6. štev.
V Ljubljani, v torek 13. januarija 1874.
Letnik II.
Insersti *s »prejemajo i« vel j 4
tristopna vrsta:
8 kr., je se tiska lkrat,
„ ,| i, ii ^ »i 15 n ii i» »> ® '» Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr.
Tri večkratnem tiskanji se cena primerno t manjša.
Rokopisi »e ne vračaj.), nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravi,ištvo (administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. it. 163.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —
za pol leta	. . 6 „ —
za četrt leta	. . 2 „ 50
kn
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol let« . . 4 ,i 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljali velja 60 kr. več, na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
--
liealka in deželni zbor.
Kranjski deželni zbor je imel 10. t. m. najživahnejšo debato. Razpravljalo se je vprašanje o ljubljanski realki. Kakor je znano, sklenila je bila ljubljanska hranilnica že takrat, ko je obhajala svojo pedesetletnico, zidati novo silno potrebno realkino poslopje ter deželi in občini ljubljanski prihraniti znamenite stroške. Ko je bila hiša dozidana, naprosil je po sklepu deželnega zbora od 4. dec. 1872 deželni odbor hranilnico, da naj pove pogoje, pod kterimi novo poslopje prepušča deželi, da se, če jim pritrdi mestni odbor, sklene dotična pogodba.
Hranilnica je odgovorila, „da nikdar ni nameravala, za hišo od dežele tirjati kakega plačila, da ji pa razmere ne dopuščajo, že zdaj vezati se s kakimi pogodbami. Stroški namreč, za ktere je bilo sprva odločenih 150.U00 glod., znašajo zdaj skoraj pol milijona in so pobrali skoraj celi založili (reservni) zaklad. Da tedaj vloženi denarji ne pridejo v nevarnost, mora si hranilnica tako dolgo prihraniti popolno lastnino novega poslopja, dokler se njen založili zaklad vnovič primerno ne naraste. Vendar pa bode skušala hišo za prvotni namen porabiti in bode po zvršenem zidanji prepustdaza gornjo realko potrebne prostore. Plačila za to ne bo tirjala nobenega, pridržuje si le pravico po primeri realki prepuščenih prostorov tirjati kak donesek k letnim davkom in k vzdrževanju poslopja. Da-si pa zdaj hranilnica še ne more hiše čisto prepustiti deželi in skleniti vezavne pogodbe, bode vendar deželni odbor skrbel za to. „da se bo poslopje svojemu namenu primerno zamoglo vživati."
Ta izjava pa deželnemu odboru ni zadostila, ker bi se sicer lahko zgoddo, da se hra-
Po
Mladi Ladis.
(Povest iz sedanjega časa; poslovenil I. S.
Gombarov.)
(Dalje.)
II.
,.Ladis", nagovori mati Katreja svojega sina, ko sta bila prišla od sprevoda in sama sedela v hiši, „Ladis, jaz imam s teboj pregovoriti še resno besedo!"
„Govorite mati, jaz poslušam!"
„Ladis, glej! tvoj oče so zdaj mrtvi in pokopani".
„To vem!"
„Pa ti nisi bil zadnjo uro pri njih. Ko bi le videl, kako težko so umirali; zdelo se je, kakor da bi te morali pričakati. Gotovo so ti imeli kaj važnega povedati."
„Zakaj pa vam niso povedali?"
nilnici kakega dne zljubi iz hiše djati realko, ki bi bila potem brez stanovanja, ako bi se mogla nenadoma izseliti iz novega poslopja. Dežela bi imela tudi v tem veliko škodo, da bi zdaj izdala 16.281 gold. za notranjo šolsko opravo in pripravo, ktere bi pa v drugih ma-njih prostorih ne mogla več rabiti. Ker mora za vzdrževanje spodnje realke skrbeti ljubljan sko mesto, sklenil je deželni odbor, v tej važni zadevi najpred porazumeti se z ljubljanskim mestom. Izrekel je tedaj mestnemu odboru mnenje, da bi hranilnica morala zavezati se, da bode realko pustila vsaj 5 let v novem poslopji in da ji mora najmanj štiri leta poprej odpovedati, če bi se morala izseliti, da bi se v tih štirih letih zamoglo preskrbeti drugo pripravno stanovanje. Mestna gosposka je sprejela te nasvete deželnega odbora in po občinskem sklepu od 27. maja 1873 naprosila hra-niluico, da jih sprejme tudi ona. Pa hranilnica je na to 20. junija 1873 odgovorila, da poslopje realki sicer na 5 let da, pa izgovorila si je le triletno dobo za odpoved in sicer tako, da ji sme odpovedati že po preteklih prvih dveh letih. Tudi je rekla, da je pripravljena napraviti pogodbo /. deželnim zastopom. če se posekajo drevesa na vrtu deželnega glavarja, ki šolskim sobam zadržujejo luč in zrak, in če se vrtni zid nasproti realki podere in za kakih 5 ali (5 sežnjev notri pomakne. To je na srce položila tudi deželnemu odboru, ki jo je vprašal, če bode mogoče realko v novo poslopje spraviti že z začetkom šolskega leta 1873/4. Ker je odgovorila, da zarad nekterih še nedovršenih del tega ne more povedati na tanko, je deželni odbor 4. avgusta 1873 hra nilnici priporočil, naj skuša dodelati, poslopje do 1. oktobra 1873 ter dostavil, da glede gla-
varjevega vrta deželni odbor brez dovoljenja slavnega deželnega zbora nič ne more storiti. Tudi je izrekel misel, da hranilnica s pogoji zarad porabe novega poslopja in zarad vzdr-žavnih stroškov ne bode čakala toliko časa, da bi bilo poslopje dodelano. Na to je 19. avg. hranilnica nekako osorno odgovorila, da ona teh pogoj ne stavi, dokler se drevesa na dvornem vrtu ne posekajo in zid nazaj ue pomakne; še le po tem, če se ta predlog sprejme ali zavrže, se bode dalje izgovorila.
Vsled tega je deželni odborshranilničnim vodstvom, z mestnim magistratom in z vodstvom realke skupno obravnaval, ali je neobhodno potrebno, da se vrtni zid pomakne nazaj, in ker se je spoznalo, da to ni neobhodno potrebno, je bil deželni odbor 17. novembra sklenil, naj se visoke drevesa sicer posekajo vrta pa naj se nič ne odstopi.
Ko je bila prišla reč pred deželni zbor, izročili so jo bili finančnemu odseku, ki se je pa enoglasno izrekel za to. da naj se 130Q sežnjev dvornega vrta odstopi, a ne realki, ampak občini ljubljanski za razširjenje ceste v Gradiše, in sicer s tem pogojem, da kranjska hranilnica da obljubo, ktera se ima zapisati v zemljiščinc knjige, da bode za zmiraj in brezplačno v novem poslopji dala prostor za višjo realko. Finančni odsek je prav storil, da je to nasvetaval; če bi se bili branili odstopiti kos vrta, bi se hranilnica lahko izgovarjala, zakaj noče dati poslopja za realko rekoč: Vi nočete
dati še 130|_} sežnjev vrta, in jaz naj Vam
prepustim celo poslopje! Tako pa nima nobenega izgovora, ker je finančni odsek svojemu predlogu še pristavil, da naj zarad tega, če prt puste poslopje za realko, reserveni zaklad,
„Nisem jih vprašala. Jaz sem ženska, in ne zastopim tega, kar ima oče povedati sinu, ki ga ne ljubi."
„Mati, vi mene hudo sodite!"
„Morda ti res krivico delam, Ladis, pa ljudje so morali misliti, da ne ljubiš očeta, ker nisi prišel k njegovi poslednji uri".
„Mati, še enkrat vam zagotovim, da mi ni bilo mogoče. Še le pred včerajšnim sem dobil list, včeraj sem nektere potrebne reči v red spravil, danes pa sem se že rano odpeljal. In zadnjo čast sem očetu vendar skazal."
„Kaj pa si imel včeraj v reci spravljati?"
„Tega vi ne razumeti; saj mi bote vendar verjeli, če rečem, da mi ni bilo mogoče priti."
„Moj sin", pravi mati častitljivo in vzvišeno, „ti si se v mestu veliko učil in si študiran mladeneč. Vem, da to dandanes veliko velja. Vendar, Ladis, če si s tem, kar si se učil, pokvaril svoje pošteno, pobožno srce, potem tvoja učenost ne velja nič. Ti si moj edini sin in zdaj posestnik kmetije, kterej ni
(daleč okoli para. lloš li na tem posestvu gospodaril, kakor tvoj pridni oče ?"
„Jaz očetu ne bom sramote delal!"
„Meni se dozdeva, Ladis, da za tega voljo nisi prišel k poslednji uri očetovi, da ti ni bilo treba jim nič obljubiti. Al ni tako?"
Ladis se malo nevoljen nasmehne. „Kaj se vam vse ne dozdeva", reče. Potem je vstal. Rekel je še, da ga učitelj, župan in neki drugi možje v krčmi pričakujejo, zato bo za nekaj časa tje šel, če je materi prav.
Mati je z glavo prikimala in Ladis je odšel. Mati Katreja je zdaj vzela velike molitvene bukve in začela brati. Pa hitro je zopet nehala in poslušala na stopinje sinove, ki so se vedno dalje slišale. Debele solze so padle na molitvene bukve: „To ni več naš Ladis", govorila je Katreja sama za-se. „Čisto se je spremenil". In ko je to izrekla, se je zamislila. Britka otožnost jo je obšla. Tako sama, zapuščena od vseh jc zdaj sedela ondi. Če jo edini sin ne ljubi, kakor se mu spodobi, kaj jo še čaka? Rajši bi v grobu ležala zraven svojega

oziroma branilnični upniki, ne trpi nobene Škode. —
Deželni odbor in finančni odsek sta tedaj skoz in skoz imela pred očmi blagor dežele. Kdo bi mislil, da bode kak deželni zastopnik nasprotoval predlogu finančnega odseka? In vendar se je vnela 10. t. m. v deželnem zboru živahna debata med narodno in ustavoverno nemškutarsko stranko.
Naši nemškutarski manjšini, ki je meso iz mesa hranilničaega ravnateljstva, predlog finančnega odseka ni bil nikakor po volji, marveč je stavila predlog, da se odstopi vrt hranilnici brezpogojno, z drugimi besedami, da se deželni zbor hranilnici vda „auf Gnade und Ungnade." Naj tehtniši razlog, s kterim je podpiral predlog, bil je ta, da naj deželni zbor zaupa možem, ki so zidali realko. Dr. Bleivveis in dr. Costa sta pobijala vse porni-slike nasprotnikov iu prvi je tudi omenil, kaj je poglavitni vzrok, da se hranilnica brani poslopje stalno odstopiti za realko. Hranilnični ravnatelji so se namreč spomnili, da bi realka kdaj utegnila postati slovenska, če bi federalistično miuisterstvo prišlo do vlade. Sloveu-ske realke pa bi oni nikdar ne trpeli v svojem poslopju. Zato se nočejo zavezati, da bi prepustili poslopje realki za vse čase, ampak hočejo pridržati si pravico, odpovedati ji stanovanje, če bi ne bila več nemška, ampak slovenska. Če bi se pa to zgodilo, imela bi dežela silno veliko škodo; ne le da bi nobenega od-odškodovanja ne dobila za odstopljeni vit, za na poslopju potrebno popravljanje, ki bode vsako leto dosti stalo iu za šolsko opravo, ktere bi ne mogla več rabiti, bila bi slednjič še brez strehe, torej po nezmernih stroških tam, kjer je danes.
Preden dežela prevzame poslopje in stroške, ktere bi ji prizadjala notranja naprava in vzdrževanje hiše, mora biti zagotovljena, da ne meče denarja tje in da poslopje ostane realki tudi potem, ako bi postala slovenska, ker bi vodstvo hranilnice ne imelo pravice odpovedati ji. To ra/.vidi vsak človek, zlasti hi morali to razviditi deželni poslanci, kterih naloga je braniti deželne pravice. Le naši usta-vovt rci, ki sovražijo vse, kar bi služilo slovenskemu razvoju, niso hoteli uineti tega, glasovali so zoper predlog finančnega odseka, in manjkal jim je en glas, da niso zmagali. Našla sta so namreč dva izdajavca, ki sta nekdaj bila na narodni straui. ki sta pa zdaj potegnila
v nasprotni tabor. Eden je g. Zagorec, ki se je izneveril že lani, eden pa g. dr. Razlag!
ki bi bil s svojim glasom kmalu pripomogel nemškutarski manjšini do zmage. Dr. Razlag je tedaj očitno stopil v vrsto sovražnikov naše dežele, pokazal je, da med njim in Zagorcem ni nobenega razločka.
Notranjci, ki se čudite v zadnjem „Narodu", da se dr. Costa še upa na Notranjsko priti, ko je pri vas že zdavnej „persona iugrata", zdaj pa le na noge in pošljite nezaupnico dr. Costi, ki se je v predzadnjih dveh sejah tako isreno, in možato potegoval za slovenski narod in za blagor dežele kranjske, Razlagu pa pošljite zaupnico, da je z Zagorcem pobegnil v nemškutarski tabor!
Kaj pa poreče „81. Narod" k izdaji dr. Razlaga ?
Avstrijsko cesarstvo.
S!»vrn«Ue «ležel<». V Ljubljani 12.
januarija. G. A. Obreza v včerajšnem ,,Narodu'1 notranjskim volilcem izreka svojo najtoplejšo zahvalo ter jim zagotovlja, da se bode krepko potegal za povzdigo njegovega financijelnega in materijalnega stanja na narodno-liberalni podlagi Radovedni smo, komu se bode gosp. Obreza pridružil? Narodno-liberalna stranka štela je do zdaj prav za prav dva zastopnika v deželnem zboru. dr. Razlaga in dr. Zamika. A Razlag potegnil je z nemčur.;i (glej uvodni članek); z Razlagom tedaj g. Obreza menda ne bo vlekel. Ostalo mu bo le na izbir pridružiti se vetrnjaku dr. Zamiku, ki danes napada. kar je trdil v svojem programu leta 1869, ali pa uarodni večini, ki vedno enako in neprestrašeno brani vse pravice slovenskega naroda.
Iz Šmarijskc okolice 10. jan. Dasiravno iz našega kraja nič posebnega ne pride svetu prid oči, vendar si ne moremo kaj, da bi ne spregovorili v Vašem cenjenem listu o pošti tukajšni in vradniku njenem. Prosili smo že nekterikrat, da bi bila poštna postaja prestavljena iz Vrbac v Šmarije. Vas Vrbace, oziroma Lukmanova hiša, leži 40 minut od Šmarije, in vendar je v Smariji središče cele dekanije. tukaj se zbirajo ljudje ob nedeljah in kako lepa prilika hi bila, ko bi ri. pr. v g. Mazek ovi hiši bil poštni urad' Sedaj pa morajo skoraj eno uro dalje hoditi, da opravijo [ naročeno jim delo. Želeti bi bilo, da bi se vse
ljubega moža, s kterim sta toliko let živela v miru iu zastopnosti, kakor pa dočakala takih žalostnih dni.
Takrat se vrata odpro in Micika pride v hišo. „Mati, hotela si m vam še lahko noč voščiti"
,,Saj si se že poslovila poprej doli pri vašem hramu".
„Res je, vendar bi še danes rada z vami govorila. Ladisa sem videla v krčmo iti in sem si mislila, da ste sami, zatorej sem prišla k vam".
„Prav je, da si prišla. Zdaj sve sami in naju nihče ne sliši."
„Povej odkritosrčno, kakošen se tebi zdi Ladis ?"
„Kakošen se mi zdi?" In s tužnim očesom je Micika pogledala mater Katrejo, rekla pa ni besede.
„Ni res, Micika, da ni več naš prejšni Ladis?"
,,Malo gosposk in štiman je postal v mestu. Pa to je menda že tako v mestu navada. Srce še ima gotovo staro, pošteno."
,.Bog daj!" v/dihne. mati. ..Kaj pa, če ni tako ?'
,,Ce ni tako?" odgovori Micika, in zopet ni znala nič povedati. Težka sapa ji je vzdi-govala prsi. S prsti je nevede cufala obleko in začela britko se jokati.
„Micika, ti si imela Ladisa rada, in on tebe tudi. Če te ima še rad, ne vem. Itanjega očeta želja je bila vedno, da bi vidva postala mož in žena; in moja želja je tudi to. Toda Ladis, kterega boš ti v zakon vzela, mora biti, kakoršen je bil poprej. „Ni res, Micika?"
„Da, mati!"
„Kmalo mora pokazati, ali inudelave krivico, ali ne. S teboj bo sebi priženil očetov blagoslov, materi pa zadovoljne, vesele stare dni. Ali me zastopiš, Micika?"
„Vse zastopim."
„Mu boš tudi vse odkritosrčno povedala ?"
„Bom, če me vpraša!"
„Jutra se mora odločiti I" (Dalje prih.)
občine potegnile za to reč, sicer bo zmirout ostalo pri starem kopitu, ker g. Lukman išče lastnega dobička pri pošti in poštnem uradu. Če bi on ne imel pošte v svoji hiši, stale bi sedanje uradniške sobe prazne in bi ne prinašale nikakoršnega dobička ali pa prav malega. Ravno sedaj slišimo, da je prišel nek gospod iz Trsta k nam in pozval župana, naj mu razloži vso to reč. Da bi se o resnici prepričal, napotila sta se omenjeni gospod in župan proti Vrbacem, hodila sta zmerno in porabila za pot 46 minut. Kar je pa čez četrt ure, je že predaleč. Najbrže je g. Lukman rekel, da je njegova hiša samo četrt ure oddaljena od farne cerkve. Tržaški gospod (imena se ne spominjam) je obljubil, da bode delal na to, da se ustreže naši prošnji, ktera je bila že tolikrat ponovljena.
Uradnika imamo zdaj bolj priljudnega, nego je bil prejšnji, ki je bil poln nemčurskega duha. —
Mislili smo napraviti katoliško-politično društvo in bilo je že vse pripravljeno, le še potrdila višje oblasti nam je manjkalo; toda odbor je obrafal, c. kr. okrajno glavarstvo je pa obrnilo. Bilo je namreč kakih 14 dni pred volitvijo državnega poslanca, in ko so nam prošnjo odrekli, ker se jim je menda zdelo nevarno priliko dati slovenskim volilcem, da bi se posvetovali; pa vkljub temu smo si vendar priborili vrlega narodnjaka grofa Barbo-ta.
Z novim županstvom smo prav zadovoljni. Za župana izvoljeni g. Anton Padar hvale vredno vodi težavne občinske zadeve, prvi svetovalec, g. Anton Mazek, bivši županski namestnik, pa je že zuau značajen mož, ravno tako tudi g. Josip Primic. Bog daj, da bi se vsi trije gospodje verno udano potegovali za blagor občine Šiuarijske.
Od gorenjsko-primorske meje, 9. januarja. —____ski. V drugi polovici meseca
decembra 1. 1. imel je pisatelj teh vrstic naslednji sostavek za Slovenca" že za odposla-nje pripravljen: ,,1'eta seja kranjskega dežel, zbora (16. pret. m.) pokazala nam je našega zastopnika dr. Razlaga zopet v njegovi pravi podobi. Nevoljni smo pokladali iz rok liste, ki so nam naznanjevali popolnoma nepotrebno in časgubivno obravnavo o Spazzapanovem pogrebu, tiho pred se godrnjaje: ,,in zopet naš brezznačajni zastopnik dr. Razlag!" —
„Morebiti bralcem ,.Slovenca" še ni znano, da smo 16. oktobra po srečno in za nas Gorenjce častno in slavno dokončani volitvi v Kranji podpisovali dotični volilci tudi dr. R.k-lagu kot svojemu zastopniku v deželnem zbuiu že zdavnej in popolnoma zasluženo nezaupnico. Je li dr. Razlag ta spis že v roke dobil, pa skril ga skrbno kot kača noge, ali pa mu do zdaj še izročeu ui bil, ne vemo; to pa vemo, da dr. Razlag je naše po njem tako krivo rabljeno zaupanje že zdavnej popolnoma zgubil, kar tudi on sam dobro ve, in bi bil svoj mandat tudi gotovo že odložil, ko bi se mož le količkaj čutil. Ne moremo si drugače misliti, kakor da temu človeku gre le za ,,groše"*) in za nič druzega. Zdaj pač sprevidimo resnico besed, ktere je neposredno po prvi izvolitvi dr. Razlaga za deželnega poslanca pisatelju teh vrstic nekdo govoril. Med mnogimi drugimi je djal: „Toliko sposobnih mož, izvrstnih na vse strani, ima domača zemlja, Vi pa ste tako nespametni, in volite zastopnika iz ptuje dežele, kteremu so Vaše potrebe ,.španijolske vasi"! Sramotno spričalo ste si danes sami lastnoročno podpisali." Žalibog, da je le preveč istina, kar je govoril oni mož.
*) Bolj sa ea»t.	Vred.
Mi pošteni Gorenjci smo mislili na djansko vresničenje zedinjene Slovenije, in prvi hoteli smo pokazati, kako bi bilo polagoma priti do zaželjenega cilja; ali Bog naj nas varuje take zedinjenosti, kakoršno so nam prinesli in jo širijo neki možje, ki so priromali s trebuhom za kruhom v našo deželo; takazedinjenostnaj se zgubi, da ne bo za njo ne sledu ne tiru! Gospodje pa, ki ste prevzeli posel, povedati dr. ltazlagu, kar mu gre, ne obotavljajte se dalje več, ampak naznanite mu in sploh celemu narodu, da Razlag uikakor ne postopa v smislu volilcev svojih, in naj toraj nemudoma odloži mandat!"
Ko smo. kakor je bilo zgoraj povedano, ravno nameravali odposlati ta sostavek, prinese nam „\'aterland" prav zelo všečno novico, da Razlag je odstopil; zadovoljni položili smo toraj spis ..ad aeta". Mislili smo si tudi: no, zdaj Notranjci lahko zopet pokažejo, kako „gliha skup štriha": naj si Razlaga izvolijo zdaj tudi za zastopnika v deželni zbor, dokler bode tudi njim zbrisal oči", kakor jih je nam. Ko naui pa čisto po naključji pride v roko štev. 2. slovenskega „Tagblatta", t. j. „Slov. Naroda", in ko beremo ondi besede dr. Itaz-lagove, spoznali smo, da on je v nekem oziru „alter ego" taistega modrijana, kije djal: „uaj se mi reče, kar in kolikor hoče, da se mi le ne seže v žep!" Od besede do besede bi se dala ovreči ona fraz polna čenčarija, ktero dr. Razlag po svojem ,.Laiborganu' menda kot namenjeno začasno opravičenje razglasuje, ktera pa le djansko kaže, kako je mož prišel že ob ves čut in političen takt. in kako globoko že tiči v luži grde sebičnosti. Škoda se nam toraj zdi črnila in še bolj zlatega časa. da bi ga tratili za odgovore na take ..Havze '. Dve besedi naj pa vendar spregovorim še pred dr Razlagu: „Gospodine! Vi pred svetom nikakor niste več naš zastopnik, in kadar kolj prestopite prag deželne dvorane, naj Vam brenčijo po ušesih besede: Jaz sem mož, ki se šiloma rijetu v vrsto deželnih poslancev kranjskih." Druga beseda pa velja vrlim bratom Štajar-cem, iu se glasi: „Dragi sosedje! ako imate res kaj takih naših rojakov med seboj, ka-koršen je dr. Razlag med nami. ne imejte nikakoršnega ozira na nas. ampak pokažite jim kakor veste in znate, da Vašega zaupanja tu zaslužijo!"
Oskil. Malo pred volitvami za drž.tvui zbor postavili so mladočehi vendar le dva kandidata svoje stranke, namreč v Rauduitu iu v Smihovem. l'a izvoljen je le Sladkovskv \ Raiidnicu z 20'.' glasovi proti staročeskemu kandidatu Jandi. ki je dobil 108 glasov. Drugod so povsod zmagali staročeski kandidatje, nasproti mladočeski dobili so silo malo glasov. Tako so Češki deklaranti že v osemnajsto pokazali , da češki narod tii za to ustavo in da bodo morali ž njim porazumeti se.
Vitanje ili zave.
Praska. N. F. 1'. izveda, da bo minister bogočastja državni zbornici predložil 5 dodad-kov k cerkvenim zakonom, kterih dva zadevata namestenje izpraznjenih škofijskih sedežev in izpeljavo sinodalnega reda.
Francoska. 8. januarija stopil je minister Broglie pred narodno skupščino z novim županskim zakonom. Legitimistični poslanec Franclicu pa mu nasprotuje in nasvetova, naj se ta postava še le pretresa pri obravnavi v občnem municipalnem zakonu. Broglie temu oporeka, pa zbornica se odloči z 208 glasovi proti 220 za predlog Frauclieujev. Miuisterstvo
je v tem vidilo nekako nezaupnico in je dalo svojo demisijo. Pa prezident Mac Mahon je ni hotel sprejeti, ampak odložil je to reč do 12. t. m., ko se je imela skupščina zopet sniditi. Desna sredica je sklenila podpirati ministerstvo in poslala je posebno deputucijo k vojvodoma Broglie in Decazes, ki je jima naznanila, da se hočejo ž njima pogovoriti, na kteri podlagi naj se 12. t. m. posvetovanje vrši. Tudi desnica je 10. imela nekaj enakega skleniti, ter namerava v seji od 12. t. m. ministerstvu izreči svoje zaupanje. Ker je 8. jan. manjkalo okoli 120 poslancev, upajo, da bode ta predlog dobil veliko večino iu zabrauil odstop sedanjega ministerstva. Ob enem bodo stavili predlog, da se od ministra predloženi načrt županske postave stavi na dnevni red.
-- Prezideut Mae Mahon je 8. t. m. izročil barete novo imenovanim kardinalom Chigi-ju, Ilegnier-u in Guibert-u. Pri tej priliki so vsi trije nagovorili prezidenta, ki je na ogovor Chigija rekel, da se zahvaluje papežu, ker je Francoski skazal ča.-,t, da je povzdignil v naj više dostojanstvo dva izvrstna škofa. Znana je papežu vdanost francoskega ljudstva, iu občudovanje njegovih kreposti, znano sočutje njegovih trpljenj. Naj tudi za naprej papež ohrani Francoski blagohotuost, ktero ji je doslej v taki meri skazoval.
Laška. Bismark bi kaj rad vidil, da bi tudi druge vlade po njegovem zgledu ravnale in boj pričele s katoliško cerkvijo. Pa le Avstrija jo namerava mahniti z njim: Angležem se zdi preueuuuio. da bi se brez vsega vzroka zopet pričele borbe med svetno in duhovno oblastjo, ter so veseli, da so prejšue prestane in pozabljene, in še Laška se brani v ti reči posnemati Prusko. Bizmarkovi listi so ji prerokovali, da se bode pozneje kesala , če. se ne bode glede cerkve poprijela piuske politike. Pa liberalna „Italie" v Rimu je na to odgovorila, da taka politika za Laško ni; Lahi so vsi katoličaui iu nočejo imeti vojske s svojo cerkvijo, na Nemškem je to vse kaj druzega, ker tam se bojuje protestantizem s katolicizmom. — Poslanci praznujejo zdaj poldrugi mesec, rimska mestna gosposka pa nima ča*a oddahniti se. Komaj je dovolila 4t> milijonov za izdelavo mestnega plana, že je neki družbi pritrdila, da izkoplje kanal, ki bo Tiberi odprl pot od Monte Mario doAngeljske trdnjave in naprej do Porta Portese. Nihče ne ve, čemu je tega treba, razun diužbe, ki za to delo tirja jti.OOO tankov. Tudi so mestni očetje zapovc-dali, da morajo kovači, ključarji, klaufarji iu sploh vsi delavci, ki rabijo oglje, 111 tudi prodajalci sira spraviti svoje delavnice iu proda-jalnice iz mesta, da dim in sirov duh mestja-uov ne bode nadlegoval. Za bolj potrebne reči pa se ne zmenijo. Od if». do 2i. decembra bilo je 4 j96 delavcev brez podstrešja, dan za duevom se množi rcvšina in pomanjkanje, pa ue mestna gosposka, ne vlada se za to ne zmenite, delavci sami napravljajo shode in tabore, da bi se posvetovali, kako bi se revnemu ljudstvu pomagalo.
I z deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
Osma seja, 9. jau. Prva točka dnevnega reda je poročilo finančnega odseke zarad vstanovitve založnice za izdavanje slovenskih šolskih knjig in poročevalec dr. Bleivvcis stavi v imenu odseka sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Deželnemu odboru se naroča osnova deželne zalogo šolskih knjig za izdavanje slo-
venskih učnih in vadnih knjig za srednje mestne in strokovne šole.
2. Za to zalogo se deželnemu odboru dovoljuje svota 10000 gld. a. v. iz deželnega zaklada kot brezobrestna založba na razpolaganje.
'1. o vspehu te šolske zaloge se ima deželnemu zboru vsako leto v poročilu delovanja deželnega odbora poročati in o gospodarstvu » to zalogo natančen račun dati.
4.	Dohodki te zaloge iz prodaje založenih knjig se smejo kot založba za izdavanje drugih učnih in vadnih knjig v smislu predloga 1. porabiti. vendar vedno le tako, da se iz deželnega zaklada za to zalogo nikdar čez 10000 gld. a. v. zahtevati ne sme.
5.	Nagrade pisateljev iz te založbe se smejo le izjemno in edino le za taka dela dovoliti, ki so namenjena za strokovne šole. pisateljem pa se tudi smejo nekteri brezplačni eksemplari njihovih del darovati. — Ako so stroški natisa kakega pisateljskega dela po prodaji odtisov popolnem poravnani, tedaj se imajo vsi ostali odtisi pisatelju brezpogojno v last prepustiti.
<5. Rokopisi se morajo pred sprejemom v to /alogo v pregled dati večim strokovnjakom ter se ima onim rokopisom prednost dajati, za ktere c. k. ministerstvo uka pisateljem re-muneracije dovoli, ali ktere c. k. deželni šolski svet posebno priporoča.
Prvi se oglasi zoper ta predlog v spcci-jelni debati poslanec Dež man z že znanimi in vselej, kadar gre za kaj slovenskega, ponovljenimi razlogi, da šolskih knjig ui, in te, kar jih je, so po sodbi strokovnjakov (to je nemških ali vladi vdanih slovenskih profesorjev) slabe, da utrakvističen poduk nima nikakoršnega ali le .-lab vspeh, da je ministerstvo moralo zavoljo tega še na gimnaziji v Kranji odpraviti taki poduk, ker je bilo poročilo ou-dotnega voditelja kot strokovnjaka o napredku šole neugodno itd. Hrvaške gimnazije, na kterih se je nemški kot učni jezik odpravil, so >labe in uaui ne smejo biti /a izgled. Patetično zavpije: ..V kako strašnem položaju bi bili slovenski mladenči, izdelavši slovenske šole! Ze na Koroškem bi ne mogli nikamur." Dalje — pravi — manjka slovenskih profesorjev. Mislite li, da bo kterikrat jirišel ministerski ukaz, da se ima nemški jezik na Kranjskem po šolah odpraviti? Po predlogu finančnega odseka se odmeri pisateljem ne nagrada, ampak tantijema; vsak učitelj bo pa svoj del knjig prej in tudi po nižji ceni hotel v denar spraviti, kakor zaloga, in potem bi imela de-;•< la škodo. Saj vsak učitelj že naprej zahteva piačo, dvomljivo je tedaj, da bi se pod tem pogojem kdo za prevod ali izvirno delovanje šolskih knjig oglasil. Šolske knjige se izdelujejo dan na dan, in če bi tak učitelj ravno piko naredil in s peskom posul zadnji stavek dela, pa bi prišla boljša knjiga na svitlo. kaj pa bo potem z njegovim rokopisom ? Ali bi se moral sprejeti, dasiravno je slabeji? Vrb tega bi se slovenske šolsko knjige ne mogle nikdar z nemškimi meriti, pač pa bi trohnel« po mokrotnih prostorih deželne dvome hiše. Tudi se mu dovoljeni znesek 10.000 gld. premajhni zdi. bi bil toraj zavržen. Saj bi edini slovar veliko več stal. Mi moramo popustiti misel, da smo enaki večim narodom. Slovenski narod ne b<» mogel nikdar biti brez nemškega kot učnega jezika, če tudi Hrvaško misli, da je lahko brez njega. Njemu se zdi. da je znesek lOooO gld. boljše porabljen, ako se dovoli za novo realko. Slednjič stavi predlog, da bi se založnica slovenskih šolskih knjig napravila
le za strokovnjaške, ne pa za srednje in meščanske šole.
Dr. Costu, ki govori za Dežmanom, se nedosledno zdi, da predgovornik ni stavil predloga, da se čez te predloge stopi na dnevni red. Glavni namen kulturnega zaklada je skrb za srednje šole, realke, gimnazije in meščanske šole, ne pa strokovnjaške. Ministerstvo ne skrbi za to, toraj mora skrbeti dežela. Upanje, ktero smo imeli pod !Iohenwartom, je dandanes vse podrto. Na ljubljanski realki se slovenska beseda skoro več slišati ne sme, ravno taka je na gimnaziji. Na Štajarskem se dijak ne more učiti slovenskega jezika, ker je z drugimi predmeti preobložen. Slovenske šolske knjige so se pri ministerstvu zavrgle. Ali se toraj ni nam za to potezati, da se naš jezik kot učni vpelje v šole? Dežman je rekel, da skoro ni mogoče, da bi se kdaj vpeljal, in se sklicuje na poročila strokovnjakov. Dokler pa bodo taki možje strokovnjaki, ki ne umejo besedice slovenske, se ni čuditi takim poročilom. Ugovor Dežmanov, da slovensko izšolani dijaki nikjer ne morejo naprej, je puhel; zakaj bi se ne naučili nemškega jezika? Saj v čim više razrede pridejo, tini več predmetov se tudi lahko v nemščini uče! — Ravno tako puhlo je sklicevanje na strokovnjake. Zakaj bi jaz ne bil ravno tako strokovnjak, v tem obziru, ker sem morda še več študiral, kakor kak vodja gimnazije? Hrvaške gimnazije pa niso slabše od nemških, marveč boljši so, ker poduk v maternem jeziku sega bolj do srca in uma, kakor poduk v tujem jeziku. — Avstrijska ideja ni ponemčevalna, ampak vsim pravična po Fran-covem izreku: „Justitia regnorum fundamen-tum1. To spozna tudi presvitli cesar sam, ki govori s poslanci vsakega naroda v njihovem jeziku. Tudi državni zbor ni nemšk, ampak vsak sme govoriti v njem, kakor mu jezik teče in srce bije. Državni zakonik izhaja v vsih jezikih monarhije. — Dežman se naslanja na pomanjkanje profesorjev; a tih manjka zdaj po vsih deželah, ker je toliko in toliko novih šol. Meni tudi: da je 10000 gld. premalo za tako zalogo. To je res, toda ozirati se moramo na revšino naše dežele in za zdaj le na najsilnejše potrebe. Besednjakov, kteri bi veliko stali, nam za zdaj še ni potreba tiskati, ker vsak kdor besednjak rabi, zna že dva jezika. — Dežman je tudi omenil, koliko šolskih knjig se piše leto za letom starišem v nadlogo, da bi bila tudi velika škoda za učence, če se veduo preminjajo. Pa ni treba, da bi zmiraj nove knjige izhajale, ravno tako malo, kakor geografična karta, na kteri je že Velika Nemčija narisana. Jesenkova knjiga je bila že potrjena za šole, pa med tem je prišel ukaz od ministerstva, da se slovenski kot učni jezik odpravi. Predgovornikova trditev, da slovenske šolske knjige se ne morejo meriti z nemškimi ter da ne bodo dobile dosti kupcev, tudi ne velja; ako si napravimo slovenske šole, bo dosti kupcev. In minister Giskra je dr. Blei-vveisu, ko mu je ta potožil, da potrebujemo slovenskih šol, rekel: „Skrbite, da si jih napravite !" To tudi hočemo. — Slovenske šolske knjige so tudi zelo koristne narodnosti naši. Dežman sicer pravi, da nam ni mogoče postati včliki narod, ampak naj se vtopimo v Nemčiji, a mi tega ne bomo storili. Znanje nemškega jezika je vsakemu izšolanemu Slovencu potrebno, o tem ni ugovora, zato smo pa mi za utrakvizem (dvojni jezik v šoli). — Dežman pravi, da naj sc taka zaloga naredi le za strokovnjaške šole; jaz pa mislim, da bo ravno pri srednjih in meščanskih šolah korist
takih knjig velika. Toraj se nadjam, da bo nasvet finančnega odseka enoglasno sprejet.
Dr. Zarnik misli, da je govor Dežmanov miren, toraj se da tudi mirno odgovoriti nanj. Med drugim pravi, da se na poročila voditeljev ni dosti zanesti, ker so vselej taka, kakor-šnih si ministerstvo želi, pod Jirečekom bi bila vsa drugačna, kakor pod Stremajerjem, ker je vodjem le za to, da hitro naprej pridejo.
Dežman odgovarja, da bi rešil čast učiteljskega stanu, ktero sta napadla po njegovem mnenji dr. Gosta in Zarnik. Prvi je rekel, da so strokovnjaki taki profesorji, ki besedice slovenskega ne umejo. Kar se tega tiče, je vodja Kranjske gimnazije že več let na Slovenskem, toraj ni „Hexerei", da ume slovenski. Dr. Zamiku pa ugovarja, da je učiteljski stan dandanes dovolj neodvisen, da se toraj vodji gimnazije ni ničesar bati; poročilo njegovo bo tedaj gotovo zanesljivo.
Dr. Costa: Če je vodja gimnazije v Kranji zdaj že zmožen slovenskega jezika, 1871. leta ga še ni bil, ko je poročilo pisal. Saj je bil takrat v Kranji še učitelj na slovenski gimnaziji, ki ni znal besedice slovenske. Kaj pa se je'učiteljem bati, to kažejo izgledi, ktere smo doživeli o dveh profesorjih v Mariboru, ki sta bila po ministerstvu prestavljena.
Splošna debata se konča in poročevalec dr. Bleiweis dobi zadnjo besedo. On spodbija izdatno Dežmanove ugovore in pravi na-daljevaje: Najbolj se čudim temu, da g. Dežman je zoper utrakvizem. Ali ni bil že takrat utrakvizem, ko smo še mi v šolo hodili? Takrat smo se nekaj latinski, nekaj nemški učili, pri vsem tem pa še slovenski, kar priča to, da imamo dva slavna slovenska pesnika v tej hiši, dr. Razlaga in Dežmana? (Veselost). Toraj pri utrakvističnem poduku ni nikakoršne nevarnosti za nemški jezik. Mi upamo na Avstrijo, se borujcmo za njo, zato zahtevamo, da se avstrijski jeziki ohranijo. Bizmark in Italija nas ne bota požrla. — Priporoča pred-og finančnega odseka in pričakuje, da bo tudi nasprotna stranka za-nj glasovala.
Pri glasovanju pade Dežmanov predlog.
Pri peti točki govori še dr. Costa, da pojasni nasvet dež. odbora glede plače pisateljev. Nekaj nagrade pisatelji morajo imeti, ker se jim mora na pomoč priti, kajti le Matica in Mohorjevo društvo dajeta nagrade za spise. Tukaj naj se vsaj to dovoli, da tisti, ki je že svoj trud žrtvoval, dobi primerno število iz-tisov svojega dela. To je bil nasvet manjšine finančnega odseka.
Dr. Bleivveis: Kaj bi počel pisatelj z nekterimi iztisi? Daroval bi jih prijateljem, a druzega ne bi imel cd njih. — Podpira toraj nasvet večine finančnega odseka, kteri se tudi sprejme. Nemškutarji pri glasovanji vsi obse-dijo in tudi Zagorec. Govoril je tudi dr. Razlag, pa le „ut aliquid dixisse videatur".
Potem se je nastavil nov učitelj na gozdarski šoli v Šneperku z letno plačo 800 gl. in prostim stanovanjem.
Zavoljo pozne ure se je seja končala in ostale točke odločile so se za 9. sejo, ktera je bila v soboto 10. t. m. Ker je bila precej živahna, moramo precej dolgo poročilo odložiti za prihodnji list.
Deželni zbor Šlajarski.
15. seja deželnega zbora je bila 5. januarija. Poslancev in poslušalcev bilo je malo. Deželni glavar naznanja, da se bode zbor sklenil 16 januarja. Oddalo seje več prošenj, med njimi prošnja šoštanjskega okrajnega od-
bora za podporo pri zidanju novega mostu čez Pako. Finančni odbor poroča o proračunu za leto 1874, v kterem je določeno, da se-kundarski zdravniki na deželni bolnišnici dobč po 400 do 600, prvi zdravnik na norišnici pa 1300 gl. letne plače. — Graškemu mestu se privoli, da sme prodati posestvo, za zidanje ceste Stainz-WaIdroy pa se dovoli 15.000 gold. iz deželnega fonda. Potem se je stavil predlog, da naj dežela prevzame imenitnejše ceste v svojo skrb. Pa to bi dosto povikšalo stroške in tedaj tudi deželno priklado. Zato je predlog padel in ostane pri cestah kakor dosedaj. Glede mitnic se je sklenilo, da sme do 1. jan. 1877. I. cesarski namestnik s privoljenjem deželnega odbora podaljšati pravico za pobiranje mitnine. Do tedaj pa se mora izdelati postava. po kteri imajo odpraviti se mitnice.
7. t. m. je bila zopet seja, v kteri je prišlo v razgovor pismo ministra prava, če bi kazala razdelitev v Mariborski sodnijski okraj. Deželni zbor je zavoljo kratkega časa odločil, da se izroči to pismo srenjskemu odboru, ki naj bo v eni prihodnjih sej poročal. Dolga debata se je bila vnela o tehnični višji šoli, ktera naj bi se državi izročila. Rechbauer je trdil, da so pogoji, ktere vlada stavi, prehudi, zlasti ta, da naj Štajarska pripomore s 600000 goldinarji k zidanju novega poslopja. Stavil je potem predlog, da se vladini pogoji sprejmejo le v naj veči sili, ki pa ni obveljal. Pač pa je zbor izrekel željo, da naj vlada in državni zbor ne ostaneta pri teh pogojih in od dežele ne tirjata tako hude žrtve. Za zdaj pa je obveljal vladini predlog.
Najnovejša poročila.
Iz Maribora se ..Pressi" telegrafira, da hoče vlada v dogovoru z deželnim odborom popolnoma predrugačiti politično razdelitev Spodnje Štajar.ske.
Bagonne, 9. jan. Mesto liilbao je popolnoma zajeto. Don Karlos in Elijo stojita s 25.000 možmi in 8 kanoni med Santono in Castrejano. Moriones je dobil nekoliko pomoči in mislijo, da se bo kmalo pričela bitva.
— Cesarsko pismo izroča rudninstvo ministru domen, denarstvo (Miinzvvesen) pa obdrži finančni minister.
Eksekutivne dražbe.
IG. januarija. 2. .Jan. Kastclic-evo iz Reke (1522 gl.) v Litiji. 2. Mat. Romc-tovo (2115 gl.) v Litiji. 3. Jur. Maurin-ovo iz Starega trga pri Poljanah (112 gl.) v Črnomlji. — 2. Marije Mastel-nove iz Srednje vasi (244 in 230 gl.) v Kranji. — 2. Marije Stonic-ove iz Koprivnika (755 gl.) v Kočevji. — 2. Lor. Jagodnik-ovo iz Kozcce (975 gl.) v Bistrici — 2. Jan. Fric-ovo (440 gl.) v Kočevju. — 2. Jož. Kapš-evo (284gl.) v Črnomlji. — 2. Sim. Tomšič-evo iz Knjcžaka (2250 gl.) v Bistrici. — 1. Ant. Urbič-evo iz Račja (580 gl.) v Račjem. — 1. Jož. Breznik-ovo iz Srednjo vasi (795 gl.) v Kamniku. — 1. Jan. Smerckar-jevo iz ltozanca v Črnomlji. — 1. Fr. Crue-tovo iz Most (225 gl.) v Kamniku. —
17. jan. 3i Lor. Svet-ovo iz Sabočev (1470 gl.) na Vrhniki. — 3. Val. Debevc-ovo iz Brezovice (2420 gl.) na Vrhniki. — 2. Val. Grego-račevo (300 gl.) v Idriji. — 1. Juri Sedej-evo iz Gorenje vasi (550 gl.) v Loki. — 1. Jož. Pe-stcl-novo iz Podrage (2530 gl.) v Ipavi. — l.J. Žgur-ovo iz Podrage (2270 gl.) v Ipavi. —
Tt'l<'£l'l«fi<'IM* ll«'ll!ll'lt<' «*«*■■**
12. januarija.
Papirna renta 69 50. — Srebrna renta 74-40. — 18601etno dižavno posojilo 105 — — Bankine akcije 1026 - Kreditne akcije 240.75. — London 113 75. — Srebro 106 76.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 9.06.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blazkovi dediči Ljubljani.