Posamezna številka 6 vinarjev.
ŠlEV. $7. Izven Ljubljane 8 vin.
V LjiM, v sredo, 17. aprile 1912.
Leio xi.
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto napre] . K 28'— za pol leta „ . „ 13'-četrt leta „ . „ 6-50 2-20
za
za en meseo
za Nemčijo celoletno	„ 29'—
za ostalo inozemstvo	„ 35'-.
t
V	Ljubljani na	dom:
Za celo leto naprej . E 24'— za pol leta „ . „ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6 —
za en meseo n .	„ 2 —
V	upravi prejeman meseCno K 1*70
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popuat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
ilzkaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
ILS" Uredništvo je v Kopitarjevi nltol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. B. Avstr, poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrsko poštno hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
3** Današnja številka obsega 8 strani.
Velike naloge.
Dunaj, 17. aprila.
Jutri se zopet snide poslanska zbornica. Po vsakih počitnicah potrebuje parlament nek&j dni, da pride zopet v pravi tir. Meseca sušca je zbornica do praznikov dovršila razna »prva branja« vladnih predlog; najvažnejši ste novela kanalskega zakona in bram-bena predloga. Sedaj pa je na vrsti službena pragmatika za državne uradnike in uslužbence. Samo to vprašanje je tako obsežno iu važno, da more izpolniti zasedanje do poletja. Poslanci, ki morajo računati v prvi vrsti z uradniškimi glasovi, kar tekmujejo med seboj, kdo bode več dosegel za svoje volivce. Uradniški odsek zasluži svoje ime. Pograbil je vladni načrt in ga temeljito predelal, tako temeljito, da se nekateri že kesa-jo. Sklenili so nad 20 paragrafov v taki obliki, da jih nobena vlada ne more odobriti. Ako zbornica pritrdi sklepom odsekovim, gotovo gosposka zbornica zavrne ves načrt, in službena pragmatika z uravnavo plač splava vsaj za eno leto po vodi. Лко pa zbornica začne z izpremembami, vlekla se bode razprava tedne in tedne. Uradniškemu odseku veljajo po pravici besede, da naglica ni dobra.
Najvažnejše naloge pa imajo bram-beni, finančni in proračunski odsek. Reforma b r a m b e n e g a zakona je nujno potrebna za državo in za prebivalstvo. Za državo določa vladni načrt močnejšo armado, za prebivalstvo znatne olajšave vojaške službe. S političnega stališča je to vprašanje za parlament in nadaljni razvoj parlamentarnih razmer najvažnejše. V javnosti je razširjeno mnenje, da parlament le vladi izreče nezaupnico, ako odkloni vojaške zahteve. Vlada pa pride pri tem vprašanju zadnja v poštev. Prva je obramba države in posredno so prizadeti oni krogi, ki jim je po ustavi izročena skrb za potrebno armado in mornarico. Tu ne odločuje gostilniška politika. Izvzemši morda soc. demokrate, si bode vsaka resna stranka dobro premislila, ali naj se odloči le za — demonstracijo, ki bi jo morala> pozneje bridko obžalovati. Tudi soc. demokratje se bo-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Kmalu je padla noč. Kali in Mea sta naredila zeribo, zakurila ogenj in pričela z večerjo. Saba se ni vrnil.
Nelka se je vznemirjala vedno bolj in slednjič je pričela jokati.
Stanko jo jc komaj primoral, da sc je vlegla, ter ji je obetal, da bo čakal na Sabo, ko se pa zdani, pojde ga sam iskat in ga bo pripeljal. Nelka je ros šla pod šotor, toda vsak trenotek se je prikazala njena glavica izpod zasto-ra in povpraševala, če sc pes šc ni vrnil. Šele po polnoči jo je premagal spanec, ko je prišla Mea, da bi nadomestila Kalija, ki je čuval pri ognju.
»Zakaj jokati hčerka meseca?« vprašal jc Stanka mladi zamorec, ko sta se vlegla spat na šabrakah. »Kali ne mara tega.«
»Žaluje za Sabo, katerega je menda bivol ubil.«
»Morda pa ni ubil.« odvrnil je črni deček.
Nato sta umolknila in Stanko ic
do previdno ognili obstrukciji. Sicer pa je ogrska vlada zagazila v tako zagato, da nikamor ne more. Tolike kratkovidnosti in cinizma tudi od Khuena nismo pričakovali. Situacija je na Ogrskem danes ista, kakor meseca junija. Da, še slabša, ker jc grof Khuen s svojim eksponentom ha Hrvatskem postavil državo na sramoti-šče pred Evropo. Zato ni izkjučeno, da bode avstrijski parlament prisiljen za tekoče leto dovoliti le normalno število vojaških novincev in da bodo ogrski rezervisti morali zopet plačati stroške za vrtoglavo mažarsko politiko.
Finančna r e f o r m a je za državo in dežele vsak dan nujnejša. Finančni odsek pa čaka, kedaj Čehi in Nemci podpišejo spravno pogodbo. Češke deželne blagajne so že prazne in maja meseca bodo morale ustaviti vsako izplačilo. To utegne prisiliti člane spravnih odsekov, da se zbližajo.
Proračunski odsek pa je sploh zaspal. Italijanska pravna fakulteta je zagradila pot. Proračunski provizorij poteka in vlada bode morala zahtevati nov provizorij, ker do konca junija je rešitev rednega proračuna nemogoča. V Avstriji je sploh vse narobe, ker državljanska zavest ni dovolj razvita. Eden zvrača odgovornost na drugega. Od države se vse zahteva, a le z ne-voljo se dovoli državi, kar potrebuje. Pa tucli vse vlade po vrsti niso brez krivde, da so v tolikem neredu državne in deželne finance. Gospodarska vprašanja so postala eminentno politična. Zato trpe država in dežele. Na stotine milijonov gre rakom žvižgat, ker tako zahteva politika. Vide — kanali! Ali je Avstrija res tako bogata? Čas je že davno, da pravičnost prične plodovito delo v parlamentu in upravi za vse narode in vse sloje prebivalstva.
Demtsifo Kienova vlade.
Ogrski ministrski predsednik Khuen je včeraj odpotoval na Dunaj, da poda vladarju svojo demisijo. Ker je včeraj dopoldne obiskal Khuena finančni minister dr. Lukacs, sodijo, da postane on Khuenov naslednik. »Pester Lloyd« poroča, da je 15. t. m. Khuen poročal ministrskemu svetu o težavah, na katere je naletel na Dunaju. Ministrski svet je po daljnjem posvetovanju sklenil, da naj vlada zopet poda
trdo zaspal. Bilo je še temno, ko se je zbudil, ker ga je začelo mraziti. Ogenj je ugasnil. Mea, ki bi morala nanj paziti, je zadremala in že nekaj časa ni dodala goriva na ogenj.
Plahta, na kateri je spal Kali, jc bila prazna.
Stanko je dodal nekaj goriva, potem je pa sunil zamorko in jo vprašal:
»Kje je Kali?«
Nekaj časa je gledala nanj nezavestno, potem se je pa iztreznila. in odvrnila:
»Kali jc vzel Geblirov meč in šel iz zeribe. Mislila sem, da hoče narezati več grmovja, toda ni ga bilo nazaj.«
»Je že davno odšel?«
»Davno.«
Stanko je čakal nekaj časa, ko pa zamorca le ni bilo, mu je nehote prišlo vprašanje:
»Ali je zbežal?«
In srce se mu je krčilo od grenkega čustva, katero vzbuja človeška nehva-ležnost. Saj sc je vedno potegoval za tega Kalija in ga branil celo takrat, ko ga je Gebhr mučil cele dni, slednjič mu je pa še rešil življenje. Nelka je bilo vedno dobra zanj in je plakala nad njegovo nesrečo, a oba sta ž njim ravnala kolikor mogoče dobro. On je pa zbežal! Saj je vendar sam rekel, da ne vc, kje leže selišča Vahima in da bi jih ne mo-srel naiti. na ic vseeno zbežal! Stanko
svojo demisijo. Predzgodovina krize jc sledeča: Krona je odklonila znano resolucijo, ki naj bi kroni onemogočila pozvati pod orožjo rezerviste. Krona tudi ni hotela ustreči Khuenovi želji in odsloviti vojnega ministra Auffen-berga, ker sc je odločno izjavil proti resoluciji glede na rezerviste. Za Khuenov odstop je najbolj deloval grof Tisza, ki jc dne 8. marca ostro govoril proti Auffcnbergu. Tisza ima v delovni stranki za seboj skupino poslancev, ki mu slepo sledi. Ker v teh razmerah Khuen ni mogel jamčiti za mirno zasedanje delegacij, kakor tudi nc, da bi ogrska delegacija ne sprejela nezaupnice vojnemu ministru, mora odstopiti. Nasilnosti Khuenovc na Hrvaškem so seveda tudi pripon (Ogle, da mora Khuen zapustiti ministrsko predsedstvo.
Če krona Khuenovo demisijo sprejme, seveda šc ni znano. Splošno sodi časopisje, da bo vladar sprejel Khuenovo demisijo in da poveri sestavo nove vlade ogrskemu finančnemu ministru Lukacsu, ki bo nekaj časa rabil, da se posvetuje s strankami, vsled česar bo nekaj časa zasedanje ogrskega državnega zbora odgodeno.
S. L S. V MUl
SM v Linttn Domu.
(Konec.)
Ivan Š t e f e je izvajal: Odkar smo bili zadnjič skupaj v tistih dneh vročega boja, ko smo prvikrat ponesli zastavo S. L. S. na mestni magistrat, od takrat ni skoro dneva, da nc bi oklal kak lih. list tega ali onega iz našega kluba. Pa mi bi smatrali za sramoto, če bi nas kak tak list hvalil. (Klici: Tako jc!) Da se nas maže po liberalnem časopisju je za nas znamenje, da. delamo prav. Čimbolj so liberalci jezni, tembolj smo lahko mi veseli. In naše dobre volje je vedno več v Ljubljani! Nisto nas poslali na magistrat, da bi sc klanjali liberalcem in jih božali, ampak za to, da zahtevamo pravico in da jih pošteno krtačimo, kadar zaslužijo, (Klici: Tako jo prav!) pa- da odkrivamo marsikaj, kar so doslej na magistratu imeli za. »svete tajnosti«. (Veliko odobravanje.) Zato se pa tudi za napade nasprotnikov po liberalnih listih nič nc brigamo. Tisti liberalci, ki mažejo napade
se je sponifiil afrikanskih potovanj v Port-Saidu in pripovedovanj popotnikov o neumnosti zamorccv, ki pome-čejo proč tovore in zbeže. celo takrat, kadar jim na begu grozi gotova smrt. Brez dvoma mora tudi Kali, ki ima edino orožje sudanski meč Gebhra, lakote umreti ali pa, ako one pade spet v jetništvo dervišev, postati plen divjih zveri.
»Ah, nehvaležneš in norec!«
Nato je začel Stanko premišljevati tudi to, koliko bo potovanje brez Kalija zanje težavnejše in sitnejše, in koliko bo več dela. Moral bo napajati konje in jih vezati zvečer, zapenjati šotor, delati zeribo, med potjo paziti, da ne bi zgubili potrebščin in prtljage, z rečmi, odirati in rezati vibite zveri — vse to, kar je doslej delal mladi zamorec, bo sedaj prišlo nad njega. On si jc pa moral priznati, da v nekaterih rečeh, na primer kako se žival deva iz kože, nima niti najmanjšega pojma.
»Ha, težko,« rekel je sam sebi, »a treba bo!«
Medtem se je pokazalo solnce na obzorju in — kakor je navada pod ravnikom — zdanilo se jo v enem trenot-ku. Nekoliko pozneje jc začela pljuskati voda pod šotorom, katero jo pripravila Mea, da bi se umila deklica, kar je pomenilo, da je Nelka žc vstala in se oblači. Kmalu notem sc io mika-
na nas po liberalnih listih, so podobni tistim nečednim škorpijončkom, ki naposled morajo sami sebe s svojim lastnim strupom usmrtiti. Tako se jo zgodilo že marsikateremu ošabnemu liberalcu, ki so je zaletaval v pravično našo stvar in tako se bo godilo dalje!
Nič več sami med seboj!
Ni pa čuda, čc liberalno časopisje piha jezo na nais. Gospoda na magistratu ne more namreč biti več tako ko-modna med seboj, kot je bila doslej, v naši družbi se ta gospoda nič kaj dobro ne počuti. (Veselost.) Pa to nas nič rte briga! Naša skrb bo, da bo takih ljudi, ki jih liberalci ne ljubijo, vedno več na ljubljanskem magistratu, da sc zastopstvo S. L. S. ne zmanjša, ampajk še pomnoži. To bomo povzročili s svojim delom, z delom, katerega načelo bodi, da naj vsak izmed nas bo Siluga volilcev\ (Burno odobravanje.)
Županov ferman.
Že dosedanjih par sej jo dokazalo tudi mnogim liberalcem, da smo potrebni n a magistratu. To so liberalni veljaki, med katero v prvi vrsti prištevamo dr. Tavčarja in g. F r a n c h o. 11 i j a, (Veselost.) dok umentirali z dvoma svojima jako briht-> nima potezama. Prva je županov ferj man, ki izraža silen strah ob naši kontroli. O tem, zakaj jc ta ferman izšel, sto, že čitaii v »Slovencu«. Zupan bo kmalu uviclel, da se je s svojim ferma-nom »ure zal«, kajti takih zadev, kot je zadeva zeljarice Marinko, je še več. Tako smo na primer te dni izvedeli, da so neki volilki kmalu po volitvah, odpovedali prostor ob Gradaščici. Ženica, Id ima tudi skrbeti za. otroke, je hodila od enega magistratnega veljaka d« dragega, naposled je pa šla k dr. Tav-čarici. In kaj pravi, da je tam, izvedela? Pravi, da so ji gospa dr. Tavčarjeva dejali: »Bom vprašala gospo Sičevo, kar bo gospa S i č e v a r e k 1 a p a bo« : še do danes pa reva nima prostora! No, vidite, — tako se kaže od dr. Tavčarja povdarjano potrebno »skupno sodelovanje«!
Najvišje sodišče v Ljubljani.
Tako se je pa tudi odkrilo in to jc nekaj vredno, kje imajo liberalci najvišjo sodišče iza davkoplačevalce in davkoplačevalke. (Hrupna voselost.) Mi pa bomo tako negalantni, da sodbe tega
zala oblečena, toda z glavnikom v roki in z lasmi še nepočesanimi.
»Kaj pa Saba?« vprašala jc.
»Ga še ni.«
Ustnici deklice sta začeli trepetati.
»Morda se še vrne,« rekel je Stanko. »Saj sc spominjaš, da ga v puščavi časih ni bilo po dva dni, potem je pa vedno pritekel za nami.«
»Rekel si, da ga pojdeš iskat?«
»Ne morem.«
»Zakaj, Stanko?«
»Ker te ne morem pustiti z Meo Same v soteski.«
»Kaj pa Kali?«
»Kalija ni.«
Nato je umolknil nevede, če naj ji pove celo resnico, ker sc pa stvar ni dala prikrivati, je mislil, da jc bolje takoj pojasniti.
»Kali je vzel Geblirov moč,« rekel jo »in je šel ponoči ne ve se kam. Kdo ve, če ni zbežal. Zamorci store večkrat kaj takega, celo na lastno izgubo. Žal mi ga je . . . toda morda bo še spoznal, da jc naredil neumnost in .. .<;
Tu je pretrgalo govorjenje veselo lajanje Sabe, katerega jo bila polna' soteska. Nelka jc vrgla glavnik na tla in mu jc hotela toči nasproti — toda trnje zeribe jo je zadržalo.
Stanko ga ie pričel naglo razmetavati, prodno pa je naredil izhod, pokazal sc ic Saba, za njim pa Kali, ki ic
oadsodišča nc bomo prav nič respekti-pali in ga bomo prekucnili. (Dobro-klici in hrupna veselost.)
Oddaja Gruberjeve ceste.
Pa so še druge stvari, radi katerih je gospod župan mislil, tla jc bolje, d a nam poizkuša prikrajšati vpogled. Tako je bilo oddati popravo Gruberjeve ceste. Zanimalo me je, kaki oferti so v tej zadevi vloženi in res sem poizvedel, da je tvrdka Cesco-vicka, o kateri jo župan že naprej rekel, da ji bo delo dal, vložila ofert za 44.000 K, neka druga tvrdka pa za 40 tisoč K. Ko je čul g. župan, da sem to izvedel, je bil hud — pa tvrdka Cesco-wieka je morala odnehati in prevzeti delo za 40.000 K.
Mestna stanovanja.
Potom sem pa pričel prihajati v mestno knjigovodstvo. In to je menda eden najglavnejših grehov. (Veselost.) Že pri prvem obisku sem zasledil, kako ceno magistrat oddaja mestna stanovanja liberalnim agitatorjem in stran-karjem in to celo onim, ki jih v tiskanem proračunu, ki je bil izročen občinskim ^svetnikom, ni natiskanih! (Čujte! Čujte!) Ako misli župan, da bo ob takih razmerah njegov ferman ostal v veljavi, se moti. Dobili bomo pota, da izvršujemo na magistratu svojo dolžnosti, kajti volilci so nas poslali na magistrat, ne pa pred magistrat! (Burno pritrjevanje.)
Ali se ne zdi županu tudi to, da bo ljubljanska občina, ker so onemogoču-je občinskim svetnikom kontrola, imela še manj kredita po svetu, kot ga je imela doslej ? To se pravi, manj ga skoro imeti ne more. Pod liberalnim Hribarjevim gospodarstvom je že prišla mestna občina tako daJeč, da ji takrat, ko je iskala posojilo, noben dunajski denarni zavod ni hotel dati posojila. In tako ima srečno od Mestne hranilnico sedem milijonov kron!
Uestna zastavljalnica.
Gospoda župana bi opozarjal, da jamči za vse razmere na magistratu s celim svojim premoženjem. Naša kontrola bi mu v njegovem lastnem interesu morala biti ljuba! (Klici: Tako je!) Posebno bi opozarjal na nujnost naše kontrole v mestni zastavljalnici, kjer so take razmere, da upravičeno zahtevamo, da na podlagi § 2. zastavi j alnič-nih pravil, ki se glasi, da. ima vrhovno nadzorstvo nad mestno zastavljalnico deželna vlada, poseže vmes deželna vlada- Tozadevno utemeljeno vlogo bolno poslali na dež. vlado. (Dobro-klici.)
i	Mestni reveži.
Po predlogu za reformo podpor mestnim ubožcem je g. župan dejal, da ao knjige ubožcev vsaki čas nam na razpolago — kmalu nato je pa izšel znani njegov ferman (Veselost.) in tovarišu Ložarju, ki je dejal, cla prideva pogledat v tiste knjige, v katere skrivnosti je tako značilno posvetil sodni tajnik g. Milčiniski, je pa županov ravnatelj št. II. dr. Z a r n i k dejal, da tega treba ni in da bodo imena na magistratu nama že sami prepisali. (Čuj-tno!) Občinstvo sedaj lahko vidi, če smo imeli prav, ko smo tej zadevi posvetili nekoliko več pozornosti, kot je
pa bilo nekaterim gospodom ljubo. Sedaj pa odločno zahtevamo od župana, du stori takoj korake, da se podpore' določene mestnim ubožcem, ne dajo več takim osebam, katere je omenjal na zadnjem občnem zboru za mladinsko oskrb g. sodni tajnik M i i č i n s k i, zahtevamo, da takoj odredi, da n. pr. resničnim revežem no odjedajo mestnih podpor osebe, ki imajo pertzije in so v mestni ubožnici s svojci, ki imajo dnevni zaslužek, kakor se to godi v mestni ubožnici na Karlovski cesti. Zahtevamo, da g. župan glede podpor, pa tudi glede drugih razmer v mestnih ubožnicah kmalu napravi red, sicer ga bomo napravili sami! (Burno odobravanje!)
Občevanje z reveži.
Tudi naj g. župan zapovc, naj nekateri uradniki revežem, če imajo v svoji bedi opraviti na magistratu, zavest tc bede ne pomnožujejo s tem, da nanje kriče, kakor bi reveži ne bili ljudje. Čc g. župan tega ne bo hotel ukreniti, bomo morali na drug način tako liberalno pojmovanje o potrebah revežev, o časti revežev in o občevanju z reveži pomesti z mestnega magistrata. (Veliko odobravanje.)
Za kaj je dovolj denarja.
Za reveže pravijo, ni denarja, za to pa je denar, da se v nekaterih uradih, v katerih uradniki sami pravijo, da je dovolj osobja, nastavljajo na novo liberalni agitatorji. Morda bi gospoda tudi o tem rada, da bi bili tiho. Pa ne botho in kričali bomo: Za zboljšanje mestnim delavcem ni denarja, za revne šolske otroke ni denarja, za nastavljenje kakega liberalnega agitatorja je pa takoj dovolj denarja! (Ogorčenje.)
Mestni sluge.
Zakaj doslej večina še ni uredila razmer mestnim slugam, dasi je na shodih pred volitvami zatrjevala, da bo to »najnujnejša zadeva«. Ta zadeva t.udi zelo glasno govori o liberalni pravičnosti. Leta 1908 se pri tedanji regulaciji sploh ni oziralo na leta, nekaterim so bila ušteta trojna leta, nekaterim takoj pri nastopu vsa leta, drugim so jih zopet, odbili, nekaterim darovali itd. Po preteku treh let, potem sluge avanzirajo, seve v tistem krivičnem razmerju, kakor so ga nastavili leta 1908. Pri deželnem odboru štejejo leta od vstopa v službo, če je sluga pozneje prekoračil leta. enega razreda, pride takoj v višji razred. Tako so med tem sluge pri dež. odboru že dvakrat avan-zirali. Seclaj je naš Marinko sprožil zadevo in večini samo svetujem naj debato, ki bi zanjo ne bila prečastna, kolikor mogoče onemogoči s tem, cla ugodi vsom upravičenim željam slug. Tudi naj se na prošnje nižjih uslužbencev točno odgovarja, da nc obleže kot doslej take prošnje neodgovorjene v županovem košu. Mi stojimo na stališču: Najprej naj se urede razmere tistim, ki so pri mestu v službi, še-le potem imej mesto denar za razne luksus-izdatke. (Dobro-klici.)
Tudi zahtevamo od župana, da odredi, da bodo vsi višji mestni uradniki porabljali magistralne sluge samo za uradne posle ne pa tudi za svoje zasebne zadeve. Tako je te dni radi za-
bil ves moker in svetel od rose, kakor po največjem dežju.
Ogromna radost se je polastila obeh otrok in ko je Kali, ki ni mogel dihati od utrujenosti, stopil v zeribo, je Nelka vrgla svoji beli ročici na nje* gov črni vrat in ga je pričela objemati z vso silo.
On pa je rekel:
»Kali noče videti »bibi« plakati, torej Kali najti psa.«
»Dobri Kali!« odvrnil je Stanko, ter ga potrkal po rami. »Ali se nisi bal srečati ponoči leva ali pantra?«
»Kali se bati, toda Kali iti,« odvrnil je deček.
Tc besede so mu šc bolj pridobile srca otrok. Na Nelkino prošnjo je vzel Stanko iz vreče vrvico steklenih jagod, katere mu jc pri odhodu iz Om-durmana dal Grk Kaliopuli, in okrasil ž njimi Kalijev vrat, deček je bil pa ves srečen vsled tega daru, ter je pogledal b velikim ponosom na Meo in rekel:
»Mea nima jagod, Kali imeti, ker Kali je »Veliki svet«.«
Tako plačilo je prejel črni deček za svojo požrtvovalnost. Saba je bil pa hudo kregan in drugič odkar je bil pri Nelki je slišal, da je strašno grd in, da če še enkrat naredi kaj takega, bo moral hoditi na vrvici, kot majhno ščene. On je mirno poslušal in je samo na dvoznačni način mahal z repom, Nelka je pa trdila, da se mu iz oči vidi, kako ga je sram in da je gotovo postal ves rdeč. samo da se mu to ni moglo videti, ker ima gobec pokrit z dlako. Potem je sledil zajutrek, obstoječ iz izbornih divjih fig in ^antilooinega hrbta, med
jedjo jc pa pripovedoval Kali svoje dogodke, a Stanko je tolmačil na angleški jezik Nelki, ki ni razumela ki-svahili jezika. Kakor se je pokazalo, je tekel bivol jako daleč. Ker je bila noč brez meseca, je bilo Kaliju težko najti sled. K sreči je dva dni poprej deževalo in zemlja še ni bila zelo trda, vsled česar so sc kopita težke živali globoko pogrezale v zemljo in puščale globoke sledi. Kali jih je iskal s pomočjo velikega prsta na nogi in je šel dolgo. Slednjič je bivol padel in moral je biti takoj mrtev, ker ni bilo videti nobenih sledov boja med njim in Sabo. Ko ju je Kali našel, je Saba opžrl že velik kos sprednjega dela bivola, toda dasiravno o ni mogel več jesti, vendar ni maral ovoliti, da bi se približali dve hijeni nekaj šakalov, ki so stali okrog in ' ali, dokler ne dokonča silnejši ro-
svoje pojedine in ne odide.
Deček se je pritoževal, da je pes renčal tudi na njega, toda on mu je nato zagrozil z jezo Velikega Gospoda in »bibi«, potem ga je prijel za obroč in potegnil ocl bivola in izpustil šele v soteski.
Tako se jo končalo pripovedovanje nočnih dogodkov Kalija, potem so pa vsi dobre volje sedli na konje in od-jahali dalje.
Samo dolgonoga Mea, ta tiha in ponižna duša, je zavidljivo pogledovala na, ovratnik mladega zamorca in na obroč Sabe in je mislila z žalostjo v duši:
»Ta dva — sta »veiiki svet«, jaz Imam pa samo meden obroč na eni nogi.«
deve tvrdkc Souvan sin pošiljal neki višji uradnik v uradnih urah okolu magistratnega slugo. Ne vem, kaj ima položaj tvrdke Souvan opraviti z mestnim magistratom. Gospod župan naj to uredi, da se nam ne bo treba dalje pritoževati.
Uradne ure na magistrata. .
Ravno tako naj župan že uredi, da bodo mestni uradniki v svojih uradnih urah v svojih uradih in da bodo imeli takrat dela samo z uradnimi zadevami. Gosp. tržnega nadzornika sem že dvakrat iskal v njegovih uradnih urah, pa ga nisem našel.* (Čujte!). Bil je v drugih uradih. Če ima tak gosRod z drugimi uradi govoriti, naj to stori po hišnem telefonu. Če se pa take precej široke osebe prepogosto srečuje na ma-gistratnih stopnjicah, potem ni čuda, če se ljudje pritožujejo, da je na magistratu za stranke premalo prostora. (Hrupna veselost.) Službeno navodilo za tržnega nadzornika določa, cla mora tržni nadzornik biti strankam na razpolago v svojem uradu od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne, tržni nadzornik je pa obesil na svoj urad drugačno tablico. Župan naj mu obesi na vrata tako tablico, kakor to zahtevajo navodila za tržnega nadzornika! V takih zadevah bi bili županovi fermani umestnejši.
Dovolj imamo enega župana — »Slovenec« razkriva tajnosti.
Tako bomo dokazali Ljubljančanom, da je clovolj, ako ima Ljubljana samo enega župa,na. Doslej je namreč bilo v navadi, da so poleg enega župana imeli na magistratu še vse polno »ta malih županov«. (Hrupna veselost.) Skoro vsak magistratni višji uradnik se je čutil poklicanega, igrati takega »ta malega župana«. Pa tudi drugi se časih prav raeli igrajo »ta male župane«. Kot tak »ta mali župan« časih nastopa g. brivski mojster Franchetti. O junaštvu tega gospoda je zadnjič »Dan« prinesel notico, v kateri pravi, da je Franchetti ostro nastopil pred županom proti nesramnosti Štefetovi (Veselost.), ki je tako velika, »da pri-občuje podrobna; poročila« o sejah in sklepih odsekov, ki morajo ostati tajna.« O tem, kaj mora ostati tajno, imam seve jaz vse drugačne pojme kot gospod Franchetti. Gospod Franchetti živi. kakor se vidi, še vedno v tistih Hribarjevih časih, ko je ves občinski svet moral imeti zavezane jezike in je na komando moral imeti vse za tajnost, kar so gotovi gospodje določili. S svojim znanim vprašanjem na župana je g. Franchetti svojo stranko le blami-ral. Razumem, da bi nekateri gospodje radi dalje med seboj kimali, pa delali tajne sklepe, pri katerih bi bil davkoplačevalcem prikrit vpogled — pa g. brivski mojster Franchetti — škarje na magistratu imamo sedaj mi v rokah (Hrupna veselost.), škarje, da Vas ostrižemo in pokažemo javnosti v pravi podobi. Čimbolj sc bodete pri tem jokali, ker napram davkoplačevalcem nc poznamo tajnosti, grše bodete izgledali. (Veliko odobravanje.) Vsem Ljubljančanom pri tem eno povem: Pridno berite vsi »Slovenca«, iz »Slovenca« bodete vse poizvedeli, kako se na magistratu resnično gocli in morda nas potem vse skupaj sreča ena pamet, ena zavest, da je liberalna večina enega glasu že davno zaslužila pokoj.
Nujna potreba podržavljenja mestne
policije iz varnostnih ozirov.
V prvi seji občinskega sveta sem stavil nujni predlog za ustanovitev stražnice na Dolenjski cesti. Ta stražnica je nujno potrebna, da na tej cesti ne bi bili potniki iz Dolenjskega nad-legovani, potrebna je radi številnih vlomov, napadov in velikih izgredov, nujno je potrebna tudi radi policijske službe na Barju, kjer so Barjani sedaj na milost in nemilost izročeni raznim ciganom in vagabundom. Do danes pa v tej nujni zadevi ni bilo seje policijskega odseka, dasi se je izvršilo med tem časom zopet nekaj novih vlomov in napadov. Da, občinski svetnik Likozar jc pravil na Dolenjski cesti, cla bodo ondi na stražnico čakali še več let, ker sem jaz ta predlog stavil. (Veliko ogorčenje.) Takrat se g. Liko-zarju seve šc ni sanjalo o državni policiji, ker sicer bi vendar leta nekoliko reduciral. Ta slučaj pa priča, kako nujno potrebno jc, da pride v korist občinstva tudi iz varnostnih ozirov mestna policija v druge roke. (Burno odobravanje.)
še preveč dostojni.
In ob takem postopanju na magistratu piše jo liberalni list i, cla smo napram liberalcem na magistratu premalo dostojni. Ob takih razmerah smo še preveč dostojni! (Burno pritrjevanje in klici: še preveč!) Treba bo napeti še vse druge struno in čc bo občinski svetnik g. PiDuenbocher šc kedni mrmral
o naši »dostojnosti«, mu Dom vrgei pred noge liberalnega »Belokranjca«, ki jo s svojimi slikami in svojimi noticami vžgal liberalni stranki pečat največje in najnižje nedostojnosti. Od take stranke se občinski svetniki S. L. S. ne bodo učili dostojnosti! (Burno odobravanje.) Mi bomo z dosedanjimi razmerami na magistratu že pomedli, če gospoda noče z lepa, bo pa nekoliko drugače šlo.
Za vse, ki se jim krivica godil
Naše stališče je: Za vsakega se bomo potegnili, kajti če se pri prvem poizkusu napraviti krivico, ne bi ustavili, bi nekateri gospodje dobili apetit jo delati tudi drugim. Mi bomo pa ta apetit liberalni gospodi temeljito pokvarili (Prav tako!), kajti kar se enemu danes lahko zgodi, so jutri lahko drugemu. In tako bomo na magistratu pod zastavo S. L. S. še dalje krepki in odločni zastopniki vseh, ki se jim krivica godi. (Dolgotrajno odobravanje.)
Za povzdigo tisše Mate lesne oH
Dne 16. t. m. je sklical Obrtno-po-peševalni urad za Kranjsko po iniciativi kranjskega deželnega odbora en-kelo o povzdigi naše domače lesne obr-* ti. Enketo je vodil v imenu zavodovega kuratorija občinski svetnik J. Ložar.
Ravnatelj inženir Vladimir Remec naglaša, cla jc razlog enketi dobiti pota, cla se clomača lesna obrt. ohrani in sc še po možnosti razvije. Današnja en-keta naj bi zgradila temelj nadaljnjemu akcijskemu programu. Ustvari naj se nekaj konkretnega, da si pridobimo zaupanje ljudstva, ki se mu moremo približati le s konkretnimi predlogi.
Dr. \Vindischer pozdravi v imenu trgovske in obrtne zbornice.
Deželni poslanec Jaklič: Gre za to, da že obstoječo domačo lesno obrt dvignemo, jo organiziramo. Skrbeti so mora za izvoz in za razpečavanjc blaga.
Deželni poslanec Bartol: Kmetija sama naših ljudi na Dolenjskem ne redi, žato se mora misliti na to, da so dvigne domača lesna obrt. Rešetarija in obodarija zdaj ne napreduje. Skrbeti sc mora, cla sc vpeljejo novi vzorci, da se izposlujc znižana vožnja za potreben les iti leskove palce, ker domačega lesa že primanjkuje. Potrebno jc tudi, da se uredi trg.
Ravnatelj »Zadružne zveze« Traven naglaša, da je glede na dobavo lesa križ. Prejšnja leta se je vršil v Ribnici znameniti semenj za les, ki ga ni več. Ljudje hodijo zdaj že v Bosno, kjer izdelujejo obode in jih prevažajo nazaj na Kranjsko. Glede na izvoz obodov je težava, ker konkurira zahodna Češka v Levanti z obodi iz trdega lesa. Če bi bila domača lesna industrija organizirana, bi si dobila tal v Turčiji in na Grškem.
Ravnatelj inženir Remec sodi, da pri vpeljavi novih vzorcev obstaja nevarnost pasivne bilance, komercialno in tehnične težave.
Deželni odbornik dr. Zajec: Glavno je, da se varuje že obstoječa domača obrt. Organizirati se morata pouk in organizacija- Pouk bo moral vzeti v roko obrtno-pospeševalni zavod. Glede na kupčijo pa ne bo šlo drugače, kakor da se osnuje kaka organizacija.
Profesor Grebene, ki je s profesorjem Podkrajškom po naročilu ministrstva proučil vprašanje, kako dvigniti lesno domačo obrt, priporoča, da se mora v prvi vrsti pospeševati kultura lesa. V dolenjskih pokrajinah, kjer se izdeluje »suha roba«, ni dovolj leske in primanjkuje tudi drugega lesa.
Podkrajšek pripomni, da se naj že mladina v šoli uči, kako ravnati z lesom.
Ivan Podlesnik naglaša, da se bodo mogli izpeljati predlogi le potom organizacije. drugače ne bo šlo.
Poročevalec Grebene nadalje naglaša, cla se mora izboljšati način izdelovanja. Danes se dela še kakor pred stoletji celo z zobmi. Lesna domača obrt se mora tudi artistično pospeševati. Ljudom se mora pokazati, kako dati izdelkom lepšo obliko. Didaktično naj se lesna domača obrt pospešuje po domačih in državnih učiteljih, ki naj ljudem pokažejo, kako da naj bi so dvignilo. V administrativnem in komercialnem oziru naj bi se ustanovila produktivna zadruga.
Poslanec Jaklič naglaša, da brez organizacije ne bo šlo. Lahko se izdelovalci suhe robe naslonijo na že obstoječe organizacije. Glede na vzorcc smo strašno zaostali. Naša domača obrt se nahaja popolnoma v rokah domačih in tujih prekupcev, ki so obogateli na. škodo ljudstva.
Poslanec. Bartol se tudi zavzema, da se domača leena industrija onrani-zira.
Deželni odbornik dr. Zajec se odločno zavzema za to, da se interesenti samostojno organizirajo. Pri čipkariji smo videli, kako žalostne razmere lahko nastanejo, če se vsa stvar nasloni na vlado.
Ravnatelj Traven naglaša, da smo v Sodražici dobili že prosto organizacijo interesentov. Če bo organizacija šla, je odvisno od merodajnih činiteljev. Organizacija se bo morala ozirati na Io, da dobi stalne odjemalce. Ker se delajo krošnjarjem ovire, se bo moralo gledati na ustanovitev prodajalnic na Dunaju ali v Gradcu.
Profesor Podkrajšek naglaša, da je Izkazal čipkarski urad nad milijon primanjkljaja. Čipke so odvisne od mode, lesni izdelki so pa stalni in se jim ni treba ozirati na modo.
Poslanec Jaklič: Blago ima žc svoj trg. Z Alžirom in Marokom se že trguje.
Ravnatelj Traven sodi, da bo šlo Izpočetka težko, a če sc bo delalo s poukom; le če se bo skrbelo za male stroje, se bo lesna domača obrt dvignila. Priporoča: Pospeševalni obrtni urad vzemi stvar v roko. Jeseni ali pozimi naj se napravi eden ali dva tečaja.
Ravnatelj inženir Remec: Boljše orodje bi zavod preskrbel, stroje pa šele, ko bi bili interesentje organizirani. Šolanje bi šlo le s pomočjo deželnega odbora.
Ravnatelj Traven sodi, da bi se nčne moči dobile morebiti v Kočevju, kjer obstoja šola za lesne izdelke.
Prof. Podkrajšek priporoča organizacijo, naučne tečaje, pri katerih bi lahko sodeloval učitelj Dolak. Tehnično bi se morala domača lesna obrt pospeševati. Na Češkem sc izdelujejo lesni izdelki z rezbalnimi stroji. Šola naj pa goji v prizadetih krajih poznavanje lesa.
Ravnatelj »Gospodarske zveze« Jovan naglaša, da v kupčijskem oziru domača lesna obrt ne bo mogla brez organizacije prospevati.
Ko so eksperti tako vsestransko pojasnili vprašanje, zaključi predsednik Ložar enketo, kateri naj bi v po-vzdigo naše propadajoče male lesne obrti kmalu sledila dejanja.
V Iren dneh osivel.
Strašni dnevi in noči na planinah.
Dva smukača, ki sta 25. marca napravila turo na Dachstein, sta doživela v nekaj dneh veliko trpljenja. Eden izmed nju opisuje to pot v »Neues Wie-ner Tagblattu« na sledeč način: »Odšla sva iz Aussee-ja ob pol tretji uri zjutraj preko Št. Ruprehta ob Kulmu na Dachstein. Ob tretji uri se je dvignil tak vihar, da sva se dve uri zaman trudila priti do prvega počivališča, akoravno nisva bila mnogo oddaljena. Da, v presledkih nama je skoro popolnoma nemogoče, vzdržati se na nogah. Doživela sva žo marsikatero slabo vreme na gorah, toda ta vihar je prekosil vse, kar sem kedaj doživel. Ob pol peti uri sta pridrvela zaporedoma dva plazova pr-šečega snega, ki sta naju potegnila s seboj in vlekla precej daleč po strmini. Končno sva obtičala k sreči precej na lahno v mehkem snegu, v katerem sva bila zasuta do vratu. Bila sva precej skupaj. Izkopala sva se iz snega, a sva se moratla držati s palicami skupaj, ker naju je neprestano izpodnašal vihar in nama jc manjkalo v mehkem snegu opore. Pri padcu sva med tem žalibog izgubila svoj kompas, najino edino orientacijsko sredstvo v megli in viharju. In sedaj naju je prignal vihar v kratkem času po progi, ki sva jo tru-doma popoldne prehodila nazaj. Ob pol 6. uri se je udrla na nekem snežnem polju pod nama snežna odeja, vsled česar sva se morala ustaviti, kar je bila najina rešitev, kajti drugi dan sva videla, da bi se komaj 15 m dalje strmoglavila v prepad.
Izkopala sva s cepini in skodcdica-mi v sneg navpično luknjo; kmalu sva mogla vtakniti va/ijo glave in mirnejše dihati. Nato sva grebla dalje in širila votlino navzgor in na strani. Ob pol deseti uri sva imela dovolj prostora, da sva mogla kuhati in kmalu je bilo v snežni jami 4 stopinje toplote. Bila sva popolnoma premočena, ker nama jc fini snežni prah prodrl do kože. Imela sva pa s seboj rezervno obleko in sva se mogla preobleči. Seveda je bila najina prva skrb ta, da sva predvsem krepko s snegom obdrgnila slečeno telo in zlasti ozeble dele. Ko sva se osušila, in razgrnila Bauersaxov gumijev plašč po tleh, sva skušala ostati bdeča na ta način, da sva vsak menjaje držala deset minut v rokah gorečo svečo, medtem pa se je smel drugi zaviti v ostali plašč ter si predstavljati blagodejno gorknto. Pričakovala sva za prihodnji dan vse najboljše, ter sva prebila to noč, ko sva se
tudi še zadostno najedla., Četudi ne prijetno, vendar pa za silo.
V	ponedeljek ob šesti uri zjutraj sva zapustila votlino. Komaj sto korakov od najine votline sc mi je zlomila ena izmed smuči in morala sva so vrniti v najino prenočevališče v svrho re-parature. Imela sva zadosti priprav in ob pol deseti uri dopoldne sva bila zopet zunaj ter skušala priti preko Lačno škrbine (Hungerscharte). To jc trajalo do 4. ure popoldne. Vihar je postajal vedno hujši, bila sva lačna in utrujena ter sva se morala v ponedeljek zvečer zopet vrniti v snežno votlino nazaj, da prenočiva drugo noč.
Najina obleka jc bila prevlečena z ledeno skorjo, ki se je v votlini talila. Imela nisva nobenega suhega kosa obleke več, niti na telesu niti med prtljago. Zeblo naju jc grozno. Vžigalice v škatljicah so bile kljub ovojem premočene in ako bi ne imel Bauersax bencinov užigalnik s seboj, bi morala prestati grozno noč brez luči in brez tople juhe. Najin proviant, je skoro žc pošel in zlasti Bauersas, ki veliko je, je mnogo trpel vsled lakote. Toda morala sva hraniti in tako je bila ta juha v ponedeljek zvečer v snežni votlini moja zadnja jed c]o srede zjutraj. To drugo noč sva prestala v votlini v žalostnem in obupnem boju proti spancu in utrujenosti, kakor si je komaj mogoče predstavljati.
V	torek ob 6. uri zjutraj sva zopet zapustila votlino. Sklenila sva oditi v Landfriedentlial, ker sva menila, da naletiva tamkaj na borovce, s pomočjo katerih bi si zakurila ogenj in ogrela obleko. Ob 4. uri popoldne jc bilo jasno vreme in Dachstcin popolnoma viden. Imela sva malo upanja, da bi prehodila dolino, zato sva sklenila, da se vrneva proti Dachsteinu in uspeh — je podkrepil ta sklep. Ob šes.i uri zvečer sva zopet odrinila, ko sva se nekoliko odpočila, zvečer je sijala luna in ob 11. uri sva dospela na vznožje Schlaminskega ledenika. Tega sva prekoračila ob mesečnem svitu in mrzlem vetru v štirih urah. V sredo ob 3. uri sva bila pri Ivarlskem ledeniku ter sva se pričela voziti nizdol, kar jc pa bilo zaradi mnogih razpok zelo nevarno. Midva pa sva bila že v nekakem apatičnem stanju, velika zaspanost jc v presledkih obvladovala s silo najino zavest. K sreči se je zdramil Baucrsax za trenotek in njegov rezek klic, naj se zavarujeva, je zbudil tudi mene, nakar sva se zavarovala s cepinom in vrvmi in zaspala na ledeniku napol stoječ. Spala sva skoro do 6. ure, ko naju je zbudilo solnce, ki nama je sijalo v obraz. To je bila tretja noč.
Najprvo, kar sva videla, je bila komaj deset korakov pred nama velika razpoka v ledeniku. Odšla sva že drugič nesreči, do katere je manjkalo le za en las.
Obšla sva razpoko v širokem krogu ter plezala dalje do Simonyjevc koče, kamor sva dospela okoli 8. ure zjutraj.
Simonyjeva koča je bila zaprta in midva nisva imela s seboj ključa. Uprl sem se s hrbtom ob sneg ter z nogami vtisnil mala vratica koče. ,Taz nisem mogel skozi, toda Bauersax, ki je ožji, je ,splezal v notranjost in mi odprl od znotraj zatvorjena vrata. Rabila sva celo uro, predno sva zakurila ogenj, ker sva pri cepljenju polen ponovno zadremala. Od vsega provianta sva imela samo še nekaj juhnih kock, v koči sva našla kakih dvajset koščkov sladkorja, nekaj starih krušnih skorij in nekoliko čebule. Ko sva skuhala in popila juho in čaj, sva spala ccl dan. Ob šesti uri zvečer sva se zbudila in si pripravila večerjo iz snežne vode, skorij, iz ostanka najinega loja za čevlje, dveh sveč in čebule. V četrtek opoldne sva srečno dospela v Ilallstat. Moji lasje — star sem 31 let — so v teku treh dni osiveli, mojemu tovarišu pa so zmrznile nogo.
OSEBNA IZPREMEMEA PRI BOSEN-SKEM NAJVIŠ JEM SODIŠČU.
Sarajevo, 15. aprila. »Hrvaška korespondenca« poroča, da bo predsednik bosenskega najvišjega sodišča dr. Kobinger v najkrajšem času vpokojen. Predsednik najvišjega bosensko - hercegovskega sodišča postane sedanji senatni predsednik dr. Vragovič.
VOLITVE V TURČIJI.
Po dosedanjih poročilih je bilo izvoljenih 114 poslancev, med njimi 110 mladoturkov in štirje opozicionalci. Med poslanci je sedem Arabccv, štirje Grki, dva Albanca, en Bulgar, en Srb in en jud. Volitve so bile deloma krvave. V loroški okolici (vilajet Janina) se je agitiralo s puškami. Ustreljena je bila neka ženska, pet volilcev jo pa bilo nevarno ranjenih.
Največji izseljenimi parnik se poiopfl.
Kako se je zgodila katastroia?
O katastrofi parnika »Titanic« so došla preko Londona sledeča poročila: »Titanic« je vozil z zmanjšano brzino, ko je zadel ob plavajoči ledenik, pri čemur se je ves njegov prednji del udal kot jajčna lupina. Potniki so bili že v posteljah ter jih je zbudil iz spanja sunek. Moštvo sc je vedlo uzorno ter «o je takoj lotilo dela, pri čemur so jih podpirali mnogi moški potniki. Začel je delovati brezžični brzojav, pripravili so rešilne čolne, ki pa jih niso izpustili v morje, ker so upali, da se bo »Titanic« s svojimi 15 nepro-dirnimi oddelki zdržal nad vodo, dokler ne pride pomoč. Morje jc bilo mirno in stroji v redu, kljub temu, da je voda drla v sprednji del parnika. Kon-statiralo se je, da se more poizkusiti z ozirom na to, da je ladja razdeljena v več ločenih neprodirnih oddelkov, doseči kako pristanišče, vsled česar je kapitan Smitli nadaljeval vožnjo. To je kapitan Smith tudi sporočil parni-kom, s katerimi jc bil v brezžični brzojavni vezi.
Od trenutka, ko je zavozil »Titanic« v ledenik in do onega trenutka, ko se je potopil, je preteklo i ure in pol. Med tem časom so se na krovu parnika godili grozni prizori. Potniki so drli na pol oblečeni na krov, kjer se je razvil med njimi obupen boj za rešilne čolne. Nihče ni poslušal častnikov, drugi so zopet ponujali ogromne vsote za sedež v rešilnih čolnih in dejansko se jc tudi poizkušalo onim, ki so ponujali največ, zagotoviti prostor v rešilnih čolnih. Na kosih ledu, ki so obkroževali lacljo, so čepeli ljudje in skušali dospeti v rešilne čolne. Potniki so pustili vse svoje imetje pri miru in skušali rešiti le golo življenje. To pa se je posrečilo le malemu delu, večinoma ženskam in otrokom, ki so mogli priti pod varstvom moštva v rešilne čolne.
Parnik se je potopil 50 km daleč od onega mesta, kjer je zadel z ledenikom skupaj. Poškodbo, vsled katerih se je »Titanic« potopil, so morale biti tolike, da postavljajo v najslabšo luč vsa prerokovanja konstruktorjev. . V krogih Withc Star Linie se jc z velikim ponosom poudarjalo, da se parnik sploh ne more potopiti, ako sc še tako motčno poškoduje. Brezdvomno pa se je moral parnik s tako silo zaleteti v ledenik, da je bilo v danih razmerah nemogoče pravočasno preskrbeti zadostno pomoč. Pamiki, ki jih je »Titanic« poklical na pomoč, so bili v trenutku katastrofe oddaljeni 200 do 300 km, vsled česar sc je zgodilo, da so pomožni parnki dospeli šele po kata-sSrofi na mesto nesreče.
Zaradi tega je tudi umljivo poročilo »Carpathie«, da jc našel samo čolne in kose potopljene ladje.
Celotna škoda znaša 539 milijonov kron, v kar pa niso vštete zavarovalnine za slučaj smrti in pa odškodnine ponesrečencem in sorodnikom ponesrečencev.
Kakor je razvideti iz nekaterih pomanjkljivih brezžičnih brzojavk, je morala vladali na parniku »Titanic« grozna panika. Ogromna ladja je plula brezskrbno v noč, akoravno kapitanu Smith u ni bilo neznano, da ima prepluli plavajoča ledena polja kakih 75 milj dolga in skoro, ravnotako široka. Družba Withc Star Linie pa je izdala kapitanu nalog, da naj s prvo vožnjo »Titanica« pobijc vse dosedanje rekorde preko atlantsko vožnje. Smith je tudi skušal s pomnoženo brzino in s skrajšanjem plovne črte doseči s prvo vožnjo »Titanica« triumf družbe Wlii-te Star Linie. Priti jo, hotel v petih dneh preko oceana. O velikanskih ledenih poljih je bil pa kapitan tudi od drugih parni kov radio-tclcgrafičnim potom aviziran. Kljub temu sc je tudi v smereh plavajočega ledu plulo z divjo brzino. Nič manj kot. 12 ladij se je odzvalo klicanju »Titanica« na pomoč ter odhitelo ,na mesto nesreče. Prvi je dospel parnik »Parisian«, za njim pa parnik »Virginian«. Parnik »Titanic« je bil že zelo globoko v vodi in njegov sprednji del je bil že ves napolnjen z vodo. Toda kapitan in moštvo so še vedno upali, da spravijo ladjo na varno.
Smrtne žrtve.
Mod smrtnimi žrtvami je tudi znani pisatelj Stcad, propagator svetovnega miru.
Pomožna akcija.
Parnik »Viginian« poroča, da je prišel prepozno na mesto nesreče ter da nima nobenih rešenih potnikov na krovu. Tudi parnik »Parisian« nima nobenih rešenih potnikov s seboj, kot pravi neko poročilo iz New Yorka. Iz Londona poročajo nadalje: Z dnevnim svitom jc priplula na. mesto nesreče »Carpathia«, našla pa je samo čolne in
ostanke potopljenega parnika. Parnik »Carpathia« je našel v čolnih samo ženske in otroke. Bržkone so bili to edini rešenci, kajti ako bi dospeli prej že drugi parniki, bi gotovo sprejeli na krov ženske in otroke ter bi »Carpathia« našla moški del potnikov in posadko parnika. Na mestu nesrenče kri-žari parnik »Kalifornia«, medtem ko se nahaja »Carpathia« na poti v New York.
Rešenci.
Iz Bostona poročajo o brzojavki parnika »Olimpic«, ki je dospela pozno v ponedeljek zvečer, da pluje »Carpathia« z 868 potniki s parnika »Titanic« proti New Torku. Med rešenci so večinoma žensko in otroci. Poročilo se konča z opazko, da o usodi drugih potnij kov in posadke ni nič gotovega. Iz Monlroala. poročajo, da je rešenih 673 potnikov in 200 mož posadke.
Potn'ki I. razreda. ._________
V listi potnikov I. razreda »Tita* niča« jc mnogo nemških imen. Med odličnejšimi potniki so bili tudi trije Amerikanci, ki so si za ccno 25.000 frankov najeli najlepše oddelke na ladji z rezerviranim promenadnim krovom. Bili so to ravnatelj Whitc Star Linie, polkovnik Astor, ki jc član vojaškega štaba predsednika Taafta, A. Ryerson, ki je potoval v Ameriko, da bi prisostvoval pogrebu svojega sina, ki se je ubil pri neki avtomobilni nesreči. Ladja je vozila s seboj 50.000 ton blaga, kavčuka, veliko množino čaja, diamantov in dragocenosti, ki predstavljajo ogromno vsote vrednosti. Samo neki amerikanski potnik je imel s seboj biserov za tri milijone frankov.
Potopljeni zakladi.
Iz Londona poročajo, da je ime] »Titanic« diamantov in drugih ka-menov za 100 milijonov mark na. krovu. Efekti potnikov so istotako repre-zentirali vrednost večili milijonov. Vse to leži sedaj na dnu oceana. Na ladji je bilo 3418 poštnih vreč, ki so bržkone vse izgubljene. Med potniki so bili tudi holandski trgovci, ki so imeli s seboj dragocenosti za pet, milijonov frankov. Parnik »Titanic« jc večkrat zavarovan in sicer za 25 milijonov mark, za polovično vsoto, ki jo je veljal.
Newyorški listi, ki radi cenijo ljudi po številkah, navajajo številke milijonov, ki so bili zastopani na »Tita-nicu«: Astor 600 milijonov, Brice 20(1 milijonov, "VVidcner 200 milijonov, Gu-genheim 3S0 milijonov, Robling 100 milijonov, Thayer 40 milijonov. Ljudi, ki imajo samo par milijonov premoženja, listi sploh nc navajajo. Na krovu je bilo 7 milijarderjev: Astor, \Viede-ner, Guggenhcim, Robling, Strauss, Vanderbilt, Thayei\ ki reprezentirajo skupno vsoto dve in četrt milijarde frankov. Vsi ti bogati potniki, ki stanujejo v New Yorku, so bržkone rešeni, kot je razvidno iz nekaterih brezžičnih brzojavk.
Zavarovalnina.
Iz Bruslja poročajo, da znaša zavarovalnina za parnik »Titanic« in blago, ki ga je vozil s seboj, 58.750.000 frankov. Parnik »Titanic« je veljal 1,250.000 funtov šterlingov. S seboj je vozil tudi veliko zalogo dinamita. V navedeno zavarovalnino niso vštete, zasebne zavarovalnine, ki so jih mnogi potniki sami sklenili.
Posadka.
Izmed 900 mož posadko na krovu »Titanica« so bili skoro vsi mornarji iz Southamptona. Skoro vsaka rodbina žaluje.
Prizadete avstrijske zavarovalnice.
Vsleđ katastrofe so prizadete večinoma vse avstrijsko zavarovalno družbe, ki zavarujejo na prevoz in življenje.
Hrvaške žrtve. (Telefonska poročila ob 12. uri dopoldne.)
Nev York, 17. aprila. Na listi imen potopljenih p a s a ž i r j c v »Titanica« se nahajajo sledeča hrvaška in srbska imena iz Avstro-Ogrske, oziroma Bosne:
Jovan Stankovič, Ivan Jalžcvac, Josip Draženovič, Mirko Piko, Stipo Pavlovič, Gnas Sendekovič, Matilda Pctranič, Milan Karadžič, Štefan Tur-čin, šerif Balkič, Iso Rekič, Rcgzo (?) Delačič, Husein Filiič, Ivan Strilič, Marija Kačič Peter Kačič, Manda. Kačič, Luka Kačič, Gezo Kačič, Jeko Res-kovič, Jovan Simič, Joko Cecinovič, <>me Pokrevič, Luka Oreskovič, Maja Oreskovič, Mate Pakrnič, Jakov miljanič, vsega skupaj 27 oseb.
Koliko je rešenih?
Ncvv York, 17. aprila. Rešenih jc: izmed 325 potnikov 1. razreda 202, izmed 285 d o trnkov 2. razreda Hi, izmed
potnikov 3. razreda je rešenih 572, Vsega skupaj 868. Vsi, ki so se rešili, se na-lajajo na krovu ladje »Carpathia«, kajti druge ladje niso ničesar več na kraju nesreče našle kakor ostanke »Titanica«. »Carpathia« dospe z rešenimi pašažirji v New York f li v četrtek zvečer ali najpozneje v petek zjutraj. Predsednik Taft je velel poslati »Carpathiji« nasproti sedem ladjic, da ji pomagajo.
Kapi'.an in častniki potopljeni.
New Yorlt, 17. aprila. Kapitan ladjo S m i t h in ostali častniki, ki so na ladji do zadnjega ostali, so se z njo vred potopili.
Dragi utopljenec iz Avstrije.
Krakov, 17. aprila. Semkaj je dospela vest, da se nahaja mecl utopljenci tudi brat tukajšnjega odvetnika dr. Schmida.
Nekaj izmed rešenih. Nekdo iz Kranja?
New York, 17. aprila. Med rešenimi se nahajajo: tovarnar Emil Taus-s i g z ženo in hčerko iz Prage, neki Adolf S a a 1 f e 1 d iz Krakova, podpredsednik Pennsylvania - železnice Thayer in neka oseba iz Kranja.
Konec Astorja.
New York, 17. aprila. Truplo milijarderja Astorja so potegnili iz valov.
Zadnje vesti o nesreči.
New York, 17. aprila. Rešenci na »Carpathiji« opisujejo nesrečo. Kos ledene gore pod morsko gladino je velikana »Titanic« kar posredi prerezal in oddelke ladje, ki so sicer za vodo neprodirni, zmečkal. Kapitan ladje »Parisiaji«, ki je tudi na kraj nesreče prihitel, brzojavlja, da se ne da ničesS!' več rešiti. Ostro se obsoja., da je imel »Titanic« premalo rešilnih ladij na krovu, kakor bi bilo za takega velikana potrebno. Rešilnih ladij je bilo samo 32, vsaka za 60 oseb. Seveda je nastal, ko jc ladja zadela na led, vsled strašnega sunka tak vrtinec, da se je večina ladij od krova odtrgala in v valovih izginila. S »Titanicom« se jc razun dragega blaga potopilo tudi za dva milijona krzna.
Slovenci na »Titanica«.
Pariz, 17. aprila, V Cherbourgu so se vkrcali za Soutliamptap, da se podajo na »Titanicu« v New York, tudi sledeči Slovenci: Franc in Ana Karan Iz Kranja, Janez Mrkun iz Bele in neki Janko. Ali so rešeni ali so se utopili, ni znano, gotovo je, da se ime Karan nahaja na listi rešenih!
Vzrok nesreče.
Dunaj, 17. aprila. Viceadmiral baron Jedina izvaja v »Mittagszeit«, da je nesrečo »Titanica« pripisovati njegovi ekscesivni hitrosti. Kapitan je, hoteč doseči rekord 5 dni, ladjo pustil teči preveč proti severu in je tudi opustil merjenje temperature vode, kar bi ga bilo moralo z absolutno gotovostjo dovesti na to, <la se bliža ledena gora, ker ta vodo daleč naokoli znatno Dhladi.
Rešenih samo 79 mož.
Ob 2. uri opoldne smo dobili obvestilo: Od 868 rešenih je samo 79 mož,
vse drugo so ženske in otroci. »Titanic« se jc potopil 3300 metrov globoko. Potopilo sc je tudi 7 milijonov pisem.
Sijajna oprema »Titanica«.
»Titanic« jc bil, kakor že povedano. največji morski kolos na svetu, fmel je svoje gledišče, športni prostor na tennis, kopališče, v katerem se je lahko plavalo, turško kopel, nočno kavarno z varitejem, sijajne dvorane in cela stanovanja, veliko promenado, igrišče za otroke, jedilno dvorano, v kateri je imelo prostora 600 oseb, po-, sobno uredništvo in rotacijski stroj za ladjin list.
BOLEZEN RUSKE CARICE.
Ilesenski veliki vojvoda se jc s svojo soprogo odpeljal v Livadijo, da obišče bolno ri ko carico, katero noge . tako bole, da >re hoditi le po bergljah. Carico n adajo tudi srčni krči.
NOVE ŽELEZ i ТПЕ NA BALKANU.
Vprašanje zveze turških železnic z grškimi se je rešilo tako, kakor je želela turška vlada. Nadalje se zgradi tudi proga Kumanova, Egri Palanta i*i Gvehovo, ki se zveže z bulgarskimi železnicami. Nadalje se proučuje tudi zgradba železniškega omrežja v Albaniji.
VOLITVE V SRBSKO SKUPŠČINO.
Pri volitvah v srbsko skupščino jc bilo po dosedanjih poročilih izvoljenih 78 starih radikalcev, 36 mladih radi-kalcev, 8 radikalnih discedcntov, 32 narodnjakov in naprednjakov ter 2 socialna demokrata. V Belgradu je bil izvoljen Pašić, en mladoradikalec in cn napredniak.
NEZADOVOLJIV POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
»Times« poročajo, da je zdaj v Nankinu mirno. V mestu se strogo izvaja nagla sodba. V boju z vstaši je bilo minuli četrtek ubitih 200 do 300 oseb.
Dni§IV9.
lj »Rdeči križ«. Dne 10. aprila l. I. se je vršil redni občni zbor deželnega in gospejnega pomožnega društva »Rr-dečega križa« za Kranjsko. Namesto obolelega predsednika gospoda ces. svetnika Ivana M urnika je otvoril občni zbor prvi podpredsednik gospod Peter vitez G r a s s c 11 i, kateri je pozdravil navzoče člane in vojaške svetovalce. Gospod predsednik se ie nato spominjal umrlih društvenih Članov: Josipine Jarc, Hildegarde Krisper, Julije Moos, Ivane Prossinagg, Karla Tschurn in Frana Unger, na. kar so se navzoči v znak sožalja raz sedeže dvignili. Iz letnega poročila, katero se kma-' lu društvonikom dostavi, je povzeti naslednje. Zveznega zborovanja, ki se je meseca maja leta 1011 vršilo na. Dunaju, ?o se udeležili naslednji odposlanci društva: ekscelenca gospa baronica Olga Hein, gospod dvorni svetnik dr. Andrej Ferjančič in ekscelenca gosp. baron Viktor Hein. Lansko leto je društvo dobilo v dar od Nje c. in. kr. Visokosti pre sviti e nadvojvodinje M a rije K r i-r t i n e zopet 50 K in od K r a n j s k e hranilnice v Ljubljani tudi 500 K. Podpore 75 invalidom in 30 vdovam in eni siroti so znašale 2532 K 60 v. Leta 1911. je društvo izgubilo 21 udov, pridobilo pa 18 novih udov, tako da je koncem lota ostalo 327 rednih in 5 častnih udov. Tukajšnje zasilno skladišče po'eg prisilne delavnice je dobilo od zveznega vodstva na Dunaju še eno barako, tako, da so sedaj tri barake s potrebno bolniško opravo ju pa dva desinfektorja za vsak slučaj potrebe na razpolago. Društvo se je obvezalo v vojnem času ustanoviti pet zavodov za bolne in ianjene vojake, in ske.r eno rezervno bolnico, eno rek'>ivaie?cetni-co in eno hoiii'pko postajo v Ljubljani hi eno bolniško postajo in eno mar-.-dernico zunaj Ljubljane. Društvo ima 1U'4 r.a razpolago 15 zrsebnih oskrho-vainie z brezplačno oskrbo bolnih in ranjeni1! čavtnikov in mo5f a v ravnih era?činah in nekaterih privatnih bolnišnicah Koncem leta 1911. je ~našal-.> premoženje: 145.101 K 4 vin, in sicer prosto porabna imovina ali vojni zaklad 82.912 K 71 vin, vezana imovina 53.316 K 78 vin., imovina zaklada za podpore v mirnem času 8121 K 55 vin. in jubilejski zaklad4750 K. Račun se je brez ugovora vzel na znanje. Podružnice so se potrudile po svoji moči društveni nalogi zadostiti, posebno so se pa odlikovale podružnice v Kamniku, Kočevju, Kranju in Logatcu. Koncem leta 1911. se je premoženje tako glavnega društva v Ljubljani kakor tudi premoženje podružnic pregledalo in vse v najboljšem redu našlo. Po dovršenem dnevnem redu jo sprožil gospod dvorni svetnik dr. pl. R a č i č misel, kako hi sc nekatere onemogle podružnice dalo oživeti. Razgovora o tem nredme-tu so ,se udeležili in stavili različne nasvete gospa pl. R a č i č c v a, gospod vladni svetnik dr. .Šla j mer, gospod c. in kr. višji štabni zdravnik dr. W i n t e r n i t z, gospa Terezina dr. Jenkova in gospod predsednik, ki je konečno zahvalil imenovane gospe in gospode ter izjavil, da bode stvar društvenega odbora, baviti se nadrobno 7. njihovimi na razvoj »Rdečega križa« merečimi dobrimi sveti. Naposled je predsednik izrekel zahvalo no-vinam, dalje vsem korporacijam in osebam, ki so pospeševale društvene namene z darili ali drugače in potem zaključil občni zbor.
1 j Sloge bank, hranilnic, posojilnic, menjalnic, sploh denarnih zavodov ter veletrgovin, trgovskih in obrtnih zbornic so ustanovili svojo organizacijo pod imenom Zveza s sedežem centrale na Dunaju. Takoj po ustanovitvi je centrala razvila zelo živahno delovanje. Ustanovile so se podružnice in pla-čilniče po celi Avstriji. Naloga. Zveze je svoje člane podpirati v vseh ozirih, osobito pa v gospodarskem. Vsled neumornega delovanja in lepe vzajemnosti, ne oziraje se na narodnost, se je posrečilo Zvezi že tekom treh let doseči velike uspehe. Pogosto sc pripeli, da po težki bolezni zdravniki za časa re-konvalescence uasvetujejo nekaj tednov prebiti pod južnim nebom. Nasvet .je bil dober, toda dosedaj nedosegljiv, ker plače slug niso tako umerjene, da bi si mogli kaj takega privoščiti in čeprav bi bilo življenje od tega odvisno. V kratki dobi naše organizacije se jc posrečilo, da jc centrala na otoku Rab (Arbo) sezidala zavetišče za svoje člane. da iim bo mogoče proti nizki od-
škodnini bivati nekaj časa na jugu. Za dne 16. maja t. 1. bo otvoritev zavetišča, ki se takoj izroči svojemu namenu. A ne samo sluge, tudi uradniki zavodov, kjer so uslužbeni naši organizirani kolegi, se lahko poslužujejo te dobrote, ako se zglase pri naših zaupnikih. Zavetišče na Rabu je popolnoma nova stavba; ni luksurijozna in paradna, pa£ pa moderno urejena. Cenjenim tovarišem, ki še gledajo od strani, sve-tujemo, naj pristopijo k Zvezi, ker bo to le njim v korist, in za naše skupno stanovske interese največjega pomena.
VIT. KONGRES froti jetiki.
Rini, 15. apr. V navzočnosti kralja, ministrov in drugih dostojanstve-
nikov se je dne 14. t. m. otvoril na Ka-pitolu VII. kongres proti jetiki. Kongresa se udeležuje do 4000 udeležencev iz vseh delov sveta, med njimi tudi zastopniki inozemskih vlad. Goste je pozdravil rimski župan Nathan. Otvoritveni govor je govoril prejšnji laški naučili minister Baceelli, kongres je pa v kraljevem imenu otvoril sedanji naučili minister Credaro. Ko jc zboroval-ce pozdravil berolinski profesor Baum v imenu mednarodne protijetične kon-ferente, so govorili voditelji odposla-ništev posameznih vlad, med njimi v imenu Avstrije prof. Weicliselbaum. Ko je še govoril glavni tajnik kongresa, profesor Ascali, ki jc pozdravil v ime-< riu vede vse udeležence, so se otvoritvene slavnosti zaključile.
1' k^ferSSKS


1) Ostanki francoske križarice „Liberte" v luki Toulon. —2) Ponesrečena ladja „Viscaya" španskega admirala Cervera. — 3) Amerikanska vojna ladja Maine v luki Havana. — 4) Španska vojna ladja Almirante Oquendo.
"Potopljene ladje.
V vseh časih so velike pomorske katastrofe zbujale po svetu veliko senzacije in sočutja. Tu pa tam štrle še danes iz morja priče teh katastrof. V miru je postala francoska bojna ladja »Liberte« žrtev usode, ki je prinesla mnogim pogumnim mornarjem smrt in spremenila ponosno oklopnico v velik kup razbitega železja. Pred kubansko obalo leži, kot grozne priče špan-sko-ameriške vojne španski bojni ladji »Viscaya« in »Almirante Oquendo«, ki
so ju Amerikanci v pomorski bitki1 pri Santiagu potopili dne 3. julija 1889. Ob isti obali pred luko Havane so ležale do zadnjega časa osta,nki ameriške ladje »Maine«, ki se je ponesrečila vsled lastne eksplozije in zaradi katere se je vnela kakor znano vojna- za Kubo. Žalostni ostanki nekdanjih ponosnih ladij leže tu, obdani od rje in pomorskih rastlin, medtem ko valovi okoli njih morje, nekdaj njihovi življenjski element. Sic transit gloria mundi!
! času Mifiij i zob.
Otroci, ki v prvih mesecih življenja veselo napreduejo, posta- Ц1 nejo v času dobivanja zob pogo- <| \i stoma sitni, nič ne rastejo in tedaj se govori, da zobčki težko pro- _ dirajo. Da se za mater in otroka Pristna samo s odstranijo taka neprijetna mo-	u0t
tenia in da se zagotovi malim garancijskim
, . v	•	- >. znakom Scott -
napredujoč razvoj, se priporoča 0vega ravnanja redno zavživanje
Scottove emulzije
in sicer je najboljše že pred časom dobivanja zob. Starši bodo potem kmalu Opazili kako lahko bode prestal njihov maliček sicer hudi čas dobivanja zob in kmalu dobil vrsto, lepih, belih zobčkov.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. — Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. — Cena izvirni steklenici K 2'5'J. — Dobi se v vseh lekarnah.
Mnenje g o s p o d a dr. Kambosefia,
zdravnika bolnišnice v S 1 i v n u.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Čast mi jc, Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne j izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga ijfuel priliko konštatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallo-vega Kina-vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladje nad vsemi krepil-nimi pomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalescentili po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih dcklicah in malckrvnih ženskah.
Slivno, 22. oktobra 1908.
Dr. Kamboscff. ]
vešč slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme za obisk privatnih strank, okraj Gorenjsko. - Ponudbe pod „Š. S. 119" poštno ležeče Kranj._шз
Meteorologijo poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
= i Čas opa-- zovaujn
16j 9. 7.VCČ. 17
i
Stanje ITempc-
i------ ratura
po
Сомџи
barometra v m m
7400
7. zjutr. 2. pop.
7400 740-8
Vetrovi
3 0| sr. svzh.
3-2 I brezvetr. 7-5 I sl. jug
Nobo
oblačno
ал
.9-2*
S3s
fc s-
dež del.jasno
1-8
Srednja vccraižoia teuiD. 4-3°. norm. 9'8°.
Dnevne novice.
+ Ne skrbite! »Narodov« dunajski poročevalec, ki časih sliši travo rasti, naivni »Dan« in drugi slovenski liberalni lističi, si delajo velike skrbi, kaj bodo poslanci S. L. S. glede hrvaškega vprašanja ukrenili. Z ozirom na to, da je »Slovenec« po pravici ožigosal nezreli sklep nekaterih hrvaških dijakov, da ne pojdejo na mednarodni evhari-Btični kongres na Dunaj, ampak gredo rajši v Belgrad, sumijo naši liberalci, da se maši poslanci ne bodo zadosti zavzeli za hrvaški narod. Liberalci so lahko popolnoma pomirjeni: Klub, kateremu stoji na čelu dr. šusteršič, bo gotovo pravo zadel. Torej le potrpi-mo! Kar pa se tiče našega stališča napram Hrvatom sploh, je bila ravno S. L. S. in nihče drugi, ki je vrgla misel o političnem edinstvu Slovencev in Hr-vatov na parlamentarno torišče in jo tudi realizirala v Hrvaško-slovenskem klubu, dočim so različni liberalni Ilir-ci Hrvate in Slovence združevali samo na papirju i:t pri gosji pečenki z bizelj-cem. Gotovo pa je seveda tudi to, da S. L. S. ne bo podpirala tistih, ki so mnenja, da je rešitev vprašanja av-Btrijskih Jugoslovanov v — Belgradu, niti simpatizira z onimi, ki stoje na stališču nagodbe z Ogrsko in še vedno škilijo z enim očesom v Budimpešto. Tudi nam ne pade v glavo, da bi odobravali negodne ukrepe in sklepe nekaterih mladeničev, ki mislijo, da bo Hrvatom bolje, ako čimveč kričijo, demonstrirajo in žugajo. Lahko je reči: Naj pa vseskupaj zlodej vzame!, težko pa je povedati, kaj bo s tem hrvaškemu ljudstvu pomagano. Mi smo prepričani, da se možje, ki nosijo odgovornost za usodo hrvaškega naroda in izvršujejo mandat ljudstva, z nami strinjajo in da je enkrat čas, da se na jugu prepusti politika možem, ne pa otrokom.
+ »Slovenec« v Dalmaciji — za-
Slenjen. »Prava Crvena Hrvatska« v lubrovniku je bila zaplenjena, ker je citirala »Slovenčevo« sodbo o Čuvaju.
-I- Nečuveno surovost uganja par rudečih bratcev na Kalu pri Št. Petru. Tam je namreč šolska voditeljica, ki je članica Slomškove zveze. To pa jezi par rudečkarjev in nagajajo ji, kolikor le morejo. Njihova surovost jo pa dosegla vrhunec velikonočni ponedeljek. Zbrali so se ti junaki in so pobili pri šoli, posebno v stanovanju gdč. učiteljice, vsa okna. Le sreča, da se ni dogodila kaka nesreča. Vso zadevo ima v rokah orožništvo.
—	Pogreb slovenskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja v Krškem je bil minulo inedeljo nad vse slovesen. Krsto je spremljala velika množica, ki je prihitela od vseh strani izkazat zadnjo čast slavnemu možu. Med udeleženci smo opazili ljubljanskega župana dr. Tavčarja, profesorja dr. Ilešiča, okrajnega glavarja dr. Mathiana, dekana Schweigerja, ces. svetnika Šavni-ka in mnogo drugih odličnih gostov. Sprevod je vodil msgr. Tomo Zupan v spremstvu več duhovnikov. Ob odprtem grobu je govoril profesor dr. Ile-šič v imenu »Slovenske Matice«. Po-vdarjal je neumorno delavnost pokojnikovo, vsestransko izobi'aženost, velike zasluge na slovstvenem polju. Pevski zbor je pod vodstvom mestnega or-ganista g. Avg. Kosa prav dovršeno zapel tri žalostinke. R. I. P.!
—	Poročil se je včeraj v Šmihelu pri Rudolfovem gimnazijski profesor gospod dr. Milan Š e r k o z gospodično Angolo Z u r c, hčerjo gospoda župana Zurca. Poročil ju je gospod kanonik in poslanec dr. Žitni k.
—	Uničena letina na Belokranjskem. Iz Adlešič, dne 15. aprila. V soboto sem Vam sporočil o snegu in mrazu z dne 13. t. m. Mislil sem, da nista naredila toliko škode, kakor je bilo videti na prvi pogled. Toda zdaj vemo, da je uničeno vse sadje, ki je ravno letos izredno lepo kazalo in obetalo obilo pridelka, posebno še slive (češplje), ki že več let niso tako lepo in obilno cvetele. Pa tudi trla je popolnoma uničena, vsaj tista, ki je bila že odgnala, in to jc bilo že skoraj po večini, kakor tudi trte, ki so imelo žc napeto popje. Zdaj je vse suho in črno. Včeraj zju-Iraj smo imeli —1-5 stop., brila je burja ves dan in je bilo mrzlo, kakor pozimi. Pozimi smo imeli pomlad, a zdaj imamo zimo. Kmet gleda v prihod-lijost s strahom.
je peljal s kolesom proti Viču, pri tem pa padel s kolesa tako nesrečno na cestni kamen, da je priletel s trebuhom na kamen in so se mu čreva pretrgala na dveh krajih.
lj Prof. Karola šega zadel mrtvo-ud. Mrtvoud jo zadel po levi strani in na jezik profesorja na I. državni gimnaziji g. Karola Šega. Zdravniki smatrajo bolezen za zelo nevarno. Včeraj so pokopali njegovo sestro. Na mesto g. prof. Šege je imenovan za suplenta na I. državni gimnaziji gosp. Josipa O s a n a.
lj Oskrbništvo komende nemško-viteškerja reda v Ljubljani je poveril nemški red oskrbniku komende Davorinu V u k š i n i č u v Metliki.
lj Umrl je danes v deželni bolnišnici Franc Čormak, posestnik mlina iz Zadobrove.
lj Solnčni mrk je bilo danes okolu 12. ure prav dobro opazovati. Konec solnčnega mrka je bil ob 2. uri 49 min. popoldne.
lj Nezgoda. Bivša služkinja 691etna Marija Testin iz zavoda sv. Marte jo padla po stopnjicah tako nesrečno, da se je poškodovala na rokah in na glavi ter so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico.
LMonske novice.
lj Krščanska ženska zveza ima v
petek, dne 19. t. ni., ob 4. uri popoldne vedno predavanje v »Ljudskem domu«.
lj Ponesrečeni kolesar umrl. Danes Je umrl v deželni bolnišnici 44 let stari delavec tobačne tovarne Jožef Kušar, stanujoč na Glincah št. 78. Nedavno se
KHUEN STRMOGLAVLJEN RADI HRVAŠKE.
Dobro poučeni zagrebški krogi zatrjujejo, da je Khuen pred vsem zato padel, ker so v skupnem ministrskem svetu obširno in za Khuena ne laskavo razpravljali nepostavne razmere na Hrvaškem. Mirno in korektno stališče hrvaških politikov in hrvaškega ljudstva kakor tudi smotreno naro'dno gibanje, ki je že prekoračilo meje Hrvaške in Slavonije kakor tudi nepregledne posledice v monarhiji, nedoločne izjave ogrske vlade in netočne Cuvaje-ve informacije so dokazale, da je napravil Khuen s svojo hrvaško politiko veliko napako, ki bi je ne mogel več popraviti. Zato je Khuen padel.
ČUVAJU NI LJUBA DEBATA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Zagrebška cenzura dne 15. t. m. ni zaplenila poročil o razpravah ogrsko-hrvaškega državnega zbora, v katerem so razni poslanci ostro nastopili proti komisarijatu na Hrvaškem in proti Cuvajevemu režimu. Dne 16. t. m. je pa zaplenila vsa poročila o govorih v ogr-sko-hrvaški zbornici, ki so obsegala napade na Čuvaja.
Telefonska in Brzojavna poročila.
DEMISIJA KHUENOVEGA KABINETA.
Dunaj, 17. aprila. Grof Sturgkh je bil danes eno uro pri cesarju v avdijenci, nato je bil sprejet v avdijenci ogrski ministrski predsednik Khuen, ki je podal cesarju celotno demisijo ogrskega ministrstva. Do tedaj, da se novo ministrstvo sestavi, bo zasedanje ogrskega državnega zbora odgo-deno.
CESAR SPREJEL KHUENOVO DEMISIJO.
LUKACS PREVZAME MINISTRSTVO.
Dunaj, 17. aprila. Cesar je demisijo Khucnovega kabineta sprejel in pokliče na Dunaj dosedanjega finančnega ministra Lukacsa, kateremu poveri sestavo novega provizoričnega kabineta.
IZJEMNO STANJE NA HRVAŠKEM SE ODPRAVI.
Dunaj, 17. aprila. Naš korespon-dent je od merodajne strani izvedel, da se izjemno stanje na Hrvaškem v najkrajšem času odpravi. Kakor hitro bo Lnkacs imenovan za ministra, bo pl. Čuvaj odstavljen in imenovan nov ban.
JUGOSLOVANSKI POSLANCI NA DUNAJU.
Dnnaj, 17. aprila. Dalmatinski, istrski in slovenski poslanci so imeli danes v zbornici sejo, v kateri so sc posvetovali, kakšno stališče zavzamejo nasproti dogodkom na Hrvaškem. Deželni glavar dalmatinski dr. Ivčcvić jc brzojavno naznanil, da so vsem sklepom pridružuje, sam pa da se nc more seje udeležiti, ker leži bolan na influ-enci. Jugoslovanski poslanci nameravajo veliko skupno manifestacijo, katere naj bi se udeležili tudi hrvaški delegati budimpeštanske zbornice, dalmatinski in bosanski dcžel'ni poslanci. V delu jugoslovanskih poslanccv sc propagirajo najostrejša sredstva in so misli na obstrukcijo, dasi je baje vlada danes skušala na poslance vplivati s tem, da jc sporočila, da se komisariat takoj odpravi, Gotovega se «a danes ne more ničesar trditi, marveč Je vse odvisno od tega, kaj sklene Hrvaško-slo-venski klub, ki se danes zbere.
IZJAVE HRVAŠKIH DELEGATOV V BUDIMPEŠTANSKI ZBORNICI. — PE-JAČEVIĆ ZA UNIJO Z OGRI.
Budimpešta, 17. aprila. V današnji seji ogrske zbornice se je oglasil vodja hrvaške delegacije v državnem zboru, bivši ban hrvaško-srbske koalicije in nje član, grof Pejačevič in izjavil, da obsoja stremljenja, da se državnopravna zveza med Hrvaško in Ogrsko razdere. Zadnji dogodki so dokazali, da more Hrvaško proti nagodbi z Ogrsko naperjenih tendenc obvarovati le to, da se ugodi pritožbam Hrvatov in se gravamina odstranijo. Zato obsoja izjemno stanje in komisarijat, ki ukinja ustavo. Zaupa merodajnim faktorjem, da bodo ustavo zopet upostavili in pravično izvrševanje hrvaško-ogrske nagodbe garantirali, — V imenu koalicije je nato dr. P o p o v i č ostro protestiral proti nasiljem Čuvaja in za vse nadaljnje dogodke proglasil za odgovornega Khuena.
ZA SVOBODNO IRSKO. — HOMERULE-BILL V PRVEM BRANJU SPREJETA?
London, 17. aprila. Nižja zbornica nadaljuje debato o zakonskem načrtu glede avtonomije Irske. Vodja konservativcev, B a 1 f o u r , napada vlado, češ, da hoče združeno angleško kraljestvo razcepiti in izpremeniti v federacijo držav. Poštni minister Samuel odgovarja Balfouru. Pravi, da sedanja vlada res stremi za federativno obliko države. Združene države ameriške in švicarske dokazujejo, da se država s tem ne oslabi. Ako Anglija Irski dovoli avtonomijo, nič ne izgubi, ampak le pridobi. (Veliko odobravanje pri vladni večini.) Po nadfeljnji debati je zbornica postavo o avtonomiji Irske in posebnem irskem parlamentu s primerno finančno samostojnostjo sprejela s 360 glasovi proti 266 glasovom.
ZADNJE POROČILO O »TITANICU«.
London, 17. aprila. Kralj in kraljica angleška sta izrazila Withe Stea-ru svoje obžalovanje. — Istotako nemški cesar s Krfa.
POVODNJI V RUSIJI.
Peterburg, 17. aprila. Vsled povodnji v Samari se je zrušilo več hiš. Utonilo je pet oseb, Voda je vrgla na suho 16 brodov.
a n
, cns,
v ta )
f HENRY BRISSON.
Razne stvari.
Anarhističen koledar za italijanske izseljence. Katoliški poslanec Lon-ginotti iz Brescije je pred dnevi inter-peliral v italijanski zbornici vlado, čc ji je znano, da od države podpirana hu-manitetna družba v Milanu, ki je na zunaj navidezno nevtralna, v praksi deluje z nedopustnimi sredstvi. To dokazuje koledar, ki ga jo ta družba izdala pred kratkim za izseljcnce, v katerem so poleg podatkov iz domače zgodovine in narodnega življenja tudi take črtice, ki poveličujejo revolucijo in anarhistične zločince. Med velikim zanimanjem. celo zbornice je odgovoril notranji državni podtajnik, da je z velikim ogorčenjem čital omenjeni koledar, ki jc prepojen skoziinskozi s pro-tinarodnim in protimonarhističnim duhom. Omenja samo, da jc datum rojstnega dneva dobrega in demokratično mislečega italijanskega kralja označen na sledeči način: »2. november 1887, usmrtitev petih nedolžnih anarhistov v Čikagi.« Zaradi tega in drugih datov bi bil za to publikacijo primernejši naslov »Popolni anarhist«. Upa, da bo družba, ki jo jc do zadjijoga visoko cenil, ki dobiva denarje od države in milanske posojilnice, kateri načeluje zbornični predsednik, razširjanje takih publikacij razrednega sovraštva obžalovala in obsojala. Zunanji državni podtajnik je pristavil k besedam svojega tovariša, da je predsednik liumanitetnega društva uvidel napako in obljubil, da sc bo izseljeniški koledar za leto 1913 primerno preuredil. Poslanec Longinotti se je zahvalil za pojasnilo od strani vlade in menil: »Z ozirom na atentat, ki ga jc zadnjič obžalovala vsa Italija, si nismo znali pojasniti, zakaj so naši pridni dclavci po kratkem bivanju v inozemstvu vračajo s popolnoma spremenjenim nazi-
ranjem o naših državnih napravan. Te publikacije so ono, kar zastruplja delavske duše.« Medtem ko stal centrum in desnica aplavdirala Longirfottiju, se jc dvignil tudi socialistični poslanec Cabrini ter izjavil, da je bil on vodja humanitetne družbe, a je vsled svojega parlamentarnega posla izročil vodstvo profesorju Valarju. Ko je bil ta nekoč iz Milana odsoten, je nek uradnik koledarske date in opazke preteklega leta prepisal in porabil iz neke druge publikacijo, nc da bi pazil na letošnjo prestopno leto. Profesor Valar je to obžaloval in hotel demisionirati, a njegovo demisije celotni odbor ni hotel sprejeti. To dvomljivo izjavo je, kakor poročajo, sprejela italijanska zbornica precej neverjetno.
Koliko velja moderni lov na tigre? Najbolj uspešen lov na tigre, kar so jih jo kdaj vršilo, jo bil pač oni, ki ga jc priredil maharadža v Nepalu svojemu gostu angleškemu kralju Juriju, ko je bival za časa kronanja v Indiji. V teku štirih dni so postrelili 30 tigrov. Temu sijajnemu uspehu pi-imerno pa odgovarjajo tudi ogromni stroški za lov. Neki amerikanski list, je izračunal,,da je ta štiridnevni lov na tigre veljal skoro 5 milijonov kron. Posamezno postavke teh stroškov so sledeče. Stroški, ki jih jma maharadža za pokrajino, kjer sc vrše lovi na tigre, znašajo letno kake 4 milijone kron. Tri mesece pred kraljevim lovom so morali prenehati vsi lovi na tigre, tako da je treba za lov kralja Jurija postaviti v račun vsoto milijon kron. Sto indijskih lovcev in 2000 gonjačev, ki so bili za štiri dni kraljevega lova najeti, je vetljalo kakih 100.000 K. 200 rej. bikov, ki so bili izpostavljeni tigrom za vabo, je veljalo 3200 kron; 20 slonov, ki so jih morali nalašč kupiti za kraljevi dvor, jc veljalo povprečno 40.000 K en slon. Gonjači slonov so dobili 40.000 K plače. Izredno dragoceini so bili šotori za visoke lovce, katerih jc bilo 160. Ti šo-tori so.veljali 1,200.000 K. K vsemu temu je treba še prišteti, da je bila oprava, pripeljana z Angleške, vj'cdna milijon kron. Udcležnikom lova jc bilo na razpolago 1800 indijskih slug, ki pa niso dobili nič več kot po 4 krone plače na teden. Prepariranje lovskega plena je veljalo 60.000 kron. Transport lovcev na železnici in na avtomobilih, brzojavne zveze med lovom in druge take »malenkosti« so veljalo nad 320.000 K in k vsemu temu je treba prišteti šo napitnino, ki jo je pustil kralj Jurij na dvoru maharadže. Ta jc znašala okoli 480.000 kron in jo jo bilo deležnih 400C oseb. Ako se seštejejo posamezne postavke skupaj, dobimo vsoto približne 5 milijonov kron.
Trije mornarji avstrijske bojne ladje dezerlirali. V Korintu so trije mornarji avstrjske bojne lacljc »Marija Terezija« v soboto dezertirali. Dva do-zerterja so prijeli grški orožniki, tretji si je pa v samoumorilnem namenu pre-rezal žilo na rokah ter je njegovo stanje zelo opasno. Prva dva so prepeljali nazaj na bojno ladjo, tretjega pa v bolnišnico v Atene.
Zbirke za turški rdeči polumesec. V zadnjih tednih je mohamedansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini zbralo 250.000 K za turški rdeči polumesec. Denar so te dni odposlali osrednjemu vodstvu v Carigrad.
Cvetlični dnevi za nemška obrambna društva. V teku letošnjega poletja nameravajo nemška obrambna društva po nemških mestih in kopališčih v alpskih deželah prirediti cvetlične dneve, katerih čisti dohodek bi si nemška obrambna društva razdelila med seboj.
Armadni nauk kot dol državno-pravne vede naj se po mislih stotnika dr. Roedra uvede na šolah.
Zrakoplov »St. Gotlhard« rešen. Poročali smo iz Curiha o nezgodi zrakoplova »St. Golthard«, kako je iz j njegove gondolo zagnalo tri potnike, s četrtim pa je zrakoplov odplul 5000 metrov visoko. Sedaj poročajo, da je najprej zletcl iz zrakoplova potnik Wehrli, ko je veter zagnal zrakoplov ob tla. Wehrliju se ni ničesar zgodile (er jc mogel odili peš v bližnjo vas. V drugič jc zagnalo majorja Aeppli h zrakoplova, medtem ko jc voditelj zrakoplova poročnik Sautsclii obvisel z zlomljeno roko in ključnico na drevesu. Balon sc jc vsled olajšane teže dvignil ter jo plul s četrtini potnikom Jomy preko Ženevo do Аппесуја, kjer se je Jemy nepoškodovan izkrcal. Jc-mv so je v prvič vozil z zrakoplovom ter je bil v vodstvu zrakoplova popolnoma nevešč; vsled tega se mora smatrali za veliko srečo, da se. mu je posrečilo izkrcati.
Nesreča v gorah. > otu, ki ga ie večja družba napravila i<.-1 smučeh v pogorju Tatre, je padci postni inženir Leon Muscanowicz več sto metrov globoko v nek prepad in sc ubil. Truplo
so po daljšem iskanju našli in prepeljali v Zakopane.
Na smrt obsojen. V Kraljevem Hradcu je tamošnje porotno sodišče obsodilo 15. t. m. na vislice 301etnega tkalca Friderika Krala, ki je o Božiču zaradi družinskih prepirov ustrelil svojo taščo in svoja dva otroka, ženo pa težko ranil.
Trojčki in čelvorčki. V Berlcuru v Belgiji je porodila 11. t. m. žena nekega delavca četvorčke in sicer tri dcklicc in enega dečka. Mati in otroci so čvrsti. Zanimivo je, da je ista žena porodila pred desetimi meseci trojčke, ki so vsi ostali pri življenju, tako da se družina pomnožila v desetih mesecih za 7 glav.
Siajerske novice.
š Nadrevizor Zadružne zveze g. Vlado Pušenjak nevarno ponesrečil.
Ko se je g. Pušenjak vračal v nedeljo dne 14. aprila proti večeru od Sv. Tomaža pri Ormožu z vozom proti postaji Velika Nedelja, se je splašil voznikov konj: voz, na katerem je sedelo 11 oseb, se je prekucnil in g. Pušenjak se je zelo nevarno na glavi potolkel in leži sedaj nevarno bolan v Mariboru na domu. Poškodbe so nevarne, vendar je upanje, da okreva. Želimo neutrudnemu narodnemu delavcu skorajšnjega okrevanja!
š Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo je profesorja na državni gimnaziji v Kočevju g. Antona Jošta tudi za leto 1912/13 pridelilo celjskim samostojnim nemško-slovenskim gimnazijskim razredom v Celju.
š Škoda po mrazu. Iz Slov. Bistrice: Mraz in sneženo vreme je pri nas povzročil skoro na vseh kulturah veliko škodo. Po nekaterih krajih je vse uničeno. Pričakovati nam ni posebno dobre letine. Tudi iz mariborske okolice prihajajo jako žalostna poročila.
š Drugo porotno zasedanje v Celju. Za drugo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču jc imenovan za predsednika dvorni svetnik in predstojnik celjskega okrožnega sodišča dr. Maks Bouvier, za njegove namestnike pa deželnosodna nadsvet-nika Franc Garzarolli pl. Turnlack in dr. Adolf Roschanz.
š Osumljen uboja svoje žene. V Št. Petru pod Sv. gorami so zaprli posestnika Janeza Motošca, ker pravijo, da je ubil svojo ženo. Pred par dnevi sta šla on in njegova žena Ana po nekem prepiru v neko gostilno in se ga tam precej navlekla. Ponoči sta šla domov. Ko sta prišla na neko razpotje, sta šla vsak svojo pot. Mož je sam prišel domov in se vlegel spat. Ko se je čez nekaj čaiSa zbudil, je pogledal po ženi, ki je šc vedno ni bilo doma. Šel jo je iskat. Čez nekaj časa se je zopet vrnil in zaspal. Drugo jutro pa so našli ženo mrtvo v nekem jarku v vodi. Imela je sedem centimetrov dolgo rano na čelu. Moto-šeca so zaprli.
š Umrl je v Artičah pri Brežicah veleposestnik J. R o ž m a n, oče gimnazijskega profesorja Rožmana v Novem mestu.
PREDSTAVE IN PREDAVANJA.
Z Ježice. »Mati svetega veselja« se Je na belo nedeljo v Društvenem domu predstavljala ne brez solza in ne brez duševnega užitka pri mnogobrojnem ljudstvu, kakor tudi pri odlični gospodi, ki je predstavo posetila. Dekliške družbe opozarjamo na ponovitev velikonočne predstave, ki sc vrši v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol štirih popoldne. Vešče osebe sodijo, da vtis in uspeh te dramatične pesnitve na manjšem odru in s samo ženskimi vlogami, zavoljo tega ni manjši od onega v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsak se vrača iz gledišča z vzvišenimi čuti, iz katerih diha Velika noč. Zadnje zasluge pri tem nima Stanko Premrl, ki je uglasbil nekatere pevske točke v preprostih, a prekrasnih melodijah. Bodi še omenjeno, da je bil po končani predstavi gospodu duh. svetniku Simonu Zupan poklo-njen velik umetniško izvršen portret (delo gospoda Iv. Jebačina) v hvaležno priznanje za njegov trud in požrtvovalno delo pri novem Društvenem domu.
Predavanje. V nedeljo jo imel v našem društvu gospod Kalan zanimivo in temeljito predavanje o alkoholu. Dvorana je bda polna in gospodu predavatelj u zelo hvaležna. Ustanovi sc na Črnučah družba treznosti.
Primorske vesli.
p Slavnost stoletnice rojstva škoia Dobrile v Tinjanu je izpadla zelo lepo. Ob navzočnosti treh iisočev naroda se je.vrnila svečanost predpoldne od 9. do 12. ure. Sv. mašo ie služil pranečak biskupov žup-
nik Červar, deželni poslanec. Krasen govor v cerkvi je govoril monsignor pazinski prošt A. Kalac. Narodu na trgu je pa govoril dr. Laginja, državni poslanec. Dijaki pazinske gimnazije so povišali svečanost s petjem in orkestrom, pod vodstvom prof. Šantela. Tudi hrvaška godba iz Pa-zina se je prav dobro obnesla. Prvikrat so nastopila pri tej priložnosti katoliška mla-deniška društva iz Berma, Trviža, Karojbe, Sv. Petra, Šajine in Puljščine, koja so popoldne imela sestanek na Feženju pred hišo, kjer sc je rodil slavni biskup. Uspeh je bil popolen. Z govori, petjem in tam-buranjem so dokazali, da razumejo svojo nalogo.
p Vreme v Trstu se je kar naenkrat spremenilo. Velikonočni prazniki in ves teden do bele nedelje je bilo krasno in gorko, pravo spomladansko vreme. V nedeljo popoldne pa jc začela burja, ki je ponoči dosegla hitrost 90 do 100 km na uro. Temperatura jc padla in vlada prav občuten mraz. Zdi se, da tičimo v pravcati zimi. Burja in mraz sta povzročila tudi na polju, kjer je bilo žc vse v cvetju, veliko škodo. Morje jc silno razljučeno in se je zgodilo več nesreč. Burja je prevrnila par čolnov, vendar so sc ljudje rešili.
p Bora v Primorju. V Trstu in Pri-morju razsaja še vedno bora. Temperatura se menja med 6 in 10 stopinj Celzija. Slabo vreme je povzročilo na Goriškem in v Istri veliko škodo na sadnem drevju in v vinogradih. V Istri, zlasti v okolicah Buj, Ro-vinja in Poreča je slana močno škodovala vinogradom. V nekaterih krajih je več kot polovico vinske letine uničene. V Istri je padla v nekaterih krajih temperatura do 1 stopnje pod ničlo. Tudi v Reki razsaja bora. Promet po morju ob obrežju je zelo otežkočen. Na mnogih hišah je vihar odnesel dimnike ter je bilo tudi več oseb poškodovanih od padajoče opeke.
p Dobro pometajo. — Šei puljske policije prestavljen. Šef puljske policije, policijski svetnik Osti, ki je puljskim Slovanom od zadnjih državnozborskih volitev znan pod izrekom: »che nouga šjor Ga-lante«, zapusti te dni Pulj in odide v Trst, kamor je prestavljen. Svetnik je bil velik prijatelj in zaščitnik puljskih kamoraiev in eden največjih prijateljev daleč od juga prestavljenega obrtnega nadzornika Pele-grinija. Da svetnik Osti po kamoraškem polomu ni bil v Pulju več mogoč in da je bil njegov odhod neizogiben, se je zadnjič, ko je bil nemški cesar na Brionih, najboljše pokazalo. Tu se je godilo poveljniku policijske straže nekako tako, kakor istrskemu deželnemu glavarju dr. Rizziju v Trstu, ko je bil spuščen v morje dreadnought »Te-gctthoff«. — Preziranje od vseh strani.
p Nagla smrt. Stavbeni podjetnik Rihard Thoman v Gorici se je vračal v nedeljo zvečer domov. Ko jc prišel do svojega stanovanja v ulici Cocevia, je dobil astmatičen napad in padel je na tla tako nesrečno na glavo, da mu je črepinja počila in je takoj izdihnil dušo.
p Smrtna kosa. V Kanalu je umrla v nedeljo gospa Josipina Golmayer, rojena Carnelli, vdova po zdravniku dr. Golmaverju, v 86. letu svoje dobe.
p Gospodarski napredek. Iz Podbr-ske Bače. Pred nedolgim časom so jc ustanovila tu mlekarska zadruga »Sirarna« s sedežem na Bači. Novo sezidano poslopje priča o veliki požrtvovalnosti posestnikov ter obeta živinorejcem lopo prihodnjost. Deželni odbor goriški je s svojo podporo pomagal zadrugi na noge. Danes ima že društvo na razpolago veliko množino več mesecev starega sira. Kupci se lahko oglase pri vodstvu sirarne na Bači, pošta Podbrdo.
p »Jutro« je zopet izšlo. Sedaj sc tiska v Brunnerjevi tiskarni. Ta teden izide le par številk. »Jutro« beremo v Trstu samo nekateri lc šc kot humori-stičen list.
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
ravnokar razpošilja poročilo o svojem delovanju v letu 1911. Zanimive so naslednje številke: Upravno premoženje Kranjske hranilnice s pokojninskim zakladom vred je znašalo konec leta 1911 64, 401.800 K 91 vin., pomnožilo se je v enem letu za 1,761.311 K 70 vin. Vloge so narastle do konec 1. 1911 s prištetimi kapitaliziranimi obrestmi na 50.309.899 K 11 vin., pomnožile so se torej za 1,430.956 K 7 vin. Poslovni in denarni promet je obsegal v letu 1911 pri hranilnici 33.033 strank s 78,511.821 K 85 vin. in pri kreditnem društvu 1299 strank s 4,915.717 K 61 vin., čisti dohodek minolega poslovnega lota znaša 240.734 K 77 vin. Skupne rezerve znašajo 9,262.704 K 11 vin. Iz predloga ravnateljstva za podpore v letu 1912 posnemamo nekaj točk: Društvo za oskrbo ubožcev v Ljubljani 5000 K; Vincen-cijevemu društvu v Ljubljani za deško zavetišče, deško sirotišnico in društveno šolo 1100 K; Vincencijevim konfe-
rencam v Ljubljani in sicer: šenklav-ški 400 K, frančiškanski 400 K, šentjakobski 400 K, šentpeterski 400 K; Vincencijevim konferencam: v Mostah 200 K, v Idriji 200 K, v Sp. Šiški 200 K, v Tržiču 200 K, na Viču 200 K, na Jesenicah 200 K, Vincencijevemu društvu v Novem mestu 200 K; Vincencijevemu društvu v Kranju 200 K; Lichtentur-novi dekliški sirotišnici v Ljubljani 800 K; Društvu žena krščansko ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega 1500 K; Elizabetnemu ženskemu društvu v Ljubljani 300 K; Društvu sv. Marte v Ljubljani 300 K; Deželnemu pomožnemu društvu rdečega križa v Ljubljani 500 K; bolnišnici sv. Jožefa v Ljubljani za sirotišnico 400 K; Elizabetni otroški bolnici v Ljubljani, vštevši podporo za vzdrževanje ubogih skrofuloznih otrok v Gradežu 3600 K; bolnišnici usmiljenih bratov v Kancliji 2000 K; kranjski deželni vladi za oskrbovalne stroške dveh gojencev v gluhonemnici v Ljubljani za šolsko loto 1912/13 600 K; Podpornemu društvu čevljarskih pomočnikov v Tržiču 100 K; Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani 200 K; Društvu tiskarjev v Ljubljani za vdovsko blagajno 200 K; učnim zavodom uršulinx v Ljubljani 500 K; učnim zavodom ur-šulink v Škof ji Loki 200 K; Šolski kuhinji v Zagorju 100 K; otroškemu zavetišču v Ljubljani 400 K; sirotišnici v Kočevju 200 K; prispevek za vzdrževanje potresne opazovalnice 3000 K; upravi komende nemškega, vitežkega reda za arheološka izkopavanja 200 K; Muzejskemu društvu za Kranjsko v Ljubljani kot prispevek za izdajo »Floro carniolicc« prof. A. Paulina 500 K; Društvu za krščansko umetnost v Ljubljani 200 K; prispevek za napravo nagrobnega spomenika kardinalu Mis-sia, bivšemu ljubljanskemu knezoško-fu, 200 K; župnemu uradu v Logu za novo pokritje cerkve sv. Ilja 200 K; župnemu uradu v Kočevju za notranjo opremo nove župne cerkve 500 K; župnemu uradu v Kočevju za zopetno zgradbo vsled požara porušene cerkve Kristovega telesa v Kočevju 1000 K; župnemu uradu v Črmošnjicah za re-noviranje župne cerkve in podružnice sv. Petra in Pavla skupno 600 K; cerkvenemu predstojništvu v Šmihclu pri Žužemberku za nabavo notranje oprave novosezidane župne cerkve 300 K; Kranjsko - primorskemu gozdarskemu društvu 300 K; krajnemu šolskemu svetu v Št. Rupertu za čebelnjak tamošnje ljudske šole 150 K; občini Št. Jurij pri Grosuplju za napravo živinskega napajališča 200 K; konjerejski zadrugi v Št. Jerneju 300 K; živinorejski zadrugi v Rovih za napravo živinske tehtnice 200 K; živinorejski zadrugi v Cerkljah pri Kranju 200 K; pogoz-dovalni komisiji kot prispevek za od-pravninski fond za gozdne čuvaje 300 kron; mlekarski zadrugi v Polhovem gradcu 200 K; živino- in svinjerejski zadrugi v Srednji vasi pri Kočevju 300 kron; ribiškemu okrožnemu odboru za Kranjsko za napravo novega ribjerej-skega zavoda 1000 K; občinam Zasip, Dobrava in Podholm za napravo železniškega postajališča pri Vintgarju 1000 kron; krajnemu šolskemu svetu v Dolih za šolski vrt, 100 K; krajnemu šolskemu svetu v Krtini za šolski vrt 100 K; kraj. šol. sv. na Ježici za šolski vrt 100 K; krajnemu šolskemu svetu v Ratečah na Gorenjskem za šolski vrt 50 krqn; krajnemu šolskemu svetu v Rudniku za šolski vrt 50 K; krajnemu šolskemu svetu v Želimljah za šolski vrt 200 K; občinskemu uradu v Žužemberku za šolski vrt v Hinjali 50 K; kraju Črmošnjice za zgradbo vodovoda iz Srednje vasi v Črmošnjice 2000 K; Katoliškemu rokodelskemu društvu v Ljubljani 400 K; ljubljanski požarni in reševalni družbi 500 K; pož. brambi v Podkorenu 100 K; požarni brambi v Godešičah pri Škof ji Loki 100 K; požarni brambi v Perovem 150 K; požarni brambi v Preddvoru 150 K; pož. brambi v Dolgi vasi 150 K; požarni brambi v Žužemberku 150 K; požarni brambi na Uncu 100 K; požarni brambi v Grmov-lju pri Škocijanu na Dolenjskem 100 kron; požarni brambi v Ratečah 150 K; prispevek za starostno hranilnico 10 tisoč 800 K; nagrade za dalje služeče posle 3000 K.

Zahvala.
Povodom prebritke izgube, ki nas je zadela dne 12. t. m., ko je v dobi 13 let v kandijski bolnici za vedno zatisnil oči naš iskreno ljubljeni sin, ozir. brat
učenec I. razr. novomeške gimnazije
sc nam jc izkazalo toliko tolažilnega sočutja, da se moremo le tem potom primerno zahvaliti.
Iskreno zalivalo izrekamo v prvi vrsti preč. g. prof. dr. C. flžmanu, čč. usmiljenim bratom, slavnemu ravnateljstvu, ter ostalim gg. profesorjem ter dijakom novomeške gimnazije, oso-bito Se g. dijakom nosilcem in pevcem, cenj. dnrov.ilcem krasnih vencev, sploh vsein Števil, udeležencem tako krasno uspelega pogreba dne 14. t. m. na pokopališču sv. Mihaela. Vsem, vsakemu Bog obilno povrni!
Kostanjevica, 15. avgusta 1912.
Žalujoča rodbina
Oroslav Valant
c. kr. огоЛп. stražmojster.
1205
eesie.
Cone veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 17. aprila 1912.
Pšenica za april 1912 ....	11456
Pšenica za maj 1912.....1P57
Pšcnica za oktober 1912 . . .	1092
Rž za april 1912.......1047
Rž za oktober 1912.....9-02
Oves za april 1912......1020
Oves za oktober 1912 ....	8-82
Koruza za maj 19i2.....9ч)9
Efektiv trdno.
s Ц sobami ter prodajalno in trgovino z vinom in tremi kletmi, zraven lep in velik zelenjadni vrt. Vse v jako dobrem stanu. Cena po dogovoru. Več pove uprava »Slovenca« pod St. J202/
Pišite po »zorce!
Ustanovljeno 1887-
podčbr?,dy, Češko, pr poročajo Ш33Sl310 Slfagffi,
Spomladne in poletne novosti 1912. Havllč-kovo platno, kanafasi, brisače, robci, namizne in garniture za kavo, batisti, perilna svila itd.
1 zavoj 40 m okusno izbranih ostankov v dolžini 2—8 m pošiljam za 18 K po povzetju.
Od ostankov ni vzorcev.	802
Fr. P.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 So 1138 naprej.
Gramofone
orl K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše ; ' ,	; vrste za gostilničarje dajem , '- • . 1 na mesečne obroke. 4 . ' "
Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosuer & Co., Ljubljana, polegpivovarne Union.
060 (52)
V svrho povečanja dobro vpeljane trgovine se išče
z vlogo 15—20.000 kron. Več se poizve vkonccsijonirani pisarni Peter Matellč-a, škof ja ulica 10,
telefon 165. — Pod strogo tajnostjo.	1205 3
va
г dobro vpeljano, žc več let obstoječo
trgovine
z mešanim blagom, se radi družinskih razmer, takoj proda. Cena ugodna, nastop takoj. Kje, pove upravništvo Slovenca pod Št, 1204.	1204 :t
zaseflanie ffeiegscif.
Zunanji minister grof Berchtold je obvestil predsednika avstrijsko in ogrske delegacije, da delegacije glede na ogrsko krizo dne 23. t. m. ne bodo zborovale. Najbrže bodo zborovale delegacije koncem tega meseca dva dni, da dovolijo začasen proračun. Radi sklicanja delegacij se jo vnel tudi mali kompetenčni spor med predsednikom avstrijsko delegacije Dobcrnigom in ministrom. Skupni ministrski svet, oz. krona, skliče delegacije, nc skliče pa tudi sej, marveč jih sklicuje predsednik delegacij, ko se delegacijsko zasedanje otvori. Grof Sturgkh je odposlal Dobernigu to-le brzojavko: Čast mi jc Vas obvestiti, da je skupni ministrski svet sklenil, da sc skličejo delegacijo dne 23. aprila. Dobernig je pa grofu Sturgkhu odgovoril: Z ozirom na željo skupne ministrske konference odredim, da so bodoča seja delegacij pravočasno skliče. Dobernig namreč zavzema stališče, da bi morala skupna vlada sejo delegacij določiti sporazumno s predsednikom delegacije, ne pa brez njega.
Laško« vojsko.
Mirovna posredovanja.
Zastopniki velevlasti so včeraj ob 11. uri dopoldne posredovali v turškem zunanjem ministrstvu glede na zbliža-nje Italije in Turčijo. Prvi jc posredoval ruski, za njim nemški, avstrijski, angleški in francoski poslanik. Turški zunanji minister je izjavil, da bode zadevo takoj v roke vzel.
Izgube Turkov pri Derni.
Turki so pri zadnjih bojih pri Derni izgubili 500 mož.
Uporni laški vojaki.
V	Bumeliani so se pred enim tednom uprli vojaki 40. pešpolka. Ko bi morala sedma stotnija odkorakati v Zanzur, so vojaki protestirali in klicali: »P.ustite nas domov!« Grozili so nekemu poročniku celo s smrtjo. Zaprli so 15 upornikov, med njimi se nahajajo trije častniki, ki jih bo sodilo vojno sodišče. Uporni vojaki so To-škanci.
Strašna vročina v Tripolisa.
Vihar puščave, samum, strašno divja. Vročina je znašala 14. t. m. 88 stopinj Celzija opoldne, zjutraj pa že 56 stopinj. Peščeni oblaki so tako gosti, da se vidi komaj 20 korakov daleč.
Vinogradniki!
V	noči na 13. april t. 1. nas je zadela huda nesreča. Pozebel nam je večji del toliko željno pričakovanega, bogatega vinskega pridelka. Vprašal bo gotovo vsak od Vas, kaj mu je treba sedaj storiti; da ohrani vsaj trto in to, kar je še na njej nepoškodovanega. Zato Vam dajem sledeče nasvete:
Za sedaj ne kaže drugega, kakor trto popolnoma pri miru pustiti in opraviti tista dela v vinogradih, ki so sedaj potrebna, to je zlasti okopavanje.
Vsak trtni popek obstoji iz treh očes, enega glavnega in dveh stranskih (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očesa so pozebla. V večini slučajev je pozebel samo glavni oček in podočka sta zdrava. Eno ali drugo teh stranskih očes bo pozneje pognalo. Na teh mladikah bo tudi nekaj grozdja, čeprav bolj drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno delajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — šparone (napnjence, preveze) stran režejo.
Pustite torej trto v miru. Ko bo nastalo trajno gor ko vreme, bo sama pokazala, kaj je na njej še živega in to bo treba skrbno varovati!
Potem bomo morali zlasti suhe, od mraza uničene poganjke omandati (obrati), da se poganjki iz stranskih očes (podočkov) lahko bolj razvijejo. Sedaj pa še ne kaže tega delati, ker bi znalo še to pozebsti, kar je do sedaj še ohranjeno! Saj »mo šele sredi aprila in nam grozijo še ledeni možje! — Ko bodo mladi poganjki dosegli dolžino 15 do 20 cm, potem bo treba vse nepotrebno omandati (obrati), po cvetenju mladike na šparonih skrajševati itd., da trta po nepotrebnem moči ne trati. Zlasti pa ne smemo zanemariti vežnje, škropljenja in drugega dela v vinogradih, ker bi imel sicer ta mraz hude posledico še za. prihodnja leta! — C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky.
Razpisuje se
služba organista
v čkocljanu pri Mokronogu. — Plača K 500-—, prosto stanovanje in vinska bira. Rokodelci imajo prednost 1200
Žuonijski urad Škocitan.
Staroslavno natronske kislice
velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
P
I
ogljikove kisline velebogat, narav, natronski kislec, vsled prijetno režočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva se v Ljubljani pri tvrdkah: A. Šarabon, Mih. Kastner, Pet. LassnJk, A. Stacul, T. Mencinger ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpoSiljalnici Freblan, Koroško.	»18
PRODAJALKA
]ia t trgovini z
želi primerne službe, najraje na deželi. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod številko 1J73.
1173
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
, li Petra cesta štev. 5.
Največja izbera potrebščin za šivilje in krojače; dalje velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolne oprave za novorojenčke, rokavic, nogavic, steznikov, srajc, ovratnikov, kravat i. t. d. ter vencev in Šopkov za neveste.
Vse po priznano najnižjih cenah in naj-1181	solidnejši postrežbi.	6
Proda se poldrugo leto stara
lovska psica
dolgodlaka prepeličarica (sccter).
Vpraša se na Martinovi cesti štev. 38. 1191 2
,28—45 HP dobro ohranjena se rtuli preureditve obrata takoj ceno proda. Natančnejša pojasnila daje elektrarna
Josip Kogoušek, Idrija.
И98 a........
Zajamčeno pristno
■ £ Slivo vko < Hruševec Brinjevec Troplnovec Vinsko žganje
iz lastne žganjarnje se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m.Rosner 3 Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
Pozorl Zaradi bolezni se ptbda KOZOI1!
pri Ljubljani z zelo ugodnimi pogoji. V hiši jc jako dobro vpeljana gostilna. Koncesija lahko ostane na hiši. V hiši se nahajajo ve like zračne kleti, jako pripravno za vinsko trgovino ali kako drugo obrt. Pojasnila da
Iv. Zenko, Krakovski nasip 18, Ljubljana
hiša
M dobrega na|bol|$e i
i
ovezmci
združena z zalogo molitvenikov se
radi smrti takoj proda v nekem večjem kraju na Koroškem ž bogato okolico, kjer se govorita oba deželna jezika. Naslov pove uprava lista pocl ,št. 1162*.
IV.!
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KBHNJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg St. 88.
02Г Sprejmem takoj
solicitatorja
zanesljivega, v odvetniških poslih popolnoma izvežba-nega. Dr. Fr. Poček, odvetnik v Ljubljani. \m 1201
ттшшшт
Pri župaustvu v Selcih nad
Škofjoloko je razpisana služba
občinskega tajnika
z letno plačo 500 kron in služba
občinskega sluge
z letno plačo 400 kron. Tozadevne prošnje je vložiti do 25. t. m.
Fr. Šmld, župan.
za mntodansko in poletno sezono №12. Kopon, 3*10 metr. dole, zaMg™ t; j™ kompletno пшо obleko ^ kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 kupon 20 kron Kupon ua črno salonsko obloko K SO'—, kakor t.udi blago 7.a površnike, taristovske obleko, sviloni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reolna iu solidna, dobroznanu	425
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzore' zastonf In franko. VrIciI »ItreVtnegn nar»čila blaga pri tvrdki Siogel-Tmhof Iz tovarne imajo zasebniki mnogo
prednosti. Veled velikega blagovnegn prometa vedno največja iiibira povsem svežega blaga. Stolne. pajnlžle cene. Tudi najmanjša naročilu se izvršo najskrbnejo, natančno po vzorcu.
Domača tvrdka.
Modni salon s
cMarija Sčfzl
Židovska ulica št 8.
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, Športnih čepic in oblik zadnje novosti pravkar došla. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Raznovrsten nakit, svila in druge mo-distovske potrebščine v veliki izberi. —.
Modelni klobuki so cenj. damam na ogled samo v trgovini. —
Za obilen poset so priporoča. Z velespoštovanjem
Haiiia HtzL
Za modistlnie vso modna polrebSCinsz zmernim oopustom.

ZCliSlS
33
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treSs fiSOS 1бГ0П za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočih pOSiOO z
nagradami, po 50 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.)	ki pripadajo poseisfcemn Stanu v zmislu poselskega reda;
2.)	ki so služile ali še služijo najmanj petnajst Bet neprenehoma
psi eni m isti rodbini;
3.)	ki so najmanj žri Ista vlagatelji našega гашгЗа, in
4.)	ki lani od nas niso bile obdarovane z nagrado za posle.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano sSffl-
Žabno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek služabne dobe, ako posel po ozdravljenju zopet vstopi v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost h Stanja naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je do dne 31. maja t. 1. pismen® ali nstno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca junija 1.1.
Minulo leto smo podelili zuesek 3000 kron za obdaritev 50 dolgo služečih poslov, spadajočih k stanju naših vlagateljev. Za te nagrade jc prosilo 154 poslov. Na deset prosilcev se nismo mogli zaraditega ozirati, ker niso zadostili pogojem za podelitev teh nagrad. Od ostalih 144 prosilcev je dobilo 10 poslov nagrade po 100 kron in 40 nagrade po 50 kron. Preteklo leto obdarovoni letos ne morejo dobiti nagrade, da pridejo drugi prosilci na vrsto.	1197
U Ljnbljani, dne 11. aprila 1912.
RavnateKsfvo Kranjske hranilnice.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin
Strokovna IzvrSItev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi
Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo

Klobuki Cilindri Čepice 945 Kravate Rokavice
Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Palice Dežniki i. t d.
vedno najnovejše v vseh modnih predmetih.
Modna, in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, F ran ca Jožefa k cesta, naspr. glav. pošte.
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna strošna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo.
IVAH
urnim.
Otožne in od poznavateliev kavine mešanice
Karla tplaninška
prva ljubljanska velepražarna za kavo
2)cbiuajo se v pražarni na vogalu dunajske ceate — Sodne ulice in v moii trgo iri s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta štev. 6.
Ž EDO VSTv A. ULICA.
naznanja in priporoča častitlm damam tu in na
deželi svojo krasno Izbiro	—
dunajskih in pariških modelov kakor največjo zalogo športnih klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
popravila se točno izvršujejo.	1117	Cene br« Konkurence!
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših "koles „КЛГМТА" modeli 1912~
Karel Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-== mobili in posameznimi deli. ^^
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matlkov za avtomobile, motorjo in kolesa, — Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko cs. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplaCno na razpolago.
1144
Gospodična
starejša, vajena nekoliko v trgovini mešanega biaga, knjigovodstva in vsakega domačega dela išče primerne slnžbe. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod „DE-LHVNOST" poštno ležeče Ljubljana. 1178
amrso
(Heitzmann) še skoraj nov, se proda zelo ceno na Starem .trgu 20 II. nadstr. pri gdč. Novak. Ogleda se lahko od 10. do 3. ure pop.	992
452
nizozemska zaoarppalna dražba za žioBjengg
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ „ „ 112 „
Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40,
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta S.
B w
delniška
prej
Kolben
Praga-lfysočany.
Dinamo stroji, elektriškl motorji. Naprave za elektriško razsoef-Ijauo in preoajanle elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. lfentilatorfi. Tnrbo-generaiorii, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice :-:	vseh vrst.	:-:
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse :•:	potrebe za inStaliranfe.	:■:
IZPELJAVA mm
vseh rcslcvr.it итпц. izdajanje tekov, nakaznic in KHEDITaMIH pisem
la vsa rtuvna n stranske mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: 30,000.000 kron.	, Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
.. ?l EttC IJRf DUNflTrwbtLZEILE 1.
Pnririi71lirp- SadBn' ^"н Kamni". СанаИр«, urno, uamonza, H.erasntz, Krakov, Utomerlce, Moravski i uui utiiibo. ziim&erij, MSdlinj, Meran, Novi Jliiln, Р1гоп, Praja, Llberoe, Teplice-Senov. Oun.Novomasto, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečli L t. d., L t. d.
= Мтџ prati m mi шш ш in vređii mm*
Prospekte in cenike premij zastonj in tranko.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.