m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMO
RJE
UREDNIŠTVO IN UFKAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Urednižtvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir, NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 1380 jugolir; FLRJ: 55,165, 330. 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
TRST četrtek, 12. junija 1947
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Stev. 615
Enakopravnost, neodvisnost, mir in svoboda so mogoči le v združitvi vseh demokratičnih sil
ZAKAJ STRANKE BIV. CLN-a ODKLANJAJO ZE DOSEŽENI SPORAZUM S SIAU?
Napori SIAU za dosego minimalnega programa začasne vlade v prid demokracije in neodvisnosti STO-ja	-	Reakcionarne	sile	skušajo	uvesti	politiko
-VWVVW-
itljjjj'?	konference s sa-
to*1*državami nacistične Nemki tJ°stavUi pred ljudske rano-jjtet be	stranke in 8ku-
borj ^ osnovn’- vprašanji: (jo 4 ea državno pripadnost, **0t(ce J]aivečje mere razgibala
"'bo,
10 ^ st/1 °Kaai spuš‘
1 Iknkr, ' kar ni namen te-deistrs,
%
i
Trsta
tn Julijske krajine
druge strani, je
Se sedaj spuščali v ana-
"tin
^ i
e interes050 n°V° situaci^0, ki
dejstvo je, da nam ti
i	rniru	moramo srna-
Sni „ TniV0 našega bodočega ‘ibn tržo,‘n življenja. S formira-e9a ozemlja pa se pred **4cija ^ stranke in skupine ^ nar *'lLpiTativ sožitja tu tir skupin, pomirjeni e Hpujj.. str0s?i in sodelovanje ^nsic^11^1 na P0Mičnem in Polju ter pri javni tefes °ie9a tržaškega ozemlja vfeu.	in	boljših pogojev
*« L^tototva.
s;
e tako pomirjenje in
J.!’ 50 se že pred meseci v^iifn, J°Pniki SIAU in Komu-^■iivnS16 Jdli)ske krajine s
< So ,e' » bivših Strank CLN-a, !° J*i-a ,n350 formalnem razpustu Ntno; JmiTale v tri osnovne jj',. <^co zvana levica sestav-
Partlto d'azione v.\ Sito jkdjiske stranke; center s ,)_j Sica ^črnske demokracije
Jfce, knf ----------- -
Se ie P°£neje pri-i if^ai ° tualungue tvoreč sku-no Nacionnlna z»eza-Svo-
t^tavljena
in
Liberalne
ynetn
taicj.
» •» (\]yf'	"	  ,____
tojjj taone Nazionale della L i-H
i ...° !^fc0 začeti ta pogajanja
političnem ozračju
nos. nasprotij, ki vlada d, kerenaor smo šli v ta poga-;©5l’°r0y nismQ nikdar odklanjali ni ?**!(, in sporazuma z vsemi ! l'°-»l r-*Stereno in pošteno mi-i°j ?!,ianjo'1 Si ielVo pomirjenja in ekt>no mskega položaja »19 ,r lmsk,
\ “ imela
kih množic. Pogaja-i. ■ «n se namen doseči spora-'mtK^a 5 0Uo Začasnega Vladne• p, *a Tržaško ozemlje na ž	5orcionaMepa zastopstva
S1 b ^ , *(ranfc in narodnih sku-k irm *ra*un nai bi tndi ma'
H
c:
našo
V(,
voljo, da si hočemo
7! ££***
noše bodoče življenje ali postavljanja Sij p10 dejstvo s strani zuna-tjS^bodno je bilo potreb-n, mef’ se sa škupni mini-fcS	dela	Začasnega
le n . Ceprav je pri po-ido težkoč, vendar ‘L^eiv.0 S naP0ri, da se Odstra-r s« a nasj)rotujoča si stališča °*eže ebližanje m,š! jen ja
tfr^ljalblemh’ a kateTih 58
» I !19.
S
!0st
o.
i,,, -Vi a ta pogajanja ni ve-11 toem ° ticer ie takoj v za-se ta<,aIi. da se javnosti po-.okšna pogajanja vršijo,
bij[
ia Pred poštena jan
ti
snJ' mnenja, da nimamo
S i*>'
6“lt te
itirti n°Trnalizacije povojnih ““t pri — -
me 171 rt	JAIOOO/IU
° bree dvoma takšna ' s<>be Zdravila kot začetek
«os. Vendar jpa so
L »’lib „ niso nikdar imele ^i^nov, priti do kakri-tc,inSaiUma’ dosledne svoji m - 0lania nacionalne in Sa T71’*' dosledne politiki n°ve spore in vojne,
odklonile takšno objavo za javnost, ker so tako računale, da bodo za kulisami laže rovarile proti interesom ljudstva in proti vsakršnem sporazumu, namesto da bi pred ljudstvom dajale obračun za svoje delo. V interesu nadaljevanja pogajanj in za dosego končnih pozitivnih rezultatov nismo vztrajali na tej naši zahtevi računajoč, da bomo kljub vsem težkočam in oviram vendar le prišli do sporazuma v interesu vseh, ki pošteno mislijo.
Dostikrat se nam je v teku pogajanj očitalo, ka smo zagovarjali naše stališče, da ne mislimo iskrena, da postavljamo nepremostljive ovire k sporazumu itd. (Mimogrede naj bo rečeno, da smo v naših stališčih(mnogo popuščali, ker smo mislili, da je sporazum potreben in koristen). Naj v ilustracijo neresničnosti takih izjav navedemo samo najbolj značilen primer. Ko smo v teku pogajanj, na podlagi političnih dejstev, posebna v zadnjem času izjavili, da ne moremo podpisati nobenega sporazuma z gibanjem Uomo gualungue, ker bi to dejansko pomenilo, sporazumevati se z ljudmi, ki ne samo, da niso prekinili s preteklostjo fašizma, pat pa, ki so poborniki novega fašizma. Mnenja smo bili, da ne bi mogli takega dejanja zagovarjati pred demokratično javnostjo Trsta, ki bi nas upravičeno obtožila, da se sporazumevamo s fašizmom, namesto da bi se proti njemu borili. Ko .pa je naša upravičena zahteva naletela na nerazumevanje pri vseh strankah bivšega CLN-a, tudi tako-zvane levice, in ko je nastal tak položaj, je kazalo, da se bodo zaradi tega pogajanja razbila, smo napravili še poslednji korak, da pridemo do končnega sporazuma. Izjavili smo se pripravljene, podpisati sporazum tudi z desno skupino kot celoto (Nacionalna zveza svobode), v katerem sestavu je Uomo guaVunque, s tem da se slednji izrecno ne imenuje in s tem da se vse ostale skupine ustmeno obvežejo, da ne bodo pristale, da bi Uomo qualunque imel svoje predstavnike v Začasnem Vladnem Svetu. To je bilo resnično naše skrajno popuščanje, samo da se pride do končnega sporazuma. Prepričani smo bili, da bo demokratična javnost Trsta naše napore razumela in da eventuelni očitki ne bodo padli na nas.
Naš kompromisni predlog so sprejele vse stranke bivšega CLN-a ter so se izjavile pripravljene, na tej osnovi nadaljevati s pogajanji. Tik pred zadnjim sestankom, ki je bil že sklican, in na katerem so bili psi i zgledi, da se pride do končnega sporazuma, zaenkrat vsaj za minimalni program Začasnega Vladnega Sveta, so pa predstavniki strank bivšega CLN-a odklonili nadaljnje razgovore in s tem razbili pogajanja, ki so že dobivala konkretne oblike sporazuma.
O vsebini vprašanj in problemov, ki so bili predmet naših razgovorov, bomo lahko še pozneje govorili. Za danes se nam zdi potrebno, ugotoviti sledeče dejstvo. Prevladovale so zaenkrat tiste sile, ki so ves čas delovale proti vsakemu sporazumu, tiste sile, ki jim ni v interesu, da pride do pomiritve na Tržaškem Ozemlju, da se doseže s skupnimi napori izboljšanje stanja
na vseh poljih našega življenja, na ekonomskem, socialnem in politič-nem, ampak da se pri nas nadaljuje s staro politiko mržnje in sovraštva, razbijanja enotnosti demokratičnih sil in nadaljevanjem vojno hujskaške politike.
To so tiste sile, ki danes vodijo politiko, hujskanja in pripravljanja nove vojne, politiko, ki ji načeluje novi fašistični «Fithrer» Truman, ki hoče s ponovno borbo proti komunizmu preprečiti utrditev miru in razvoj demokracije v svetu, in to tudi z novo vojno. To so tiste sile, ki so v Italiji s De Gasperijem na čelu odstranile iz vlade resnične predstavnike delovnega ljudstva in spravile na oblast stare zastopnike reakcije, ki imajo izkušnje, kako se pripravlja pot fašizmu. To so tiste sile, ki pri nas posebno v zadnjem času vodijo besno Kampanjo proti vsemu, kar je resnično demokratičnega, ki danes vodijo besno kampanjo, izkoriščajoč sfojbev proti vsemu partizanskemu gibanju, in poveličujejo skvadriste, Collottije-
ve krvnike in vse mogoče fašiste kot narodne mučenike in vse borce pa, ki so ves čas osvobodilne vojne krvgveli v borbi proti fašizmu, proglašajo za zločince. V zvezi s to zločinsko kampanjo je prišel neki lokalni časopis do neverjetne zahteve, da je treba vse partizane od leta 191,3 dalje smatrati kot zločince, povzročitelje neredov in protizakonitih dejanj, ki jih je treba postaviti pred sodišče. S strani ZVU se uprizarja pravcati lov na partizanske borce in se jih spravlja v zapore. Z vsemi mogočimi vezmi so te sile povezane z mednarodno reakcijo in fašizmom, od predstavnikov mednarodne reakcije in imperializma na naših tleh do samega Trumana.
Ali motite se, gospodje, če mislite, da boste tudi pri nas zaigrali takšno politiko, kot jo je zaigral De Gasperi v Italiji, Ramadier v Franciji in kot jo Truman poskuša igrati povsod tam, kjer niso bile temne sile fašizma odločilno poražene in uničene. Naši narodi so si
v teku zadnjih let vojne in borbe proti fašizmu pridobili ogromno izkušenj, spoznali so prav dobro, kdo jim je prijatelj in kdo sovražnik, in so vedno pripravljeni, z isto odločnostjo kakor včeraj braniti svoje pravice in preprečiti, da bi fašizem ponovno prišel na oblast.
Ob tej priliki čutimo dolžnost, da vprašamo socialiste, ali bodo tudi oni šli po tej poti, ali bodo tudi ostale stranke iz bivšega CLN-a, ki tvorijo tako zvano levico (Republikanska stranka in Partito d’azio-ne) sledile tistim silam, ki jim ni na tem, da bi pri nas prišlo do resničnega pomirjenja in sožitja tu živečih narodnih skupin v interesu vseh, ki si želijo miru, dela in boljših pogojev ekonomskega življenja? Danes ne zadostuje nekje v zaprtih prostorih izjavljati — mi se s tem ali onim ne strinjamo, ta ali oni časopis ne izraža našega oficielnega mnenja. Danes je treba odločno zavzeti stališče pred vso demokratično javnostjo o vseh vprašanjih, ki zadevajo življenske
interese vsega našega ljudstva in odločno obsoditi vsak poskus pro-tiljudskega delovanja in ponovnega oživljanja fašizma pri nas. Pozivamo vse, ki jim je resnično pri srcu vprašanje miru, sožitja in pomirjenja med vsemi poštenimi ljudmi Tržaškega ozemlja brez razlike narodnosti in političnega prepričanja, da jasno zavzamejo stališče v vseh vprašanjih, ki bodo vsaj za neko dobo urejala naše skupno življenje. Prepričani smo, da demokratične množice iz bivših strank CLN-a, ki danes tvorijo tako zvano levico, ne bodo šle po poti fašizma kakor tudi ne množice demokristjanske stranke, ker predobro vedo po svojih lastnih izkušnjah, kaj je fašizem. Vsi pošteni ljudje pa se morajo za to boriti in pokazati širokim ljudskim množicam, kakšna je njihova pot — če hočejo mir in si sami urejati bodoče pogoje življenja — brez vmešavanje zunanjih sil pot enotnosti vseh resnično demokratičnih sil Tržaškega ozemlja.
BRANKO BABIC
Nekdo hoče priznanja
med železničarji in vlado
60 PRIŠLO DO SPORAZUMA?
Gre za dvanajst milifeirci frankov
Pariz, II. (AFP) — Udružerje železničarjev je zaprosilo predsednika republike Vincenta Auriola, naj bi prevzel razsoduištvo v sporu med železničarji in vlado. Au-riel je posredovanje odklonil iz razloga, ker bi na ta način zmaj-šal ugled vlade in ker bi s svojim razsodništvom nadomestil vlado, ki j4 edina odgovorna napram parlamentu.
Med udruženjem delavcev, zaposlenih pri plinu in razsvetljavi ter vlado je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo delavci navedene kategorije pričeli zopet z delom. Urad udruženja za prevozništvo izjavlja svojo solidarnost s stavkajočimi železničarji in ugotavlja, da pomeni odklonitev predlogov stavkajočih od strani vlade grožnjo za celotno sindikalno gibanje. Sindikat krščansko-social-nih nameščencev pr; javnih obratih je sklenil, da se ne bo pridružil stavki, ki je določena za 13. junija.
Predsedstvo vlade je izdalo poročilo o razgovoru med Ramadie-rom in člani urada Splošne delavsko zveze. Poročilo pravi, da je vlada Zvezi sporočila, da eo mora hkrati z uvedbo pogajanj zopet pričeti z delom; da bi vlada za kritje zahtev železničarjev potrebovala 12 milijard, na kar pa ne more pristati. Tekom današnje ministrske seje je vlada sklenila, da je treba še bolj znižati izdatke, povečati dohodke in glede ureditve mezd kvečjemu izenačiti najnižje mezde z ugodnejšimi.
Medtem so se nadaljevala pogajanja med vlado in Splošno delavsko zvezo. Tajnik Leon Jounaux je izjavil, da upa, da bo prišlo še nocoj do sporazuma. Glavni ravnatelj železničarskega sindikata je prav tako potrdil, da utegne priti tekom današnjega večera do sporazuma med stavkajočimi jn vlado.
Omenjen; razgovori so se začeli ravno v trenutku, ko se je zdelo, da je finančna kriza neizbežna in na pariški borzi so se že opažaji
karakteristični znaki inflacionistič-nega gibanja. Železničarji so zahtevali, da vlada odredi globalno vsoto 12 milijard frankov kot jamstvo za njihov« zahteve. Železničarska zveza pa je s svoje strani pozvala svoje člane, naj takoj zopet začnejo z delom, na kar naj bi vlada odobrila sporazum. V tem mnogi vidijo neko vrsto atmosfere bizantinizma, kjer ima največjo važnost formalno spoštovanje nekih principov. Vsekakor pa je nevarno, da pride do nevarne vladne krize, če upravičene zahteve delavcev ne bodo zadovoljene.
Pretirane vesti o Avstriji
Dunaj, U. — Komunistični poslanec Ernest Fischer je priobčil izjavo o svojih razgovorih s predsednikom vlade Figlom. Fischer je dejal, da je vladnemu predsedniku izjavil, da so komunisti pripravljeni sodelovati z demokratično vlado, ki ta izdelala gospodarski iračrt in uvedla politiko razumevanja napram Sovjetski zvezi in sosednim državam. Fischer je na Figlovo vprašanje, ali bi morala njegova vlada demisioairati, odgovoril, da bi samo preoshova vlade v sedanjem položaju ne zadostovala in da bi bilo umesimo izvesti nove volitve, potom kater.h naj ljudstvo izrazi svojo voljo.
V londonskih uradnih krogih so vesti iz Avstrije povzročile razburjenje. Včeraj se je na Dunaju razširila vest, da je odstopil zunanji minister Gruber. Uradno to vest zanikujejo.
munijo, Avstrijo, Češkoslovaško 'n Bolgarijo. Iz istih virov prihaja vest, da je Molotov odklonil vsak odgovor in se je začudil angleškemu interesu, ki ga posveča madžarskim notranjim zadevam.
Madžarsko notranje ministrstvo je izdalo poročilo o zaslišanju bivšega Nagyjevega osebnega tajnika Kapoesa. Ta je pred sodiščem izpovedal, da je Nagy sodeloval v zaroti proti republiki, da je Nagy odobril načrt nekega poslanca stranke malih posestnikov za izključno dosego oblasti od strani te stranke.
Zbornica je danes na predlog pravosodnega ministra izglasovala novi vladi izredna pooblastila za i mesece.
spore in vOine, skupnimi napori izboljšanje stanja na pariški borzi so se že opažaji
Slijsko ljudstvo odklanja
I II I "	g	■	|B	o	■	■	■	■	  ■	_	■	■	_
ltanski načrt za razdelitev Indije na dominione
*
V Indiji prihaja llraza odpor proti
A u
k ^ ho "
* til ^ko . \4rtu za razdelitev HVS, Sarat Chandra Bo-lrr,-S* anKleška politika *	hikou ^' ki vod. jo že
1 l i>1i, ■ da _ *Premenila, čeprav |'v'V C;	namen	za	pusti-
nj šS 'toliki J* °be drŽavl V
'■	Prsi	t& to 831110 110
** *le^ bosta mo"
»t
&
'
w Vir 6 Inu ,an*ko pomoč. Sen n naJ bi bila Pro'
k ^zorstva in vpli-
ve*'1*, j6 irnka je
k> J* in ’ kl obsoja razdeli-V.V J*v‘. <ia je ed na »O »bi- iflu tev Indije na
V*4 ek!1 M^,bM0rSklh V
W‘i5'»an '2ra-zila kmečka ki zahteve • nacionalizacijo
podjetij, plantaž in britanskih bank ter ureditev britanskega dolga. Stranka poziva ind.jske kmete, naj se borijo za republikansko, enotno in demokratično Indijo.
List »Tribune* piše: »Napovedana ustanovitev dveh dominionov v Indiji je past, v katero se indijski politiki lahko ujamejo, tako da bi potem prosili Britance, naj ostanejo v Indiji kot tako Imenovani prijatelji in nosilci pomoči*.
Hitler z orožjem • Truman z dolarji
Ntw York, U. (Tass) — Novinar Johannes Steel je po radiu izlav'1, da bo ameriško ljudstvo obsod lo vsakogar, ki nosi odgovornost za izvajanje »Trumanove politike* v Evropi.
Današnja Amerika, Je nadaljeval
Steel, j« najbolj osovražena država na svetu. Primerjal je nato Trumanovo doktrino s Hitlerjevim zahtevami po «Lebensraumu» in izjavil, da se je Hitler posluževal orožja, Truman pa se poslužuje dolarjev.
Steel je pripomnil, da je sedanja zunanja politika ZDA obsojena na poraz, ker se ne ozira na osnovno dejstvo, da so narodi srednje in vzhodne Evrope odločeni, do kraja izrabiti antifašistično zmago nad Nemčijo.
.*.
PRAGA. — Italijanska delegacija univerzitetnih profesorjev j« na povratku iz Poljske prispela v Prago.
NEW YORK. — Novi ameriški poslanik v Varšavi Stanton Griffis jo danes odpotoval s «Queen Elizabeth®.
PARIZ. — Podpisali so trgov.riški dogovor med Francijo in Bolgarijo.
Nova grška izzivanja
Atene, 11. (Tanjug) — Oddelki demokratične vojske so v Makedoniji napadli dve važni vojaški središči: Amfipolis, 40 km od Soluna in Velvende. Pri napadu je sodelovalo približno 300 mož s pomočjo topništva. Drugi oddelek demokratične vojske je zavzel neko orožniško postojanko na Kalkldiki. Do spopadov z vladnimi četami je prišlo tudi v Kardjci v Tesaliji in na področju Orama. Važnejše operacije so v teku tudi na področju Mavrovunl.
Albanska telegrafska agencija poroča, da so grška letala 'n vojaštvo v prvih osmih dneh junija večkrat povzročili obmejne incidente. Več letal je letalo nad albanskim ozemljem.
Izredna pooblastila
madžarski vladi
Budimpešta, 11. (AFP.) — Ameriški vladni krcg. potrjujejo, da je Amerika v torek izročila sovjetskemu predstavniku v Budimpešti zaradi dogodkov na Madžarskem protestno noto. Po drugi, strani je angleška vlada naročila svojemu poslaniku v Moksvi Pattersonu, naj glede sovjetskega stališča na Madžarskem zahteva pojasnila pr: Molotovu. Ob tej priliki naj obravnava z Molotovom celoten sklop posledic, ki izvirajo iz madžarak h dogodkov in ki zadevajo tudi Ro-
Mednarodno udruženje
za dokumentarne filme
Bruxelles, 11. (MFP) — Ob prilik; svetovnega filmskega festivala se 5? v Bruxellesu sestali nekateri znan; filmski proizvajalci, med katerimi Jugoslovan Bajk, Poljak Teplic in Nizozemec Iyea. Položili so temelje za »svetovno udruženje za dokumentarne filme* in pripravili vse za prvi kongres, ki bo v Pragi leta 1948. Odobrili so tudi resolucijo, s katero se obvezujejo, da se bodo borili proti sovražnikom miru in demokracije, proti slehernim nacionalnim, pomenskim, gospodarskim in poklicnim zatira^ njem, kakor tudi proti revščini, boleznim, nepismenost;, neznanosti in drugim socialnim zlim ter da bodo branili neodvisnost zatiranih narodov, svobodno širjenje misli in širjenje znanosti, ki ni še ysem dostopna.
A
Interlaken, 9. — V Interlakenu se bo 12. avgusta začel svetovni židovski kongres, ki bo trajal deset dni.
Koroški Slovenci protestirajo
Celovec, 11. (Tanjug) — Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je poslala protestno pismo zavezniški nadzorstveni komisiji za Avstrijo in komisiji za pogodbo z Avstrijo zaradi obsodbe, ki jo je britansko sodišče v Celovcu izreklo nad slovenskimi antifašisti, ki so delal; slovenske napise v izključno slovenskem kraju.
Predstavniki koroških Slovencev so poslali komisiji za pogodbo z Avstrijo zahtevo, naj se jim dovoli, obrazložiti njihove želje jn predloge. Izražajo tudi prepričanje, da bo komisija prišla do pravične rešitve za koroške Slovence.
Vojaške osebnosti CSR
na obisku v Jugoslaviji
Beograd, 11. (Tanjug). — V Beograd so prispeli na obisk češkoslovaški mtalster za narodno obrambo Ludvik Svoboda, poveljnik glavnega štaba CSR gen. Tuček, gen. Viserek, Nosko, Prohazka, Nanus, Hudoček in v«č višjih častnikov češkoslovaške armade.
V ofenzivi, ki jo je začela ZVU s svojimi pomagači proti slovenskemu šolstvu, je zanimivo tudi poglavje o kritiki učbenikov za osnovne šole.
Začasni oblastniki naših šol zahtevajo od učiteljstva, da oceni te šolske knjige, ki jih je ZVU natisnila ob svojem slovesu. Sedaj, ko se knjige že prodajajo, morajo učitelji ocenjevati njihovo delo, 0 katerem se je naše ljudstvo že izreklo. Lepo je povedala neka mamica in zadela je bistveno napako teh knjig: «Take knjige pa smo imeli tudi mi pred tridesetimi leti*, v teh besedah je vsa kritika. Take knjige smo imeli Slovenci, ko smo živeli v Črno-žolti monarhiji, ko smo se borili za narodne pravice in ko smo bili podaniki tujega gospodarja. Toda od takrat ni minilo samo trideset let. Prešla je v zgodovino cela doba: Naš narod je zmagal b, narodno-osvobodilni borbi. In ljudje, ki se tega ne zavedajo in za katere se je zgodovina slovenskega naroda ustavila 1918. leta, zahtevajo sedaj ne kritiko, temveč priznanje. Ne samo priznanje za to, da so sestavili te šolske knjige, temveč priznanje, da so jih tako sestavili.
Gospodje terjajo priznanja, ker hočejo, da se duh njiho-ih knjig tudi v bodočnosti obdrži na našem ozemlju. Izbrali pa so si usoden trenutek. Priznanja zahtevajo od svojih «podvrženih», ki so jim malo pc«j zagrozili z odpusti in premeščanjem, nepriznavanjem šol in različnimi prepovedmi. Najprej so ustvarili napeto ozračje, prestrašili one, ki se puste, in navalili na obtoženca, od katerega hočejo, da reče: Vse je dobro in prav, kar vi hočete. Zares to je metoda, ki so jo s pridom uporabljali okupacijski preiskovalci. Mnogi so tako delali evije dni tudi v ((Ljubljanski provinci». Seveda v takem razpoloženju, polnem groženj in izsiljevanja, ne more biti ocenjevalec svoboden, ukloniti
.	-u. :■	“	:■	: ;  C --rar
Kulturno sodelouanie
med Anglijo in Jugoslavijo
Razstava angleške knjige v Beogradu -Izjave Noela Bakerja o Jugoslaviji
Beograd, 11. (Tanjug) — Angleški minister za letalstvo Ncel Baker je nocoj prispel v Beograd, kjer bo otvoril razstavo ar.gleške knjige. Sprejeli so ga predsedmk za kulturo Vujasinovič, namestnika zunanjega ministra Ribnikar in dr. Bebler ter druge osebnosti.
Pred odhodom iz Londona Je Baker izjavil dopisniku Tanjuga, da. jo srečen, da bo maršalu Titu lahko izročil voščila v imenu vlade in v svojem imenu. Dejal je tudi, da Je kulturno sodelovanje med Anglijo in Jugoslavijo velike važnosti.
Izjavil je dalje, da želi, seznaniti se z velikimi obnovitvenimi deli v Jugoslaviji. Dobro se spominjam.
je dejal, ko smo dobili vest, da je v Jugoslaviji padla kolaboracio-n.stična vlada. Istega dne sem govoril po radiu Ameriki in Veliki Britaniji. Takrat sem izjavil — in tako mislim tudi danes — da je odločni odpor jugoslovanskega ljudstva mnogo pripomogel k zavezniški zmagi nad nacifašisti,
«France Presse* poroča, da je na predlo? britanskega veleposlanika v Jugoslaviji Charlesa Feake-ja «British Council* daroval maršalu Titu bogato vezano knjigo z ilustracijam;, ki prikazujejo Dio-klecianovo palačo v Splitu in ki. jih je izvršil leta 1764 angleški umetnik Robert Adams. Ifnjigo je odnesel v Beograd minister za letalstvo Noel Baker.
SOVJETSKI PREDLOG
za nadzorstvo nad atomsko silo
Lake Success, 11. (AFP) — Na seji komisije za atomsko energijo je sovjetski delegat Gromiko predlagal ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije, ki b; morala imeti na razpolago večje število personala. Komisija bi morala periodično nadzorovati rudnike, tovarne in skladišča surovin, ki služijo za proizvajanje atomske sile. Komisija bi morala imet; tudi pravico, dajati vladam in Varnostnemu svetu priporočila glede ukrepov za preprečenje kršitve dogovorov o prepovedi izdelovanja atomskega orožja.
Razen tega bi morala imeti komisija pravico nadaljevati raziskovanje za uporabo atomske sile v miroljubne namene. Na podlagi dogovora bi morale posamezne države bit. pooblaščene, da nadaljujejo s pomočjo mednarodne komisije
raziskovanja v miroljubne namene in da si medsebojno dajejo informacije o napredovanju in novih odkritjih na tem področju.
Lanšman o politiki CSR
Praga, 11. (AFP) — Češkoslovaški minister za industrijo Laušman je v nekem govoru med drugim izjavil: «2elimo trajnega in splošnega miru in v ta namen smo sklenili, zavezniške pogodbe s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo, Poljsko in pripravljamo podobne pegodbe s Francijo, z Bolgarijo in Romunijo ter upamo, da bomo podobne pogodbe sklenili tudi z drugimi državami.
Notranje zadeve si bomo sam: uredil; brez zunanjega posredovanja. Naša država bo ostala država svobode in demokracije, država, ki hodi po poti, ki vodi k socializmu.
Trumanov govor
v kanadski zbornici
Ottavva, 11. (AFP) — Ameriški predsednik Truman je napravil uradni obisk v Kanadi. Truman Je v kanadski zbornici in senatu imel govor, v katerem je poudaril važnost trgovskih odnošajev med obema deželama ;n izjavil, da je znašal medsebojni promet blaga v zadnjem letu 2 milijardi dolarjev in da je tudi Amerika naklonjena kanadskemu načrtu kanal.zacije reke S. Lovrenca. S tem se bo povečala plovnost te reke za 3850 km, kanal pa bo imel gospodarsko in strate-gično važnost.
Uspeh industrije v Sloveniji
Lij ubij ang, 11. (Tanjug) — Tovarna čevljev v Ljubljani je za 1,5% presegla načrt proizvodnje, k; ga petletni načrt predvideva za mesec maj. Papirnica v Radečah v Sloveniji Je zvišala proizvodnjo in dosegla predvojno višino. To so dosegli kljub temu, da je bil med vojno uničen večji del strojev.
mora hrbet in izreči gosprlu pohvalo.
Toda zahtevano priznanje mora biti posebne vrste. Napisati ga Je treba v slovenščini in italijanščini, da bo bolj držalo. Zakaj neki? Ali naj ta pismeni izpit dokaže, da naši učitelji obvladajo oba jezika? Ali naj ta referat v dveh jezikih olajša razumevanje tistim, ki ne obvladajo našega jezika, pa so nam jih kljub temu vsilili za «voditelje» slovenskega šolstvaf Kaj bi rekli italijanski učitelji, če bi j.m nekdo naročil, naj pišejo oceno italijanske knjige tudi v sloveničini? Ali ne bi prav vsak prebivalec tega ozemlja smatral tako zahtevo za netenje sovraštva? A slovenski učitelj more sprejemati tudi taka naročila molče?
Mislili bi mo--di. da imaio gospodje namen popraviti svoje knjige, o katerih je pisalo njihovo polur,.dno glasih- \Seted a bo Jo učenci... brali tudi druge pomožne knjige, tako da ne bodo nevedni v tem, kar pišejo sodobni pisatelji ». Morda bodo izdali pred odhodom novo, popravljeno izdajo? Čudno bi bilo, če bi imeli take namene. Sedaj na debelo prodajajo svoje učbenike (ali jim uspeva?), zahtevajoč v zloglasni okrožnici, da morajo imeti te knjige brezpogojno vsi učenci. Na, če prodajo vse knjige in če jih bodo res imeli «brezpogojno» vsi učenci, vendar ne bodo tako hudobni, da bi prihodnje leto morali kupiti novo izdajo «brezpogojno vsi učenci». Preveč škode boste naredili staršem in slabi spomini bodo ostajali za vami. Zakaj niste sklicali posvetovanja strokovnjakov, preden ste dali knjige v tiskarnot Takrat bi imela kritika smisel, danes pa vaša zahteva samo izdaja vaše skrite namrne.
Saj vemo, kaj je na stvari. Ne bo nove izdaje, niti ne bo knjig nihče popravljal. Oni hočejo te knjige take, kakršne so. Duha teh knjig hočejo obdržati, zagotoviti hočejo obstoj miselnosti, s katero se je slovenska zgodovina končala 1918, tudi na bodočem STO-ju. Aka bodo izpraznili skladišča, ako bo učiteljstvo pohlevno izreklo pohvalo in priznanje tem knjigam, bodo skušali vsiljevati te knjige tudi bodoči prosvetni oblasti.
Nove izdaje ne bo, popravljal nihče ne bo, pisali si bomo nove knjige, ki bodo pravične slovenskemu narodu.
***
POPRAVEK. V 26. vrsti prvega stolpca včerajšnjega članka «Krinka je padla» se mo«n stavek: »Smešno bj bilo misliti, da se bo mogel državno-pravno od slovenske enote odcepljeni drobec uveljaviti ob tokovih, ki...*, glasiti: «Smešno bi bilo misliti, da se bo mogal državno-pravno od slovenske enote odcepljeni drobec prebkrenit{ v nasprotje s tokovi, ki...»
Delo poljedelske Hrence
slovanskih držav
Praga, 11. (CTK) — Na poljedelski konferenci, ki Je sedaj v Marijanskih Lažnih, so sklenili, da bodo vse slovanske države zvišale poljedelsko proizvodnjo in poskrbele za zvišanje življenjskega standarda prebivalstva. Delegati so poudarili, da je za dosego tega potrebno najtesnejše sodelovanje slovanskih narodov. Na včerajšnji seji so delegati ZSSR, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije govorili o obnovi v njihovih državah. Danes bo komisija zaključila delo in izdelala predloge za plenarno zasedanje.
Trgovinska pogajanja
med ČSR in ZSSR
Praga, 11. (CTK) — Na sedemurni seji ministrskega sveta so sklenili, da pošljejo v Sovjetsko zvezo delegacijo, ki se bo pogajala za trgovinski sporazum med obema dri žavama. Odobrili so tudi obisk v Jugoslaviji ministra za narodno o-brambo in 5 drugih generalov, ki so danes odpotovali na povab lo maršala Tita.
A
ZAGREB. — V Zagrebu so ustanovil; kulturno društvo Hrvatska-Albanija.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
12. juniji
Polkovnik Bowman zapušča svojo dosedanje službeno mesto, za-liušča vojsko in se vrača tja, od koder ga je vojna proti nacifašiz-mu dvignila in ob zaključku privedla v Trst, kjer je njegovo ime tako rekoč poosebljalo politiko ZVU pri nas.
Stališče, ki ga je od prvega dne naše ljudstvo zavzelo do znane politike, je še vsem živo v spominu, in se po vsej verjetnosti tudi v bodočnosti ne bo spremenilo.
Danes potečeta dve leti zavezniške uprave in njena bilanca je tako žalostna, da, nikdar tako. Vsi naši osnovni problemi so še vedno odprti; še več: po dveh letih «de-mokratičnega» manevriranja proti antifašističnim silam in njihovim organizacijam se danes nahajamo pred ogdbno, za sedaj sicer še papirnato ofenzivo v demokratični plašč zavite združene reakcije in ostankov fašizma, ki skuša odvzetj antifašistično legitimacijo v prav onim silam, ki edine imajo do nje pravico.
Tako izgieda v praksi rsimpa-tijas, s katero so — po izjavah nekaterih častnikov ZVU — gledali na nas ;n na našo borbo zavezniki ob svojem prihodu med nas. To esimpatijo» smo si baje zapravili » svojim zadržanjem po njihovem prihodu, kakor so si jo — po vseh znakih sodeč — zapravili vsi odločni antifašistični borci, nad katere Amerika danes pošilja svoje tanke (Grčija, Kitajska,), kakor so Si jo menda zapravili tudi vsi oni narodi, nad katere Amerika danes svojih tankov še ne more pošiljati (Jugoslavija^ Albanija, Bolgarija, Romunija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, itd.). In ker ne more pošiljati tankov, pošilja protestne note, organizira klevetniške kampanje, itd. In kjer tega ne dela ameriška reakcija sama, se poslužuje svojih hlapcev, ki jih — v posmeh žrtvam, ki jih je ameriški' narod doprinesel v skupni borbi — skuša obdržati na površju, v vedno večjo slavo ameriških bankirjev.
In hlapci so se vrgli na delo; tu pa tam — ko se jih loteva utrujenost in malodušje — pade z visokega mesta potrebna pohvala in vzpodbuda, in zaletijo se znova... Mi smo svoje tanke rabili le proti fašistom; in če jih tisti, ki so jih skupno z nami rabili proti istemu sovražniku, danes rabijo proti antifašistom, ni naša krivda, če se ne razumemo. Tu ne gre za demokracijo, tu gre za antifašistično doslednost.
Mi smo revni, vi bogati \n močni; a z vsem svojim bogastvom in močjo niste odkrito, jasno in moško ugodili niti eni, stokrat in stokrat upravičeni zahtevi našega naroda: niti glede ljudske oblasti, niti glede enakopravnosti našega jezika, niti glede naših šol, niti glede naših kulturnih ustanov, niti glede našega od fašistov požganega Narodnega doma..., dd ne govorimo o razmerAh, v katerih je prisiljen živeti slovenski delavec v tržaških tovarnah, če sploh ni brez pose In.
Taka je naša antifašistična doslednost, ki rabi tanke samo proti fašistom. Ce smo zaradi, tega zapravili vašo esimpatijot, nič zato: opravili bomo tudi brez nje. Pod nobenim pogojem pa ne morete od nOs pričakovati, da bi za skledo leče prodali svojo antifašistično legitimacijo.
8 to odkrito antifašistično besedo se poslavljamo od gospoda Bow-mana in mu — zaradi njegovega notranjega miru — želimo, da v svojem privatnem življenju ne bi nikoli podvomil ndd vlogo, ki jo je moral odigrati na naših tleh.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SinilI rolo nad Sepraliim!
Kontno ie tudi reakcionaren tisk zavzel naše stališče
Nerednosti prehranjevalnega urada «Sepral», ki jih je ves demokratični tisk iznesel pred našo javnost, so vzbudile med najširšo množico potrošnikov silno ogorčenje.
Nerazpoloženje vseh potrošnikov do prehranjevalnega urada je popolnoma razumljivo. Današnje gospodarske razmere povzročajo potrošnikom, pr. itak pomanjkljivi ra-cionirani prehrani, velike skrb' Borba za vsakdanje življenje je trda in. sili vse pošteno misleče ljudi k razmišljanju in ukrepanju. Ta naraščajoči pritisk delovnega ljudstva pa ni všeč domači reakciji, boji se ga in otepa. Vse demokratično prebivalstvo, vsi pošteno misleči pa podpirajo delavstvo pri naporih, da bi se doseglo v prehranjevalni politiki izboljšanje. Ta koncentracija demokratičnih sil ni všeč špekulativnim namenom reakcije, ki bi želela zajezili naraščujoči pritisk s te strani.
Po razkritju nerednosti pri «Se-pralu* je bil položaj za mnoge zelo mučen. Zato je bilo potrebno nekaj ukreniti, kar bi naraščajoči pritisk s strani demokratičnega prebivalstva ublažilo. Reakcionarni tisk . je moral nastopiti. Toda njihov zagovor prehranjevalnega urada ni bil prepričevalen in je moral — sicer z zavijanjem — v najbistvenejši točki pristati na upravičeno zahtevo potrošnikov.
Zaključek vseh je končno isti! Vsi priznavajo, da se mora ustanoviti posebni nadzorstveni organ, ki bo nadziral prehranjevalno politiko «Seprala».
Mi se tega prav dobro zavedamo in smo na to že predčasno opozorili. Tudi vsi poskusi, da bi se vprašanje prehranjevalnega urada uredilo v skladu s potrebami potrošnikov potom sindikalnih organizacij, so ostali brezuspešni. Politika ZVU ni bila pač naklonjena potrebam in
zahtevam delovnega ljudstva in je izdajala vedno le ukrepe, ki niso upoštevali potreb najširših slojev potrošnikov.
Uspehov dvoletne prakse ZVU pa se lahko, kvečjemu reakcija veseli.
Izidi sindikalnih volitev
z dne 9. junija t. 1.: I.P.R.C.O. odbor: ES 2+1, DZ 1+1, delegati: ES 1, DZ 1. — Age-nzla Gen. I.N.A. odbor ES 0, DZ 3+ 2, delegati ES G, DZ 1, — Pri zavarovalnem podjetju lastnikov ladij (SA Sicurta fra armatori) odbor ES 0, DZ 3+2. delegati ES 0, DZ 1.
Priprave za Prago
Mladina ima polne roke dela s pripravami za festival v Pragi. Zadnje dni so sestavili tržaški odbor za to svečanost, v katerem so zastopane vse mladinske organizacije, ki so se priglasile za tržaški festival. Ta odbor bo določil delegacijo, ki naj bi šla v Prago in kateri se bodo pridružili zastopniki kulture, umetnosti in športa.
Prejšnji pripravljalni odbor, ki je bil sestavljen takoj po prejemu vabila za obisk Prage, je podal poročilo o svojem dosedanjem delu in predal posle novemu tržaškemu odboru. V odborovem tajništvu so zastopane štiri mladinske organizacije.
Novi odbor posluje na trgu Pon-terosso 6-II. bel. 60-40.
Vrnitev mladinske
brigade „Alma Vivoda
ZPRE-ID SODIŠČA
Savi je ovadil Udovičevo
ženo SS-ovcem
Za novo mezdno pogodbo
Zaradi obupnih gospodarskih prilik, v katerih se nahaja delavstvo STO-ja, zaradi vrtoglavega skoka cen ;n pristobin na splošno je Osrednji odbor za sindikalni sporazum poslal Zvezi in-dustrijcev osnutek splošno obvezne mezdne pogodbe. Na ta način bi se izognili stvarni razliki med življenjskim nivojem in plačami.
Vzporedno s to akcijo bo predana ZVU podrobna zahteva, zasnovana podlagi štirih točk že priobčenih v en: izmed prejšnjih objav. S tem bi se vsaj deloma pripomoglo k splošnemu izboljšanju gospodarske d^zorganizacije na našem teritoriju.
Osredni odbor za sindikalni sporazum poziva delavstvo in sploh vse prebivalstvo, da se močno povežejo s sindikalnimi organizacijami. Na tak nač.n bi se v najkrajšem času rešili problemi, ki trenutno pritiskajo na prebivalstvo.
Včeraj dopoldne so bile zaslišane štev.lne razbremenilne priče za obtoženega Udoviča. Vse priče so si bile edine v tem, da se je Udovič vrnil v Trst dne 27. maja 1945. Nato je pričala Giovanna Cataruzza, ki je bila deportirana v Auschvvitzu, kjer se je spoznala v Udoviči vo ženo, ki ji je povedala, da jo je SS-ovcem ovadil Marcello Sav:. Priča Angelo Rebec je pato nadaljeval s svojim pričanjem in dejal, da je bil v Ljubljani, kjer je izvedel od nekega Udovičevega strica, da so videli Marcella Savija hoditi po Ljubljani. Na vprašanje advokata Zennara je Rebec izjavil, da je bi partizan in da je Savi bil pripadnik OF. Na vprašanje advokata Tončiča, ali ve, da je njegova svakinja imela zobovje prevlečeno z zlatom, oziroma ali je nosila kakršne koli proteze, priča Rebec ni mogel odgovoriti, čeprav je pokojnico zelo dobro poznal.
Priča Dragan Ergene, ki je oči-vidno zelo energična ženska, je zahtevala od predsednika, naj jo sooči z Marijem Ferfoljo, ki je prodajalec v Udovičevi manufakturni trgovini in ki je pričal v Udovičevo korist. Nato je Dragan začela pretiti Udovičevi razbremenilni priči, kajti očividno ji ni ugajalo, da priča ni govorila, tako kakor bi bilo njej po godu.
Popoldne je pričal še inšpektor De Giorgi, ki je povedal do vseh poedinosti, kako so identificirali in ekshumirali trupla in večkrat dodal marsikaj nepotrebnega iz svojih osebnih opazovanj, kar sploh ni spadalo k naštevanju konkretnih dejstev.
Upamo, da bo dr. Minesso podvzel potrebne ukrepe, da ne bo prišlo več do podobnih scen, kakršno je priredila gospa Ergene Dragan, in s tem dokazal, da zna ceniti avtoriteto sodišča.
FIZKULTURA
TURNIR V ODBOJKI
V nedeljo, 15. t. m., se prične turnir v odbojki, ki ga organizira Zveza društev za telesno vzgojo. Turnirja se lahko udeležijo športna društva in krožki, ki so Včlanjena v ZDTV. Starost igral-je neomejena. Turnir bo odigran v eni skupini s povratnimi tekmami. Društva, ki še niso včia-fijena v ZDTV, dobijo prijavne pole v prostorih ZDTV v ul. Macchia-veili 13/11. V primeru igranja izven Trsta bodo morala društva sama preskrbeti za prevoz. Prijavnina znaša 200 lir. Pritožbena taksa znaša tudi 200 lir in se bo morala vložiti takoj po končani tekmi. Pritožba pa mora biti vložena najkasneje do 19. ure naslednjega
la. Zaradi tega smemo pričakovati, da bodo dosegu v letošnjem letu še boljše rezultate Tehnični rezultati so: 100 m prsno: 1. Cerer (Part.) v času 1.14.2; 2. Bijelič (Part.) in 3. Komande! (Brat.) v istem času 1.16.7. 4. Barb.eri i(Part.) v času 1.17.8. Štafeta 4X50 m prosto: 1. Partizan v času 1.50, kar je nov jugoslovanski rekcrd; 2. Bratislava v času 1.55. Štafeta 3X100 m mešano: 1. Partizan v času 3.30.1; 2. Bratislava v času 3.48.8. 100 m prosto:
1. Miloslavič (Part) v času 1.00 6;
2. Pelhan (Part.) v času /1.00 8;
3. in 4. Klemen in Skanata (oba Part.) v času 1.03.2. 200 m prsno: 1. Skovajsa (Brat.) v času 2.54.6;
KRONIKA
Mater je okradel
Policija je aretirala 27-letnega Silvana Bessi iz ul. Machlig št. 26, ker je ukradel svoji materi, ki stanuje v isti ulici 95.000 lir. Bessj ie vrnil 40.000 lir, ki so mu še ostale, dočim se bo moral za preostalo vsoto zagovarjati pred sodnijo.
Gostija pri zaprtih vratih
Prejšnjo noč so tatovi vdrli vrata v gostilno v ul. Barbariga 3, ki j« last Egidija Fumagalli. V lokalu so pobrali več steklenic likerja, vina, olja, nekaj masti, sladkorja in druge drobnarije. Del blaga so pospravili kar v gostilni, do. č:m so drugo odnesli s seboj. Gostilničar ima nad 40.000 lir škode.
Pazite na žeparje
Mariji Jurašič z otoka Cresa, ki se je začasno mudila v Trstu so v gostilni «Alla citta* v ul. Ca-dorna 3, odnesi; neznanci torbico, k; jo je za hip pustila na stolu. V torbici je imela 3.000 lir in osebno izkaznico.
22. uri odnesli v ulici Pešce denarnico, v kater; je imel poleg dokumentov še 4000 lir. Vecchiet je hranil denarnico v notranjem žepu jopiča, pa se je tatovom vseeno posrečilo, da so jo izmaknili.
Draga pijača
V torek je 25-letna Milka Godnič iz Nabrežine št. 101 bila v Trstu po opravkih. Na povratku proti domu se je ustavila‘v Barkov-ljah, v gostilni «A1 due amid*, da bi utešila svojo žejo. Medtem pa so jj neznanci ukradli s kolesa pred gostilno ročno torbico ter so z nožem porezal; jermene. Godni-čeva je imela v torbici 6.000 lir.
Do smrti se je opekla
42-letna Marija Bizari, ki stanuje v ulic; Udine 12 je bila zaposlena kot kuharica v amerikanski menzi v ul. Udine št. 9. Predv*e-rajšnjim jo je opalil bencinski ogenj in ji povzročil opekline po obrazu in telesu. Poklicali so avto Rdečega križa, ki jo je odpeljal v bolnico, kjer so jo sprejeli na kožni oddelek. Včeraj okrog poldne je Bizari podlegla poškodbam in umrla.
Po dvomesečnem delu se je vrni. la z mladinske proge Samac-Sara-jevo mladinska brigada «Alma Vivoda*. Prišli so domov z izpolnjeno obljubo, ki so si jo zadali ob odhodu: Postat; hočemo udarniki! Ta obljuba jih je vzpodbujala pri delu, posebno prve dni, ko še niso bili vajeni trdega dela in ko so marsikoga skeleli žulji na rokah. Globoka zavest dane obljube je kaj kmalu napravila iz njih utrjene delavce.
Dosegli so skoraj najboljše u-spehe na progi. Dvakrat so bili proglašeni za udarnike in trikrat pohvaljeni od Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Njihova zagrizena volja do tekmovalnega dela je bila vzpodbuda vsem ostalim enajstih brigadam III. sekcije. Trda je bila borba za častno mesto. toda uspeli so.
Vračali so se skozi mnoga jugoslovanska mesta, kjer jih je ljudstvo, posebno mladina navdušeno sprejemala in pozdravljala.
Pri povratku v Trst so jih prvi «pozdravili* številni policisti. Pri tem pravi policijsko uradno poročilo, da je 11. t. m. prišlo iz Ljubljane okrog 50 mladinskih delavcev. Imeli so dve jugoslovanski zastavi in komunistične znake. Incidentov ni bilo.
Mladina sežanskega okraja
je izpolnila svoje naloge
Mladina sežanskega okraja je izpolnila svoje obveznosti, ki si jih je nadela na zadnji predkongresni konferenci. Tako je obdelala 30 ha zemlje onim družinam, ki nimajo delovnih moči, v prvi vrsti tistim, katerih svoje; so padli v narodnoosvobodilni borbi, ali pa gradijo mladinsko progo Samac-Sarajevo. Nadalje je mladina popravila 10 km cest in poljskih poti. Sodelovala je tudi pri pogozdovanju in uničevanju borovega prelca; čistila je pašnike in sadno drevje, vezala trte in opravljala diruga kmečka dela. Mladina je zbrala 2.800 lir za opremo delovnih brigad, ki so odpotovale na gradnjo proge Samac-Sarajevo ter 51.000 lir za III. kongres LMS. Iz okraja
pa je odšlo s prvo in drugo delovno brigado 198 mladincev in mladink. Pri vsem tem. pa ni zanemarila učenja, kulturno-prosvetne-ga udejstvovanja in organizacijskega dela.
Kdo naj poučuje naše otroke?
Prebivalci tržaškega predmestja Sv. Alojzij so poslali na šolsko oblast ZVU protest proti odpustitvi 13 antifašističnih slovenskih učiteljev, y katerem med drugim pravijo: S tem protidemokratičnim ukrepom je hotela ZVU vzeti našim otrokom tisto učiteljstvo, ki je deležno ysega našega zaupanja. ZVU m pokazala nobenega razumevanja za izobrazbo naših otrok, ker bi sicer ne odpustila tik pred koncem šolskega leta demokratičnih učiteljev na ljubo slovensko-fa-šističnim ravnateljem.
Zato zahtevajo prebivalci tega okraja, da ZVU odstavi nove belogardistične in ustaške učitelje, ki so pobegnili iz svoje domovine, da bi ušli pred sodbo m kaznijo svojega lastnega naroda. Mi takim učiteljem ne bomo zaupali izobrazbo naših otrok, in zahtevamo, da nam vrnejo naše prave učitelje.
Sledi okrog 50 podpisov.
Prejeli smo
prepis protestnega pisma s sledečo vsebino: Podpisano kobariško ljudstvo odločno protestira pcoti italijanskemu fašistu škofu Map gottlju, ki hoče po sil; in proti ljudski volji birmati naše otroke. Ne moremo razumeti, da je kar čez noč menjal svoj plašč. Cernu kar naenkrat toliko hlinjenje in bi hotel danes birmat; naše otroke celo v slovenščini? Spomni naj se na gorje, ki ga je prestalo naše trpeče ljudstvo pod italijanskim fašističnim bičem in nemškim nacizmom.
Naše ljudstvo je verno kot je bilo. in ne nasprotuje svetj birmi, pač pa pričakuje poštenega škofa. božjega namestnika, kakor ga je Kristus postavil. Le takemu bomo dalj birmati naše otroke.
Sledi 111 podpisov.
Ob:sk pri otrocih v Sloveniji
Matere iz Trsta ln bližnje okolice so šle preteki; teden obiskat svoje otroke, ki živijo v Ponikvah na Dolenjskem. To je bilo veselje, ko so se sestale s 70 drobnimi prebivalci otroške kolonije. Med otroci ne delajo tam nobene razlike v pogledu narodnosti m si radi pomagajo, drug drugemu; kjer le morejo. Učijo se mnogo zanimivih stvari, zlasti o nov; Jugoslaviji. Voditeljica je materam pojasnila, da imajo o-troci reden tedenski zdravniški pregled, po potrebi tud; vsak dan. Povsod je vse v najlepšem redu in snažno. Tudi hrana je dobra in zadostna.
V nedeljo, 8. t. m., so ob zaključku «Tedna otroka* napravili kulturno prireditev. Nastopili so otroci s krajšimi prizori, pesmimi in recitacijami. Ljudstvo je bilo posameznih točk zelo veselo in tržaški otroci so morali ponoviti svojo pesem v italijanščini. Naše matere, med katerimi so bile tudi Italijanke, so videle, kako skrbi nova Jugoslavija za delovno ljudstvo. Istj dan so obiskale otroke tudi žene iz bližnje okolice. Pripeljale so jim peciva, jajc, masti in sadja.
Tov. Roža ;z Grosuplja se je vsem prav lepo zahvalila za obisk. Se posebej je izročila pozdrave za antifašistične žene na Primorskem in v Trstu in povedala, da slovenske žene na svojih sestankih še vedno razpravljajo o Trstu in obljubile so, da bodo nadaljevale borbo skupaj z nami do zmage.
Promet v tržaškem pristanišču
V ponedeljek je prišel iz Dubrovnika holandski parnik «The-sens» z 1800 tonam; raznega blaga. Isti dan je odplul ameriški par-Tudi Bruni Furlan iz ul. Cerret- | nik «Lonestar state* v Benetke.
lo 15, so na tramvaju št. 6 v večernih urah odnesli tatovi torbico, v kater; je imela 1400 lir in dokumente.
Na trgu Ponterosso 6, pa so Con-cetti Marino iz ul. Tomaseo št 4 okrog poldne neznanci ukradli šest živilskih nakaznic, medtem ko je era nakupovala življenjske potrebščine.
Emiliju Vecchietu iz ulic« Cam-panelle 7 so tatovi pred dnevi ob
V toeek je priplul v Trst angleški parnik «Benreaca» iz Singa-pooreja z 7000 tonami blaga in 1000 tonami cina za Trst. Holandski parnik «Hercules» je pripeljal iz Aleksandrije 64 ton blaga.
Isti dan so odplule: holandska ladja «Thesens» v Reko, angleški parnik «Iceland» v Huelva in norveška ladja «Vagan» v Reko ter italijanska ladja «Orion» v Istanbul s 140 tonam; raznega blaga
KULT UdA
'M	mmimm sna
IAngelo Savelli, Vomenico Canta-tore, Uqo Cara in - še nekajJ
Zanimivo je stopiti neposredno iz razstave češkoslovaških umetnikov (Gallcria «Scorpione»j v osebno razstavo ANGELA SAVELLIJA (Galleria Michelazzi) ali DOME-NICA CANTATOREJA (Galleria «S. Giuston). Na prvi pogled opaziš, da se barvno bogastvo čeških in slovaških mojstrov umakne neki
lidni realistični tehniki, ki je šla skozi filter umetniške revolucije (na primer uFonte Vittorioo), je dolga vrsta prehodov in nihljnjev. Njegovi akti, ki se jim pozna Bra gueov in Picassov vpliv, z zelenimi konturami okrog belega mesa ali roza in zeleno senčeni, so v precejšnjem nasprotju 4 njegovimi solidno
barvni umerjenosti, da ne rečem | izdelanimi risbami (na primer «Ko-
naravnost — monotoniji. Podobno se ti zdi, kot če primerjaš češke, slovaške, pa tudi druge slovanske narodne noše v njihovi živopiseni barvitosti z znatno bolj monotonimi nošami latinskih sosedov.
In vendar se obojim pozna, da ima njihova umetnost neke skupne korene, namreč moderno francosko umetnost.
Ponovno smo pisali na tem mestu o revoluciji, ki je zajela francosko umetnost proti koncu prejšnjega stoletja in ki traja na zepa-dM še danes. Toda kakor ne more biti družbena revolucija sama sebi namen, marveč je samo sredstvo, da se družbeno življenje premakne na neko pravilnejšo in pravičnejšo raven, ki odgovarja sodobnim zahtevam človeškega življenja in družbe, tako tudi revolucija v umetnosti ne more dokončno zadostovati sami sebi, marveč utegne biti le sredstvo, ki na1 privede umetnost do novih, duhu časa in človeške družbe primernejših oblik.
ANGELO SAVELLI, ki živi in deluje v Rimu, je slikar, ki ima svojo težo in svojo resnobo. Njegove slike in njegove risbe so iz marsikaterega vidika zanimive. Predvsem bi dejal o njem, da je še zmerom na poti iskanja. Od slik z religiozno
nj!»). Akt ali pokrajine, ki so pre prežene z linijami, ki jim ne veš pravega razloga, so kakor obmejni kamni na poti iskanja nečesa novega. Tehnično znanje se izraža v občuteno podanem mozaiku «Križa-nja».
Popolnoma drugačen značaj izražajo slike milanskega slikarja DOMENICA CANTATOREJA. Tudi Cantatore je šel skozi ogenj umetniške revolucije: n.egovim tihožitjem se sem pa tja poznajo primesi kubistične šole, ki so kakor luske, ki so se osule iz prejšnjih razvojnih stadijev na tega v bistvu realistično gledajočega in čutečega umetnika. Izredno živo je njegovo tihožitje z do vratu oskubljenim petelinom, močno v barvah in realistično podano.
Pri Cantatoreju imaš občutek, da skuša povsod zajeti bistvo stvari, ki jih upodablja. Zamaknjen izraz njegove «Sivajoče ženeo ali zatopljenost «Moža, ki bere časopis», sta odlična primera te osredotočenosti v bistvo obravnavanega predmeta. Njegove pokrajine, zvečine v temnih barvah, izražajo toplo občute-nost in sem pa tja težo melanholije. V nekaterih aktih se ti zdi, da gre umetnik predaleč, tja, kjer prehaja otopelost vegetativnega življenja
KOLEDAR
Četrtek, 12. junija
Flora, Zorica.
Sonce vzhaja ob 5.11. ob 20.53. Dolžina dneva:
Jutri 13. junij.
Anton, Zlatka.
Spominski dnevi
1944 so enote VII. korpusa porušile Stampetov most.
1937 je umrla M. I. Uljanova, sestra in sodelavka V. I. Lenina.
Kdor nazaj gleda, naprej pade.
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja je izdala sinoči naslednje poročilo: barometer 762,0; temperatura 20,7; 17,4; 22,0. veter 11 km na uro; morje nemirno; temperatura morske vode 21,8.
Preskrba
Marmelado bodo delili bolnicam, dobrodelnim ustanovam, kongregacijam in otroškim vrtcem. Interesenti naj se obrnejo na Sepra! v ul. Genova 9-1., soba 6, kjer j(m bodo dodelili marmelado po 206 lir kg.
Kupone za marmelado naj dvignejo tovarniške pcodajaltvce in menze danes v ul. Genoa 9-1. soba št. 6.
Moko namesto kruha začasno ne bodo delili, ker še niso pristojni organi določili njene cene.
Semensko olje bodo delili od danes naprej bolnikom na domu, in dajalcem krvi v Trstu in podeželju na dodatne kupone v pooblaščenih prodajalnicah. Olje delijo na kupone za julij in tistim, kj ga niso prejeli, tudi na kupone za maj. Zaključek razdeljevanja 30 t. m. Cena 440 lir liter.
Kupone za mleko naj dvignejo mlekarne pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Sindikalne volitve
OOSS sporoča, da bodo dne 12. junija t. 1. volitve za združeni sindikat v sledečih podjetjih:
P a v a n in G i u n g i, Schtvend in Mazzorana ter SA di Costruzioni. — Začetek volitev ob 8. uri zjutraj. Vse delavce in nameščence imenovanih podjetij vabimo, da se volitev strnjeno udeleže.
Dijaška predstava na Kolonkovcu
Prosvetno društvo «Fraijce Prešeren* na Kolonkovcu priredi v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v prostorih gostilne «Ex društvo* akademijo. Nastopili bodo dijaki in dijakinje slovenskega dijaškega doma in pionirski pevski zbor iz Skednja.
Ljudska mladina v Sežani je nabrita 31 d jaški dam v Trstu .okoli 50 kg češenj. Ravno toliko so nabrale za dijaški dom tudi članice A. S. I. 2. Z. v Salefu. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu se v imenu dijakov ;n dijakinj darovalcem najtopleje zahvaljuje.
Prosvetno društvo v Skednju priredi danes, 12. t. m., ob 21 uri v kinodvorani predavanje o (/Zgodo v nskem razvoju našega šolstva*. Po predavanju bo članski sestanek.
Slov. prosvetno društvo «Slavko Škamperle». Pri Sv. Ivanu bo danes, 12. t. m., namesto članskega sestanka ob 21. uri zanimiv film (/Zgodovina muzike*.
Predavanje v krožku «TomaZU;r>. Danes, 12. t. m., bo cb 20.30 slovensko predavanje tov. Draga Pahorja «0 razvoju slovenskega šolstva v Trstu*. Predavanje je izredno zanimivo in vab mo vse, zlasti še starše.
Predavanje o Julijskih Alpah
Planinsko društvo v Trstu priredi v petek, 13. t. m, ob 20.30 zaključno predavanje o Julijskih Alpah v dvorani Poligrafi« v ulici Trento 2-II. Predavanje bodo spremljali z barvanimi sk.optičnimi slikami. Predvajali bodo tud; film o 1. maju.
vsebino, kot so cKrižanjes, uMarija že v grobost. Toda v celoti je Can-Magdalena pod križem::, ((Kristus tatore umetnik, ki zasluži zaradi vstaja iz groba:: in ki spominjajo svoje poglobljenosti in ustvarjalne po tehniki včasih na pravoslavne : potence vosebno vozornost. ikone, pa do pokrajin v dokaj so- | (Se nadaljuje)	VI.	B.
Al EK SANDER BECK ,
Tržaški tn jugoslovanski fizkultumiki v defileju na stadionu v Tirani ob priliki balkanskih iger o košarki tn odbojki.
dne. Vsi igrale; morajo imeti izkaznice, ki Jih bo izdal odsek za odbojko ZDTV. Igralci bodo zavarovani v primeru nesreč. Društvo ki se ne bo dvakrat zaporedoma predstavilo na igrišču, ne da bi imelo zato upravičenega vzroka, bo izključeno od nadaljnega tekmovanja.
Plavalci Partizana zmagoviti v Bratislavi
Plavalci Partizana so v Bratislavi dosegli odličen uspeh in premagali domače plavalce v razmerju 71.5:36.6 točk. Rezultati, ki so jih dosegli jugoslovanski plavalci, so odlični, kljub -temu da se Je plavalna seaona šele priče-
2. Komandel (Brat.) v času 254.9. V tej točki sta b;la plavalca Partizana Bijelič in Barbieri diskvalificirana, ker sta med plavanjem menjala stil, Cerer Tone pa ni nastopil, 100 m hrbtni: 1: in 2 mesto s; delita Miloslavič in Pelhan (oba Part.) v času 1.15.4; 3. Kvgt.dijan (Brat.). Štafeta 4x100 m prosto: 1. Partizin; 2. Bratislava. Od grani sta bil: tudi dve 'vaterpolo tekmi. V prvi so zmagali domačini z 2:1, v drugi pa Partizan z rezultatom 4:2. Ob priliki gostovanja jugoslovanskih plavalcev na Češkoslovaškem je bil postavljen tudi nov jugoslovanski rekord v plavanju n.a 200 m hrbtno, k: ga je postavil Miloslavič v času 2.38.8.
VOLOKOLAMSKA CESTA
Iisanka je bila osedlana, Pohitel sem ji naproti. Štiri sto granat^ oho! Zdaj bom mogel vsekati po Novljanskem in Novoščurinu. Zdaj boste zajavkali, zdaj boste sfrcali iz toplih hiš, -tgospoda zmagovalci*! Mi ne spimo in tudi vam ne bomo dali spati!
Izlet na Snežnik (m 1796)
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 15. t. m., izlet na Sne-ž-n k. Odhod ob 6. uri iz ulice Fa-bto Severo. Vožnja s kamionom stane 350 lir. Vpisovanje in pojasnila v trgovini V sini v ul. Roma 15 in v čevljarni Pirc v ulici Settefonta-ne 5.
Izlet v Trentarsko dolino priredi CAT v nedeljo, 15. t. m. Vpisovanje in pojasnila v ul. Conti 11, od 18. do 20. ure.
Vrtna veselica v Skednju
Ital. kultur, krožek iz Skednja bo imel v nedeljo, 15 t. m., ob 15. uri vrtno veselico. Sodelovala bo Rmaidijeva godba, ital. pevsk; zbor pod vodstvom tov. Occinija ter siov. pevsk, zbor pod vodstvem tov. per-tota. Poleg druge zabave bo še sre-čolov z bogatimi dobitki, ples itd.
SLOVENSKO NARODNO GLEDAL
priredi v ponedeljek, W m., ob 20. uri dolga Pr;c
vano dramo v šestih ®
VIA MALA
y gledališču Naz'.cna,e v TRSTU.
Ob tej prilik; bodo P, vili ■ 25-letnico gleda«1 ..j-«.,________ režiserja
vi-i ■ zo-jetn.cu B„ j
udejstvovanja režiserja ^
igralca Milana Kcsica; j prodaja vstopnic J > danes naprej V «■-$ Stoka v ulici Mila110,
Izlet v Škocjan
V nedeljo, 15. t. m., izlet članov sindikata P-delavcev v Škocjan. Av kn«iti peljal ob 8.30 iz ulice Fat>.°
Izgubljena izkaznic®
Izgubil sem esebno
909 na ime Božo Podkraj^' telja prosim, da jo vrne n
:s:
Uwljdi	U-«,	j	L/	v	ilfOl'
štvo -/Primorskega dnevn
Obvestilo pomorščak® ^
Pristaniško poveljstvo vabi vse pomorščake, ki
na tem pomorskem oddf® stojni s občine, k;
STO-ju, naj se ja škem uradu od 10. predložijo pomorsk osebno »zkaznico v s.e
ii)1 C-
Pom. knjižice od št- 1 jgoc dne 14. t. m., od 1601 d jj. 16. od 1801 do 2000 dne1-judo 2200 dne 18., od $ dne 19., od 2401 do 2bW zamudniki dne 21. t- *■ gsA.
Pridite osebno in leka^o e' primeru pooblastite osebo.
Zaprta ulica p
""Občinski urad javlja- ^ ca Pagliaricci zaprta ^ met zaradi popravila o r.alov v tej ulici.
Delo epuracliskeJJ.
Epuracijska komisija^., jj'
odpustiti uradnika prl
. ,	/n	fBfi
valnici v Trstu, Petra
Gi'v
bival v Trstu Vicolo ^ sedaj neznanega	A®
omenjeni ne bo tekom .5. žil pritožbe, postane
vomočen.
Enak
ukrep je sprej®'® ^ de Perugini v jj)
tudi glede
Trsta, ul. Tarabocchia
26,
uslužbenec pri ILVI,
DAROVI IN PBlSF^V,,
m ^
Za D uško matico d
- 6orici so daro^jft
dom v
D.jaške matice v	*e
tov. Madonutti Aldo 12 M 510»
O C/ V. iVAdVlUHUtLi	p.	,
lir, tov. Avgust Stekaj -j(#j na 112 kg češenj BregarKrasno 15 kg ~ skupaj najlepša hvala-
Radijski sc
Četrtek, 12. J°
TRST D.
univ«;
:tt>:
12.00 Radijska Srbske in hrvatske j+jot® Filmska glasba, 14.15 B j7.3" glija, 14.30 Zaključek, f. C, Ciril Stapletan (Pref?.® e ** v Vidmu), 18.00 V'0 ioOO 18.30 Zenska ura. m
glasba, 19.15 Jazz -Pravljice, 20.15 Starej51 pi datelji, 20.45 Slovenj 21.00 Pavlihova dvora^ V
venska književnost, -	-	,
ven: Sonata v D —(pl®
pianist Roman KlasinCM f Ljubljane), 22.35 Crn^ ?• 23.30 Citanje sporeda dan.
šu
til
'1
%
,(«
Vi
*
ž,
i,
ROSSETTI. 16.00:	Vofs
Izdaj!*, Greta Uarb Bennet in Douglas N
Metro Goldvvin jj!.. j SUPERCINEMA.
senci*, A. Ladd, Knowles.
KINO OB MORJU. narodov*. Niirnbcu
Ruski dokumentarni
IMPERO. 16.00: «Pes«0 Alida Valli.	^aisk-
VIALE. 16.00: čarji*.
| A
Odg. urednik
dusaN 1/j
S
>'
L h
!i
Tisk Stablllmento
MALI
PREKLICUJEM -	ra>-;, f
sem jih izrekel n^pS6 t* Gorkičevi iz Rupe m , 1-jujem, da je odstop1^*1
< J
Sedem in osemdeset
Raztezale so se nočne ure, nočne misli.
1.
6.
Jahal sem v spremstvu Sinčenka ter sem srečal kolono v bli-
Brudnl se ni vrnil. Bozžanov se ni vrnil.
Odšel sem na konju do gozdnega roba, na črto, kjer so delali. Borci so kopali in kopali, spuščajoč se v zemljo do pasu, do ramen, pa tudi globlje. Nekaterih sploh n; bilo videti; iz črnih jarkov so samo vzletavale lopate, ki so izmotavale prst.
Mesec je sem pa tja jasno svetil, sem pa tja je zlezel za oblak. Mraz je bil popustil, na nebu so se zbirali oblak!.
Pogledal sem v temno daljavo, odkoder bi se utegnil pojaviti Brudni. Želel sem ponovno udariti s topovsko salvo po Novljanskem in po Novoščurinu. Mi ne spimo in tudi ne dopustimo, da b; vi spali! Toda treba je bilo varčevati z municijo: potrebna je bila, da b; se držala cesta, potrebna je bila, da bi dočakali, ko bi prišla ura, s kaitečo sovražnikov jurišnj val.
Noč se je zdela dolga, predolga. Z gozdnega roba sem zasukal Lisanko nazaj, v štab. Dobra kobila je počasi stopala med drevjem. N sem je naganjal hitreje. Cemu?
V štabu sem se mučil, razmišljal.
Približno ob eni po polnoč; je zazvonil telefon.
— Tovariš kombat, kličejo vas, — je dejal telefonist.
Oglasil se j-e Muratov. Bozžanov je določil njega, svojega kurirja, da m; sporoči, da se njegov odred bliža, vozeč s seboj artilerijsko municijo in topove.
žln; gozda.
Ustavil sem se, spustivši vajeti. Težka artilerijska kolesa so rezala sneg do črne zemlje.
Bozžanov mi je živo sporočal: Nemci so brezbrižni, spijo, straž ni, nihče ni oviral njegove majhne vojske.
Lisanka je poznala Džalmuhameda in mu pomolila svoj gobec. Pogostoma je božal in gostil mojo kobilo; pod zobmi ji je tudi zdaj hrustal sladkor.
Majhne vojske... Kaj, vraga, majhne? Kaj je to? Kje je pobral
toliko mož?
Poleg konj, poleg topdv in voz so romale in romale postave s puškami, v vojaških plaščih.
Vprašal sem:
— Koga s; pripeljal? Kdo so ti možje?
— Najmanj sto mož, tovariš kombat. Iz Silovljevega bataljona. Prihajali so po dva, po tjrije iz gezda. Toliko da nas niso poljubljali od veselja.
Komandiral sem:
— Kolona stoj!
Težk; artilerijski konji so obstali, zamrlo je škripanje koles.
— Tujci naj se oddaljijo! Naj ne stopajo za topovi! Komandir oddelka Bloha!
— Tu!
Čebelarjem Slov. Primci j
Lp°rJjl'i'
Iniciativni odbor sklicuje vse čebelarje Slov.
masovni sestanek, ki se bo vršil 15. junija t. 1. v
SCINI ob 10. uri pri tov. BRATINI.	V
Sestanka se bo udeležil tudi član čebelarske « i i
ažtl !»’ * čebe
Ljubljane tov. Žnideršič. Ker je zadeva zelo va^najiaU1 teresu vseh, da pride ua ta sestanek čim več ee^ ^
Tolminskega, Krasa, Notranjske, iz Istre in G°ric^jj°^i> Tovariši iz sežanskega in komenskega okraja ^ 1
potrebna pojasnila najkasneje do 12. junija Prl oZ„o Tavčarju v Krepljah, k: bo poskrbel tudi za PrC'
tvo. Za hrano na dan sestanka bo preskrbljeno.
INICIATIVNI ODBOR, AJU°V
TRST, JU<;'TRENTO/11