P osamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO « nahaja v Mori-®on», Jurčičeva uKca it. 4^ 1. nadabr. UPRAVA it nahaja v Jurčičevi ** c* 4» pritličje desno- Tele- 00 24. — SHS postnočekovm račun Štev- 11.787. Na naročila brca denarja a« o« ©xira. — Rokopisi m n« vračajo. Naslov Poflhlna plačana v getovln) Ce?aa danasn*® štev. Dta V-: TABO Posamezne številke: Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*—h „TABOR“ izhaja vsak dan, raxveo> nedelje ra praznikov, ob 13. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno no pošti D 10’—, xa ino-icmstvo D 18' dostavljen na dom D 11*—, na izkaznic« D 1Q- ~ iaserati po dogovoru. Naroča sc pri upravi »TABORA" MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4, Maribor, nedelja 30. mafa 1926. mrraim Leto: VIL — Številka: 120. EaassnaaBNnaHffl ■■■■■■■BBBaaaoBBnHaBEiaEBOHSoa Cenj. naročnike kateri so prejeli opomine ponovno opozarjamo, da poravnajo za- ostalo naročnino najkasneje do 5. junija. Ponovna nesoglasja mad rodU in HSS Prelomil besedo. — Volitev predsednika preiskovalne komisije. Beograd, 29. maja. Političen polo- h\ ske 'l ie še vedno v znamenju korupcij- in\rj.zprave m napetosti med radikali vlad i Raxmerie m®d obema -.'Ulma strankama sc vedno bolj po- 2Ne. Včeraj je prišlo med pomočnl notranjega ministra Pernarjem in kom rartli. i i J Ka rnuuslr“ 1crnarjem m do lf • m Poslancem Milovanovičem no, Pernar si je za svojo oseb- ^el določil 2 detektiva- To je zve- OgtJ,"Ivanovič, vsled česar je prišlo do V]J medsebojnih besednih kontroverz. __________ ^ Uzunoviča je razven tega še raz- bora, burjena radi dveh sliodov v Zagorju, kamor jih je za jutri sklical Stjepan Radič, kljub zavezi, da ne bo priredil no- benega političnega shoda. BEOGRAD, 29. maja- V političnih krogih je povzročilo dejstvo, da je delegat Jovanovičeve grupe na seji an- ketnega odbora za preiskavo afer glasoval z radikali, veliko senzacijo. Radikal Ilija Mihajlovič je bil s 14 (vladinov-ci in 1 Jovanovičevec) proti 7 glasovom izvoljen za predsednika anketnega od- nimfva današnja skupščinska sela tiar?p^A.D, 29. maja. Današnja seja f(w ?e skupščine je bila posvečena le Rov«-!lastim. Nekateri ministri so od-pjTif!" na razna vprašanja poslancev. iuter entu so bile predložene razne Dor0?.faciie. Vladna večina je sprejela •0 odbora za prošnje in pritožbe. , le bila nato zaključena. BOKI A. (Avala), 29. maja. (Izvirno). 25.n ? 9.11 M, Pariš 16.58, London ^ra» ew J«Ta 516.50. Milano 19.40, Herf, 15.30. Dunaj 73, Bndapest 000-722, 207 JI 122.95 Briissel 15.925 Amsterdam tie k^Bukarest 2.095. Sofija 3.745, Ate- Carigrad 2.875. ISradni rensitat velitev u rosnunskS pariaffneroi BEOGRAD, 29. maja. Po vesteh iz Bukarešte so sedaj že znani uradni podatki o volitvah v romunski parlament. Vladna stranka generala Ava-resca je dobila 288, agrarni narodni blok 75, liberalci 15, Antisemiti 9 mandatov. Za 25. junij jc sklicana konstituantna seja parlamenta. Poletna sezona bo trajala le dva tedna, v kateri se bo izvršila verifikacija mandatov. Nato odidejo poslanci na počitnice. V glavnem mestu Bukarešti so bili sledeči rezultati: Vladne stranke 5352, agrarni narodni blok 4053, liberalci 2149 in antisemiti 379 glasov. SOKOLSKA AKADEMIJA NARAŠČAJA T03EK 1. 3Ufl!3A1926 03 20. UBl V MAROŠKEM DOMU. — Kongres profesorskega društva. Letošnji kongres profesorskega društva se bo vršil v Novem Sadu. Po sporazumnem sklepu vseh sekejj bo kongres v septembru in ne v začetku julija, kakor je bilo dosedaj. — Uvedba krščanskega koledarja v Turčiji. Turški parlament v An gori je ,sj>rejel krščanski koledar, ki bo stopil s prihodnjim letom v veljavo. Tako s hitrim korakom stopa turška republika v vrsto modernih držav. — Poljski generali v ječi. Poljska vlada je dala zapreti generale Rozwadov-skega. Zagorskega in Yaszinskega v ječo v Wilnu- Imenovani trije generali so se namreč postavili v obrambo za padlo Vi to šo v o vlado in pridejo sedaj pred vojno sodišče. — Jugoslavija še ne bo dobila kardinala. Kakor doznavajo beograjski listi iz Rima, se bo sestal v kratkem konsis torij za imenovanje kardinalov, v katerem ne bo dobila Jugoslavija nobenega kardinala, dokler se ne bo rešilo vprašanje konkordata naše države z Vatikanom. Vest je vzbudila v političnih krogih veliko nezadovoljstvo. — Nov način usmrtitve. V mestu Car-son City ameriške države Nevada je bil usmrčen nek črnec s strupenimi plini. V to svJ?ho so uporabili vplinjeno modro kislino. Smrt je nastopila po 50 sekundah. Celica je imela stekleno okno, skozi katero so opazovali zdravniki vse faze smrti. — Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznini želodca, čreves, mehurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte! — Revmatizem. Hvaležnostna izjava-Gospodu dr. J. Rahlejevu Beograd- Ko- Z objavo rokopisov bo tudi dokazano, da je bilo udejstvovanje Poljakov pozitivno in da je imelo velik upliv na potek pogajanj, predvsem radi tega, ker so Poljaki uplivali, da se jc avstrofilski program kongresa spremenil v popolnoma samo-slovanski kongres- Dnevna kronika **ot|aki In slovanski kongres leta 1848 l&j£ Praškem slovanskem kongresu leta W.se doslej ni mnogo pisalo. Edino v n w’'° sestaviti točno zgodovino o Se tudj Posvetovanjih kongresa. Poljaki a ho/S? m°Kh braniti proti očitkom: s&bi v nrii*napeljati delo kongresa samo ^inogočiti ?’ aU pa cel° 50 hoteli o-Ravn/ kongres i. td. *ti, c[a radi tega pa je velike važno-r?i»ko-n? iSe na^ll zapiski o delovanju *Sol i n 2!® 0ru®ke ga odseka v knjižnici 1,0 skriti '?a v Lvov«. Bill so tako spret-se zone?n5V-Kolj slučaju zahvaliti, da [etHo da H' !n res je uprav never-L^liateki ostati0*11 v &*<> vzorno urejeni ^ je vendnr tfvv?pi8ki toliko časa skriti, . QlavnidHnllk? 'liudi likalo za njimi-^ tekst DrotoVoin^1*^1 rokopisov vsebu- neWf ‘ ^J’'h,7'aT>lsovah različni člani . v„‘a] Privatnih pisem. rokopis je torej bogat vir 7a 7iro- fe- h° HrSmtd kongresa. Rokopis al v Ponatisu WI. T. ^Ciij k*r I>0 P.npomoglo k rehablli-•PoljakoM m njih ulo£e na kongresu, Prijavite se za SlubBlan-sk§ veBeselem V svetovnem gospodarstvu ustvarjajo velesejmi prepotrebno zbližanje med posameznimi državami in deželami in prav narodi in države, ki so znale pojmovati pomen velesejmov, so danes na višku trgovstva in industrije- Slovenija je bjla do zadnjega časa vse premalo zastopana v konkurenčni borbi, ki jo izvabljajo nujne gospodarske pridobnine. ali začelo se je tudi v tem pTavcu živahno preoblikovati, upati je, da bo naša industrija, obrt in trgovina na letošnjem velesejmu navzlic težki krizi še boljše kot na prejšnjem zastopana, kar je tudi sveta dolžnost vsakega poedinca, to z ozirom na skupnost V kratkem bo uprava velesejma začela z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se zamudnikom nudi le še malo časa in prilike, da dobe ugodne prostore, ker sc do razdelitvi ne bo moglo več upoštevati želje posameznih priglašencev- Dolžnost vseh, zlasti dolžnost Slovencev bi bila, da se zavedajo obče koristne in tudi naciionalno važne institucije in store vse. da pripomorejo do ge večje impo-zantnosti letošnjega velesejma, ki se prične 26. junija In konča 5. julija, in da pripomorejo veliki manifestaciji porasta jugoslovanske industrije, obrti m trgovstva. Zato kdor je še okleval, naj ne o-kleva v zadnjih minutah, in naj prijavi veleseimskemu uradu, da hoče razstaviti svoje produkte. Prijave naj pošljejo čim prejo uradu Uubliansk.' - »cU^ejm?- sovska ul. 43. — Naročil sem Vaše zdravilo za druge osebe, t. j. prvo naročilo je bilo za nekoga, ki se je tako bolan vrnil iz Amerike, da je komaj hodil, a rok ni mogel niti premikati. Mnogo zdravnikovi ga je pregledalo v Ameriki, mnogo je (kakor on pripoveduje) potrošil denarja za zdravnike in zdravila, a mu vse sku~ paj nič ni pomagalo. Ker je že toliko potrosil za zdravnike in razna zdravila' sem mu svetoval naj porabi še par sto dinarjev za Vaše zdravilo Radio-Balsa-mikav ki sem ga jaz zanj naročil. In Vaše zdravilo mu ie pomagalo, tako, da sedaj lahko hodi in dela z rokami brez najmanjših bolečin. Drugo moje naročilo je bilo za neko ženo. ki je že dolgo trpela' na revmatizmu, a se sedaj počuti mnogo boljše- Z hvaležnostjo in spoštovanjem bilježim Pctar Jadrašič. Premuda (Dalmacija) 15. novembra 1924. — Zlatnike so našli v milu »Gazela«:' (imena v oklepaju označujejo trgovce, kje je bilo milo kupljeno) Katarina Langor-holz, Pevnn št. 3 pri Škofji loki (pri Jos. Deisinger Škofja Loka), Marija Karner, Vrhe pri Slovenjgradcu (pri Ivan Roj-nik. Slovenjgradec), Mica Petek Placa-rovec pri Ptuju (pri Franc Niki. Sv. Marjeta pri Moškanjcih), Ivan Pečnik, Loke št. 227 pri Trbovljah (pri Delavskem domu, Trbovlje). Katarina Ristič. Pakrac (pri Jakob Strauss. Pakrac), B. Vidatič, Zagreb Kamenita ul. . 2 (nri S. Podkrasky, Zagreb). Mijo Mihalič Mihalič selo občina Barilovič (pri D. Zebič. Belavič selo pri Karlovcu), Vladimir Miškič' Šestine pri Zagrebu (pri Vilim Šenauer. Šestine pri Zagrebu), Dora Stajduhar, Sisak (pri Ivan Maurer, Sisak). m Tiskovine za prijavo davka telesnih' delavcev ima na prodaj založba Marib. tiskarne d. d. v Jurčičevi ulic! 4. Te tiskovine so uporabne le za večja podjetja. Mariborske vest! SafovaSa O priliki proslave moje petindvajsetletnice sem prejela toliko izrazov simpatije in naklonjenosti, da ne vem, kako naj se vsem zadostno zahvalim. Prijetna melodija zame tako krasnega večera še vedno zveni in me spremlja na vseh potih, kako naj se zahvalim vam vsem. ki ste prihiteli in mi s svojo prisotnostjo in darovi dokazali svoje_ odobravanje in naklonjenost? V svojem srcu sem našla prostorček, kjer bo vse to 0-stalo ohranjeno do konca in zato hvala, hvala vam vsem. Posebej pa se moram še zahvaliti g. vel. županu, za prekrasen dar in čestitke, istotako »Slov- ženskemu društvu v Mariboru«, »Dram. društvu v Mariboru«^ in kot njega zastopniku g. prof. dr- Strmšku za prekrasne besede, g. Majcena kot odposlancu »Dram. društva v Ptuju«, istota ko »M,arib. nov- udruženju«, v čigar imenu mi jc urednik g. U. Kasper izrekel čestitke in poklonil cvetje. Zahvaljujem se nadalje vsemu časopisju, ki jc prineslo tako laskava poročila o moji proslavi, dalje »Ljudskemu odru v Mariboru«, di-jaštvu za prekrasne čestitke- Izraz moje posebne zahvale naj prejme g. dr- Brenčič, upravnik »Narodnega gledališča v Mariboru«, kakor tudi vse uprave drugih gledališč za poslane čestitke. Prisrčna hvala vsem odborom »Udruženja gled. igralcev SHS«, kakor tudi vsem kolegom v Maribora in Ljubljani za poslane darove in čestitke. In končno še enkrat hvala vsemu občinstvu, ki je pripomoglo s svojo navzočnostjo ali na na drug način, da je proslava tako veličastno uspela. Hvala hva-ia vain! •— Berta Bukšek-Bergantova. Maribor, 29. maja. EumcerS Glas* besi© Matice w Haritooru se vrši definitivno dne 2. junija zvečer ob pol 21. uri. Radi zunanjih gostov nastavlja Glasbena Matica svoje koncerte redno na sredo zvečer. Tudi sedanji je v sredo pred Reš. Tel. Program tega koncerta je z veščo roko izbran in obeta obiskovalcem par zelo lepih trenutkov. Izmed domačih skladateljev so zastopani Dev, E. Adamič, Foerster in Dr. Sch\vab, nadalje Hrvat Blagoje Bcrsa, Srb Mo-kranjac. Ukrajinec Nižankowsky in Rus Gričaninov. Slednjega skladba »V gozdni tišini«, je brezdvomno najtežja kompozicija celeča večera ln ena najtežjih skladb sploh. Poje jo osmeroglasen ženski zbor. Dne 5. junija se ponovi ta kojicert v Ptuju, dodal se mu bo pa še en krasen odlomek iz Hajdnovih »letnih časov«. V Rog. Slatini poje Gl. Matica dnp 10. julija. Darovi za PTL Odbor proifituberkulozne lige v Mariboru ie sprejel od zveze živilskih delavcev Jugoslavije, sekcija peki, Maribor, 'po 1000 Din za gradbeni sklad. Darovali iwvi'wlu* 1 ivvaijvt K — poclružniška blagajna, po 10C Din Cebo-kclj, p° 56 Din delavci pivovarne Gotz, po 45 Din nek Robaus, po 40 Din Scher-bnnm in. Mišici, po 30 Din Franc Bohm in Malek, po 28 Din Kotnik, po 20 Din Witlacill, Mazeroj in Gutnzej. po 15 Din Pisanec, do 10 Dio Horvat in Transi, ter po 5 Din Čaks in Srnidt. Odbor protitu-berkulozne lige izreka tem potom naj-iskrenejo zahvalo vsem darovateljem z željo, da bi našli med drugimi strokovnimi organizacijami obilo posnemal cev! Istočasno je odbor PTL prejel od omenjene zveze pod oprav- štev. 36-26 sledeči dopis: Društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru je sklenilo, prispevati s 1000 Din (tisoč) pri nabiralni akciji Protituberku-lozne lige, dobro se zavedajoč ogromnega pomena liginega delovanja za delavske sloje. To priliko pa uporablja tudi društvo, da opozori vodstvo lige, v k; orem se nahajajo najvplivnejše osebe, na čimdalje žalostnejše razmere v pekovski obrti. Nočno delo, ta najhujši sovražnik zdravja, ki odpira tuberkulozi med pekovskimi vajenci in pomočniki vrata na etežaj. se pri nas protizakonito, samo radi grde konkurence, spet uvaja. Že zajamčeni nedeljski počitek se krši; neverjetno izrabljanje vajencev, ki morajo često delati 16—18 ur na dan, se nadaljuje, a vse tozadevne vloge na oblastva so brez učinka. _ Ker si je vodstvo lige gotovo v sve-sti. da leži najučinkovitejše sredstvo v bojo proti tuberkulozi v odpravi nehigieničnih razmer, zato naj blagovoli zastaviti pri odločilnih činiteljih ves svoj upliv, da se zgoraj navedeni nedostatki odpravijo. S tem bi liga izpodrezala razširjenju jetike spet eno izmed mnogobrojmih korenin. — Za društvo pekovskih pomočnikov Rakuša Dragotin, 1. r. t. č. preds- Odbor PTL je vzel pismo na znanje in ga odstopil g. velikemu županu in tukajšnjemu pol. komisarijatu v nadaljno obravnavanje. Obenem izvemo, da se vrši dne 4- junija komisijonalni ogled za novo zgradbo PTL pri bolnici. m Izlet Ljudske univerze v Ptuj se vrši jutri v nedeljo 30. maja s tremi auto-omnifrusi. Odhod s trga Svobode točno ob 12.30 uri. Najprej je ogled Mitrovega templa v Hajdini. Dotični, ki bi se z vla kom peljali se lahko priključijo ostalim v Hajdini. Ptujske znamenitosti bode razkazoval 'ljubljanski konzervator g. dr. Stelp. Vsi priglašeni dobijo mesta na avtomobilih- Teh je dosedaj 42 oseb. m Tujsko prometna zveza za mariborsko oblast. Pretekli četrtek se je ponovno vršila pri tukajšnjem velikem žijpanu anketa za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti. Ankete so se udeležili delegati treh avtonomnih mest, zastopniki S.P.D., Zveze gostilničarskih zadrug in zastopniki olepševalnih društev. Povodom ankete je prišlo do raznih sklepov, ki bodo omogočili uspešnejše delovanje na tujsko prometnem polju. Za teritorij mariborske oblasti pa se bo ustanovila v Mariboru posebna tujsko prometna zveza, ki bo imela lastno pisarno in bo v ozkih stikih z, ljubljansko Zvezo vršila propagando! za pospeševanje tujskega prometa v Sloveniji, m Tezno pri Mariboru. Leta 1921. pevsko društvo »Zvon«, svesto si, da z dobrim pevskim društvom v nem škonavdahnjenem, a sicer dobrem ljudstvu, najložje vzbuja narodno zavest. To se je društvu tudi v precejšni meri posrečilo, dasi je imelo že od početka — tud idanes še jih ima — veliko lokalnih sovražnikov. Leta 1923. si je zgradilo društvo lastni oder ter si ustanovilo dramatski odsek, ki od svojega početka jako pridno deluje. Zadnja prireditev je bila 16. maja letos v tukajšnji šoli. Uprizorile so se 3 enodejanke in sicer: »Izposojena soproga«, »Krojač Fips« in »Raztre-senca«, ki so se igrale v popolno zadovoljnost občinstva. Vse uloge so bile dobro rešene. Pevski zbor pa je pod vodstvom svojega marljivega pevovodje učitelja Fr. Luknar-ja, prav lepo zapel pesmi »Slovenec sem« in »Doberdob«. Prihodnji mesec in sicer dne 12. in 13. junija slavi društvo petletnico svojega obstoja. Natančen vzpored še sledi. Že sedaj pa prosimo mariborska in okoliška pevska društva, da za navedena dneva ne nastavljajo svojih prireditev, ampak nas takrat posetijo in nam na ta način dajo moralno podporo. Pevsko dr .»Zvon«, Tezno. m Prirezavanje grmičevja ob pešpotih. Ob mnogih pešpotih sega vrtno grmičevje skozi ograjo in ovira s tem osebni promet. Vsi posestniki vrtov se pozivajo, da prirežejo grmičevje, ki raste v zračno prostornino mestne občine- V slučaju, da bi ostal ta poziv brezuspešen, bo mestni magistrta mariborski ukrenil vse potrebno, da se izvrši to delo na stroške in odgovornost dotičnega posestnika. — Mestni magistrat mariborski. m Zadruga krojačev naznanja, da se prične damski prikrojevalni tečaj. Kdor želi tečaj obiskati, naj sc takoj javi pri zadružnem načelstvu. N 67 m Pomladanska veselica pevskega odseka pekov, ki se vrši v nedeljo, 6. junija v vseh prostorih gostilne »Lovski dom« nad tremi ribniki, bo spet po sporedu kakor veselem razpoloženju ena najprisrčnejših pomladanskih zabav. — Pevski zbor bo s svojim lepim programom sigurno vsakogar zadovoljil, priljubljena železničarska godba bo skrbela za kratek čas in da bode pri plesu vsakdo prišel na svoj račun, bo preskrbel salonski tercet. Začetek ob 3. popoldne-Vstopnina 5 Din. N 68 m Veselica »Lune» v Lajtersbergu. Na Telovo, 3. junija pojdejo vsi mariborski izletniki k Požanku v Lajtersbergu, kjer se bo vršila veselica pevskega društva »Lune«. Kdor se odzove vljudnemu vabilu, bode napravil lep izprehod. se prijetno zabaval, storil bode pa tudi človekoljubno delo, ker je del eventuelnega dobička namenjen za revne učence domače šole. Vstopnina 5 Din, začetek ob ! 15. uri. N 66 m Grajska klet. Danes soboto in nedeljo koncert s plesom. Odprto do 3. ure zjutraj. 1044 m Šahovski klub ima v pondeljek 31. oni zbor. Vsi člani naj se udeleže! Isti večer se nadaljuje kvalifikacijski turnir. — Predsednik. Mariborčanom dobro poznani ruski umetniki igralci Hudožestveniki, Germanova, Križanovskaja, Pavlov in drugi te skupine nastopajo v filmu »Moč teme«, po znani Tolstojevi drami, ki se proizvaja te dni v Grajskem kinu. Inscenacija, režija in igra te globoke drame je v filmu tako dovršno izvedena, da si je delo res vredno ogledati s posebnim ozirom na to, ker smo to dramo in iste igralce videli na odru, pri čemur je zanimanja vredna primerjava igre na odru in izvedbe v filmu- Vidi se, da je filmska umet- nost dospela tako daleč, da se mora reči. da je izvedba te težke drame res prvovrstno umetniško nad pričakovanje dovršeno delo. m Kavarna Park. Dnevno koncert pri vsakem vremenu od 17.—19. in od 21.— 2. ure. Vsak dan nov spored. V nedeljo pri lepem vremenu pivo v sodčkih. 1041 m S 1. junijem prične s svojim programom v Klub-Baru celokupni umetniški ansambl praškega Trocodera. m Od 1. junija naprej igra v Veliki kavarni salonska godba Fia Glaser iz Ljubljane. m V Klub-baru se upelje s 1. znižane poletne cene. junijem 1042 Naša zdravilišča m letoviška Iz Rogaške SEat3n@ je tukajšnje učiteljstvo ustanovilo t-m. ob 8. zv. pri »Zamorcu« izreden ob- Rog. Slatina, 27. maja. Naš kopališki biser, naši »Karlovi Vary«, kakor nekateri primerjajo Rog. Slatino, se bližajo glavni sezoni. Doslej je nudilo življenje v tej zeleni dolini dokaj nezanimivo sliko. Gostov je malo in še ti sp po veliki večini bolniki. Tudi ti so na videz bolniki, vsaj pravijo, da so; ali njihove »bolezni« se dado težko ugotoviti- Od teh ima Rog- Slatina največ. Od njih — tistih elegantnih in z denarjem dobro založenih letoviščarjev in visoko-sezonskih »bolnikov« — zavisi gmotni uspeh sezone. Le-ti pa pridejo le tedaj, če je vremenski patron sv. Florijan naklonjen Rog. Slatini. Zato se v našem zdravilišču že sedaj mnogo ugiba o vremenu. Bomo-li imeli letos vroče poletje ali ne? Bo-li mnogo dežja? To so slatinski problemi. Nadaljni problem je propaganda. Rog. Slatina ima zlasti kot letovišče več tekmecev. Jadranska letovišča, Bled in dr. so med njimi- Zato je še vedno potrebna močna propaganda- Nedvomno se je v tem oziru žc veliko storilo; značilno je, da se počasi zopet začenjajo vračati Madžari in Nemci iz alpskih dežel, ki so tvorili v predvojnih letih glavni kontingent slatinskih gostov. Močno se je dvignil odstotek Hrvatov,'Srbi pa tvorijo danes gros vseh gostov, če se bo tedaj posrečilo zvabiti večje tevilo inozemcev in ohraniti vsaj veliko večino dosedanjih hrvatskih in srbskih gostov, tedaj ni samo zasiguran dosedanji procvit »bisera mariborske oblasti«, ampak se bo Rog, Slatina še razvijala in večala. Vsekakor je dolžnost vseh činiteljev, ki imajo pri tem besedo, da z vsemi sredstvi pripomorejo k temu napredku. To, kar nam je dala priroda in kar je — pač tudi s slovenskim denarjem — tako monumentalno zgradila štajerska dežela, se mora v novih razmerah še razširiti, mora postati res pravi Karlovi Vary za alpske in balkanske dežele. Upravi zdravilišča se tedaj nalagajo težke naloge, ki zahtevajo veliko smotrenega dela. Veliko bo pridobila Rog. Slatina, ko bo zgrajena železniška zveza s Krapino. Zagreb bo za Rog. Slatino vrlo važen faktor- Zakaj Rog- Slatina mora postati še bolj ko je bila dosihmal nedeljsko iz-letišče. Pri drugih narodih je to bolj razvito. Če so ugodne zveze in je na razpo- lago ves komfort, se vsaj dobro situnan meščanski krogi radi podajo na nedelj-k izlet v kako letovišče. Za Zagrebčane tak kraj Rogaška Slatina. Ze sedaj P hajajo z avtomobili številni izletniki : Zagreba. Ko bo železniška cesta kra].^ se bo število takih izletnikov znatno a nilo. Za Rog. Slatino, ki živi zgolj °“ P . letnih mesecev,. so tudi izletniki v ■ Pa ne samo iz Zagreba, tudi iz Mari . in iz Ljubljane bi lahko že sedaj pnn izletniki. Zveze so jako ugodne. Lokalni činitelji mnogo store z v vzdigo tujskega prometa. Omembe v je letak, ki ga je spisal kopališki zdravnik dr- Kolterer in ki je kem številu razdeljen med ljudstvo, se govori o tem, kake dolžnosti irn mače in okoliško prebivalstvo nasP0(]o zdravilišču, kaj je treba storiti, da se ■ gostje čutili zadovoljni in da se jiin D Slatina za vedno prikupila. Upajmo. • so žlahtna zrna padla na rodovitna ‘ Sicer se Rog. Slatina skrbno PrlP z Ija na glavno sezono. Steze posipujej ^ belim peskom, na cvetličnih ron!~?Ji'cari-zasajajo ekzotične cvetlice itd. Aie.k , drov dom, pač najlepša stavba ,v ^ harmonično zgrajenem kopališču, ^ odprt. Zabeležiti pa je ie treba nO.v^(0^ jo zlasti priporočamo pozornosti } P' e« j />mmi priporočamo pozo*llu j. nfe' _ izletnikov; na tej najlepšd točk:i je ^ vzel Mariborčanom znani podjetni? ■ Hlavač restavracijo, ki je po sferiM j strežbi, zmernih cenah in izvrstni K® ^ Rog. Slatini na čast- . . vo' Ze od 15- maja svira ljubljanska■ fl<: jaška godba, ki je na najboljšem * *eg ju- Kakor že čitatelji vedo, smo - „ JU Binkošti šahovski turnir. Pogled -„ra goslov. predstavitelje te kraljevske ^ je bil prav zanimiv; opaziti pa je P1 waJ so bratje onkraj Sotle poslali v boj ^ po večini sinove Izraela, kakor da• cuf le-ti največ bistrih glav. Ali h K H1(ji SREDA 3. JUNIJA 1926 KONCERT GLASBENE MATICE niso samo sinovi Izraela nadleg1’ . j je vreme, majniško vreme v Rog. Sl«- f0-polno uprav ženske nagajivosti. D ^ meter ti kaže na »schon«, ali fjo* zlomka: z neba lije kakor za stav -pa zadnje dni se majnik popravlja. . njg paradiž je Slatina, če se razteza n* $rl(r sinje nebo in če sc siplje blagadejno .ft pje solnčnih žarkov. Tembolj oto ^]j ko vise oblaki nizko nad dolin0-••'jd boš, junij, vroč in nasmehljan zajL m bodo prišli semkaj po tvojo gork^j0 prešerno lepoto slatinske doline?JJl>i T ^ O O OB POL Friderik J. Pajekan: Prekršena dolinotf Povest iz mornarskega in ribiškega življenja. (Dalje). »Naprej!« je zaklical tudi Jak Wilson ter tekel z Valterjem za najbližjo sipino lopi, pod katero je ležal dolg čoln, ki "ga je podarila vasi neka rešilna družba-Razun Jim Topa ni sledil obema nobeden ribič? Dva sta celo skrivoma odšla v vas. Pod čoln so položili okrogla bruna ter ga valili proti obrežju. Deček je vlekel za verigo, oba moža sta potiskala. Tako so spravili čoln do kipečih valov, nato so prinesli iz lope še šest vesel, nekaj plutastih jopic im več dolgih vrvi, zataknili ročke ter se pripravili na odhod. »Torej, kdo nas spremlja?« je jezno zakričal Jak Wilson na brezdelno gledajoče ribiče. Nihče ni odgovoril. »By George! Je-li mogoče?« je zaTO-hnel z nova, medtem ko sta oblačila z., Jim Topom plutaste jopice. »Tudi za vašo rešitev se ne bo gami nihče tu na suhem. ako boste trepetali tam zunaj v nevarnosti- Zaslužite tako!« Dva moža sta pristopila k čolnu in oblekla plutasti jopici. »To je lepo, Pit Bower in Charly Brummer! Pojdita z nami!« je rekel Jim Top. »Dnigače bi vama kazal celo življenje hrbet-« Iz vasi je dospelo zopet nekaj ribičev, Id ith Je yodil James Foster, »Ste-li ob pamet? Na razburkano morje hočete? je zaklical Foster in zmajeval z glavo. »V svojo pogubo-greste.« »Ste vprašali ljubega Boga za to?« je odvrnil zaničljivo Jak Wilson. »Vrnite se Ie v svoje domove, vihar naj pa razsaja, kolikor hoče. kakor ste prej rekli. Kdor gre z nami, je celi mož.« James Foster je oblekel plutasto jopico. »Tudi jaz se ne bojim niti viharja niti smrti. Z va.mi odjadram.« »Ali right!« ga je zavrnil Jak Wilson. »Veseli me-« »Tu je šesti mož za veslanje,« je dejal neki ribič in prijel za plutasto jopico. »Dobrodošel, Oliver Bauby!« je*sme-joč vzkliknil Jim Top. »Ko smo reševali ponesrečence z jadrnice, ste bili tudi po-leg.« Možje in Valter so skočili v čoln. Posedli so po klopeh in vtaknili vesla v ročke. Valter pa je prijel za krmilo. »Stojte!« je zaklical Jak Wilson. »Mladenič nima plutaste jopice, prinesite jo iz vasi.« »Ne trudite se, naprej!« je odgovoril deček in ko jo je hotel eden ribičev iti iskat, je urno dodal: »Možje, naprej! — Vsaka minuta je dragocena! Porinite čoln v morje- Naprej! Sedaj je ugodni trenu-tek.« Visok val, ki je prlbučal proti obrežji, se je razbil ob njem. Vsi na kopnem ostali možje so pristopili k čolnu in ga potiskali v morje. Kakor hitro ga je privzdignilo valovje, je dal Valter svojim šestim tovarišem znamenje, naj začno veslati. Začeli so z vso silo, a že naslednji .val je vrgel čoln zopet na obrežje Deček je ukazal, naj ga zopet potisnejo v vodo. poskušali so priti na odprto morje, vendar se jim štirikrat ni posrečilo. »Danes ie morje besnejše, kakor zadnjič. ko smo veslali oroti jadrnici«, je pripomnil bojazljivo! Oliver Banly. tudi o-stalili pet ribičev je pogledovalo dvomljivo mladega krmarja, ki je ponosno stal ob krmilu in zaupno gledal na tuleče in razburkano morje. Valter ie molčal. Čakal je nekaj minut, da dobi šest ljudi svežih moči. Ko je zopet pribučal visok val, je ukazal, naj potisnejo čoln ter pomagal' blizu sedečemu, najslabotnejšemii. pri veslanju. »Naprej! Tokrat se nam posreči!« je bodril In res. ko je pribučal ogromen val, ni mogel, več vreči čolna nazaj, ki se je žc precej oddaljil od kopnega- Nebo sc je skoraj zjasnilo, le za trenutek so zatemneli bežeči oblaki mesec. Ribiči na bregu so napeto zrli za čolnom. »By Jingo! Izboren mladenič,« je pripomnil eden izmed njih- »Poglejte, kako kljubuje visokim valovom. Visoko nad čolnom^ se zrušijo vsakrat spredaj vanj butajoči valovi. — Kako je z ladjo?« »Oklenile so jo čeri,« je odgovoril neki mož, ki je položil daljnogled na rame svojega soseda ter ga naravnal na kraj nesreče. »Dolgo ne bo kljubovala silnim valovom.« »Kako bo dospel čoln do ladje, ne da bi se prevrnil, da vzame Bena Martina in njegovega sina. mi je uganjka«. je menil tretji. Ostali so prikimali, premikali svoje čepice, možaki brade ter molče }nw(^ no spremljali z očmi čoln, ki ga >e-e_ K° ril Valter s početka na odprto itt' j6 pa je začel vihar nekoliko Ponehaj zavil z njim proti kraju nesreče. ^p(r no je svetoval možem, naj štedip., mi, da bodo kasneje lažje poprij^^gkO' Siccr niso ničesar govorili. , tu5' merno so veslali ribiči. Po dva S1 njaje prenehala, potegnila vesli v ^ plo izlivala iz njega vodo, ki jo ic razburkano morje v čoln- ^ i joj11 Vsako minuto se je približev . je bolj stožčastim čerem, med ka ter j o obtičala ladjica. Vedno natančneje videli in končno zapazili tudi oba . yf lomnika. Oklepala sta se jambora fi selo mahala s čepicama, ko sc čoln že precej približal. čoln011! Deček je uvidel, da ne »nic s „\\ fbf preveč blizu, drugače sc Prev,rIiet,aj izbije. Obrnil se je in prosil može. prt* močno veslajo, da obdržijo čoln merni razdalji- , . n bi P?!! Naglo je razmišljal Valter, ka flaj{l magal brodoloninikoma. Da 111'V, s,, izvršiti, je spoznal s strahom. (A odločale deske, krov in °*iraj0,,ylde 1;! j neslo morje. Vsak trenutek Tflotiec ni ko vozilo. Odločen je pritrdil . |op. sc daljše vrvi na zadnjo veslarsk jru zul hitro obutev, omotal okoli ^ se fiJ gi konec vrvi in skočil, predn - * govi tovariši zavedli, v mori ■ geZ Valovi so ga pogoltnili, a z - r0k^ rnnrl c r* in r\rilmrrc*). 7, ITlO^ _• sekund se je prikazal- Z 0 je rezal vodo in sc bliza!^^ 6\edi> J kr at tako bujni postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki, med-losvetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani jUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT,OSIJEK. Oddelek »Elidaa. Pošljite mi brezplačno originalni zavojček ELIDA-SHAMPOO 31/IV Naslov: Prilepite prosim, izpolnjeni odrezek zadaj na dopisnico« S H A M P O O ELIDA Zveza kulturnih društev Vsem pevovodjem in pevcem! ■ Zveza kulturnih društev priredi v dneh 4., 5. in 6. junija pevski tečaj v Ljubljani pod vodstvom naših najboljših skladateljev-pevovodij. Profesor jr. Ada-bo predaval o' glasbeni teoriji, pevovodja g. Prelovec o organizaciji pevskih zborov in praktičnem pevovodstvu. ravnatelj g. Juvanec o temeljnih pojmih harmonije, |?rot Grobning o izobrazbi glasu, dr. Mantuani o zgodovini srbske, hr-vatske in slovenske glasbe. Ob večerili Da bo koncert filharmonije in »Ljubljanskega Zvona«, operna predstava in radio koncert, ves čas pa pevsko-glasbcna razdava Glasbene Matice v Ljubljani. Ministarstvo saobračaja je dovolilo '4. 4. 1926. štev. 3387- polovično vožnjo j*0 železnici. Udeleženci kupijo s člansko Je?itimacijo cel vozni listek do Ljubljane, Ki jim potrjen od ZI