričanja, I zaradi krive prisege, 2 zaradi konkubi-nata, 14 zaradi povzročitve telesnih poškodb, 2 zaradi nenamernega umora, 10 zaradi žalitev, 6 zaradi groženj, 49 zaradi tatvin, 5 zaradi sleparije, 10 zaradi prosjačenja. 26 zaradi pijanosti in 1 zaradi izkoriščanja prostitucije.
Skupno so našli in rešili raznega ukradenega blaga v vrednosti 3.857.000 lir.
iiiiiiEuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiii
Nadaljevanje razprave o stečaju «Kraftmetala»
Konec zasliševanja prič
Jutri bodo baje na vrsti prvi zagovorniki
Včeraj je kazensko sodišče, v etn i kov Vollija in Tiberinija
Iki mu predseduje dr. Boschi-ni, nadaljevalo razpravo v zvezi s stečajem podjetja «Kraft-metal». Na jutranjem zasedanju so sodniki zaslišali Giuseppa Vidija, ki je izjavil, da ni bil uslužben pri podjetju, 'temveč da je vršil samo dolžnost tajnika upravnega sveta. Bil pa je pooblaščen, da skupno z drugo osebo podpiše razne ukrepe v primeru odsotnosti gospodarjev. Zasliševanje priče se je najprej vrtelo okoli vprašanja Vitalijeve plače, nato pa je ista potrdila okoliščine v zvezi z znano zadevo o homatijah v podjetju krajem 1956. leta, ko naj bi Vitali hodil po podjetju s pištolo v rokah, grozeč «bolgarom». Priča je nadalje osvetlila finančni in lastninski položaj Sco-Vija ter Kraftmetala začetkom 1954. leta. Vidijeve izjave so izzvale marsikakšen nastop s strani o-brambe glavnih obtožencev.
Na popoldanskem zasedanju je sodišče zaslišalo še Giannija Bevilacqua Luccini, ki je Ijil stečajni varuh podjetja Sco-Vi. Priča je izjavila, da je nemogoče ugotoviti točno lastninsko stanje podjetja Sco-Vi, ker je bilo vse knjigovodstvo v neredu. Zato ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja v letu 1954, kakor tudi se ne more ustanoviti na podlagi dokumentov dejanskih odnosov med Sco-Vi-jem m Kraftmetalom.
Predsednik Boschini je nato prečital razne zahteve obrambe glede sklicanja novih prič. Ko je ugotovil dokončno stanje v tem pogledu, je prekinil razpravo in sodišče se je u-maknilo v posvetovalnico. Po enournem razpravljanju je dr. Boschini odločil., da ne bodo zaslišali novih prič. Izjemno bodo iahiko zastopniki zasebne stranke predložili zaslišanje nekaterih oseb. Ce pa do tega ne bi prišlo, se bo jutrišnja razprava začela z govorom od-
v korist zasebne stranke, nakar bo dobil besedo državni tožilec.
 «»--------
Sreča v nesreči za mladega Padričana
Svoji prisotnosti duha se mora zahvaliti 17-letni Karlo Grgič iz Padrič 43, da si je včeraj dopoldne rešil življenje. Nekoliko po 7. uri se je s svojim motorjem odpeljal iz Padrič proti Bazovici, ko je za njim privozil tovornik, ki ga je šofiral 24-letni Erminio Ge-rolinetto iz Castelfranco Vene-to. Tovornik je vozil precej na desni strani ceste, zaradi tega je Grgič vozil ob skrajni desni strani. Kljub temu ga je tovornik zadel in pri padcu se je Grgič pobil po desni nogi ter si jo verjetno tudi nalomil. Pobil se je tudi po levi rami. Ce bi vozil le nekaj centimetrov bolj na levo, bi prav gotovo končal pod velikimi kolesi tovornika. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni.
Na polju ga je zadela srčna kap
Včeraj popoldne je 59-let-ni Francesco Maffione od Spodnje Magdalene 1482 delal na njivi, ki jo ima v najemu v 2avljah	v	bližini	nove to-
bačne tovarne Nenadoma mu je postalo slabo in se je zgrudil. Sosedje so to zapazili in mu priskočili na pomoč, toda mož je bil že mrtev, ker ga je zadela srčna kap. Nato so njegovo truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice.  «»-------------------
Nezgoda na delu
Na	delu	v	čistilnici Aquila
se je	včeraj	pozno	popoldne
ponesrečil 40-letni Bruno Pie-razzi iz Ulice Soncini 81.
Skupno s svojimi delovnimi tovariši je prenašal kovinsko cev, pa se mu je spodrsnilo in je padel z mostiča z višine 4 metrov. Pri tem se je precej pobil po prsnem košu in levi rami ter levi nogi; verjetno si je tudi nalomil rebra. Z rešilnim avtom so ga peljali v bolnišnico ter se bo moral zdraviti skoraj 3 tedne na il. kirurškem oddelku.
 «»------
Hudo poškodovan pri vojaških vajah
Na vojaškem strelišču pri Repnu se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil med vojaškimi vajami 22-letni vojak Severino Bordiglion, ki je bil tam na straži. Verjetno ni bil dovolj oddaljen od strelnega področja. Metek se je odbil od kamna in ga zadel v obraz ter mu povzročil hude poškodbe. Ponesrečenega vojaka so odpeljali v vojaško bolnišnico.
Obisk francoskih vojnih ladij
Iz Benetk sta te dni pripluli dve francoski vojni ladji, in sicer «Le Bourguignon« ter «Le Savoyard», ki sta pristali v tržaškem pristanišču. To je prvi obisk francoskih vojnih ladij po vojni v Trstu.
 «»------
Bartoli jeve krokodilove
solze
Bivši tržaški župan inž. Bartoli je v nedeljo govoril v Benetkah na vabilo tamkajšnje ustanove “Dante Alighie-ri» o položaju v Trstu in tokrat ni bil tradicionalni optimist, temveč je ugotovil, da v Trstu marsikaj ne gre tako, kot bi moralo iti. Med drugim je govoril tudi o položaju v pristanišču, o težavah s katerimi se bori pristaniška uprava in o tuji konkurenci. Zlasti pa je po njegovem mnenju nevarno obsežna prisotnost jugoslovanske trgovinske mornarice, ki naj bi izrivala italijansko z njenih tradicionalnih prog ob dalmatinski obali in po Levantu.
K tem izvajanjem Bartolija je treba pripomniti, da , predstavlja za Trst prisotnost jugoslovanskih ladij pravo srečo. saj je dobro znano, da je tržaška trgovinska mornarica kaj revna in da tržaški pomorski register petnajst let po vojni ni dosegel niti polovice pi edvojnega stanja po številu vpisane tonaže. Tako se pač morajo tržaški operaterji zanašati na ladje tistih zastav, ki prihajajo v pristanišče in med drugim za nekatere zlasti važne redne proge (na primer proti Kitajski, proti New Yorku itd.) izključno na jugoslovanske tovorne ladje.
Kdo pa je kriv za tako stanje? Ni dvoma, da leži dobršen del krivde prav na tistem bivšem tržaškem županu, ki je celo spremljal ladie zgrajene v Trstu s fondi ERP za Trst v Genovo, namesto da bi proti temu protestiral
Bartoli, ki je s tolikoletno zamudo ugotovil kritični tržaški gospodarski položaj, pač ne dela drugega, kot da toči krokodilove solze in si skuša s tem, delati reklamo za morebitno izvolitev v senat.
IZLETI
Koristni naslovi tel. številke
m
Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudj popoldne, in sicer od 15,30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25-27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12.
Občinski trošarinski urad:
Ul. del Teatro 4 — tel. 35-520. * * *
Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto — 24-024 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 24-151
IZLETA SPD
V nedelio dne 22. t. m. bo priredilo tržaško SPD izlet na Art-viže v Brkinih.	.
Zbirališče pred glavno' železniško postajo ob 6.45, odhod z av-tobfhom ob M0i*
Povratek preko Drage.
V nedeljo 5. junija pa bo izlet na Lokve na Trnovski planoti z obiskom bližnjih vrhov in znane ledene iame Paradane.
Za oba izleta je potrebna prepustnica.
Vpisovanje v Rimski ulici 15, II. nadstropje, do 1. junija.
KOMORNI ZBOR IZ TRSTA
priredi 29. maja t. 1. za ljubitelje zborovskega petja izlet z avtobusom v Videm, kjer bo zbor nastopal na tekmovanju “Antonio Illesberg».
Za pojasnila in vpisovanje se obrnite v Ul. Roma 15-11. v četrtek in petek 19. i.n 20. t. m. oq 19. do 20. ure.
Pokrajinska sekciia združen ia Italija - ZSSR v Trstu, Ulica S. Nicold 11-11. nadstropje - telefon 29-403, obvešča, da se dnevno sprejemajo vpisovanja za izlete v Sovjetsko zvezo od 11. do 13. ure in od 16.30 do 19.30 na sedežu. Ostala pojasnila dobite na sedežu.
[ HAitM« OHVUNITI.A )
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vabi svoje Člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri v dvorani v Ul. Mon-tecchi S-IV. Ker se bodo obravnavala važna vprašanja priporočamo točnost in polnoštevilno u-deležbo.
■iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiHiiiuiiin
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKI:
Dne 17. maja 1960 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 3 osebe, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 69-1 et n i Giuseppe Sebastjani, 80-letni Giovanni Zam-berlan, Cristiana Dilorenzo, stara 1 uro.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmel. Trg Garibaldi 5: Benussi, Ul. Cavana 11; Al. Galeno, Ul. S. CiMno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-berta,
[ OLEPALlSČA^J
Slovensko gledali&& v Trstu
Danes 18. t. m. ob 20.30 na Opčinah
NIMFA IZ CENTRALI®* PARKA
TEATRO NUOVO
Drevi ob 21. un P~,a pa-predstav «L’imbecille». . .,a pr ter.te» in «La giara« Luig i randella.	.	,imbecil
Jutri ponovitev «L jara, le», «La patenten in ‘<L,jejavcei z nižjimi cenami za člane ENAL in dijake.
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB hJADRANu
, . an tnai«
priredi v petek ^oram ob 20.30 v mah jVmaj, na stadionu «Fr
glasbeno literarni
S sodelovanjem
tržaških aka linblianske untve
V baru Moncenisio j go-
1 j a sedaj nekaj sV°ll{!ieri. M riški slikar Sergio A sta»* je znano, so v tem b raj. ne razstave. Dosl.eJ»„čti S*1' sta vij ali številni trt . igr karji in tudi P°huji P°I pra, sedaj pa bodo P lagoma na vrsto tudi iz bližnjih pokrajin.
CZ
k I n O
Fenice 16.00 «SOS
-Ta*
r-ierangeli in E. Bart?*<G. Excels.or 16.00 «igra)e£» lipe. Technicolor. uetVA’* Fiiodramma.ico 16.30 *
temkin». Film Eisenstet
temkin«. nji dan.
Superc.uema 16.00 «K'r.‘nteriealil,i|
i I.uaUlii F. 111
SOD"1'
ro v
iu» A. Lualdi,
F. Lulli.	„
Arcobaieuo 16.00 «Zaba ne noči».	. ... iti
Aurora 16.00 «Roulo»e
leKe»-	o inie meh01^
AUbarda 16.00 «Sužnje le» J. Derek, M. vi^je žiVjJ? Capitol 16.00 «VPra3a ‘ikit. ^ nja ali smrti« H. dim prepovedano.	.-ret *
Crista‘10 16.00 «Bele sem thcny Quinn, Ycko Ja7p8s2 Garibaldi 16.00 «IndiJ^ ^08** impero 16.00 «Jovanka Silvana Mangano.	. ie jgaJJ.
Italia 16.00 cStarši v biue ^i. S- Košema in Ugo Mlad. prep.	go^ia-
Moderno 15.30 “Cesta *, M"
četrti« Simone Sig110
doletmm prepovedano. .. p" Massimo 16.00 «Groza ,oV§£iOe-reki« Tarzanove P1^	-
G- Scott.	»post‘2,
Vittorio Veneto 16(S„/ison, pripoveduje« Rock Hu „
ris Day. Technicolor. Ke,
Ideale 16.00 «Bič amaz r Fleming.	»ref3*-
Marconi 16.00 “Venere s Lan0.
Bartok. Mladini PreP?n San Marco 17.00 «Zak?"hn^e‘ Fred Mac Murray,	,>
don-
Savona 16.00 «Možje ln jj C> možje« Vittorio de S>c • fariello.	7(ia	W
Odeon 1600 «Veter ne	t
t:» Technicolor.	"
Astra 16.30: «Hadži Mural
KINOPROSEK-KONfgjS
predvaja danes **■ Cp« ob 19 30 cinem»»c r Metro fi"11:
«K0 ŽENSKE ČAKAJO*
Igrajo: JEAN SIMM0 jB JOAN FONTAINE
PAUL NEVVMANN Mladini pod 1*T vston nrepoVedjil»
TRŽAŠKA KNJlGA^i
l int - Ul. «v.
Telelon »l-7®*
NOVO:
Hazard:
Kriza evropske zavesti	^
Pavla Zagat" Naša kuharica L
PHISPEVAJTE
DIJAŠKO MATIC,
WIMSS^
predvaja danes 18. t. m z začetkom ob 1*- “rl Columbia barvni film:
«Pazite n
Igrajo: DORIS DAV, JACK LEMMON in ERrl1*' KOVACS
Jutri v «ARC OBA
TOTO
POfIHO
de
Dtnum)
MARIO MATTOLI
REZIJA:
Lm	Ts	m
		m
ieiiebms		
Ko bi se oboroževalna tekma v svetu prenehala
« vojsko dajejo države
130 milijard lir na dan
^ A
ffWef/A letih bi s temi sredstvi mogli dati vsakemu zemljanu štiri-1,0 opremljeno vilo s televizorjem in osebnim avtomobilom v garaži
I,,Jlnenem zadnj'h poročil so-Lj ®a °dbora Združenih na-httii ,!ni0	brati, da dve
|J®j ljudi na svetu «ni 1 jj	sHlb». Stanovanjske
^ sanske razmere v deže-ta milijarda in pol k	pa so ae slubše kot
wenrambene. Pred dnevi pred seboj drugo H- 0 0 podobni temi. Tu orati, da prirodni ^lah ^udl v nerazvitih 4vojni prekaša večanje pro-ln pridelka. Iz tega i[jeie 2al£ljuček, da gredo te 'Ijiijj. .proti tako imenovani "si ! elcap!oziji», da se bo Manje v teh deželah iz itn k.]. 0 slabšalo, v kolikor ii w . 1 razvite dežele ne bo-
‘Skočile na pomoč_ Naj.
'liji
■** **Cl pviuuv.. 11 lij-
Vlr sredstev, iz katere-li i,m0^e razvite dežele S e^e» žrtvovati sred-
11 bi
itjj 2a Sospodarsko-socialni <	predelov	sveta,
T s«V»^a s'{'adl >n sredstva, 'Hj, p°rabljajo za oborože-
0‘4vnik Francije v od-:klj i2a razorožitev Jules 'lijj ? ^ Posebni knjigi pri-kitoj. 0 se na svetu za 1 j Van3e porabi. Številke !l je navadi dolgočasne, te ji, redno prikazati. Drža-jl*ljtijjnice NATO, na primer pijtrd 23 °k°roževanje 60 :	francoskih frankov,
\ v/avv' 90 milijard lir na
bttijj rPžene države Severne btj aodelujejo pri gornji ?v, ;]p	9 milijardami fran-
' Hiilp ^e v na®i valuti okoli 'bitaJard *’r na dan- So" 'k naIy,ZVeza Potrobi v voja-N,0v ene okoli 11 milijard '%0 l/1® dan, kar je pri-5 milijard lir.
(a/°rr|io številke strnemo ■lili ')viVldirno> da samo zabrni1;. in Sovjetska zve-j« ‘a na dan 71 mili-‘ ikor !'Cos^'h frankov, kar Sb j milijard lir. Po •Vej . sa Mocha ves osta-»W °rabi za oboroževanje 1 lan J*® m'lijard frankov ’ *tar pomeni, da z že
prej omenjenimi deželami ves svet porabi 100 milijard frankov ali skoraj 135 milijard lir na dan.
Kot smo videli, največ porabijo za oboroževanje ZDA Gradnja letalonosilke »Fore-stal» je stala ZDA 235 milijonov dolarjev ali 135 milijard lir. Ena raketa vrste «Atlas» stane 35 milijonov dolarjev ali 20 milijard lir, ena podmornica na atomski pogon stane 50 milijonov dolarjev ali 32 milijard lir. Stratosferski bombnik pa velja toliko zlata, kolikor je sam težak. Slednji podatki niso morda približni računi. Te podatke je 9. januarja lani dal sam predsednik ZDA Eisenhower.
Ne bomo naštevali, kaj vse bi se s temi finančnimi sredstvi dalo napraviti, če bi se izkoristila v bolj pametne namene. Toda statistiki, ki so delali račune o tem, so ugotovili, da so v zadnjih desetih letih na svetu porabili za oboroževanje toliko sredstev, da bi se z njimi mogla zgraditi za vsako družino štirisobna vila z vso opremo, s televizijskim sprejemnikom in z garažo, v kateri bi stalo utilitarno vozilo.
Potemtakem bi človeštvo vse drugače zaživelo, če bi se tekma v oboroževanju prenehala in če bi se sredstva, ki se mečejo v oboroževanje, porabila v bolj pametne namene. V zvezi s tem so sovjetski strokovnjaki v sindikalnem glasilu «Trud» in v glasilu Rdeče armade «Krasnaja zvezda* objavili članke, v katerih so prikazali svoje fantastične načrte, ki bi se mogli izvesti, če bi se te astronomske vsote porabile v miroljubno izgradnjo. Med ostalim so sovjetski strokovnjaki omenili gradnjo, železniške proge, ki bi bila široka štiri metre in pol in bi vodila od Ro-kavskega preliva do Vladivostoka, na zadnjem obronku azijske celine. Po tej progi bi mogli voziti vlaki z brzino
300 km na uro. Nadalje so nakazali možnost gradnje celega omrežja prekopov, ki bi povezovali glavne reke Južne Amerike. Nadalje so prikazali možnost gradnje jezov umetnih jezer, ki bi omogočila industrializacijo Afrike in spremenitev afriških puščav,
Ce bi se komu ti načrti zdeli preveč fantastični ali celo utopistični, je treba posebej poudariti polet delovnih ljudi in vnemo najboljših strokovnjakov, ki bi ne delali več v psihozi vojne nevarnosti, pač pa v vzdušju trajnega miru,
To je ena slika, ki jo dajejo statistiki in bi dovolj dokumentira blaznost oboroževalne tekme. Znani Nobelov nagrajenec Američan Linus Pauling pa je v svoji knjigi «Nikoli več vojne* zapisal, da bi že v prvih urah morebitne jedrske vojne prišlo do tolikšnega razrušenja sveta, da bi se vojna mogla končati že v prvem dnevu. V kolikor bi se pa vojna nadaljevala še za kak dan, bi to bilo le »nadaljnje pobijanje že smrtno ranjenega človeštva». Podatek, dva o tem. V zadnji vojni so Američani metali na Nemčijo 10 ton težke navadne bombe. Te bombe pa so bile le igračka v primeri z rušilno silo atomske bombe, kakršno so vrgli na Hirošimo in na Nagasaki na Japonskem, kajti rušilna sila atomske bombe je enaka rušilni sili toliko dinamita, kolikor ga moremo naložiti na 60 vlakov s po 40 vagoni. In tudi ta atomska bomba iz leta 1945 je le igračka v primeri z vodikovo bombo, ki so jo izdelali in preizkusili leta 1956 najprej v ZDA, nato pa še v Sovjetski zvezi, kajti slednja pri eksploziji razvije na površini 10.000 kv. m temperaturo, ki je enaka temperaturi na površini Sonca. In pravijo, da imajo tako v ZDA kot v SZ na tisoče, na desettisoče, celo na stotisoče takih bomb...
Po žici je stekel električni tok in za vedno končal mlado ljubezen (Dušica Zegarac in Boris Dvornik)
(lApp/m i i it/ r« bi ft i* n trhli e rja fUma v Cnttncbu
«Deveti krog» je navdušil tudi ljubljanske gledalce
ftuzgovoh b p'i t< tu tj fti /.*» ti • Sl'cen rt '//,*> #/t rt je iubpVifotiln labtno življenje Tibheena Itonfebenca v Cannebu bolje ekibhunu Itot zn film	Hub**
Skubicu £etja‘tnc bolj pbepbicljiou Uot lllillie Pebliinh o dotji cine 7'tnuli
Zelo ugodne ocene (čeprav ne brez kritičnih pripomb), ki so sledile na straneh svetovnega tiska po predvajanju novega jugoslovanskega filma «Deveti kroga na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu, so seveda povsod vzbudile zanimanje za ta film in vsakdo bi si ga rad čimprej ogledal. Tako je razumljivo zanimanje Ljubljančanov za premiero, ki je bila v sredo v naj-vecjem ljubljanskem kinu »Union«, še bolj pa za mlade igralce, ki so poželi toliko pohval. Na povratku iz Cannesa so se namreč le-ti ustavili v Ljubljani, da so lahko prisostvovali svečani premieri. In zgodilo se je
menda prvič v zgodovini podobnih prireditev v Ljubljani, da je občinstvo — seveda predvsem mlajše — po koncu predstave vdrlo na o-der v lovu za avtogrami.
V razgovoru z glavnimi u-stvarjalci »Devetega kroga« smo izvedeti nekatere podrobnosti, ki jih je zanimivo slišati ob vsakem novem filmu. Manjkal je samo režiser France Štiglic, ki je še ostal v Cannesu, kjer je že star gost, saj so tam do zdaj predvajali že dva njegova filma, »Na svoji zemljin in «Dolina miru«.
Scenaristka filma Zora Dirnbach je novinarka Radia Zagreb in je diplomirala iz umetnostne zgodovine.
millllllllllllllllllllllllllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllillllllllllllllltltllllliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitliuilllllllllHIIIIIHIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllliMlIHIIIIIIIIIIIUI
Zaščita kmetijskih kultur v Sloveniji
Z
v
radarjem
vinogradih
proti in solin
Izstreljevanje raket v oblake ni dalo zaželenih rezultatov - Moderna borba proti peronospori in krompirjevi plesni ter proti burji
Slovenski literati v Trstu
»j*^f**0rčičevi dvorani«. Od leve proti desni sedita: Matej Bor in Juš Koza«; Anton Ingolič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Hok Arih (Drago Druškovič).
O n r/i r *	lnfp/pp/s/j«
»30 Trst A
N;	glasba in ko-
C4' U m Drob“ od vsepo-Izit za vsakogar ne-f Oh V svetu kulture; »s [j ja ealer	Marek	We-
kJC Harmonija zvokov
^ haL17'20 Pesem in
li, 'Ca « Cesnar: »Smešna • kr, Krtine* 18.10 Franz
i»L1«.3oncert 5t' 1 v Es'du‘ . Slovenske vokalne
V’ lSsn0 Zdravstvena od-!T!	Iz Donizettijevih
■h. rriem sP°rt; 20.30 Večer iiffTi Paramorjem, Stan-» »bit,,	in Ni colo Ari-
«tl>'nivU0 «®unbury». igra IC' liau	Oscarja	VVil-
C	HawaJski motivi;
® , Shavv im njegov t ^ :iQ Do polnoči v melodiji.
„ Trst
CJ*«H retja	stran*;	14.15
Ifj' \vl0lVetic»; 14.25 n. de-'iw l5|aerJeve opere «Slg-^ Oh rti poklici
°brti Trsta,
^lasS)a za dobro Jutro;
lin Gla Koper
A ppias
iJS	Ftb;	12.00	Opol-
!'Vh; l3KtaJli 12,50 Operne V^tija, ■ Kronike iz Jug. «b:. »Z.«-40 Kmetijski na-ribanje krompirjeve Od melodije do J J k; ’. *4-30 Kulturni ob-tiiTr iippi^0 Domači odmevi; »A; [ifortka v pesmi |n L1«*- 5.40 prenos HL. jgpo
k«.,; prenos KI,; lo.uu
(ikV » “ 'k; 16.30 Orkester '	rlas' 16 50 «Tur*
1717-0P p°j' Ma3da kt»	fr«!	Baletna glasba;
An^ith	RI-; 1900 0rke-
p,	,m	Melachrino; 19.30
Kentor 7,1B fr ni i 's Sta-
Sreda, 17. maja 1960
»Koncert za violino*.
Nucionalni program
11.00 Radijska sola; 11.35 O-perna glasba: Verdi, Donizetti, Rossini; 12.10 PoJ6 Guidi, La-tilla, Testa; 13.30 Sest glasov in 8 instrumentov; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Radijska igra za mlade #Gioac-chino Toma*; 16.45 R. VV. K. Hinton:	«Kaj	je zgodovina*;
17.40 Glasbeno bogastvo Umbrije; 18.30 Preludij in baleti iz oper; 19.30 Pregled upodabljajoče umetnosti; 20.00 Filmska glasba; 21.00 Dunajski oktet; 21.40 Sestanek petih; 22.25 Lahka glasba; 22.55 Antologija oda; 23.20 Orkester p. v. Esposita.
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 «11 gioco delle dame* z Wando Osiris; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica* — moda; 16.00 Galerija belkanta: Leonie Rysanek; 16.20 Pesmi dneva; 16.30 Predstavitev XLI1I, kolesarske dirke po I-tatiji; 17.00 Pesmi in Angelini; 17.30 «Plc-nic»; —18.35 Skladbe in Izvajalci; 20.30 «V dveh se 'aže zmaga*; 21.45 Fantazija motivov; 22.00 Prokofjev in R. Strauss.
III. program
17.00 Skladbe Igorja Stra-wynskega; 18.00 Francoska kultura; 18.30 Bachovi Korali; 20.00 Vsakovečerni koncert: Co-relli, Haydn, Paganini; 21.30 Dvodejanka S. Glovaninettl-ja »Nečisto zlato*, 22.55 Skladbe C. Monteverdija in G. Fre-scobaldija.
n°hi; 22.35 Glazunov:	8.05
Slovenija
Pred festivalom
mla-
dinskih pevskih zborov; 8.30 Čajkovski: Trnjulčica; 9.15 Zabavna glasba; 10.10 A. Jani-gro in Igor Ozim; 10.40 Dunajski valčki; 11.00 Zbori iz ruskih oper; 11.30 Oddaja za cicibane;	12.00	Kmečka	god-
ba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Poje Jelka Cveteržar; 13.30 Zborovske skladbe	Matija	Tomca;	13.50
Gershvvin: Kubanska uvertura; 14.05 Radijska šola; 14.35 Pot-puri za zabavo; 15.40 Titovi štafeti v pozdrav; 16.00 Prenos sprejema Titove štafete; 16.30 Iz	naših	krajev;	17.10
Sestanek ob petih; 17.30 Veliki orkestri; 18.00 Kulturna kronika;	18.20	Iz slovenske
solistične glasbe; 20.00 Trio Peterson z godali; 20.20 Haen-del: «Rodelinda» — opera v treh dejanjih; 23.10 Popevke 23.35 Dve partituri A. Srebotnjaka.
Ital. televizija
13.30 TV šola; »Zgodovina državljanske vzgoje*, »Znanstvena opažanja* »Francoščina*; 16.05 Kolesarska dirka na olimpijskem dirkališču; 17,00 TV za mladino; 18.30 TV dnevnik; 18.45 IV-priredba Moliero-ve »Sganerello e la figlia del re»; 19.25 do 21.10 (približno) prenos nogometne tekme Real Madrld-Eintracht; 22.15 Francoska demokracija, 22.45 Znanost In umetnost.
Jug. televizija
Beograd:	18.00 M'adinska
oddrja; 18.45 Telesna kultura; 20.00 TV dnevnik: 20.20 O nelojalni konkurenci; Zagreb: 20.40 Hindemithov operni Skeč «T.la in nazaj*] 21.00 M. Raveli »Španska ura*.
V ekonomsko razvitih državah, predvsem tam, kjer je malo obdelovalnih površin, je zelo važno vprašanje zavarovanja pomembnih kmetijskih kultur pred vremenskimi ne-prilikami. Znano je, da so v Franciji, Italiji in Švici že Po prvi svetovni vojni začeli proučevati, kako preprečiti vremenske neprilike in sistematično varovati kmetijske kulture. Na mnogih mestih v teh državah so že davno postavljene opazovalne postaje, s katerih strokovnjaki sistematično spremljajo smeri vetrov, oblakov in padavin, da bi našli učinkovite metode za zaščito pridelkov.
Tudi v Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, je zaščita važnejših kultur že precej napredovala. To velja posebno še za Primorsko, oziroma za Goriško, kjer so za zavarovanje vinogradov postavljene opazovalnice, iz katerih strokovnjaki pravočasno sporočajo premikanje oblakov, ki prinašajo točo. Brž ko nastopi primeren trenutek izstreljujejo v oblake rakete, da bi tako spremenili in razbili kroženje zraka in privedli točo na Zemljo v ooliki dežja. Toda uspehi niso bili zadovoljivi. Točonosni oblaki se premikajo običajno v višini okrog 2000 metrov, raketni izstrelki pa dosežejo višino le od 800 do 1000 metrov. Povrhu tega so rakete tudi precej drage in zaraai tega so njih izstreljevanje v oblake opustili, kakor so to metodo opustili že pred časom Švicarji in Francozi. Ugodne rezultate so s to metodo dosegli samo Italijani.
PROTI TOČI
Toda skrb za varovanje dragocenih pridelkov s tem ni bila zmanjšana. Nasprotno. Direktor hidrometeorološkega zavoda v Sloveniji inž. Lojze Ostanek je te dni izjavil nekemu jugoslovanskemu listu, da se znanstvena borba proti nevarnosti prirodnih fenomenov nadaljuje. «Toča ne predstavlja velike nevarnosti samo za vinograde in posevke — je dejal inž. Ostanek — temveč tudi za soline, katerim prinaša velikansko škodo. Zaradi tega smo v sodelovanju s solinami v Piranu sklenili uvesti bolj sodobno metodo borbe proti toči, ki je v svetu že preizkušena. Za to metodo je potrebna radarska postaja. Stalna opazovalnica z radarskim sistemom lahko naj-točneje ugotavlja in najavlja intenziteto in čas prihoda oblakov, njihovo višino in hitrost premikanja. Takoj po sporočilu o preteči nevarnosti se nad oblak, ki prinaša točo, dvignejo letala in ga zasipajo s srebrnim jodidom Na zemljo začne padati dež. Radarske naprave so sicer zelo drage, toda po računih bi se taka naprava izplačala že v
enem samem letu s prihranki, ki bi jo sicer povzročila škoda na pridelkih. Radius radarja znaša 100 kilometrov, kar je dovolj velika površina, ki jo je mogoče zaščititi s to metodo.*
PROTI SLANI
Kmetovalci pogosto trdijo, da predstavljata mraz, oziroma slana še večjo nevarnost kot pa toča. To b0 po vsej verjetnosti tudi držalo in v tej^zvezi je inž. Ostanek dejal:
«2e od nekdaj so kmetje poskušali zavarovati svoje pridelke s kurjenjem suhljadi in slame na njivah. Toda ta primitivni način ne more zadovoljiti današnjega kmetijskega gospodarstva, posebno pa ne na velikih plantažnih področjih. Zaradi tega smo začeli nameščati posebne peči po vinogradih, ki sč ogrevajo na piin butan. S pomočjo krožnih cevi se temperatura v kritičnih dnevih povišuje na potrebni minimum —2 C.»
PROTI BOLEZNIM
Inž. Ostanek je nadalje tudi povedal, da slovenski meteorologi intenzivno pomagajo kmetijstvu z zaščito pred nekaterimi zelo nevarnimi rastlinskimi boleznimi, kot sta trtna bolezen peronospora in pa krompirjeva plesen fitof-tora.
Glede tega je šef agrometeo-rološkega odseka hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani prof. Vera Malovrh povedala, da so se v borbi proti peronospori začeli posluževati tako imenovane Millerjeve metode. Angažirajo veliko število oPazovalcev in jih na krajših seminarijih seznanjajo z merjenjem temperature zraka. Merjenje se mora vršiti vsak dan v točno določenem času in vnaprej določenem roku. Svoja opazovanja sporočajo opazovalci inštitutu. Najkritič-nejši meseci za pojav te zelo nevarne bolezni v vinogradih so maj, junij in julij. V tem času deluje v Sloveniji okoli 50 opazovalnih postaj, katere vsak dan do 10. ure pošiljajo agrometeorološkemu odseku e-nostano šifrirane telegrame. Do 13. ure so ti telegrami de-šifrirani nakar se izdela Millerjeva krivulja, ki jasno po-kazuje toplino zraka in količino vlage. Brž ko se v kritičnih mesecih dva dni zaporedoma pokaže isti odstotek vlage in isti odstotek temperature, začno Po radiu in tisku opozarjati kmetovalce, da je treba vinograde škropiti. Pri tem se tudi vodi račun o tako imenovani inkubacijski dobi. Cim višja je temperatura in čim bolj je zrak nasičen z vlago, tem krajša je inkubacijska doba in toliko hitreje je treba pristopiti k škropljenju.
Posamezna škropljenja so precej draga. Za vsa državna kmetijska posestva v Slove-
niji stanejo okrog 40 milijonov dinarjev. Leta 1955 je bilo izvedenih pet škropljenj, v letu 1958 pa je bilo zaradi točnih hidrometeoroloških prognoz potrebno samo še eno škropljenje.
Borba proti krompirjevi plesni se je organizirano začela v Sloveniji šele leta 1955, ko so organizirali okrog 20 poskusnih parcel, na katerih so začeli delati poskuse s škropljenjem pri temperaturi 10 stopinj C in v pogojih, ki so bili najpovoljnejši za razvoj fitoftore. Rezultati so bili zadovoljivi, treba pa bo — po besedah prof. Malovrh — rešiti še vprašanje ugotavljanja inkubacijske dobe, kar doslej še ni uspelo.
S to metodo so dosegli velike uspehe predvsem na Nizozemskem.
Na Nizozemskem škropijo krompir osemkrat na leto, v Sloveniji pa samo petkrat. Lani je bila prvič izvedena
V' Sloveniji široka škropilna akcija krompirja na državnih Kmetijskih posestvih, letos pa bodo uvedli škropljenje na vsem področju Slovenije.
Vinogradom in sadovnjakom povzroča precej škode tudi burja, zaradi tega so se v agrometeorološkem odseku posvetili tudi vprašanju zaščite vinogradov in sadovnjakov pred burjo, posebno v Slovenskem Primorju. Slovenskim strokovnjakom pri tem dobro služijo inozemske izkušnje. S postavljanjem ane-mometrov, to je naprav za merjenje vetra, izdelujejo pre. cizne reliefe, ki pokazujejo moč burje, ki je včasih tako silna, da lahko v nekaj urah popolnoma uniči vsa sjebla. Stroški za zaščito pred vetrom so zelo veliki, toda strokovnjaki so prepričani, da uspeh tudi tukaj ne bo izostal in da se bodo stroški za naprave kmalu amortizirali.
eDeveti krogn ni njen prvi scenarij, toleg več uspelih radijskih iger — nekatere med njimi so izvedli tudi v radij, postajah Fanz, Frankfurt in Tel Aviv — je napisala še en scenarij, ki je on nagrajen na natečaju »Bosna film«. Primerjava «Devetega kroga» z vsebino «Ane Frank«, o čemer je bilo slišati pripombe, je samovoljna. Pri tem zgodba njenega filma ni nič manj originalna: Da bi rešili mlado Rut pred koncentracijskim taboriščem, so jo prijatelji njenega že aretiranega očeta poročili s svojim sinom Ivom. Seveda je bil ta zakon same formalnost. Ivu je prinesel celo različne neprijetnosti. Toda ko je videl ,da bi jo ob neki priložnosti s svojim ravnanjem skoro pognal v smrt, se je streznil. Nekdanje mladostno prijateljstvo je začelo po. časi preraščati v prvo globoko ljubezen. Toda usoda m ona naklonjena miaai ljubezni. Rut so vseeno odpeljali v taborišče, v «de-veti krog«, katerega si tudi veliki Dante ni mogel zamisliti .ivo jo tam sicer najde, toda rešitve iz tega kroga ni.
« Da», nam je odgovorila scenaristka, «pn pisanju svojega scenarija me ni mspi-rirala usoda nesrečne Ane Frank. Ta inspiracija meni ni bila potrebna, ker sem sama po poreklu na pol Židinja. Pred žalostno usodo sta me obvarovali mati m ponarejen dokument pa seveda skrivanje. Zgodba «Devetega kroga» je izmišljena, razen poroke. Ko sem pisala ta scenarij si seveda nisem niti od daleč predstav. Ijala, da bo ob svoji realizaciji njegova vsebina spet tako aktualna.«
fioris Dvornik, ki igra »moža« mlade Rut, je 21-let-ni študent Akademije za igralsko umetnost v Zagrebu .Rojen je bil v Splitu, kjer je že v otroških letih igral v pionirskem gledališču. Odkrili so ga slučajno na Akademiji, ko je ravno hitel na rektorat. Pripovedoval nam je o svojih vtisih iz Cannesa:
«Večina nas mladih je bila prvič v Cannesu. Tako boste razumeli, da smo še danes precej iz sebe nad izrednim uspehom našega filma, kakršnega nismo pričakovali. Te pozornosti nismo opazili samo po projekciji filma, ampak že prej. Jugoslovani imamo v Cannesu
že nekaj ugleda, ki so ga nam preskrbeli nekateri naši uspehi kot na primer «Dolina miru« naše risanke in drugi. Pri prvi projekciji ob 12. uri je bil obisk slab, vendar reagiranje publike zelo toplo, posebno pri nekaterih prizorih, kot sta na primer i gre rok ali prehod arijskih študentov k izločeni zidovski skupim na dvorišču univerze. Na enako topel način in na istih mestih je reagirala tudi publika, ki je zasedla dvorano pri projekciji ob 15. uri m ki velja za bolj intelektualno. Ponovili so se prizori s prve projekcije, ko so nas obstopili na stopnicah i festivalsko palačo, da bi dobili avtograme To se je pokazalo tudi na tiskovni konferenci, za katero so mi rekli, da ie bila celo bolje obiskana kot tista za «Ben Hura«. Z nami so celo go-vorili o angažmaju za nekatere tuje filme, kakor tudi o organiziranju posebnega tedna jugoslovanskega filma v Franciji in obratno.«
Dušica Zegarac je bila v Cannesu aelezna posebne pozornosti. Brali smo celo oceno, da je prepričljiveje zaigrala mladega židovskega dekleta kot zdaj že po vsem svetu znana Millie Per-kins Ana Frank. Zdaj ko smo njeno igro sami videli lahko zapišemo ,da je svojo vlogo res doživljala. Dušica z-egarac je stara Ib let, morda je zrela za kakšno leto več. Vojne ni spoznala, o njej je izvedela iz pripovedovanja staršev in iz tega svojega prvega filma. Po rodu je Beograjčanka, kjer hodi v V. razred X. gimnazije .Tudi njo so odkrili slučajno, ko je hitela po cigarete v trafiko — za očeta. Povabili so jo na poskusno snemanje in jo izbrali med 723 kandidatkami. Po naravi je tiha in skromna — kot njena Rut v filmu. Ni mnogo govorila, samo na nase vprašanje, če se namerava po tem. uspehu in dokončani gimnaziji vpisati na igralsko akademijo, je. odvrnila.
«Ne, tc namere nimam. Po končani gimnaziji se bom vpisala na medicino«.
— Tudi v primeru, če bi vam ponudili spet kakšno filmsko vlogo?
»Ce bi me spet povabili h kakšnem filmu, ne rečem, da ne bi spet igrala, toda vpisala se bom na medicino — ta poklic je moja želja.«
iimmimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
iiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiHniniiiiiiiiiimmiiimiiuNtiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nenavadno potovanje nenavadnega Indijca
«Poslanstvo srca» proti razbojnikom
Vi n oba Bave že nekaj let zbira zemljo za revne ljudi, ki so brez nje
NOVI DELHI, maja — V teh dneh je Vinoba Bave začel najbolj nenavadno poslanstvo v svojem življenju. Gre za «Poslanstvo srca*, katero bo ta nenavadni starec začel zato, da «pridobi srca* razbojnikov v centralni Indiji. Vsa Indija z velikim zanimanjem spremlja nenavadno potovanje tega človeka ki je zelo spoštovan po vsej Indiji in katerega pogosto obiskuje tudi sam predsednik Nehru, da bi se z njim porazgovoril o številnih problemih, ki ta-lejo to obširno in zelo zaostalo deželo.
Vinoba Bavt je bled in suhljat starček z dolgo belo brado. Njegovo obleko predstavlja bela odeja zavita okrog pasu in vržena preko ram. S palico v roki že leta in leta potuje po svoji državi in sliči na preroka iz svetopisemskih časov. Vse svoje življenje je Vinoba Bave posvetil zbiranju zemlje za ljudi, ki so brez nje. To njegovo gibanje se imenuje «Budan», kar pomeni »poklanjanje zemlje*.
Nekega aprilskega jutra leta 1951 je bil Vinoba Bave v neki vasi sredi največjih revežev. Nekdo ga je vprašal, če bi jim lahko pomagal, da bi dobili vsaj malo zemlje. Tistega dne je imel Vinoba Bave zborovanje, kateremu je prisostvovala vsa vas. «Brat-
je>. — je nagovoril starec vse prisotne — ima-li kdo med vami več zemlje in jo je pripravljen en del odstopiti ljudem, da ne pomrejo od lakote? Potrebujejo samo 80 oralov.*
Eden izmed kmetov je izstopil iz množice in ponudil 100 oralov. Tako se je začelo gibanje »Budan*. Od tega trenutka Vinoba Bave neutrudno zbira prostovoljne darove v zemljiški sklad za indijske kmete. Do zdaj je zbral že okrog 5 milijonov oralov, od katerih pa je večinoma neplodna in težko obdelovalna zemlja Od teh jih je že raz-deljenih okrog 500.000 oralov.
Zaradi nekih svojih posebnih razlogov Vinoba Bave nikoli ne prihaja v Novi Delhi. Ce hoče na primer Nehru z njim govoriti, se mora napotiti na deželo, kjer ga lahko sreča na kakšni prašni cesti. O tem starcu in njegovem gibanju je bilo napisanih že precej knjig in razprav. Eni trdijo, da njegovo gibanje odgovarja indijskim prilikam in da je Vinoba Bave resnični pobornik Gandijevih idej in metod. Drugi pa pravijo, da je vsaj z gospodarskega vidika njegovo gibanje doživelo neuspeh. Toda Vinoba Bave še vedno uživa isto priljubljenost kot v začetku svoje akcije. Se vedno ga množica pričakuje razigrano in prijatelj-
sko. In ko odhaja iz vasi, ga spremljajo cele povorke ter mu želijo uspeha v njegovem življenjskem poslanstvu.
Najnovejše poslanstvo Vinoba Bave pa se razlikuje od vseh dosedanjih Tokrat odhaja, da bi osvojil srca ljudi, ki so zašli na stranpota. Pred nekaj dnevi so listi sporočili, da bo Vinoba Bave prešel reko Cambal na meji med državama Radžastana in Madije Pradeš in obiskal nekatere predele države Madije Pradeš, v kateri rojjajo razbojniki.
V osrednji Indiji so razbojniki velik problem, ker ne gre samo za posameznike, temveč za akcije dobro opremljenih in do zob oboroženih tolp. Strateški načrt Vinoba Bave je zelo enostaven. Peš bo obhodil vasi, «odkrival ljudem resnico* in jih pozival, naj se vrnejo v normalno življenje. Njegovo akcijo podpirajo tudi oblasti države Madije Pradeš, ki so tudi sporočile, da bodo milo ravnale z vsemi onimi, ki bi se v okviru «poslanstva srca* vrnili v normalno življenje. Razen tega bodo med njegovim poslanstvom prenehale vse policijske akcije proti razbojnikom, ki so v začetku tega meseca bile v polnem razmahu.
Vinoba Bave je prepričan, da bo njegovo poslanstvo uspelo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiniMiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiMtiiiiiiMiiitiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiifiitiniiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Prva zaključna šolska prireditev v Trebčah
Dolgo vrsto zaključnih šolskih prireditev so prvi otvo-rili učenci osnovne šole v Trebčah, ki so u nedeljo popoldne nastopili v do kraja napolnjeni dvorani Ljudskega doma.
Najprej je Milvana C uk, učenka 4. razreda, pozdravila navzoče in podala kratek uvod k igri, ki so jo naštudirali učenci. Nato so se predstavili občinstvu še škratje in kresničke. Otroci so se pripravili za letošnjo zaključno šolsko prireditev z Jezernikovo igro «Kresnička». Vsi so se kar dobro znašli na odru in ker nam prostor ne dopušča, jih ne bomo navajali vseh, saj jih je nastopilo okoli trideset. Posebno pa moramo pohva-
liti Aldo Kralj, učenko 5. razreda v glavni vlogi, Mileno Padovan iz 1. razr., v vlogi »Slake«, Fulvio Kralj, iz 2. razr., kot »Mravljo«, Edija Milkoviča iz 5. razr. kot «Polžka«, Omelo Cuk iz 3. razr. v vlogi »Zvezde«, medtem ko sta nastopila v vlogi «Meseca» in »Sonca« Suzana in Rado Kralj, oba iz 5. razreda. Za navedenimi niso zaostajali «Palčki», «Skratje«, »Rožice«, »Vile» in «Kresničke».
Vsi nastopajoči so bili deležni obilo zaslužene pohvale, največje priznanje pa gre učiteljicam, ki so z velikim trudom in požrtvovalnostjo pripravile otroke za tako lep program,
M. M.
HOROSKOP
ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20 4): Pogumno, tucii če bodo ovire velike. Kaže, da se bo zadeva obrnila vam v prid in bo dan pozitiven. Ne bodite preveč indiskretni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Posredovati boste morali in to vam bo prineslo ugled. Sprejmite predloge, ki se vam ponujajo Razčistili boste problem, ki vam je zelo pri srcu.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Zadoščenja ne bo nika-kega. Nasprotno. Očitali vam bodo celo krivde drugih. To naj vas ne spravi iz ravnotežja. ker se bodo razmere popravile.
RAK (od 23. 6 do 22. 7.): Neka vplivna oseba vam bo pomagala izvesti tudi najbolj drzne načrte. Ce hočete, da bo v družini mir, skušajte biti do skrajnosti potrpežljivi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Vsestranski napredek, kar se bo odražalo tudi na finančnem področju. Ne bodite preveč trmasti pri svojih načrtih in pustite tudi sodelavcem do besede.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.); S popolnim zaupanjem v lastne sile boste mogli vsiliti svoje poglede tudi tistim, ki so trenutno proti vam. Naključje vas bo privedlo v družbo osebe, ki vam je zelo draga.
TEHTNICA (od 23. 9. do
23. 10.): Sreča se vam nakazuje. Izkoristite priložnost. Navdihnite s pogumom tudi sodelavce, s katerimi ste vajeni poslovno občevati
ŠKORPIJON (od 24. 10. do
22. 11.): Srečali boste osebo, ki ste jo dolgo iskali. Srečanje pa_ ne bo takšno, kot ste s. ga žeieli. Finančne težave. Hnzite tudi na zdravje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): V obravnavanju poslov-nih zadev z osebo, ki vam ne vliva preveč vere, bodite še posebno previdni. Večer posvetite izključno sebi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L): Ze v začetku dneva izdelajte točen program, kajti de-lai_ bo veliko in se bo še kopičilo. Zadoščenja pa bo bolj malo Glrvobol. $
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.); Zanimive novosti finančnega značaja, v čemer se boste za gotovo uveljavili, ker ste tudi primerno razpoloženi. Nekoliko utrujeni boste.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Nepričakovan dogodek vas bo približal osebi, ki jo že dolgo občudujete Ne bodite preveč zahtevni in pazite tudi na svoje zdravstvene razmere.
Goriško-beneški dnevnik
Zaradi suše velika škoda v kmetijstvu
V Števerjanu povzročajo kmetom škodo vrano in fazani
Čeprav vremenoslovne po-*taje ie nekaj dni napovedujejo nevihte, torej padavine, ki bi jih na Goriškem, pa tudi drugje v soseščini močno potrebovali, so doslej še vsi dnevi minili, ne da bi padla vsaj ena kapljica. Soparno je, da le kaj, občasno se pojavljajo temni oblaki, ki napovedujejo najhujše. kar lahko pričakujemo iz njih, toda še pred večerom se nebo razjasni.
Dežja ne bi potrebovali samo meščani, ki so se pred e-nim tednom še pritoževali zaradi mraza, sedaj pa jim je naenkrat postalo prevroče, ampak bi prišel prav predvsem vsem tistim, ki jim zemlja služi za preživljanje. Tako je namreč suha, da kulture, ki so komaj pokukale iz zemlje in sedaj mokroto najbolj potrebujejo, zelo slabo uspevajo. To velja tako za povrtnino, kakor tudi za o-stale poljske kulture.
Kot da bi že to ne bila dovolj huda nadlega, se pojavljajo še druge. Kmetovalci na Valerišču so nam potožili, da fazani in vrane uničujejo koruzo, ki je komaj vzklila. Živali priletijo iz bližnih gozdov in se spustijo na s koruzo zasajene njive v okolici Uklancev in Jazbin. Brskati pričnejo okoli stebelc mladih koruz, in to počenjajo toliko časa, dokler ne pridejo do koruznega zrna, ki ga, seveda, pojedo in tako
ZSPD organizira danes 18. maja ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem (korzu štev. 13
LITERARNI VEČER
Iz svojih del bodo brali slovenski književniki Vladimir Pavšič (Matej Bor), Juš Kozak, Anton Ingolič, Ciril Zlobec. Drago Druškovič in Janez Menart.
Vstop prost.
rastlino uničijo. Dokler so koruzo sadili na roko, škoda ni
bila tako občutna, ker se je vedno posadilo nekoliko več
semena, sedaj pa se uničenje pozna toliko bolj, ker posadijo s strojem ravno toliko semena, kolikor zadostuje.
Steverjansk’ kmetovalci so s tem zelo oškodovani in opozarjajo lovsko zvezo, naj bi kaj ukrenila, da bi se nastajanje škode preprečilo.
 «»- ------
E. Mattei bo prisostvoval splavitvi AGIP Livorno
V nedeljo 28. maja bodo ob prisotnosti Enrica Matteia splavili drugo ladjo serije AGIP, ki jih v tržiški ladje-
delnici gradijo za potrebe državnega podjetja. Ladja se bo imenovala AGIP Livorno in bo služila prevozu tekočega
goriva.
 <t»-------
Skuter v plamenih
Včeraj ob 10.30 so poklicali gasilce na Seneni trg, ker se je vnel skuter v stanovanju Giorgia Velvija. Gasilci, ki so kmalu prišli na kraj. so v pol ure pogasili ogenj. Cenijo, da je motorno vozilo utrpelo 40 tisoč lir škode. Gospodar Vel-vi je mnenja, da »o ogenj povzročili otroci, ki so se igrali v bližini vozila.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 20-72.
um mm liiliillimilllliaiiiiiiii iim ■■■■■■■ali iiiiiiiiiiiimniiiiiMiliiiiiinilliiililiniliiliililllilllliv
Sindikalna kronika
Danes volijo v novo notranjo
S0LVAY
komisijo
iiTriSr
Zaradi poškodbe med treningom
Srečanje
odloženo na 15. junij?
Kot je znano, bi moral biti dvoboj za naslov svetovnega prvaka 1. junija
SAN FRANCISCO, 17. — V krogih spremstva prvaka Dui-lia Loia, ki se v Ameriki pripravlja za dvoboj za svetovni naslov z dosedanjim prvakom v welter-junior kategoriji Carlosom Ortizom, so zadnje čase začele krožiti številne med seboj nasprotujoče si vesti. In te vesti so prišle tudi v Evropo in še posebno v Italijo, kjer z zanimanjem sledijo pripravam njihovega ljubljenca za tako odločilno srečanje.
Govori se, da so se pri Loiu ponovno pojavile v njegovi
Okoli 500 volivcev bo izvolilo 5 odbornikov
Danes bo v kemični tovarni SOLVAY okoli 500 delavcev in uradnikov izvolilo novo notranjo komisijo, ki bo štela pet članov. Svoje kandidate so predložile vse sindikalne organizacije, med katerimi je tudi FILC-CGIL.
Delavci bodo z glasovanjem za listo Delavske zbornice prispevali k izboljšanju položaja v podjetju, predvsem pa k utrditvi enotnosti med vsemi delavci, kajti samo na takšen način bo mogoče odpraviti težave, v katere je zašlo podjetje zaradi krize, ki že delj časa vlada v podjetju, ker zaradi hude mednarodne konkurence ne more prodati svojega proizvoda.
Zadnja pot mladega Antona Kovica s Peči
Z motociklom se je ponesrečil pri Volčji dragi, umrl pa je v goriški bolnišnici
Včeraj ob 18.30 so na Peči pokopali Antona Kovica, ki se je v nedeljo v Jugoslaviji smrtno ponesrečil z motociklom. Ob 16. uri so ga z bolninice v Ul. Vittorio Veneto prepeljali * furgonom domov, od koder se Je vršil pogreb na domače pokopališče. Na zadnji poti ga je pospremilo izredno veliko domačinov, kakor tudi prebivalcev iz Rupe, Ga-brtj. Sovodenj in drugih vasi, kjer so mladega tanta poznali.
19-letni mehanik Anton Ko-
vic s Peči je v nedeljo skupno s tovarišem Albinom Kovičem, prav tako s Peči, odšel v Jugoslavijo na kratek izlet. Zvečer okoli 21. ure sta se vračala po Volčji dragi proti mirenskemu obmejnemu prehodu. Na nekem oviniku v Volčji dragi pa je Kovic izgubil oblast nad vozilom in prijatelja sta se znašla v cestnem prahu. Kmalu nato je na kraj nesreče prišel avtomobil Rdečega križa, ki je prijatelja prepeljal v bolnišnico v Šempeter, kjer so zdravniki takoj opazili, da se je Anton Kovic zelo resno poškodoval. Okoli dveh ponoči, ko se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, so fanta prepeljali čez prehod Rdeča hiša v goriško civilno bolnišnico, kjer je Kovic podlegel številnim poškodbam. Albin Kovic je po prejeti prvi pomoči lahko odšel domov.
Anton Kovic je stanoval
skupno z vdovo materjo. Delal je kot mehanik v delavnici Vouk in je bil zelo priljubljen bodisi med domačimi kot tudi med delovnimi tovariši. Vest o njegovi smrti, ki se je kmalu razširila po vsem Krasu, je globoko presunila vse, ki so ga poznali.
22. maja gostuje ob 16.30 in ob 20. uri S G iz Trsta v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13 z delom
Ralada o poročniku in Marjutki
Spisal Branko Kreft. Nastopata Mira Sardoč in Stane Starešinič.
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD in v kavarni
Bratuš. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150 lir, dijaška stojišča 100 lir.
Seveda je s tem v zvezi tudi vprašanje dela za tiste delavce, ki so že v podjetju, kakor tudi za sprejem novih, predvsem pa vajencev.
Nenadna slabost
V civilno bolnišnico so včeraj ob 12.10 prepeljali z avtom Zelenega križa 91-letno jugoslovansko državljanko Julijano Slabe. Zeno je v Ul. Corsica obšla nenadna slabost. V bolnišnici so ji zdravniki nudili prvo pomoč in jo poslali domov.
Vozni red vlakov
PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38,	(A)
6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.29, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (A) 15.31, (A) 17.23, (A)
18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47.	....... .
ODHODI ZA VIDEM: (A) 4.39, (A) 6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30 (A) 10.53. (D) 13.00, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17.25, (A)
18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A)
22.49.
PRIHODI IZ VTDMA; (D) 0.14, (A)
5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50. (A) 14.16, (A)	15.49. (DD) 17.09. (A) 18.34, (A) 20.03. (D) 21.48.
ODHODI ZA TRST:	(D)	0.15,	(A)
5.53, (A) 8.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36. (A) 20.06, (D) 21.50. ure; po vaseh goriške občine in ostalih občinah naše pokrajine pa do 24 ure.
 «»-------
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Napadalni
vod«, S. Brady, L. Edvars.
VERDI. 17.00: »Neznana sopro. ga», S ali Mineo, Cristina Car-rere, cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.15: »Dečki z zahoda«, S. Laurel, O. Hardy.
CENTRALE. 17.00: #Gorila», G. Calley, G. Petre, cinemascope v barvah.
MODERNO. 17.00: «Dvoboj v Rio Bravu».
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura
pred meseci poškodovani roki bolečine, zaradi česar je bil prisiljen zahtevati odložitev dvoboja. Nekateri pa te vesti zanikajo. Komu smemo torej verjeti?
Nekaj resnice o novih bolečinah na roki je gotovo. Ve se, da jih je Loi občutil že pred dnevi in to zaradi dolgega treniranja z boksanjem v vrečo. Tržaški boksar si je pred meseci poškodoval desno roko v borbi proti Francozu Nerviju. Tedaj je moral prekiniti vsakršen trening in privoliti zdravnikom, da so mu spravili roko v mavec.
Ko so posledice nezgode popolnoma izginile je prišla vest, da je Ortiz pripravljen staviti na razpolago Loiu svoj naslov svetovnega prvaka. Loia ni bilo treba dvakrat prositi: sporazumno z menažerjem, ki je sicer Vodil pogajanja, sta ponudbo sprejela in se po začetnih pripravah v Italiji odpeljala v Ameriko, kjer sta določila «glavni stan» za trening v San Franciscu.
Loi dnevno vstaja ob 6. uri zjutraj in po zajtrku zapusti hotel Canterbury, kjer je nastanjen. V najeti telovadnici se začne njegovo delo s foo-tingi, s telovadnimi in razgibalnimi vajami. Seveda je imel Loi na razpolago nekaj sparring partnerjev, to je boksarjev, ki so z njim trenirali na ringu. In prav med takim treningom se je pripetila Loiu neljuba in predvser- neušeč-na nezgoda.
Pravijo, da je Loi pred dnevi začel svoj trening s 25-let-nim črncem Bobyjem Saun-derjem. Borba je takoj postala vroča, ker sta se oba boksarja vživela v ambient verjetno pod vtisom odobravanja 50 gledalcev, ki so plačali vstopnico, da so lahko prisostvovali treningu Duilia Loia. Ta dvoboj je trajal samo nekaj rund. Saunderja je nato
stopinj« ob 15. uri, najnižja 1,8
12,8 stopinje ob 4. uri. Vlage 60 odstotkov.
iiHiiiiiiliiiuiiiiiiiiiimiiititiiiiinimimimim
V NEDELJO PROTI VERONI
Zaradi poškodb Secchi ne bo igral
Srednji napadalec Triestine Secchi bo moral ležati do petka. Tako so mu ukazali zdravniki po natančnem pregledu in radiografiji, s katero so ugotovili, da na srečo nima kostnih poškodb. Secchi ima posebno otečen gleženj desne noge, katero ne more zaradi ostrih bolečin niti položiti na tla. Ta poškodba je posledica grobe igre igralcev Lecca.
Secchi tako ne bo mogel i-grati v nedeljo na domačem igrišču proti Veroni.
— «»------
Danes na TV
Real Madrid ■ Eintracht
RIM, 17. — Italijanska televizija se bo danes zvezala z Evrovizijo, ki bo prenašala Iz Glasgowa v Angliji finalno no. gometno tekmo za pokal evropskih prvakov.
Prenos se bo začel približno ob 19.25 in bo trajal do 21.10.
V italijanščini bo srečanje med Rea I Madridom in Eintrach-tom iz Frankfurta komentiral Nicolo Carosio.
• « •
BUDIMPEŠTA, 17. — Nogo-1 metno tekmo med Madžarsko 26,4 in Anglijo, ki bo v nedeljo, bodo prenašali v Evroviziji v 14 državah, med katerimi je tudi Italija.
zamenjal drugi črnec, Billy Thomas, ki je v svoji profe-sionistični karieri zmagal od 25 srečanj nič manj kot 21-krat.
Thomas ni bil nič slabši od
Saunderja. Ni hotel varnostnega usnjenega šlema, temveč je takoj sprejel borbo z Lo-iem. V drugi rundi pa je prišlo do nezgode. Thomas se je izmuznil iz borbe ob telesu in se je istočasno izognil udarcu z levo. Loi je sprožil napad z desno in je črnca močno udaril po glavi. Na Loievem obrazu se je tedaj videlo, da nekaj ni v redu. In Loi je ta-
koj prekinil trening s	spar-
ring partnersi, ker mu bolečine na desni roki niso več dovoljevale nadaljevanje	pri-
prav. Loiev menažer je bil precej razočaran zaradi te nezgode in je sklenil zahtevati odložitev dvoboja z Ortizom na 15. junij. Loia bodo morali seveda pregledati še	prej
zdravniki prirediteljev	tega
prvenstva in če bodo ugotovili, da zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti, bodo gotovo privolili v odložitev.
Govori pa se tudi, da tudi teža telesa dela Loiu precej težav. Kot je znano, ima Loi tri kg več kot je predvideno, zaradi česar bo moral skrbeti tudi za to, da bo nekoliko shujšal. Ker to utruja in tudi škoduje hoče Steve Klaus preprečiti ž odložitvijo, da bi o-šibljeni Loi stopil na ring za tako važno srečanje za naslov svetovnega prvaka.
Boks onkraj Atlantskega oceana
Neznani Gandy Mac Farland (ZDA) premagal svet, prvaka Jordani
Don Jordan bo v kratkem branil naslov v srečanju s Kubancem Bennyjem Paretom
BALTIMORE, 17. — Svetovni prvak welter kategorije Don Jordan (ZDA) je preteklo noč zabeležil poraz, ki mu ga je zadal njegov sonarodnjak Candy Mac Farland,
Ta poraz je kaj slabo znamenje za Jordana, ki bo moral čez 12 dni braniti svoj naslov v srečanju s kubanskim boksarjem Bennyjem «Kid» Paretom.
Don Jordanov poraz je bil jasen in med sodniki ni bilo niti enega, ki bi bil v dvomu. Svetovni prvak je bil po končanem dvoboju zelo utrujen in je še vedno nekoliko krvavel z nosa.
Jordan je začel krvaveti v osmi rundi in v naslednji je bil v nevarnosti, da konča in obleži zaradi močnega udarca nasprotnika na tleh.
Mac Farland, ki je star komaj 20 let, je napadel prvaka od prvo runde dalje. Z napadi je nadaljeval borbo vse do šeste. V sedmi in osmi rundi pa je nekoliko popustil. V deveti je udaril Don Jordana s tako močnim udarcem po obrazu, da so svetovnemu prvaku klecnila kolena. Jordanu se je vseeno posrečilo končati dvoboj na nogah in to predvsem s pomočjo številnih zanj odrešilnih «objemov».
V slačilnici je Don Jordan po porazu izjavil, da bo takoj odpotoval v Las Vegas, kjer se bo srečal v določenem dnevu z Bennyjem Paretom.
Na isti prireditvi bi moral nastopiti tudi bivši svetovni prvak v welter in srednji kategoriji Sugar Ray Robinson, Njegov nasprotnik bi moral biti Pedro Gonzales (ZDA). Ob določeni uri pa je. stopil na ring sam Gonzales, medtem ko Robinsona ni bilo nikjer. Niso ga našli niti doma in njegova žena je izjavila, da nima nobenih vesti o njem in da ima za odsotnost brez dvoma kake razloge.
Ta dvoboj bi moral biti pred glavnim srečanjem Don Jordan-Mac Farland. Prireditev, ki bi morala biti že v soboto v »Memorial stadiu-
mu», so morali zaradi dežja odložiti.
Robinsonov prokurator George Gainford je izjavil novinarjem, da niso ne njega ne bivšega svetovnega prvaka obvestili, da bo srečanje z Gonzalesom namesto v soboto
v ponedeljek. «Midva sv« slila, da bo dvoboj ®«P‘ Pogodba namreč ne P1®	.
va, da bi moral ®0*,ins0.iU, čati Gonzalesa po 16* 111
Ob napovedi, da RobinS°,-
se je morala vmešati P®- ^ ki je potrebovala tu
Senja.	,	j«,
Boksarska komisija da je povabila na s Robinsona in nie.®oVir*,loJi' kuratorja, da bi 0 sve, vzroke odsotnosti bivs tovnega prvaka
siiiiiiiiBiBiiiiiiifiiiiiiiiittiiiiiiliiiiiailiiaiifiiitiiiiiaKiiiiiiiiiiiiKiit^tiiiiiii«««*111111111
Nogomet v Italiji
Duilio Loi pred meseci ko je imel roko v mavcu          ...................................................................................................
Delovanje italijanske košarkarske zveze
Od 23* oktobra dalje košarkarsko prvenstvo
Prvenstvo se bo zaključilo 9. aprila prihodnjega leta, ko se bodo začele priprave za evropsko prvenstvo v Beogradu
RIM, 17. — Na seji zveznega sveta italijanske košarkarske zveze so določili, da se bo državno prvenstvo prve lige začelo 23. oktobra in bo prekinjeno od 25. decembra 1960. do 8. januarja 1961. leta. Prvenstvo se bo končalo 9. aprila.
Istega dne se bo začel sikup- ~ ni trening kot priprava za ev-' '
ropsko prvenstvo moških ekip ki bo maja meseca v Beogradu.
Isti odbor je nadalje odobril turnejo mladinskega moštva po Švici, Nemčiji, Franciji in Belgiji, ki bo maja in junija prihodnjega leta. Za mladinska moštva so nadalje na sporedu še srečanja s Turčijo, Grčijo in Egiptom. Ta srečanja bodo v Italiji. Zvezni svet je tudi proučil spored mednarodnih tekem za 1962. leto. V tem letu sta predvideni povratni sre. čanji s Sovjetsko zvezo in s Poljsko.
Za ženske državne reprezentance so na sporedu 1960-1961. leta mednarodne tekme s Poljsko in Romunijo. Za mladinsko ekipo so odobrili turnejo po Franciji, Belgiji, Švici in Nemčiji. Tudi za košarkarice so določili spored mednarodnega delovanja za 1961-1962. Med
drugimi bodo nastopile v Jugoslaviji in Madžarski, medtem ko so za mladinsko ekipo pred. videne številne povratne tekme.
V okviru svečane otvoritve športne palače v Rimu bo mednarodno srečanje v košarki med juniorskima reprezentancama Italije in Francije. Srečanje bo 2. junija in bodo igra. li le juniorji, ki so rojeni po 1940. letu in niso nikoli nastopili v A reprezentanci.
Zaradi boljše priprave za nastop, je košarkarska zveza povabila na skupni trening številne igralce, ki se bodo morali javiti danes do 18. ure v Rimu. Povabljeni igralci so:
Piero Angelini (Lanco Pesa-ro). Alfredo Barlucchi (Oran-soda Bologna), Ottorino Flabo-rea (Lib. Biella), Luciano Gnocchi (Simmenthal). Gian-franco Mandelli (Oransoda Bo-
logna), Giuliano Marcacci (Lib. Livorno), Luigi Manut in Giovanni Pinton (Goriziana), Domenieo Pizzicheni (Lib. Biella), Roberto Raffaele (Lib. Livorno), Alessandro Spinetti (Stella Azzurra), Giuseppe Stefanelli (Petrarca Padova), Roberto Varese (Petrarca Padova) in Fra-ncesco Varatto (Petrarca Padova).
 «»--------
Kolesarska dirka po Holandski
Peter Post zmagovalec
AMSTERDAM, IV. — Holandec Peter Post je zmagal v kolesarski dirki po Holandski, ki se je danes zaključila v Am. sterdamu. V zadnji etapi Bergen op Loom - Amsterdam (233 km) je zmagal Nemec Donicke s časom 5.20’20”.
Splošna lestvica po končani dirki je sledeča:
1. Post (Hol.) 37.22’04”
2. Baens (Bel.) 37.22T0"
3. Niesten (Hol.) 37.23T5"
4. Van Der Steen (Hol.)
37 23-22"
5. Kersten (Hol.) 37.24’26”
25. Cattaneo (It.) 37.54’5l"
37 Cioni (It.) 38.08T3”
39. Guerrini (It.) 38.08 56"
Senkey ne bo vec treniral Torina
Ker noče služiti vojaškega roka v ItoliP’ '
.	rirugtfl
igralec moštva Lanerossi zbežal domov ver e
Tori-
TURIN, 17. — Senkey ne bo več treniral mostv ^ jjh na. Odbor AC Torina je razrešil Senkeya dolžnos i. je imel s pripravo enajstorice, ki je danes na prve®
lestvice prvenstva B lige.
V uradnem poročilu javlja odbor, da se je Senkey pozanimal kakšne namene ima društvo za prihodnjo prvenstvo. Odbor je proučil splošni položaj enajsterice in ker je mnenja, da ne more zaradi finančnih težav ponovno potrditi Senkeya za tehničnega direktorja, se je sporazumel z dosedanjim trenerjem, da ga razreši dolžnosti in da si lahko poišče novo službo pri kakem drugem društvu. Zaradi tega ga je odbor oprostil stalnega dela pri turinskem moštvu.
Senkey bo vseeno ostal v službi pri Torinu vse do konca prvenstva. Odbor se je sedanjemu trenerju zahvalil za njegovo delo, s katerim je pri. pomogel. da bo Torino igral v prihodnjem prvenstvu v A ligi.
I«
da je Leopardi na‘°^kjV. tijev avto precej K suit ni vzbudilo nobene*^ -»
Leopardi je imel K>ie'
ki bi mu kmalu za,p*[j8l s P®
VICENZA, 17. — Igralec moštva Lanerossi Roberto Leopardi je nepričakovano odpotoval iz Vicenze zato, da mu ne bi bilo treba služiti vojaškega roka.
Pred odhodom je Leopardi poslal predsedniku nogometnega društva pismo, v katerem je obrazložil razloge, ki so ga prisilili, da se je vrnil v Urugvaj.
V pismu je med drugim navedeno: »Sklenil sem, da ne bom služil vojaškega roka v italijanski vojski. Zato sem odpotoval v Urugvaj, kjer si bom preskrbel dokumente, s katerimi bom dokazal, da nisem dolžan služiti vojaškega roka. Vrnil se bom v Vicenzo In zato odpotujem samo, da si preskrbim dokumente.«
Riccardo Raffaele Leopardi je verjetno že v Montevideu. Zadnji sledovi za beguncem se izgubijo v Milanu. Leopardi je odšel v lombardsko prestolnico s svojim klubskim tovarišem Contijem, ki je moral k očetovi bolniški postelji. Vse kaže, da m nikomur povedal o svojih načrtih.
O njegovem begu se je izvedelo šele iz pisma, ki ga je poslal predsedniku društva
RIM. 17. — V nedelj0 bo v Reggiu CalabHP g &
rodna nogometna	jtalD*
Italijo in TuniziJ®	,«*
ski reprezentanci y ligi
nogometaši, ki igra’
V okviru Dneva ^ sti bo v Kopru ®pWj)oV*' teniški turnir. t. ta nje se bo začelo e in od 17. do 19. fe 6e f 20. do 22. ure t« JI-nadaljevalo v ne ob 8. uri.
Igralo se bo y njih disciplinah- , 01*
ekipno - h10* M dinci, ženske;
posamezno
mladinci, žensse, .
mig -jfts
Turnir «e *o-~ na-(j.
čilnem sistemu, ep dobljena seta,noSah,^r nalnih iger j ir kov, ki bodo na ^
“SU™*-j1«
ležili tudi Triaf?n ud{l>-ki se nameravaj	n»P,j.
turnirja v Kopru	j>
jo na št. 55925 ‘‘ j9. danes in Jutri
mi-
ne bo na ringu, so
dalci, ki jih je bilo P« , 5.000, protestirati, zaha“ ojicjjs,
inž. Maltauru. Izvedel®
hi S® •
ker je bilo znano, ds redi-*-*aviw
ral Leopardi Pre<*ata šču za rekrute v Co lisb
da se je igralec °dP jjetel . vim letalom, ki Je .j Jut0 letališča Malpensa P Ameriki.	_^nij«
Predsednik ^an^ -r je ^ odpotoval v Rim- , ,u n®!0’ pil v stik z "ac.f"pred5lf; metne zveze in tum	be, »
niki ministrstva 0	,oZiti P J
terim bo skušal obra ^gcej ložaj Leopardija, ki nje® resen, ker lahko Pr ,. de*e
-afgUl
sodno postopajo z» terstva.
tfi'
20. ure.
HO*«* št***«!*******-*****«-'a*****-**«*'****	3»-ase«t»4H»
CIRIL KOSMAČ.
45.
du
»Res je... toda tudi to ni tako preprosto.«
«Ah, že spet ni preprosto!« me je teta nejevoljno prekinila. »In kar ni preprosto, ni za nas, stare babe... Naposled pa ima tudi stara baba razum... Da, in da ti povem, kar se mene tiče... da ti odkrito povem, če slišim domovina, me ogreje pri srcu, če slišim država, pa... no„ kako bi rekla... dobro se mi zdi, da jo imamo, češ zdaj smo na svojem sami svoji gospodarji in nam ne bodo več drugi ukazovali, ne Lahi ne Nemci, nobeni! ...»
Prikimal sem, toda teta tega očividno ni opazila. Nekam odločno si je pod brado zategnila konce rute in se čez Idrijco ozrla v glasno gručo, ki je zdaj že prikorakala do Modnjar
novega kolnika.
«Na!» je vzkliknila in razširila roke. »Naš je seveda tudi
zraven!«
»Kdo?« sem planil in ostro pogledal na cesto.
«Stric Tomaž. Do zdaj še ni bilo veselice brez njega.« «To bo tisti s puško?« sem stegnil roko. »Tisti, ki gre z Zuželjčem vštric?«
»I, seveda!«
«Halo! Striiic! ...» sem zakričal in začel mahati z obema rokama Razveselil sem se ga kako v svojih otroških letih. In kdo se ne bi razveselil takega možakarja, dobrega srca
in smešne besede!	....
Stric je obstal, nato Je vrgel roke kvišku, skočil s ceste
in naglo zabrodil po visoki travi proti reki.
«Pa vendar ni pri narodni zaščiti?« sem vprašal teto
»Kakopak da je. To je nalašč zanj.«
«To pa res ni zanj,« sem ugovarjal. «Kdo pa naj se resno drži v njegovi družbi. Saj jih venomer klati... Razen če se je unesel.«
»Ta pa unesel!« je puhnila teta. »Boš videl, da bo, norec stan, silil v vodo.«
In bilo je res. Stric je prikorakal do brega, sedel na prod in se začel sezuvati.
»Ne bredi! Voda je še strupena!« Je zakričala teta.
»Ti samo kaj tekočega ognja pripravi, da poparim strup!« je široko odvrnil in s palcem pokazal, da bo potreben nekaj požirkov žganja.
»Stric, počakaj!« sem zavpil in sedel, da bi se sezul.
»Mir!« je zarohnel v odgovor in dvignil puško. «Sicer se pa le sezuj. Se bova pa sredi luže srečala.«
»Uh, ni je tako pametne, da bi temu norcu zalegla!« je vzkliknila teta in odhitela v hišo po zelenko.
Stric Je vrgel čevlje čez rame, potegnil iz vrbja oklešček, stopil v vodo, zavriskal in začel bresti. Bredel je počasi kakor vsi stari ljudje, ki so šibki v nogah. Njegove noge so bile res nenavadno tenke in bele. Prihajal je bliže, jaz pa sem s pogledom iskal njegov obraz ter bolj in bolj razločno videl, kako zelo se je postaral. Ko Je bil kake tri metre od brega, je vrgel oklešček po vodi, stisnil puško k sebi in strumno salutiral:
»Melde gehorsamst, Tušar Tomaž... Eh, hudiča!« je za mahnil z roko in pljunil. »Kako naj do kraja raportiram, ker Nemci niso imeli narodne zaščite ...»
«Daj no, daj, trapa stara! Podvizaj se,» je zavreščala teta, ki je že nalivala Šilce.
»čista resnica!« je prikimal stric. »Trapa sem. In star sem tudi. Vidiš,« se je obrnil k meni, «postaral sem se, spametoval se pa nisem. Niti za las ne!«
»Ne česnaj! Stopi!« je zacepetala teta.
Stric je stopil na suho, mi pomežiknil ter mi nato tako
preprosto stresel roko, kakor bi se šele včeraj zadnjič videla.
«Vidiš,» je rekel, ko je izpraznil Šilce in ga vrnil teti, »šest let je mlajša od mene, nos sem ji brisal in še kaj drugega, ona pa, odkar je shodila, leta za mano s soljo. A jaz se otepam. Ali ni dovolj, da se staram? ji pravim, če bi bil še pameten, bi bil kar dvakrat star. Saj pravijo, da so samo stari ljudje pametni.«
«Obuj se, čenča!« je prhnila teta in ga pahnila na tla.
«Pa tudi,« je neusmiljeno nadaljeval stric in si prav počasi brisal stopalo ob šop trave, »če bi bili vsi pametni, ne bi bilo prismojenih. Kako bi potem pametni vedeli, da so res pametni? Držali bi se resno kakor spomeniki na pokopališču. Tako pa se vsaj lahko drug drugemu smejemo: pametni neumnim, neumni pametnim. Ana se smeje meni, jaz pa njej.«
»Prav nič se ti ne smejem!« je bevsknila teta. «Smiliš se mi, da boš vedel.«
«Usmiljenje le prav lepa čednost. V katekizmu je nekje celo navedena —»
»Pusti katekizem!« Je poskočila teta, kakor bi jo ime te knjige v živo zadelo.
»Naj v miru počiva, amen!« je rekel stric z grobim glasom. «Sicer pa,» se je ozrl vame, »ali veš, kaj je rekel straž-mojster Dominik Testen? Tekel je: ,Vsi smo neumni, samo vsak drugače.’ In, pri moji veri, kakor hitro je tško pametno zinil, sem takoj podvomil, če je hudič res neumen.«
»Saj res, kaj pa je z njim, s Testenom?« sem vprašal.
»Premestili so ga na oni svet. Ha, smrt pobere tudi starega, veselega žandarja. To se mu mora čudno zdeti, žandarju, da tudi njega lahko kdo pobere. Sicer pa se je Testen dolgo upiral. Ko bi bilo treba umreti, je rajši znorel.«
»Tomaž!« se je karajoče oglasila teta. »Ne norčuj se iz smrti!«
»Saj se ne norčujem iz smrti. S takimi nadležnimi prikaznimi sploh ne maram imeti nobenega opravka,« se je namrdnil stric. »O Testenu govorim. Vidiš,« se je spet obrnil
k meni, »malce se mu je zmešalo, češ saj Prft norca pri miru!«	tets
»Najpametneje bo, če te res pustim pri miru!« J	j,
nila v strica in jo ubrala.	.	,	f®	^
»Vidiš, takole se pričkava pa čas hitro pomežiknil, ko je teta izginila okrog vogala. & l*3 w) Testena tiče, se mu je res malce pomešalo, ko s° v0jjlt* prebutali v Tolminu. Začelo mu je nekam narobe	^
glavi pa so ga vtaknili v šenpetersko norišnico. jji ^ sem bil v Gorici, sem stopil tudi k njemu. O, sad ffj hudega. Sprehajal se je po vrtu in imel je kartJ.egli. hočem reči, da je imel tri druge norce, ki »o mU, je vl njegova norost pa je bila v poglavitnem v tem, vge prepeval! 'Vinček moj, vinček moj..,’, čeprav )e so& nje pil samo žganje. Zvečer pa je vdiral v drug kričal: .Polizeistunde! Heraus!...’«	oškil1
Poslusal sem strica in se ga veselil, kakor v o r ^egov g ko me je zmeraj vlekel za nos. Smejal sem s?-u(jič s' P1 govorjenju, a še bolj njegovemu spakovanju. 11 ot* vedi, saj je imel svoj obraz, celč značilen obrv2< koščen, pa je vendar z nji moponašal celo vrs	«ii
debelih in suhih, bradatih in golobradih.	.n	poP	p
«Zdaj pa naprej!« je rekel, ko se je obul tispev svoj dolgi pihalnik. »Udariva jo za teto, da j1 P0*1«*-’	je	takoj P°'
šla sva v kuhinjo in sedla k mizi. Stric je «***'"	^
k sebi zelenko in začel nalivati.	-Arne.	*
»Saj ga boš tudi ti,» je potisnil zelenko Pre\, jel11. it'
i vi,, jc	.	(jo- ,
kaj vprašujem. Saj si mož. Nemara ga tudi P srkneš, a? .. O nekaterih ljudeh pravijo, da g g
kaplje, potem pa govori kakor bi rožice	P®	jtl’
saditi rožice pa je verjetno vražje delo, kaj.
»ttUltl lU/ilUC jza JC TCijvuiv »‘“"je
kako imate to urejeno, vem pa, da je treba ro
je pomežiknil in si znova nalil.
(Nadalje ■
■van1e