216
Politični pregled.
Nemška sloga. Mej Nemci na Češkem in Moravske m ni nobene sloge več. To se je videlo pri shodu nemške stranke v Pragi. Večina zastepnikov je bilo proti resoluciji, katero je predložilo glavno nemško vodstvo in sklenila se je drugačna resolucija. Dr. Schnevkal in drugovi so pa prijenjali, da bi svet ne izvedel, kak razpor je že mej Nemci. — V Brnu so pa nemški nacijonalci imeli zborovanje, k kateremu je prišel tudi dr. Stein\vender, ki je v dolgem govoru samo nemške liberalce napadal, jim očital, da le gledajo, kako bi se kateri splazil na ministerski stol. Zato pa nemajo nobenega vpliva. Priporočal je jim v posnemanje Miadočehe. Zaradi tega je ta vodja nemških nacijonalcev prišel v veliko milost pri Mlado-čehih in so klicali „SlavaM, ko se je na mladočeškem shoda imenovalo ime njegovo. Omeniti še moramo, da je Steinwender se izrekel tudi zoper to, da bi se proti volji češkega deželnega zbora osnovalo okrožne sodišče v Trutnovem, ker bi to bilo nepostavno. S tem je Steinwender pokazal, da on ima boljši pogled, kakor drugi Nemci. On dobro vidi, da bode le Nemcem v škodo, če se bodo prezirale pravice deželnim zborom.
Shod južnoštajerskih Nemcev bode dne 9. julija v Celji. Posvetovali se bodo mej drugim o tem, kdo naj se postavi za kandidata za mandat, ki je izpraznen po smrti celjskega župana   dr. Neckermanna.    Da   bodo   tudi na vso   moo
v
ziihovali o zatiranem nemštvu na Spodnjem Štajarskem, mislimo,  da še omenjati ni treba.
Poljski katoliški shod. V začetku julija bode katoliški shod v Krakovem. Tega shoda se udeleže Poljaki in Ru> sini, kar je gotovo veselo znamenje. Govorilo bode več poslancev obeh narodnostij. „Czas" svetuje, da bi se na tem shodu ne govorilo o preganjanji cerkve na Euskem. Ta nasvet je le pameten, ker se s takimi pritožbami doseže navadno bas nasproten uspeh, kakor se namerava.
Udeležitev šolske mladine pri procesiji. — Do-lenjeavstrijski deželni šolski svet je sklenil, da se ustrežc želji dunajskega knezo-nadškofijskega konzistorija, da se učenci ljudskih šol udeleže procesije sv. Resnega Telesa. Dunajski okrajni šolski svet se je bil izrekel proti temu in sicer iz tega uzroka, ker misli, da mnogi učitelji ni bodo prav marali pri procesiji spremljati učencev. Liberalni listi zdihujejo zaradi odločitve deželnega šolskega sveta.
Mladočeh Stranskv menda že pripravlja pot temu, da Mladočehi se pridružijo desnici. Na nekem shodu so je izrekel, da on nima nič proti temu, da se češki zastopniki pridružijo desnici in se obnovi prejšnja večina, samo češki zastopniki bi morali biti vodje desnice. To je pa le mogoče, če ostanejo toliko časa v opoziciji, da vse stranke dobro spoznajo veliko važnost češkega naroda in njegovega zastopstva.
Preganjanje Rumunov. — Na Ogerskem nameravajo tožiti veleizdaje vse Člane deputacije, ki je lani bila šla na Dunaj, da izroči cesarju spomenico o razmerah Rumunov na Ogerskem, in pa vse rumunske vseučiliščnike, ki so v neki spomenici, ki so jo priobčili, tudi pojasnili ogerske razmere. Madjarom seveda ne ugaja, da je svet nekoliko izvedel, kako preganjajo Madjari druge narodnosti.
Nemčija. — V Nemčiji vrše se sedaj ožje volitve v državni zbor. Iz dosedaj znanih izidov volitev, se še prav nic ne more sklepati, če si vojaška predloga pridobi večino ali ne. Se le ko bo znan izid vseh volitev, vedelo se bo, kaj bo z vojaško predlogo,   za katero bi nemška vlada to li rada vi*
217
dela, da bi prodrla. — Državni zbor snide se že dne 4. julija t. 1. Otvori ga cesar osobno.
Srbija. — Skupščina je na prestolni govor kraljev odgovorila v posebni adresi. V adresi se skupščina zahvaluje kralju za junaški čin, s katerim je storil konec nezakonitistini v deželi, pravi, da bo one, ki so rušili ustavo postavila pred sodišče in se konečno precej obširno peča s trgovinskima pogodbama z Avstrijo in Nemčijo. Deputaciji, ki je kralju izročila to adreso, se je ta izjavil, da se mu prav zdi. Če se oni, ki so rušili ustavo, pokličejo k odgovornosti.
Turčija. — Po nekem poročilu iz Carigrada prišli so na sled neki zaroti proti sultanu. Več sumljivih osob, mej njimi dva stotnika gasilcev, so zaprli in prognali. Said Paša sam bil je v nevarnosti, poklicali so ga večkrat v palačo in ostro izpraševali, a spoznalo se je, da je bil krivo tožen. Na vse obiskovalce palače se strogo pazi.
Anglija. — Dolenja zbornica vzpr^jtla je § 4. irske predloge. V vsem je upanje, da prodere predloga, zmirom manjši. Nobena prava sloga ne vlada več in to ne mej vladno stranko, ne mej Irci in ne mej ministri samimi. Le Grladstone gre neustrašeno svojo pot, toda Irci mu tudi že pretijo, da ga bodo pustili na cedilu z vsem, če bode unijonistom toliko pri-jenjaval. Skoro ni upanja, da bi bila predloga še to zasedanje rešena.  Irci so zaradi tega prav nevoljni.