Address
Avenue
Cleveland
NOVA DOBA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 14 — SREDA, 14. JULIJA, 1943
VOLUME XIX. — LETNIK XIX.
Jeered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 28. __________________
SPIOSNI TEDENSKI PREGLED
i V0JNa Na RAZMAHU
^»Uelo den Se Je VOjna ak" v.razmahniIa- Pre.i
“"Pade inVecinoma na letalske
de,se j« razne manjše spopa-
v str3lJenadoma razplamtela
'nji ruski f1	Na	osred-
li z Veij, ron^ so Nemci priče-
° °^enzivo. Nekaj dni
?meriške, britiške in
Skor° istn°*ete Udrle v siciliJ°-stralsl asno so ameriške in
°mejeno t sile pričele z ju7nl ° v? usPešno ofenzivo zavezrvu-	iku- Vse kaže>
116,11 načrt 1 ?as*°Pajo P° enot !ju p U ln v popolnem so top;, °Sebno se to vidi v Ev-^grizii v ° Se ^emci z vso silo Beznik; ru,sko fr°nto, so jim Siciliji 2 Ur^i na jugu, v
^ VpAD v SICILIJO
p®.	Jutranjih	urah
m jn r so se ameriške, bri-^ razniha+a?S^e izkreale lilije V ^ jugovzhodne 8iCiii;es teden pred invazijo Ve »v,	obrambne na-
f'^ikn Ca^6 falske bomt
L 8 J‘,Na^d -*e *zvr'
1,1 ktakv 6 °Vanjem pomorske biij 6 S*'e *n Pryi objekti zavzeti z zelo malimi za zaveznike. Da je bil 4Vrsen z veliko silo, sve-'da je v istem so-
okr°g (}va tisog zavez.
I 1J VSeh tipov. Do dne lilij S° zavezniki zavzeli mest in P° iz ja Eigeefa Poveljnika gene-of6ll . °wer j a se zavezni-ZlVa razvija povoljno.
fronta
jJm %8ii*
rflNadr S0 Nem« z veliko si-e^^1	Pr^ližno 165 milj
1 me(l Kurskom in > l!N Dp m’ toda nikjer niso P bojj^n^^ ruske črte. Kako 80 ,Se vršili na tej da razvidno iz ruskih poli %6v	v'šestih dneh
jt! i llad tankov,
V 2 ?tal in okrog 50,000 % s °etku tega tedna so « v?,} ?mc> vse nemške na-/ /a wali ali odbili, ampak
j 0 v ofB ,erih točkah prešli <	Ie«ziv0.
(k 1 Na PACIFIKU 2*va v
y t	Kl so jo ameriške
n	6	b°jne	sile	podvze-
° , C2Pacif‘k'> »«<ido-
/ Sk O se dosedaj ugodij b. ^aj 1 favezniki so zavzeli H iatok°v in nekaj posa-* inP°n?kih otoških po-/. J tiena Un^čili ali poškodo-$ k^ih i&dri0 veliko število j ^ s° v *n ladij. Ameri-% K;v bojih izgubili 4.1 ^iška 2arko in tudi druge
V	tv11Zgube so bile
^ v	anjše od japonskih.
f I ^bv,.-------
%	KONGRESA
V ^^no°ueres’ ki je skoro
1», i %, k2 _0roval od septem-**	^Vf0h-) vzplamtela voj-
LHaj \ si 3e letos 9. julija |j°^jai .e(^nov počitnic. Po-a , ,Se nameravajo vr-\i	ln8t°n 14. septem-
fif k i.ease je bilo Precej i' ^ 4<:'jo °n£resom in admi-'4 RN,’ v!časih je zmagala v	°asih druga, marsi-
V^isn1 Pa Je bil rešen
V M ° v kongresnikom se iijfili j^°pitnicah nekoliko
/ 3 sNi lCi in morda bodo
1 °lih ak Pameten nasvet
<oUlcev.
4. strani)
rjJn»e
Newyorški dnevnik “The New York Times,” eden naj večjih, če ne največji dnevnik v Zedinjenih državah, izhaja dnevno na več kot 40 straneh in v nakladi od 700,000 do enega milijona. Vsebina takega velikega časopisa je seveda mnogovrstna ,tako, da vsak čitatelj lahko pride na svoj račun. Smernica lista, ki se izraža na uredniški strani, pa je prej konservativna kot radikalna. Zato je toliko bolj značilen uvodnik “Our friends the Russian,” ki je bil priobčen v tem listu na prvem mestu uredniške strani dne 22. junija, in ki ga v naslednjem podajamo v prostem prevodu:
“Kadar Američan misli o Rusiji, kar moramo vsi ob priliki druge obletnice Hitlerjevega napada, ima mogoče v mislih vlado, ekonomski sistem ali pa mnogo milijonov ljudstva. Vlada in ekonomski sistem, ako ju smatramo za nepretrgana, sta stara 26 let. Njima je treba dati kredit za materialno- moč, ustvarjeno, zbrano in efektivno rabljeno, da je ustavila nacijske armade na vzhodu in jim povzročila silne izgube, opisane v sinočnjem poročilu o dveletnih bojih. V tej junaški borbi je tudi Rusija imela velike izgu-. be. Zaradi njih je upravičena apelirati, kakor je ponovno apelirala, za čimvečjo brzino od naše strani z upanjem uspeha v odprtju druge fronte na kontinentu Evrope.
“Mi vemo, da se sistemi in vlade razvijajo in izpreminja-jo. Za njima pa je vedno ljudstvo. V ruskem primeru več kot večina, ki se jo more preprosto imenovati rusko po narodnosti, -pa tudi kakih 40 narodnih manjšin, ki so kot take pripo-znane od sovjetske vlade same. Ljudstvo je starejše kot katera koli politična ali ekonomska ideja. Ljudske kulturne posebnosti vztrajajo preko mnogih različnih režimov. Sovjetska vlada je opravila čudovito delo, ko je naučila ta ljudstva čita-ti, in iz tega smemo sklepati, da jim je s tem dala večjo zavest njihove osebne vrednosti in dostojanstva, kot so jo imela pod carizmom. V nekem pomenu je to novo. V nekem drugem pomenu pa je bilo to le sproščenje lastnosti in zmožnosti, ki so vedno obstojale v ljudstvu. Današnji Rusi so bližnji sorodniki tistih Rusov, ki so vrgli nazaj Napoleonove armade.
“Danes jim dajemo čast za njihovo zaupanje in korajžo, ki sta jih podpirali, in lahko tudi rečemo, ki sta podpirali tudi nas v teku dveh let strahotne vojne. Nam ni treba verjeti, da sta Rusom to zaupanje dala izključno Lenin in Stalin, toda mi moramo reči, da ga ta dva moža nista ubila. Veliko upanje'in velika energija sta prišla iz ruskih step. Možje in žene, ki so stali trdno pri Stalingradu, dokler ni bila uničena nacijska armada, tisti, ki so stali trdno v Sebastopolu in so rajši posvetili rusko zemljo s svojimi mrtvimi telesi kot pa bi se bili podali živi, so dokazali, da niso in ne morejo postati sužnji.
“Po daljšem času mora vlada prevzeti karakter svojega ljudstva. Moč prihaja iz zemlje. Mnogi verujemo, da vidimo to dogajati se dan za dnem v Rusiji. Prizor ne pušča prostora za pomisleke. Mi hočemo biti prijatelji v vojni in miru s takim ljudstvom. Mi moramo biti in bomo prijatelji.”
Pet in štirideset let doživljamo
Dne 18. julija doživi naša Ameriška bratska zveza pet in štirideset let svojega življenja med ameriškimi Slovenci. To je malo manj kot pol stoletja.
Možje, kateri so ustanovili Jugoslovansko katoliško jednoto, so imeli za to tehtne, važne in upravičijive vzroke. Iz teh nastalih vzrokov so se rodili nameni in načrti, ki so bili bratski in človekoljubni, privlačni in zadostni, da so bili zadovoljivi za precejšnjo število slovenskih delavcev, odnosno rudarjev na železnih tleh države Minnesote.
V zavesti in čutenju naših pionirjev se je pojavil duševni preporod, ki je z bolj bistrim očesom gledal na meje bratstva, kadar je nesreča udarila med našel-nike, ki so bili prepuščeni kruti usodi in svojelastni samopomoči.
Takrat se je podčrtavalo in naglaševalo od ust do ust: VSI ZA ENEGA, EDEN za vse!”—Slovenski naseljenec je bil prepuščen usodnim besedam: POMAGAJ SI SAM!
In še nekaj! Med ustanovitelji so bili tudi posamezniki, ki so bili globoko in narodno zavedni, ki so si z jasnovidnimi smernicami zamišljali boljšo in lepšo bodočnost za svojo rodno zemljo, iz katere so prišli v Ameriko. Krstili so to zemljo za Jugoslavijo, dočakali rojstvo iste, kakor tudi porazno zasužnjen je iste, če ne celo smrt.
Pojav nove bratske organizacije je imql dosti odmeva preko širne Amerike, toda ne dosti izrazitega čutenja do tiste samozavesti, ki daje vsakemu narodu svoje ime. Bili so Slovenci, ime organizacije pa je bilo jugoslovansko. Vse to primerjanje ni našlo dosti zrelih mož, ki bi razumeli jugoslovanstvo v daljni Ameriki. Kdo bi jim zameril, ko imamo danes pred seboj očividno povestnico, ki se je završila v rodni Jugoslaviji.
Organizacija je živela ter doživlja ta mesec pet in štirideseto leto. Po velikosti je tretja na j več ja slovenska podporna organizacija, čeravno je bila ustanovljena kot druga najstarejša slovenska bratska organizacija.
Prva leta so bila polna preiskušenj. Bratstvo se je moralo izkristilizirati, izčistiti in utrditi za poznejše čase. Sintementalneniu bratstvu, ki je imelo opravka s številkami in dolarji, je bilo potreba dodati ravnotežje, s katerim se je potem držalo v sorazmernih tokih številke in dolarje.
Danes je vse to zapopadeno v naših pravilih ter državnih zakonih.
Ob pet in štirideset-letnici smo lahko hvaležni našim ustanoviteljem in pijonir-jem, ki so pričeli z organizacijo. Hvaležni smo lahko tudi drugim, ki so jo v poznejših letih vodili in pripeljali med nas, kateri smo danes njeni člani. Naša dolžnost pa je, da jo vodimo med našo mladino, ki jo bo prevzela od nas.
Danes je naša Ameriška bratska zveza prilagodila svoje ime in svoje poslovanje tako, da ima na steza j odprta vrata za vse mlade Amerikance, posebno pa za one, ki so slovenskega rodu. Bomo li uspeli? To je odvisno od našega dela, če bomo imeli dovolj zrelih mož, ki bodo znali povedati našo cen,Q.
Ameriška bratska zveza je last vsega članstva, ki potom demokratičnega in' svobodnega izbiranja voli društvene uradnike vsako leto, a vsaka štiri leta izvoli glavne odbornike in glavni porotni odbor. Vsak član ima enake pravice in enake dolžnosti. To je demokracija, katero moramo obdržati ža vsako ceno.
Ob 45-letnici izrecimo toplo zahvalo vsem onim Ustanovnikom in pionirjem, katere krije že svobodna ameriška gruda. Enako zahvalo in hvaležnost izrecimo tudi še živečim ustanovnikom in pionirjem, ki danes s ponosom gledajo na dolgoletno delo, katerega so do prinašali za našo podporno organizacijo.
Izraz in duh bratstva, ki je vodil naše ustanovnike k organiziranju naše Zveze, mora ostati tudi med nami, ako hočemo nadaljevati započeto delo. Še več! Ta izraz in duh bratstva moramo zanesti med našo mladino, da bo osvojila 45-letnico udejstvovanje naših slovenskih naseljencev, ki so iz jasnovidnih razgledov videli razvoj bratske samopomoči v medsebojnem zaupanju, volji in delu.
Ameriška bratska zveza je naša dnevna zaščita, naša dobra mati, če jo cenimo in spoštujemo. Ob 45. letu se zamislimo v njeno preteklost, pa bomo videli, koliko dobrega, bratskega in hvaležnega dela je storila za vse one, kateri so se morali spo-prijazniti s trpkim izrekom: Pomagaj si sam!
Janko N. Rogelj, gl. predsednik ABZ.
POROČILA 0 ZADEVAH JUGOSLAVIJE
VRTOVI ZMAGE
V juliju je čas za posejati jesensko oziroma zimsko solato endivijo. Seme se more posejati na primeroma majhno gredico in na gosto in čez nekaj tednov se'nekoliko odrasle rastline razsade bolj na redko na primerne gredice. V to svrho se lahko porabijo gredice, odkoder je bila odstranjena zgodnja zelenjava, kot solata, redkvica in grah.
Take izpraznjene gredice se lahko porabijo tudi za posetev jesenske in zimske redkve, repe in podzemeljske kolerabe, ki se ponekod imenuje kavlja, v angleščini pa rutabaga. Tudi navadna ali nadzemeljska koleraba navadno še da primeren pridelek, ako se jo poseje v juliju. Isto velja za zgodnji nizki fižol, ki naj bi se sadil v razdobju dveh ali treh tednov.
Med vrtne zelenjave, ki jih je poleg solate in redkvice najlažje pridelovati skoro na vsakem vrtu, nedvomno spada navadna repa (turnip). Repa je pridelek hladne sezone, zato se navadno seje poleti in raste pozno v jesen, čim hitreje raste, tem okusnejša je. Repa sicer nima posebne redilne vrednosti, toda dobro nadomešča marsika-ko drugo zelenjavo in daje do-(Dalje na 8. strani
Potek kampanje
Zmagovalci:
Društvo št. 21, Denver, Colo.; društvo št. llJf, Ely, Minnesota; društvo št. 2, Ely, Minnesota.
Društva z desetimi točkami ali več: Društvo št. TO, Chicago, lil., Slf točk; št. 225, Milwaukee, Wis., 3Jf; št. 28, Kemmerer. Wyo., 28; št. 190, Butte, Mont., 23; št. 66, Joliet, III., 22; št. 55, Uniontown, Pa., 21 Vz št. 37, Cleveland, Ohio, 20Vz; št. 101, Wal-senburg, Colo., 19; št. 132, Euclid, Ohio,* I8V2; št. Jf3, East Helena, Mont., 15Vz; št. 84, Trinidad, Colo., 15; št. 229, Struth-ers, Ohio, 14; št. 1, Ely, Minnesota, ISV2; št. 44, Barberton, Ohio, 12; št. 88, Roundup, Mont., 12; št. IlfO, Morley, Colo., 12; št. 57, Export, Pa., 11V2; št.120, Ely, Minn., 11; št. 170, Chicago, lil., 11; št. 21, Denver, Colo., 10; št. 30, Chisholm, Minn., 10; in št. If0, Claridge, Pa., 10 točk.
Skupno imamo zdaj 22 društev, ki imajo po deset ali več
točk. Ali ste zapazili, da je v tem poročilu omenjeno društvo št. 21 dvakrat? Prvič je društvo med zmagovalci naše kampanje ob Jf5-letnici Ameriške bratske (Dalje na 4. strani)
SEZONSKI NASVETI
Zdravstvene avtoritete priporočajo v poletnem času uživanje primernih doz soli. To prepreči oslabelost in utrujenost in je posebno važno za delavce, ki se pri svojem delu močno potijo. S potenjem odhaja sol iz krvi in to sol je treba nadomestiti. V mnogih tovarnah so dandanes delavcem na razpolago posebne solne tablete v to svrho. Isti učinek se doseže tudi na način, da se nekoliko navadne kuhinjske soli raztopi v pitni vodi.
čistilnicam oblek mnogokje primanjkuje delavcev in vsled tega mnogi ljudje čistijo svoje obleke doma. Pri takem čiščenju naj se upoštevajo sledeča navodila: rabi naj se nevnetljive in neeksplozivne tekočine; čiščenjfe naj se vrši na prostem, kjer je dovolj sape, da odnaša pline; očiščene obleke naj se sušijo na prostem; otrok naj se ne pušča zraven; roke naj bodo zaščitene pred tekočino za čiščenje.
Vxteh resnih časih je bolj kot kdaj potrebno, da se čuva-| mo bolezni in poškodb. Pripo-j ročljivo je piti dosti vode, toda 1 ne zelo mrzle vode ali drugih 'premrzlih pijač; posebno, če (Dalje na 4. strani)
Časniška agencija Overseas News Agency v New Yorku nam je dostavila sledeča poročila, tikajoča se zadev Jugoslavije:
Poročila švedskega časopisja trde, da Nemci streme za tem, da uničijo in zatrejo Slovence kot narod; isto delajo Italijani in Madžari. Slovencem grozi poguba kljub temu, da kontrolirajo slovenski gerilci nekatere predele ozemlja.
V Sydsve-nska Dagbladet, ki izhaja v Malmoe, piše neki Slovenec, da so Nemci deportirali 150,000 Slovencev, dočim so jih vrgli v zapore ali poslali na prisilno delo približno 20,000. Svoje domove je zapustilo 40,-000 Slovencev, ki so zbežali. Nemci sami priznavajo, da so jih ustrelili do meseca avgusta 1942 nič manj kot 1973.
V svojem stremljenju, da germanizirajo od Nemcev okupirani del Slovenije, so nemške oblasti odvzele Slovencem vse pravice in uničile vse slovenske narodne s p o m enike (Italijani so v Ljubljani porušili tudi spomenik kralja Petra, katerega je izklesal slavni kipar Ivan Meštrovič.) Slovenska dekleta so deportirali v zloglasne hiše za nemške oficirje in vojake.
Prebivalstvo od Italijanov okupiranega dela se je zmanjšalo za 45,000 oseb, od katerih jih je bilo 30,000 deportiranih. 821 t^cev in 658 takozvanih ‘komunistov’ j.e bilo ustreljenih.
Tudi usoda onih 100,000 Slovencev, ki so padli v pest Madžarom, je podobna. Tisoč članov obrtnih in izobraženih slojev je bilo deportiranih v notranjost Madžarske, dočim je madžarska aristokracija zopet prevzela vse one latifundije, katere je bila Jugoslavija s,svojo agrarno reformo razdelila med kmečko prebivalstvo.
Kljub strašnemu terorizmu pa imajo slovenski gerilci še vedno v rokah kontrolo nad različnimi predeli v okrajih Novo mesto, Kočevje in Ilirska Bis-trjca. Ti podatki veljajo za pretekli mesec marec.
*
“Kralj Hrvaške,” ki še nikdar ni bil na hrvaških tleh, je zopet odklonil ponudbo, da pride v svoje kraljestvo na kronanje.
Italijanski vojvoda Aimone Spoleto je postal “vladar” v italijanskem carstvu leta 1941 v mesecu juniju, ko je bila Hrvaška spremenjena v marijo-netno državo.
Nedavno je prispel v Italijo novi hrvaški poslanik, dr. Nik-šič, ki je po svojem prihodu v Rim informiral vojvodo Aimone, da je nujna želja Ante Paveliča, marionetnega predsednika Hrvaške, da se vojvoda poda na Hrvaško na kronanje. To je edino, kar bi moglo pomiriti notrajne spore, je dejal Nikšič.
Aimone, ki si dozdaj še ni upal prekoračiti hrvaške meje, je odgovoril, da mu je trenot-no nemogoče sprejeti hrvaško krono, kajti svečanost kronanja bi morala biti izvršena le v prisotnosti in s pomočjo hrvaškega kardinala.	,
Ker pa zaenkrat rti -nobenih izgledov na to, da bi mogel biti zdaj imenovan kardinal na Hrvaškem, ko vendar papež še vedno priznava kralja Petra in njegovo vlado v izgnanstvu, je vojvoda Aimone odklonil Pave ličevo povabilo.
(‘Hrvaški kralj,’ drugi sin po-(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
ZNAČILEN UVODNIK 0 RUSIJI
Predsednik Roosevelt je nedavno V dveh tipičnih primerih ponovno pokazal, da je naklonjen delavcem in sploh nam tako zvanim malim ljudem. Najprej je vetiral od kongresa sprejeto postavo, naperjeno proti delavskim unijam. Postava je bila seveda ponovno sprejeta preko njegovega veta, toda predsednik je pokazal, da čuti z delavci. Kmalu potem je predsednik vetiral od kongresa sprejeti osnutek postave, ki bi prinesla inflacijo, katera bi najbolj prizadela ljudi z malimi dohodki, posebno tiste, katerim vojna prosperiteta ni prinesla nikakega zvišanja starih plač. Tega veta kongres i\i mogel preglasovati z dovoljno večino. Ali se bomo mi mali ljudje, ki predstavljamo ogromno večino ameriškega prebivalstva, ob priliki prihodnjih volitev f-pominjali ,kdo so naši prijatelji, ali bomo spet nasedli blu-fu finančnih mogotcev?
❖
J
Naši dedje in pradedje so delali tlako in plačevali desetino nemškim graščakom in drugim nemškim mogotcem bivše Avstrije. To je zgodovina, ki se je nekateri komaj medlo spominjamo iz pripovedovanja naših očetov in dedov. Toda nemško prokletstvo sega tudi v sodobnost in celo v svobodno Ameriko. Potomci slovenskih tlačanov in desetinkarjev plačujemo danes 20 procentov ali ono petino naših dohodkov, da se stre glavo nemSkemu zmaj tl, ki bi hotel, da mu suženjsko služi in tlačani ves svet. To je velika žrtev, toda doprinašamo jo \ veseljem, upajoči, da bo končno strto nemško ppoklet-stvo in vrženo v pekel, kamor spada.
*
Stavka je skrajno nezaželje-na reč, posebno v vojnem času. Najmanj si želijo stavk delavci. Toda, ali ste opazili, da kadar koli zastavka kje par sto ali par tisoč delavcev, četudi zaradi trmoglavosti delodajalcev, poročajo o stavki vsi kapitalistični listi na prvih straneh in z na j večjimi naslovi, češ, koliko to škoduje vojnemu naporu! Toda, ko je nedavno neka firma v New Yorku izdelala nad tri milijone pokvarjenih nabojev za Rusijo in ima zdaj zaradi tega opravke s sodiščem, so to novico priobčili samo lokalni listi, in še tisti prav na kratko in v najbolj skritih kolonah. Vrana vrani ne izkljuje oči.
*
Na splošno velja pravilo, da ima vsaka država in vsaka institucija take reprezentante, kakršne zasluži. V vseh primerih pa to pravilo ne drži. Na primer, v bibliji čitamo, da so za neko odlično gostijo iskali svate po križpotjih, in tako so se tja natepli taki, ki niso imeli svatovskih oblačil, nakar so bili vrženi v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. To nas spominja reprezentantov nesrečnih narodov v gotovih za-mejnih vladah. “Naj jih Bog prekriža,” pravi prijatelj Cahe j.
♦
Pred vratmi mnogih trgovin a čevlji so nedavno stale dolge procesije prospektivnihTuipcev, da dobijo, kar jim gre po znamki št. 17. Dan pozneje je namreč dotična številka izgubila veljavo. Preskakovati formirano vrsto je necivilizirano in dostikrat tudi nevarno, zato morajo (Dalje na 4. strani)
Nekaj statistike ob 45. obletnici A. B. Z.
Zbral Anton Zbačnik, glavni tajnik
V**
^ Ameriška bratska zveza je bila ustanovljena dne 18. julija 1898 v Elyu, Minnesota, pod imenom “Jugoslovanska katoliška jjednota.” Pod sedanjim imenom posluje od 1. januarja 1941.
Od svoje ustanovitve pa do danes je imela Zveza 16 konvencij. Prva ali ustanovna konvencija se je vršila leta 1898 v Elyu, Minnesota; druga konvencija se je vršila leta 1899 isto-tam; tretja konvencija se je vršila leta 1900 istotam; 4. konvencija se je vršila leta 1901 v Calumetu, Michigan; 5. konvencija se je vršila leta 1903 v Omahi, Nebraska; 6. konvencija se je vršila leta 1905 v Clevelandu, Ohio; 7. konvencija se je vršila leta 1907 v La Salleu, Illinois; 8. konvencija se je vršila leta 1910 v Denverju, Colorado; 9. konvencija se je vršila leta 1913 v Pittsburghu, Pennsylvania; 10. konvencija se je vršila leta 1916 v Evelethu, Minnesota; 11. konvencija se je vršila Teta 1920 v Chicagu, IH; 12. konvencija se je vršila leta 1924 v Lorainu, Ohio; 13. konvencija se je vršila leta 1928 v Elyju, Minnesota;
14. konvencija se je vršila leta 1932 v Indianapolisu, Indiana;
15. konvencija se je vršila leta 1936 v Clevelandu, Ohio; 16 konvencija se je vršila leta 1940 v Waukeganu, Illinois.
Mladinski oddelek Zveze je imel štiri konvencije, in sicer leta 1935, 1937, 1939 in 1941. Vse štiri so se vršile v Elyju, Minnesota.
ODRASLIH ČLANOV JE ZVEZA ŠTELA:
Leta 1898, 400; leta 1903, 2,400; leta 1908, 6,919; leta 1913, 8,936; leta 1918, 7,844; leta 1923, 8,901; leta 1928, 12,841; leta 1933, 12,327; leta 1938, 14,237; leta 1943, 16,320.
MLADINSKIH ČLANOV JE ZVEZA ŠTELA:
Leta 1914, 590; leta 1918, 2,623; leta 1923, 4,008; leta 1928, 7,008; leta 1933, 5,782; leta 1938, 8,623; leta 1943, 9,168.
MLADINSKIH IN ODRASLIH ČLANOV JE ZVEZA ŠTELA: Leta 1918, 10,467} leta 1923, 12,909; leta 1928, 19,849; leta
1933,	18,109; leta 1938, 22,860; leta 1943, 25,488.
PREMOŽENJE:
Leta 1898, ni podatkov; leta 1903, $3,035.93; leta 1908, $24,686,67; leta 1913, $115,531.70; leta 1918, $291,638.03; leta 1923, $585,259.07; leta 1928, $1,084,920.24; leta 1933, $1,724,-246.05; leta 1938, $2,255,360.84; leta 1943, $3,185,791.93.
Od svoje ustanovitve pa do 30. junija 1943 je ABZ izplačala $6,909,508.34 v raznih podporah in smrtninah.
Zveza ima 178 podrejenih društev in poslovno dovoljenje v 18. državah.
Od ustanovitve pa do 31. decembra 1924 je bil zvezino glasilo znani slovenski dnevnik “Glas Naroda,” od 1. januarja 1925 naprej pa izdaja svoje lastno glasilo—Novo Dobo.
Mladinski oddelek je bil ustanovljen od 9. redne konvencije, ki se je vršila leta 1913 v Pittsburghu. Na isti konvenciji je bil tudi ustanovljen centralni bolniški oddelek.
članske certifikate z neizgubljivimi pravicami je adoptirala 14. konvencija v Indianapolisu, Indiana.
Zgradbo lastnega uradnega doma je avtorizirala 14. konvencija v Indianapolisu, Indiana. Hiša je last mladinskega oddelka in stane $22,000.00.
Glavnih predsednikov Je Zveza imela 10. Ti so: Josip Agnich, John Habjan, Mihael Zunich, Frank Medoš, John Germ, Mihael Rovanšek, Rudolf Perdan, Anton Zbašnik, Paul Bartel in Janko N. Rogelj. Trikrat je bil izvoljen za glavnega predsednika John Habjan; po dvakrat so bili izvoljeni Josip Agnfch, John Germ, Anton Zbašnik in Paul Bartel.
Glavnih tajnikov je imela Zveza 5. Ti so: Ivan Govže, Josip Agnich, George L. Brozich, Joseph Pishler in Anton Zbašnik. Po štirikrat sta bila izvoljena glavnim tajnikom George L. Brozich in Joseph Pishler; po trikrat Josip Agnich in Anton Zbašnik, dvakrat je bil izvoljen glavnim tajnikom Ivan Govže.
Glavnih blagajnikov je Zveza imela 4. Ti so: Math Agnich, Ivan Govže, George L. Brozich, in Louis Champa. Math Agnich je bil izvoljen dvakrat, Ivan Govže sedemkrat, George L. Brozich dvakrat in Louis Champa štirikrat.	'
Vrhovnih zdravnikov je imela Zveza ves čas samo tri; ti so: Dr. Martin Ivec, dr. Joseph Grahek in dr. F. J. Arch.
Ameriška bratska zveza je danes tretja največja slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki.
Ob njeni 45. obletnici ji kličem: živela še na mnoga leta!
Anton Zbašnik
Canadski Jugoslovani pozdravljajo Uje-dinjeni odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev
Slovenci, vojni ujetniki v Ameriki
Proslava 45-letnice
Naše društvo Sv. Jožefa, št. 21 ABZ, v Denverju, Colo., je že pred časom sklenilo, da proslavi 45-letnico ustanovitve ABZ na dan 18. julija 1943, to je ravno na dan 45-letnice. In sicer je sklenjeno, da se bo omenjenega dne vršil piknik na vrtu Doma slovenskih društev. Piknik se bo pričel ob eni uri popoldne. Po osmi uri zvečer bodo imeli plesalci priliko, da se zavrtijo, bodisi v dvorani, bodisi na vrtu.
Odbor bo poskrbel, da bodo posetniki piknika kar najbolje postreženi in upamo, da ne bo nikomur žal, ki se bo prireditve udeležil. V prvi vrsti je seveda vabljeno članstvo našega društva, da se prireditve udeleži polnoštevilno in s tem pripomore k lepši proslavi 45-letnice. Pomniti moramo, da 45-letnica se ne ofihaja vsak dan in da je tudi vsaka ustanova ne dočaka. Po možnosti naj bi nas pri tej priliki obiskali tudi izven mesta bivajoči člani in naj bi privedli tudi svoje prijatelje s seboj. Razume se, da bodo na našem pikniku dobrodošli tudi ysi drugi dobre zabave željni
! rojaki iz našega mesta ali od drugod. Čim več nas bo, tem boljša bo zabava. Vse posetnike bomo' skušali postreči po najboljši možnosti.
Torej, na svidenje v nedeljo 18. julija na vrtu Doma slovenskih društev pri proslavi 45-letnice ustanovitve Ameriške bratske zveze!
Frank Okoren, tajnik društva št. 21 in 1. gl. podpredsednik ABZ.
Ujedinjeni odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev je prejel od kanadskih Srbov, Hrvatov in Slovencev sledeči pozdrav:
Ujedinjenemu odboru ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dragi bratje:
V imenu organizacije Saveza Kanadskih Hrvata, Saveza Kanadskih Srba in Zveze kanadskih Slovencev, mi, podpisani, prisrčno pozdravljamo ustanovitev Ujedinjenega odbora ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev.
V teh dneh, ko se borba med silami fašizma in silami demokracije približuje svojim najod-ločnejšim in najusodnejšim momentom, in ko si prizadeva fašistična propaganda z vsemi svojimi močmi, da razdvoji in razbije edinstvo demokratičnih sil, katera propaganda je izredno aktivna med Srbi, Hrvati in Slovenci, boljše in potrebnejše stvari, kakor da ste ustanovili Ujedinjeni odbor ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev, niste mogli storiti. Ta vaš korak po-menja novo dobo v življenju in borbi ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev ter je neprecenljive važnosti in koristi za splošno ameriško demokratsko življenje in za borbo proti sovražnikom človečanstva.
Ta vaš korak pomeni težak udarec sovražnikom skupnega življenja treh bratskih narodov v ujedinjeni, novi Jugoslaviji, kakor tudi sovražnikom sloge in edinstva med nami na ameriškem kontinentu. Ta korak je tudi najboljša doslednost edinstva junaških Srbov, Hrvatov in Slovencev v Narodni osvobodilni vojski Jugoslavije ter pomeni zanje veliko podporo.
Uverjeni smo, da bodo ta vaš korak pozdravili vsi ljubitelji svobode in neprijatelji fašizma, zlasti pa ameriški in kanadski Jugoslovani. Zagotavljamo vam, da bomo ludi mi v Kanadi nadaljevali v tem pravcu z našim delom. Toplo vas pozdravljamo ter vam želimo vsestranski u-speh v vašem skupnem delu.
V imenu Saveza Kanadskih Hrvata, Nacionalni tajnik: Edo Jardas.
V imenu Saveza Kanadskih Srba, Nacionalni tajnik: Maksim Bjelič.
V imenu Zveze kanadskih Slovencev, Nacionalni tajnik: Rajmund Mavrin.
V Torontu, 28. junija, 1943.
Začasni naslov Ujedinjenega odbora ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev je:
Louis Adamič, Milford, New -Jersey.
Tajniki tega odbora so:
Petar Radič,
Mirko Markovič,
Janko N. Rogelj.
K 45-letnici
Prihodnjo nedeljo, to je 18. julija, bo Ameriška bratska zveza zaključila 45 let bratske-| ka dela za svoje člane.
Petinštiridesetletnica je na-daljni mejnik v zgodovini Ameriške bratske zveze. Upajmo, da bodo fdeali ustanoviteljev še nadalje vodili njihove naslednike z ozirom na boljšo postrežbo so-članov.
Mi uživamo splošni ugled za pošteno in pravično poslovanje, .kar je za nas velike vrednosti. V svrho nadaljne rasti in razsoja organizacije sta potrebna odkritosrčno zanimanje in so-
POROČILA O ZADEVAH JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
kojnega vojvode Aoste in prin-cezinje Helene Francoske, je v Zedinjenih državah znan kot dirkač na motornih čoloih; bil je tukaj na dirkah leta 1933 in
1934.	Poročen je s princezinjo Grške, Ireno, sestro grškega kralja Georga II; njena sestra, princezinja Helena, je bivša žena kralja Karola iz Rumunije.)
delovanje od strani vseh članov.
Potrudimo se vsi po naših najboljših močeh, da napravimo našo Ameriško bratsko zvezo še večjo in boljšo bratsko organizacijo.
F. J. Kress,
4.	glavni nadzornik ABZ.
Kakor smo pričakovali, je bi-
lo	med ujetimi italijanskimi vojaki v Tunisiji tudi znatno število Slovencev iz Julijske Krajine, ki so bili kot italijanski državljani prisiljeni služiti v italijanski armadi. Mnogo teh italijanskih vojnih ujetnikov je bilo privedenih v Ameriko in so nastanjeni v raznih ujetni-ških taboriščih. Med temi italijanskimi vojnimi ujetniki so logično tudi primorski Slovenci. To je vedel tudi Slovenski ameriški narodni svet, ki je na svoji seji v Chicagu dne 12. junija letos sklenil, da stopi v stike z vojnim departmentom v Washingtonu glede primorskih Slovencev v vojnem ujetništvu v Ameriki. Kaj je SANS dose-daj v tem oziru storil in dosegel, nam ni znano, gotovo pa je, da ne drži rok križem.
V	“Prosveti” z dne 7. julija pa smo o slovenskih vojnih ujetnikih v Ameriki čitali sledeče zanimivo poročilo:
“Dne 2. julija smo prejeli iz Indianapolisu pismo sledeče vsebine:
*	* *
“Indianapolis, ind.—V tukajšnji ‘kempi’ Atterbury, katera je oddaljena od Indianapolisa 30 milj, se nahaja 2000 italijanskih vojnih ujetnikov, katere je ameriška armada ujela v Tuniziji, Afrika, in jih pripeljala v Ameriko. Med temi ujetniki je tudi 22 primorskih Slovencev.
“Naj na kratko omenim, kako se mi je posrečilo, da sem izvedel njihova imena in odkod so doma.
“Vencel Batič, sin slovenskih staršev, je prišel v Slovenski dom in mi.pravi:
“Veš, Škerjanc, kaj se mi je danes pripetilo? Po končanem delu sem na sprehod okoli ‘kempe!, v kateri se nahajajo tisti Italijani, in, ko tako hodim ob žični ograji, je eden ‘Italijanov’ stal na drugi strani ograje in me je nagovoril po slovensko: ‘Daj mi cigareto.’ Jaz mu odgovorim tudi po slovensko: ‘Nimam’—on me pa ves vesel vpraša: ‘Kaj si ti Slovenec?’
“Odgovorim mu, da sem. Rojen sem bil tukaj v Indianapolisu, ampak slovensko sem se naučil od očeta in matere. Potem sem pa jaz njega vprašal, kako je to, da zna on slovensko, ko je Italijan. Pojasnil mi je, da je Slovenec, doma od Gorice
—	in da je še več Slovencev v tem taborišču.
“Batič je potem poizvedel za njihova imena in naslove. Hvala lepa temu fantu, ki se je potrudil.
“Dne 29. junija smo izvedeli, da je prišlo v taborišče nadalj-nih 500 Italijanov, toda med temi ni bilo nobenega Slovenca. Mnogo Slovencev je ostalo v A-friki, kjer so se pridružili francoski armadi z namenom, da se bodo bojevali zoper Mussolinija.
“Tukaj prilagam pismo slovenskega ujetnika iz tega taborišča in imena ostalih slovenskih ujetnikov, kolikor nam je doslej znanih:
S.	Škorjanc.
1f>	V ^
“Velecenjeni gospod! — Ker ne vem, na koga se bi obrnil, se ponižno obračam na Vas z upanjem, da uslišite mojo gorečo željo.
“Sem Slovenec, Primorec, vojni ujetnik, in z menoj so še drugi Slovenci. Imam narodni čut, ki nam je bil od rojstva prepovedan in teptan, toda mati ga je tajno gojila, ko smo bili še otroci; zdaj, ko smo odrasli, nam zdrava pamet pravi, da človek je človek, če v srcu nosi ljubezen do svoje rodne domovine.
“Ta ljubezen nas je spremljala tudi v težkih urah, ko smo pod tujčevim jarmom morali i-ti na fronto. Zavest, da smo Slovani, nam je narekovala, da se ne smemo zanje vojskovati
in vsakdo med nami jim je več ali manj škode napravil—tako, če bi se še kdaj povrnili v Italijo, nas čaka huda kazen.
“Naš sovražnik italijanski fašizem nam je uničil domove, hiše požgal in starše pognal naj cesto. Mnogo je bilo ustreljenih. Mnogi od nas imamo se- J stre internirane—mnogi od nas imamo brate, ki se bijejo pri četnikih, naši starši pa, Bog ve, če so še kje živi.
“V Afriki smo videli, da so Angleži odbrali Poljake in druge slovanske ujetnike in jih vzeli v sVojo armado. Mar mi nismo Slovani? Mar mati, ki me !je rodila, ni bila Slovanka? Ali v paših žilah ne teče slovanska kri? —
“Da, nam Slovencem kruta usoda ni pustila veliko svobode!
“Bili smo sužnji tujca, ampak v sužnosti smo tem bolj čutili narodni čut, čut svobode!
“Sedaj pa se obračamo na Vas in Vas prosimo: rešite nas! j Sprejmite nas v vaše vrste, v vašo armado, da bomo tudi mi pomagali bojevati se za svobodo Jugoslavije! — Z veseljem bomo šli v smrt, kričeč: Živela svobodna Jugoslavija! Živela A-merika! —
“Prosimo vas, dragi rojaki, uslišite nas! Hvaleženi vam bomo do smrti.—
“V imenu vseh Slovencev, ujetnikov v tem kampu:
Janko Klinkou.
“Naslov: Serg. Magg, Janko Klinkou, Camp Atterbury, Internment Camp Box 20, General Post Office New York, N. Y.”
“Imena slovenskih ujetnikov v taborišču Attertmry, Indiana, so:
Klinkou Janko, rojen 1. januarja 1919 v Tolminu, Gorica;
; oče Andrej, mati Marija Kavčič.
Blaško Anton, roj. 10. jan. 1922, Ajdovščina, Goriško; oče Janez, mati Antonija Kretič.
Gruden Oskar, roj. 28. marca 1922, Šempas-Gorica; oče Anton, mati Marija Konič.
Černigoj Bojan, roj. 8. marca
1920, Šempas-Gorica; oče Filip, mati Marija Klarič.
Kačar Janko, roj. 25. marca 1922, Kal nad Kanalom, Goriško; pče Peter, mati Rozalija Brečavšek.
Trampuž Jože, roj. 26. marca 1922, Kostanjevica-Gorica; oče Jože, mati Marija Pipan.
Kokošar Ivan, roj. 8. febr. 1922, Grahovo-Gorica; oče Ivan. mati Marija Kenda.
Brankovič Miroslav, roi. 21. jul. 1921, Šempas-Gorica; oče j Vinko, mati Kristina žižman.
Pavšič Alojz, roj. 25. avg. 1922, Šempas-Gorica, oče Alojz, mati Katarina Rus.
Žnidaršič Jožef, roj. 4. marca 1922, Duhovo-Gorica; oče Jožef, mati Ana Mugerlji.
Lulek Franc, roj. 5. febr.;
1921, A jdovščina-Gorica; oče; Franc, mati—.
Valentinčič Franc, roj. 17. i sept. 1915, Bačo-Gorica; oče Lu-’ ka, mati Marija Kleč.
Čej Janko, roj. 15. jun. 1922, Trnovo-Gorica; oče Alojz, mati Pepca Podgornik.
Klanjšek Jože, roj. 13. marca
1922, Grgar-Gorica; oče Jože,! mati Jožefa—.
Kogovšek Ivan, roj. 22. marca 1919, Pregar je-Reka; oče Ivan, mati Katarina Kuret.
Srednik Franc, roj. 26. sept. 1920, Kopriva-Trst; oče Alojz,) mati Ana Galjušek.
Trebičan Franc, roj. 9. marca 1919, Košana-Trst; oče Franc, I mati Viljemina Počkar.
Sedmak Frank, roj. 13. sept/ 1922, Postojna; oče Franc, mati Marija Srebot.
Hrvatin JožeK roj. 10. avg. 1922, Škofija-Trst; oče Rudolf, j mati Marija Zadnik.
Šuligoj Franc, roj. 29. marca 1922, Čepovan-Gorica; oče—, mati Antonija.
Simčič Franc, roj. 19. jul. 1914, Krmin-Gorica; cče Rajmund, mati Pepca Zilej.
Bratina Anton, roj. 12. jan.
1922,	Ajdovščina-Gorica; oče Anton, mati Marija.
(Ako kdo med čitatelji sluti, da je kateri zgoraj navedenih ujetnikov njegov sorodnik, naj se obrne za nadaljnje pojasnilo na sledeči naslov: S. Škorjanc, 722 Holmes Ave., Indianapolis, Ind.)
ti
DOPISI
Detroit, Mich. — Na seji društva Triglav, št. 144 ABZ. dne 28. junija smo razpravljali
o	predlogu glavnega odbora glede izrednega ase smenta. Predlog določa, da bi vsak član in članica odraslega oddelka po prvem septembru plačeval ali plačevala 25 centov več ases-menta na mesec, in sicer za čas vojne in šest mesecev potem. Ta denar bi se rabi} za polno izplačevanje smrtnin dedičem za padlimi člani-vojaki.
Bratje in sestre, jaz mislim, da je to glasovanje predaleko-sežno, in, ako bo predlog sprejet, bo preveč obremenil članstvo. Imamo‘nadsolventni smrt-ninski sklad, poleg tega je na razpolago športni sklad, in, ako bo potreba, ima glavni odbor pravico razpisati izredni asesment, ako je primanjkljaj v katerem skladu.
Torej, bratje in sestre, člani in članice društva št. 144 ABZ, pridite vsi na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 25. julija v navadnih prostorih, ter glasujte po vašem prepričanju.
Tu v Detroitu, ki je arzenal demokracije, imamo poleg črnega trga tudi drhal pobijalcev in razbijalcev, črnih in belih. Začelo se je pred dvemi leti pri vladni stanovanjski hiši, potem so nadaljevali z razbijanjem mlečezobci v širokih hlačah in s širokokrajnimi klobuki; gruča se je spravila v avtomobile, si vzela za tarčo gotovo cesto ter razbijala izložbena okna prodajaln ter okna in pohištvo po pivnicah. Od tega je že leto dni ,toda le par jih je bilo obsojenih na nekaj dni zapora, drugi pa so bili oproščeni. Vse se je nekako potlačilo, nihče se ni poglobil v raziskave, da bi bilo ugotovljeno, kdo je pošiljal to mlado drhal na razbijanje. Zatem je bilo nekaj štrajkov iz plemenskih vzrokov. Unija trdi, da je bilo vodstvo delavnice krivo, ki zastopa črko “k,” pod katero so samo izvoljenci. Tudi sedaj, ko je dosedaj znano število mrtvih 34 in mnogo več ranjenih, belih in črnih, proda-jalen in hiš razbitih za vrednost nad pol milijona dolarjev,
19	avtomobilov razbitih ali sežganih, da niso več za rabo, tudi sedaj pravi vodstvo mesta, da ni treba velike porote, da bi zadevo razčistila in preprečila nadaljne izgrede, župan in par drugih so imenovali skupino prominentnih meščanov, med njimi par črnih, da naj preiščejo, kaj je rabuko povzročilo. In veste, najprej so sklenili preiskati, kako tovarnarji povprečno vposlujejo ljudi po polti. Da ni stvar tako resna, bi bilo za poč’t.
Mary Bernick.
Braddock, Pa. — članstvo društva Sv. Alojzija, št. 31 ABZ, opozarjam, da naj se v kar naj več jem številu udeleži piihodnjfe seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih v nedeljo 18. julija in se bo pričela ob eni uri popoldne. Na tej seji bomo imeli za rešiti važno zadevo, namreč glasovali bomo o resoluciji ali iniciativi, predloženi od- glavnega odbora. Zakaj se gre, ste že čitali v Novi Dobi, obenem pa vam bo še raztolma-čeno na seji. Ako starši ne morete priti, pa pošljite svoje sinove in hčere, in, če ne bodo razumeli slovenskega pojasnila, se jim bo raztolmačilo v angleščini. Zadeva je važna. Ako bo resolucija od večine članstva odobrena ,bqmo vsi odrasli člani in članice po 1. septembru plačevali po 25 centov več ases-menta na mesec. Od vas je odvisno, kako boste glasovali, za
vfi i
čl*
ali proti. Pozneje tajnika je nesmiselna imate sami priliko, da i in odločujete. Torej, morete, pridite v ne<WJ* julija ob dveh popoldne>| jo v Hrvatsko dvorano na Talbot Ave., Braddock, P* sovati se more samo Nadzorni odbor je Pr0 pride v zborovalne Pr°3% eni uri popoldne, da P društvene knjige. Bra zdrav! — Za društvo * ABZ:	'	M
Martin Hudalei *
Cheswick, Pa. — ^18®j
nice društva Vesela bo ^ št. 203 ABZ, so nujno v»* da se udeležijo redne seje, ki se bo vršila v 18. julija. Seja se bo
običajnih prostorih >n . pričela ob 10. uri , Vsak je lahko čital v bi, da imamo spet iw .j glavnega urada, o kat mo glasovati. Ta inlC j važna za vsakega član**? nico odraslega odddk^ jj od večine članstva P° * ^ mo pričeli s 1. septem > čevati za 25 centov visJ ne asesmente, in sicer ** vojne in še šest mesece Glasovati se more saI110 ni društveni seji. Zato. ^ članice, pridite na se^0^ lija vsi, in glasujte P® prepričanju. Bratski jr*
—	Za društvo št. 203
Ed. Yaksetich-
—"	en!
Brooklyn, N. ¥• "^
članice društva Sv. J 50 ABZ, so nujno vab^J ^ se gotovo udeležijo P ^ ^ mesečne seje, ki se bo soboto 17. julija in ^ čela ob 8. uri zve^er‘.%M|| ni lahko čitali v Novi mo iz glavnega ura(^|0i vanju iniciativni Pr -L važen za vsakega člal nico. O predlogu razprayljali in naj glasuje po svoj® ^ Čanju. Kakor bo večin® odločila, tako pa bo- , omenjena iniciativa članstva sprejeta in bomo vsi člani in član1 lega oddelka plačev*® tov več asesmenta n®
1. septembra naprej- _______
Tem potom tudi ^ moj novi naslov:	'	ji	^
191-29 Hillside A've--^ New York. — Z ^	^
zdravom.	k	(»	.
Valentine Oreh j P
Gilbert, fyiirin. — I
času si spet enkrat ot prostost, da se ogl^ ^ mokre Minnesote. f i časopisih, se ljudje ^ ^ krajev pritožujejo 118 pi itj nom, ki je na spl0®110^ ;I» kro. Izjemo tvorijo ‘Vr1
kraji. Tu v Minnesoti ^ ^ li dežja v obilici in ga še ni premalo. & ^ tg, tory gardens so bolj P°yT 1 kakor, ako nas jesen5 ^ 1^ ne obišče prezgodaj jy pridelati nekaj P0'* f zimsko porabo. SevedM ^ v Minnesoti ni nič ^ zapiha sibirska sapa li mesec v letu. Na P ^ in 28. junija nas ^ ^ slana, ki se je najb°^ g i ( na fižolu in kumaric*1 »nj line so najbolj obču^ pi &j ti slani. K sreči zdaJ j ^ sezoni nekoliko sla1^.j ^ pravi preveč škode, 4. rava močna in si r»s ^ 5 opomorejo. Poletno s v Dozdravi in okrepi	^
Pri tem se spoitii0^ ^ ki so jih tukajšnje ^ ^ družbe pred leti zaP.u rudnikih. Takrat ni napeljana elektrika 4 u«j nes. Prej omenjene rovu prepeljevale z 1 do napolnjene vozic^Fj] skih vzpenjač in prazne nazaj k Mule so trpežne & .J kadar je dovolj gar*51^ zna tudi muli ;dobJ ^ 8^ bet in izrazita rebra- ,
ali poleti, kadar je e\ (Dalje na 3. str^
J
DOPISI
WadaljevTnje z~2. strani)
znak?Ula -riČela kazati take (kia ,J° ,Je rudniška uprava
fir?na beii dan ter ji
ira »»i,’ ? Se naužiJe sveže-
pašDikuaTnamVeŽe-Z0lenjaVe "a ttotrlo a S1 Je mula °P°-
Porahn 3 Je ^a na zimo spet gat?‘a garanje v rovu, ki
s kako brco ^ g0drnjanja’ le rala n Je včasih Protestirati h aU('S, nimaJ'° več štiri-ki so j! m“1 v rudnikih. Delo,
ooravlilnl opravljale mule,
oljna n	J električna ali pa
1]na Pogonska sila.
Črkami	os^al° z vidnimi
do\ini S'8ano v svetovni zgo-iajo 'd°g°dki se doga-
kakim veii?U’ m nič ne vemo> k Drina	dogodkom bomo
Ho. z ' ^redno bo leto zaklju-b®lsžil'J38 zg°dovina tudi 8ka zvp' 3 JG -^meriška brat-
Mi»neSota "i fdeŽem v Elyu’
svoio	letos Proslavljala
*an0 ZMr°- Tudi bo zapi-slavo te 4^ lGt0S v°dila v pro-Povečanjp ",.etnice kampanjo za Posebno „ S fVi*a sv°jih članov, Vrteli Vmladinskem oddelku.
# ^ bS-TTje gl-pred-
111 “Pam ,1 ^	° N- R°Kel-)>
Panje jŠa ^do usPehi kam-
£ zadovoljivi.
kto lg^^11® za-beleženo pa bo kot )Pfri ^™eriški bratski ^r&i vi/.0 *n*ciativ, katerim konca, še predno
k. J°bili iz^i reZUltat drUge’ tfetj0i J !z glavnega urada že
siu. in , Je zdaj na glasova-
>j j.- ^ tretja iniciativa je
ig -i. a kumarica, posebno
_itiVa re ^ane> Kaj nam ta
*! Nati\L0nuja’ mi n treba v«1 ** zna’ker Je že vsakemu čla-^ ^kov’,m vsak ve, kaj imamo > Sl”1' »0 »J«, ako bi bila jo Sprejeta-Li Poglejmo malo od raz-
W 4ežeiTSW PriSelien'
eii, ki smo se prise-
510'kor ^rej’ drugi pozneje, aj brez izjeme poskrbi v 1,° ,Pli prvi. Priložnosti °2ir0J	slovensko drušl-
lPač ^ 0r^anizacijo. Dru-mogli ali nismo 'ili jn 80 se pozneje po-
'rill °*r°ci rv J6 navada> sledili
»,4’dai-	in mati sta £le'
. v rg,^1 da^a najboljše, kar J. ^di €r^ m°Soče, in sta Potn0 vP*sala v slovensko ^*j. f 0rganizacijo za vsak 1 Place° pomen*> da morata ^°tjativmese^e Prispev-
!^° *ava 6’ h°eeta, da osta-«tej0) ar°vani. Ko otroci od-^ljJijv. ^do ^nogi po svetu n0 v el0Tn in zaslužkom; 8pad teh časih. K društ-
li	a')°» ker so jih vpisali
Pel
j itT^Sa k^ride vPrašanje, na 1 j L koliki! bll° treba odgovo-br' ^^deničev in de-’^1 Mfo,tla ‘ga Za svoja društva k: ’ če Lgan*zacije? Zdi se Zel 1 ^az'sk°vali, bi jih )K*-8eVi nizek odstotek. Iz ’	l’ida °če in ma-
1 j ^anip a..Za otroke in za dr v^^ovih asesmen-J. l°H ž tVih’ bi bila večina & J; >ie HQe,zdav,1aj iz en dru-■A S se v za to niti vedeli. r « i. *bri*eCe’ da temu kri-k? t)odi,r-?St staršev, ki otrok j ^ j p°rne 1 glede vrednosti \*. A. v?anizaciJ'e. Pa temu lj', ..."la)) e *na mladine se ne
4	ih**1 ^sta^6^. Za institucije, ki ’ f ta^ika0^1* njeni Pr€dniki, eL \	86 ^zb°lj§uje z vsa-
!*■> Jn] ’ne Za nas stare, pač
V no-
VH ^i8 Zahteva postava, da
^^bo a,d6nič Javi za voja-lfat ko dopolni 18. leto.
Šol0&den*č navadno tudi . e8a v ln Prestopi iz mla-» cije odrasli oddelek or-^V^je k tem postane toli-1 ^reine za očeta in ma-'SH zanj plačevati letu °draslega oddelka. »•' Kol t6 m^adina že prične jUlti ! 0 fantov je danes Na JlUŽbi’ 0 katerih star-^Hi| j nič ne vedo, da so ^je' ■Varovalninsko P°* ^'•sin lahko premeni
)*
'■»O
na svojo mlado ženo. In tako se lahko zgodi, da če sin izgubi življenje v vojaški službi, ne bosta oče ali mati ničesar dobila za njim, dasi sta morda zanj plačevala 20 let. Dobila bo morda povsem neznana žena, s katero je sin živel morda samo par tednov in ki ni nikdar centa ali ure žrtvovala za našo organizacijo. Taki primeri so ali bodo pri vseh organizacijah.
Iz navedenega je razvidno, da če bo prej omenjena iniciativa sprejeta, bo staro članstvo najbolj prizadeto. Mi odrasli bomo tisti, ki bomo morali vsak mesec najbolj globoko poseči v naše žepe, da privlečemo na dan tiste nadaljne kvodre za vse člane v družini. Zato, člani in članice ABZ, premislite dobro, predno glasujete, da se sprejme priporočilo ali iniciativa glavnega odbora, ali,da se ostane pri zaključku, ki ga je v tem oziru sprejela 16. redna konvencija. Priznam, da ima članstvo in da ima tudi glavni odbor pravico dajati iniciative za spremembo pravil. Toda teh iniciativ je letos vendar malo preveč in se vrstijo preveč pogosto. Morebiti se kje kuha še kaka nadaljna resolucija ali iniciativa, da nas glavni urad osreči z njo.
Da pa nihče ne bo mislil, da pišem kot eden tistih, ki nimajo nikakega svojca v vojni službi Zedinjenih držav, naj povem, da imam tri sine vojake. Eden je v armadi, eden pri marinih, eden pa v vojni mornarici. Dva izmed njih sta člana Ameriške bratske zveze.
Anton Žganjar, član društva št. 20 ABZ.
Gilbert, Minn. — člane in članice društva Sv. Jožefa, št.
20	ABZ, vabim, da se v obilem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18, julija. Na tej seji bomo imeli spet iniciativo iz glavnega urada, o kateri bomo morali glasovati. To je zelo važna zadeva, ki se tiče vseh članov. Ako večina članstva odglasuje za sprejem iniciativnega predloga, bomo po 1. septembru plačevali za 25 centov zvišane mesečne ases-mente. Denar bi se porabil za izplačevanje polnih smrtnin dedičem padlih članov-vojakov. Ta iniciativa bi bila zelo dobra in hvala vredna, če bi se bila porodila v glavah glavnih odbornikov. Ne vemo pa, kam da gredo vse tiste iniciative in priporočila od društev naše Zveze, ki niso nikoli priobčena v našem glasilu. Ali gredo v urednikov koš ali v koš glavnih odbornikov? (Priporočila, ako so poslana uredništvu Nove Dobe, so priobčena. Iniciativni predlogi od strani društev pa morajo v smislu pravil iti preko glavnega urada. Ako so od tam poslani uredništvu v priobčitev, so seveda priobčeni. Niti iniciativ, niti dopisov urednik ne meče v koš. Ako v kakem primeru urednik v smislu pravil ne sme priobčiti kakega dopisa, obvesti
o	tem dopisnika pismeno. Slednji, ako tako želi, se more po pravilih pritožiti na višjo instanco. Edini dopisi, ki gredo brez ceremonij v uredniški koš, so dopisi brez podpisa. Op. ured.)
Tako, glavni odbor je skoval iniciativo po svoje in jo dal na splošno glasovanje. Ampak malo preveč globoko misli poseči v naše žepe. Pravi, da kolikor bo preostanka, se bo pa pripisalo kapitalu. Ne vem, zakaj hočejo gl. odborniki imeti toliko kapitala, ker se že zdaj zmeraj hvalijo v listu, koliko nad 100% solventni smo. Seveda, kapital mora biti za mladino, če jo bo še kaj ostalo pri Zvezi, ako bomo tako vzdigovali asesmen-te. Kajti še sedaj, ako bi starši ne vpisali mladine v Zvezo in plačevali asesmente za njo, bi po mojem mnenju imeli polovico manj mladine v Zvezi kot jo imamo danes. — Za društvo št. 20 ABZ:
Joseph Novak, tajnik.
Cleveland, O. — Sedaj obdelujemo resolucijo oziroma iniciativo, predloženo iz glavnega urada. Obdelujemo jo, kolikor komu čas dopušča. Kot je razvidno iz dopisov v glasilu, je večina proti. Pa ne zato, da bi se ti dopisniki ne zavedali, kaj riskirajo naši člani-vojaki. Proti tej spremembi so zato, ker vedo, da članom-vojakom ne bi niti najmanj koristila, če bi bila sprejeta.
če nam je res kaj do naših članov-vojakov, bi morali misliti na poseben sklad, ki naj bi čakal one, kateri se vrnejo iz vojne. Katerim in kakšnim vojakom naj bi se pomagalo s tistim skladom, ne bom tukaj razpravljal, ampak naj vsak sam zase razmišlja o posledicah vojne, žrtve, ki jih bodo naši člani-vojaki doprinesli za nas in za našo domovino Ameriko, jim ne poplačamo z nikakim denarjem, ker to je nemogoče. Bil sem v zadnji vojni od prvega do zadnjega dne. če bi mi bilo skozi vse tisto iti še enkrat, ne bi prevzel za nobeno ceno. Tako tudi našim članom vojakom, ki se bodo vrnili iz vojne, ne bo nameravana sprememba v pravilih prav nič koristila; onim pa, ki bodo žrtvovali življenje
v	tej borbi, pa ravno toliko, namreč nič.
S predloženo resolucijo se ne potegujemo za naše člane vojake, ampak za njihove dediče. Ti dediči so .lahko naši sobrati in sosestre, ali pa ne. Ako bodo ti dediči tako nesrečni, da se tisti .katere ljubijo, ne bodo vrnili iz tega svetovnega meteža, jim tudi cela od ABZ izplačana smrtnina ne bo niti zdaleč odtehtala njih izgube. Pa jih tudi ne bo navdušila za našo organizacijo, če,niso imeli takega navdušenja že zdaj.
Dalje sodim, da tak sklad, kakršen'je določen po omenjeni resoluciji, nima pravega temelja. Kaj pa vemo, kje bo meja izplačil? Kaj pa, če bi potrebovali v to svrho kar dva kvoderčka ali p& kar dolar doklade na mesec, da bi krili izdatke? Kaj pa sedaj vemo, kaj nam prinese bodočnost; tega ne pove nobena pratika!
Ne igrajmo se pri organizaciji z dokladami, kajti ravno izpremembe asesmentov v preteklih letih so zavrle rast organizacije. Vsak “dime” šteje, čeravno se zdi malenkost. To najbolje vedo tajniki, ki take poviške kolektajo. To je tudi mnogokrat povzročilo, da starši niso vpisali svojih otrok v organizacijo. Povišek desetih centov ali enega kvodra se morda zdi malenkost, gledano iz glavnega urada. Društveni tajniki pa to vse drugače vidijo in čutijo. Kadar koli pri bratskih organizacijah ustvarjamo nove fonde in višje asesmente, takrat gladimo pot napredka za-varovalninskim družbam.
Ne glejmo, kaj priporoča za-varovalninski department države Minnesote, ki ne bo nosil stroškov, ampak glejmo, kaj bo dobro za nas. če bi glavni odbor hotel res nekaj dobrega ukreniti za organizacijo v teh časih, naj bi skušal izposlovati od minnesotskega zavarovalnin-skega departmenta dovoljenje, da se naša prihodnja konvencija odgodi za čas po vojni. Jaz mislim, da če bi se glavni odbor resno potrudil pri minnesotskem zavarovalninskem depart-mentu ,da bi izposloval tako dovoljenje. To bi bilo res v korist naši Zvezi, pa tudi deželi na splošno. Bratski pozdrav!
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 ABZ.
Lloydell, Pa. — Cenjeni sobrat, glavni predsednik ABZ, Janko N. Rogelj: Priloženo Vam pošiljam vsoto $17.75, katero sem nabral pri članih društva št. 35 ABZ in pri društvu št. 60 SNPJ za Slovenski ameriški narodni svet.
Darovali so sledeči: (Po sklepu glavnega odbora urednik ne more priobčiti imena posameznih prispevateljev, ako so da-
rovali manj kot pet dolarjev.)
Prosim, da denar izročite SANSu. Prosim Vas tudi, da pošljete imena darovalcev v uredništvo Nove Dobe v priobčitev. Podružnico SANSa bosta društvi ustanovili pozneje.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Arhar, tajnik, P. O. Box 139, Lloydell, Pa.
(PS—To pismo je prejel glavni predsednik ABZ ter ga izročil uredništvu.)
Pittsburgh, Pa. — Zapisnik zborovanja federacije društev Ameriške bratske zveze v za-padni Pennsylvaniji, ki se je vršilo 2. maja 1943 v Slovenskem domu na 57. cesti'v Pittsburghu, Pa. —
Predsednik Frank Kress otvori zborovanje ob eni uri popoldne s pozivom na navzoče, da zborrujejo mirno in premišljeno v korist federacije in Ameriške bratske zveze. Preči-tajo se imena federacijskih uradnikov in je ugotovljeno, da so navzoči vsi, razen nadzornika Jurija Previca. Od glavnih odbornikov so navzoči: Joseph Sneler, 5. gl. podpredsednik; dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik, in Frank Kress, 4. gl. nadzornik. Navzoč je tudi glavni porotnik Frank Mikec.
Nato se prečitajo poverilnice navzočih društvenih zastopnikov in zastopnic. Društva so zastopana kot sledi: Društvo št. 12, Pittsburgh: Frank Golob, Frank Krošel, Frank Alič in Vincent Arch; št. 75, Meadow-lands: John Samida; št. 99 Moon Run: Frances Koritnik; društvo št. 26 nima poverilnice.
Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja in se sprejme kot čitan. Slede poročila uradnikov federacije. Predsednik nima posebnega poročati. Tajnik poroča, da je poslal poverilnice 17 društvom. Blagajnik poroča, da je v blagajni federacije $76.30 gotovine in en vojni bond za $100.00. Nadzorniki1 se strinjajo s poročilom blagajnika. Poročila uradnikov federacije se vzamejo na znanje. Nato pozove predsednik navzoče, da vstanejo
v	počastitev spomina pokojnih članov in članic.
Slede poročila društvenih zastopnikov. Zastopnik društva št. 12 poroča glede zadeve priporočane premestitve konvencije. Društvo št. 26 ima 13 članov pri vojakih. Pri društvu št. 75 j« en član umrl. Pri društvu št. 99 sta umrla dva člana. John Samida, zastopnik društva št. 75, vpraša predsednika, v kako korist je federacija; predsednik mu lepo razumljivo pojasni. Kar se premestitve konvencije tiče, se zbornica soglasno izrazi, da naj bi se vršila v Chicagu; vsak član pa seveda lahko glasuje po svoji volji in prepričanju.
Pod točko “razno” se je razpravljalo o vojni klavzuli in da bo prišlo do splošnega glasovanja glede zadeve, če se dedičem padlih članov-vojakov izplačajo smrtnine v polnih vsotah. Za mesti prihodnjega zborovanja sta predlagani mesti Pittsburgh in Canonsburg. Ker zastopnik' za Canonsburg odkloni, je določeno, da se prihodnje zborovanje vrši 29. avgusta 1943 v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu, čas za začetek zborovanja je določen za eno uro popoldne. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje ob 4. uri popoldne.
Za federacijo društev Ameriške bratske zveze v zapadni Pennsylvaniji:
Vincent Arch, zapisnikar.
Cleveland, Ohio. — Vsi člani društva Janeza Krstnika, št. 37 ABZ, so vabljeni, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. julija. Seja se bo vršila v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma in se bo pričela ob pol devetih (8.30) zjutraj. Na tej seji bomo razmo-trivali in glasovali o resoluciji
ali iniciativi, predloženi od glavnega odbora. To je zelo važna zadeva, ki se tiče prav vsakega člana odraslega oddelka. Ako bo iniciativa od večine članstva sprejeta, bomo od 1. septembra naprej plačevali po 25 centov več asesmenta na mesec kot zdaj. To bo veljalo ža čas vojne in šest mesecev potem. Glasovati se more samo na seji. Torej naj pride na to važno sejo vsak član in glasuje po svojem prepričanju.
člani, ki imajo navado zaostajati z asesmenti, so prošeni, da v bodoče poskrbijo, da bodo imeli njihove asesmente plačane do 25. dne vsakega meseca. Prvih šest mesecev mojega taj-nikovanja sem bil v tem oziru popustljiv, toda od sedaj naprej, kdor ne bo imel plačanega asesmenta do omenjenega dne, bo suspendiran. Kogar de-
lo	ali drugi posli zadržujejo in ne more na noben drug način pravočasno poslati asesmenta, naj se posluži čeka ali pa money ordra. Moj naslov je:'“Cyril J. Rovanšek, 14910 Sylvia Ave., Cleveland, Ohio.” Telefonska številka je: Liberty 6718. Prosim, sodelujte z vašim tajnikom, pa bo prav za vse. In pridite na sejo v nedeljo 18. julija. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 37 ABZ:
Cyril J. Rovanšek, tajnik.
Chicago, lil. — Vse člane in članice društva Illini Stars, št. 170 ABZ, tem potom opozarjam, da se naša prihodnja sej^ vrši v sredo 21. julija. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela točno ob 8. uri zvečer. To bo zadnja seja, na kateri moremo glasovati o važni iniciativi, ki je pred nami. Zato, pridite na to sejo vsi, kateri le morete, in glasujte po vašem prepričanju.
Bratje in sestre, kaj pa je z našo kampanjo? Ali bo naše društvo res eno zadnjih? Še je čas, da gremo na delo. če vpišemo vsaki vsaj enega novega frlana tekom kampanje, bo kvota dosežena in presežena. To bo pomenilo napredek za našo organizacijo, poleg tega bi se pa še naša društvena blagajna opomogla za $45.00. Torej, ne bodimo zaspani, ampak pojdimo na delo, dokler ni prepozno. Pozdrav vsemu članstvu Ameriške bratske zveze!
Agnes Jurečič,
tajnica društva št. 170 ABZ.
Chicago, lil. — članstvo društva “Liberty Bell,” št. 70 ABZ, vabim, da se gotovo udeleži prihodnje seje, katera se bo vršila v soboto 17. julija 1943 v navadnih prostorih. Pričetek seje bo točno ob 7:30 zvečer. TA SEJA BO ZELO VAŽNA ZA VSAKEGA ČLANA. Na dnevnemu redu bo glasovanje o iniciativnemu predlogu, ki ga je dal na glasovanje glavni odbor, glede vojne klavzule. ZA ALI PA PROTI PREDLOGU SE MORE GLASOVATI SAMO NA SEJI. AKO BO PREDLOG GLAVNEGA ODBORA SPREJET, BO S 1. SEPTEMBROM 1943 ZVIŠAN MESEČNI ASESMENT NA VSAKEGA ČLANA 25c MESEČNO, IN TO ZA TOLIKO ČASA, DA BO VOJNE KONEC, IN ŠE ŠEST MESECEV PO VOJNI. Predlog vam bo natančno razložen na seji, da boste lahko potem glasovali tako, da bo v korist Ameriške bratske zveze in njenega članstva.
Ponovno opominjam tiste člane, kateri niso dobili še niti enega člana v tej kampanji, da storijo svojo dolžnost in tako pripomorejo k tem lepši prosla-
vi	45-letnice naše dične Ameriške bratske zveze.
Dne 24. junija je po kratki bolezni umrla naša dobra članica sestra Mary Lah; pokopana je bila 28. junija na St. Joseph pokopališču. Pokojna zapušča tukaj sinove: Richard, George, Edward, ‘Ludvik, in hčere Rose, Valerija in Elenor. Pčkojni sestri naj bo lahka ameriška zemlja, njenim sorod-
| nikom pa izrekamo naše iskre-1 no sožalje.
Našemu društvu se je pridru-i žilo društvo “Indians,” št. 220 ABZ, kar bo gotovo v korist našemu društvu in Zvezi, ker v združenju je moč in napredek.
V	sedanjih vojnih časih imajo mala društva zelo malo prilike] napredovati, in lahko z veseljem pozdravimo vsako združenje kot koristno za napredek naše Zveze. Sedaj imamo samo dve društvi Ameriške bratske zveze v Chicagu, to je “Liberty Bell,” št. 70, in “Illini Stars,” št. 170. Govora o preveliki kom-peticiji torej ne more biti. Polje je zelo veliko v Chicagu, in obe društvi imata ‘lepo priliko za napredek, ako članstvo pokaže le nekaj dobre volje do sodelovanja in pomaga društvenim uradnikom pri delu za kampanjo. Vsak član Ameriške bratske zveze v Chicagu naj dobi samo enega novega člana v društvo, in imeli bomo najbolj uspešno kampanjo, kar jih je še imela naša Zveza v teku 45 let. član, kateri ne more dobiti do 31. decembi'a 1943 niti enega člana v društvo, zelo malo misli
o	svojemu društvu in o svoji dobri materi Ameriški bratski zvezi. Ljudje danes delajo in je prav lahko dobiti člane, posebno v mladinski oddelek, če se le nekoliko potrudimo in ako smo v resnici iskreni člani naše Zveze. Torej na delo, zavihajmo si rokave, stopimo v vrsto bojevnikov in pomagajmo podvojiti članstvo naši Ameriški bratski zvezi. Bratski pozdrav!
Anton Krapenc, tajnik društva št. 70 ABZ.
Chicago, III. — Prihodnja seja podružnice št. 8, Slovenska sekcija J PO, se bo vršila v ponedeljek, 19. julija, v Tomažino-
vi	dvorani, 1902 West Cermak Rd. Pričetek ob pol osmih zvečer. Na tej seji bodo podani računi zadnje prireditve, zatorej naj vsak, ki še ima za plačati vstopnice ali kaj drugega, stori to takoj. Obenem se naj tudi takoj predložijo računi, ki morebiti še niso plačani. Nikar ne odložiti do seje.
Vsled sklepa zadnje seje smo pristopili k Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu — SANS — in smo dobili št. 60. Tudi o tem bomo sklepali na prihodnji seji, zatorej se naj udeleži vsak odbornik in zastopnik. Rodoljubni pozdrav!
John Gottlieb, tajnik.
Glasovati se more samo na seji. Vsak lahko glasuje po svojem prepričanju, za predlog ali proti. Kakor bo večina odločila, tako pa bo. Torej, pridite vsi na sejo v nedeljo 25. julija ob 9. uri dopoldne v J. N. Dom! Pozdrav vsemu članstvu! — Za društvo št. 200 ABZ:
Joseph A. Mertel, tajnik.
Ely, Minn. — Vse članstvo društva Sv. Barbare, št. 200 ABZ, je tem potom nujno povabljeno, da se gotovo udeleži redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 25. julija. Seja se bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Kakor je večini članov že znano, bomo na omenjeni seji glasovali o iniciativnem predlogu glavnega odbora. Predlog predvideva, da se dedičem padlih članov-vojakov plača posmrtnina v polnem. V to svrho pa bomo vsi člani in članice odraslega oddelka plačevali po 25 centov naklade na mesec, ves čas vojne in še pol leta potem, Od članov je zdaj odvisno, kako glasujejo. Ako hočejo, da se bodo dedičem padlih članov-vojakov izplačevale smrtnine v polnem, bo za vse odrasle člane in članice zvišan asesment po 25 centov na mesec. Ako odglasujejo proti iniciativi, bodo pravila, kakršna so zdaj, ostala do prihodnje konvencije. Dobijo se člani, ki kričijo, češ, ta Zveza je zanič, ker ne‘ izplačuje polnih smrtnin za vojaki. Drugi spet pravijo, da raje zavarujejo svoje otroke drugod, kjer so pravila drugačna. To imajo zdaj člani priliko popraviti, ako tako hočejo. Toda iz nič ni nič, in, če hočemo, da bodo dediči padlih članov-vojakov dobili smrtnine v polnem, moramo ob enem odglasovati za višji asesment. Samo kričanje in zabavljanje ne pomaga nič.
Sharon, Pa. — člane in članice društva Sloga, št. 174 ABZ, obveščam, da bomo na seji 18. julija razpravljali in glasovali
o	iniciativnem predlogu, ki ga je dal glavni odbor na splošno glasovanje. Ako bo omenjeni predlog sprejet, bomo po 1. septembru plačevali po 25 centov višji asesment vsi člani in članice odraslega oddelka, in sicer za ves čas vojne in še šest mesecev potem. To ni mala reč, zato naj člani pridejo na sejo in glasujejo. Glasovati se more samo na seji.
Meni se omenjeni iniciativni predlog ne zdi niti malo na mestu. Ako bi bili glavni odborniki malo več mislili sami in ne samo kimali glavnemu tajniku, bi bili morda kako drugače ukrenili. Na primer, naklada 25 centov se mi zdi na vsak način previsoka; če bi bilo 5 ali 10 centov, naj bi že bilo. Toda 25 centov naj bi plačal vsak, pa če je zavarovan za 250 ali pa za 2,000 dolarjev! Tudi to se meni ne zdi niti malo pravilno. Mi smo pripravljeni iti skozi ogenj in vodo in pripravljeni smo žrtvovati in deliti naše dohodke do najskrajnejših mej za poraz nacifašizma, toda živeti moramo vendar, če hočemo delati, in v to svrho potrebujemo hrane, obleke in stanovanja. Amerika ne zahteva od nas takega patriotizma, da bi sami sebe upropastUi. In pomnimo, da pri omenjenem iniciativnem predlogu pridejo v poštev dediči, ne vojaki.
Frank Kramar, tajnik društva št. 174 ABZ.
T•.-•»TnrtftrTft r am*
White Valley, Pa. — Vse kaže, da se bo v naši naselbini v bližnji bodočnosti ustanovila postojanka SANSa. Društvo št. 232 SNPJ je meseca junija sklenilo ,da apelira na ostali dve društvi v naselbini, da se o tem pogovore. In naše društvo St. 116 ABZ se je na seji meseca junija izrazilo, da se pridruži tej akciji. Nekateri se ne strinjajo s tem, toda ugovori niso na mestu. Nihče ne bo prisiljen prispevati, ampak vsak bo po svoji prosti volji lahko prispeval, če bo hotel in kolikor bo hotel. Kdor želi boljše bodočnosti svoji rodni Sloveniji, se prav gotovo ne bo branil prispevati kak dolar ali več. Slovenski ameriški narodni svet, ki skuša po najboljši možnosti vplivati pri vladi v Washing-tonu, da Slovenija po zavezniški zmagi ne bo spet raztrgana kakor je bila po zadnji vojni, ali pa še bolj, potrebuje za svoje delo finančnih sredstev.
Naše društvo št. 116 ABZ je na zadnji seji razpravljalo o iniciativnem predlogu, ki je zdaj na splošnem glasovanju, in je izjavilo, da se z iniciativo ne strinja. Prvič se še ne ve, koliko članov bo padlo v vojni, in drugič, da bo lahko prihodnja konvencija o tem razpravljala. Če ne bo preveč izgub, lahko prihodnja konvencija sklene, da se vse smrtnine plačajo v polnem. Tako so tudi glavni uradniki poročali na fe-deracijski seji v Pittsburghu. Naše društvo je mnenja, da se z zadevo počaka do prihodnje konvencije, ki ni več daleč.
Naše društvo se tudi ne strinja z določbo, da se more glasovati samo na Še ji. Po našem mnenju naj bi vsak član smel glasovati, četudi ne pride na sejo. Ako asesment lahko plača pri tajniku ali pa po pošti, naj bi smel tudi tako glasovati. Dandanes je mnogo članov, ki se zaradi dela ne morejo udeležiti seje, in tako so oropani pravice glasovanja. Ta določba (Dalje na 7. str.)
GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE
Lastnina Ameriške bratske zveze
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair	Ave.	Cleveland	3,	Ohio
VOL. XIX.
NO. 28
PETINŠTIRIDESETLETNICA
Dne 18. julija 1898 je bila ustanovljena Jugoslovanska katoliška jednota, sedanja Ameriška bratska zveza. Prihodnjo nedeljo, to je 18. julija 1943, bo torej naša organizacija dopolnila svoje 45. leto. Organizacija je bila ustanovljena v malem rudarskem mestu Ely v Minnesoti, kjer je še zdaj njen sedež in kjer že nekaj let posluje v svojem lastnem, razmeram odgovarjajočem domu. Iz skromnih začetkov se je razvila v tretjo največjo slovensko podporno organizacijo v Ameriki.
*	*	*
Doba 45 let je dolga ali kratka; kakor se vzame. Vpričo mladosti naše republike je ta doba precej dolga, saj predstavlja več kot ^četrtino časa njenega obstoja. Republika Zedinjenih držav je bila namreč 4. julija letos stara šele 167 let. Ko je bila naša organizacija ustanovljena, je naša republika štela šele 45 držav in na njeni
zastavi se je blestelo le 45 zvezd; danes jih ima 48.
¥	*	*
Obstoj Ameriške bratske zveze, bivše Jugoslovanske katoliške jednote, pa je še daljši, če ga primerjamo z dobo slovenskega priseljevanja v to deželo. Vemo sicer, da so se posamezni Slovenci priselili v Ameriko že pred sto leti in še prej, toda doba največjega slovenskega priseljevanja je bila nekako med leti 1890 in 1914. Nobenkrat prej niti pozneje niso prihajali naši ljudje v to deželo v takih množicah. Velika večina danes živečih priseljenih Slovencev je prišla v tisti dobi. Takrat se je pojavila potreba ustanavljanja slovenskih podpornih organizacij in v tisti dobi so bile ustanovljene vse prave danes obstoječe slovenske podporne organizacije. Od teh je samo ena, namreč KSKJ, nekaj let starejša od naše.
*	*	*
Delavske in splošne življenjske razmere v tej deželi so bile pred 45. leti precej različjne od današnjih. To bo potVail vsak, ki je preživel to dobo tukaj. Saj vemo, da so bile razmere še pred 35. in 25. leti v premnogih ozirih drugačne kot so dandanes. Marsikaj dobrega je ostalo od takrat, marsikaj se je izboljšalo in marsikaj se je preživelo in odpadlo. To velja tako z ozirom na deželo v splošnem kot velja za naše podporne organizacije. Taka je pot razvoja in napredka. Tej poti je sledila naša republika in tej poti so sledile naše podporne organizacije.
^	V	♦
Skoro odveč bi bilo poudarjati pomen naših podpornih organizacij. Vsi ga poznamo, dasi se ga včasih ne zavedamo. V prvi vrsti prihaja v poštev podpora: smrtnin-ska, bolniška itd. Ta je bila in je še danes v veliko pomoč članom in njihovim družinam. Dalje so bile in so še naše slovenske podporne organizacije velikega pomena za našo družabnost in medsebojno povezanost. Na društvenih sejah in zabavnih prireditvah so se rojaki seznanjali med seboj, seznanjali so se potom glavnih uradov in seznanjali so se na konvencijah. Izpoznavali smo se med seboj tudi po glasilih naših organizacij, posebno, odkar so te organizacije ustanovile svoja lastna glasila. Ta povezanost, ki so jo omogočile naše podporne organizacije, nam v veliki meri ohranja zavest slovenstva in zavest moči. Tem organizacijam gre tudi v znatni meri zasluga, da nam je naša tu rojena mladina bližja, kot bi nam sicer bila.
* * *
Ob 45-letnici Ameriške bratske zveze je pravilno in pošteno, da izrazimo priznanje za dobro delo tistim rojakom, ki so jo ustanovili in jo požrtvovalno negovali v njenem detinstvu in njenih otroških letih. To priznanje naj velja tistim požrtvovalnim ustanovnim članom, ki že počivajo v naročju matere zemlje, in tistim redkim, ki so še med nami. Za njimi so tekom desetletij prihajali drugi, ki so nadaljevali in izboljševali delo začetnikov, in tudi ti zaslužijo priznanje, pa če so še med živimi, ali jih ni več. In priznanje zaslužijo za svoje dobro delo za razvoj in napredek organizacije tudi vsi današnji aktivni in požrtvovalni člani in članice Ameriške bratske zveze. Da je danes Ameriška bratska zveza tako gospodarsko trdna in ugledna organizacija, je zasluga vseh; od njenih začetnikov, do današnjih aktivnih članov. Naš pesnik je pred leti zapisal: “Kar storiš zase, to že s tabo izgine; kar storiš za narod, ostane vselej: donesi le kamen za zgradbo očine in rastlo naprej na podlagi bo tej”. To velja tudi z ozirom na Ameriško bratsko zvezo. Kar so njeni člani, bivši in sedanji, storili dobrega zanjo, je ostalo v tej veliki zgradbi, njim v ponos in v korist nam in našim potomcem.
* & *
Zaradi izrednih vojnih razmer 45-letniče Ameriške bratske zveze, ki bo 18. julija 1943, ne bomo proslavili s
številnimi javnimi prireditvami, kakršne bi se za tako priliko spodobile. Prav pa je,, da se ob tej priliki s ponosom spomnimo na vsa dobra dela, ki jih je Ameriška bratska zveza v tej dobi "storila za ameriške Slovence in v prenešenem pomenu tudi za Ameriko samo. Prav je, da damo vsaj tiho priznanje vsem tistim bivšim in sedanjim članom in članicam, ki so na en ali drugi način pomagali k napredku in ugledu naše organizacije. In končno bi bilo prav in priporočljivo, da naši Ameriški bratski zvezi za njen jubilej spletemo častni venec iz novo vpisanih mladih članov.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
pozni kupci pač bolj ali manj potrpežljivo čakati, da pridejo na vrsto. Toda doli v Texar-kani, Arkansas, si je znal Billy Sellman, raznašalec telegramov, brihtno pomagati. Privihral je v uniformi in z uradno brzojavno koverto v roki in nihče ga ni zadrževal, ko je mimo vseh čakalcev odbrzel v trgovino. Tam je lastniku izročil “brzojavko,” ki se je glasila:
“Prosjm, prodajte mi en par čevljev.” Podpisan je bil Billy Sellman.
V Springfieldu, III., je nedavno roj čebel rojil na najbolj prometnem križišču mesta in se ni mogel odločiti, kam naj sede k počitku. Policijska sila je bila v zadregi, kaj storiti, dokler ni prišla mimo brihtna mlada dama, ki je policijskemu načelniku posodila svoje ročno zrcalo s potrebnimi navodili za porabo. Policaj je ujel sončni žar na zrcalo in vsmeril odsev istega na neko odročno prazno steno. Čebele so sončni vadi točno sledile in promet na cesti je bil hitro vpostavljen.
*
Koruza ima svojo domovinsko pravico v Ameriki in prav zdaj se planjave našega srednjega zapada izpreminjajo v pravcate koruzne pragozde. To je bilo običajno vsako leto, toda letos si koruza osvaja tudi .mestne victory gardens. Neki I naS sosted, ki nima vrtlča, je celo v pod okno pribito in cvetlicam namenjeno škatlo posadil koruzo. Sosed najbrž logično sklepa, da v vojnem času je koruza važnejša od petunij.
*
Sem in tja čitamo ali slišimo jeremijade profesionalnih čr-nogledov, da se naši ljudje ne zanimajo več za slovenske prireditve, da ne prihajajo na seje naših društev, da pozabljajo na svojo rodno zemljo in sploh, da naše slovensko življenje v tej deželi izumira. Deloma je to res, toda, če pomislimo, da je neki tak črnogled že leta 1917 zapisal, da čez 25 let sploh ne bo več slovenske besede, slovenske pesmi, slovenskega tiska in slovenskih gibanj v tej deželi, moramo ugotoviti, da se je mož debelo motil in da smo prav za prav po 25 letih še jako živi. To kljub temu, da smo 25 let starejši, da smo preživeli hudo depresijo, da smo bili v mnogih ozirih razočarani nad Jugoslavijo, da nas na razne načine pritiskajo regulacije vojnih časov, da vse, ki so dela zmožni, tlačijo dolge delovne ure, da je malo družin, ki bi ne imele sinov v ameriški vojaški službi, kamor se logično obrača njihova prva skrb, da skoro nihče več resno ne misli na povratek v rodno Slovenijo, —.če vse to premislimo, moramo priznati, da smo, vpričo razmer, še jako živi in slovenski. Vzdržujemo močne podporne organizacije, Narodne domove, nekaj kulturnih organizacij in vrsto časopisov in za dobro mero imamo kar dve organizaciji v pomoč našim bratom in sestram v starem kraju. Vzdrževanje vsega tega zahteva mnogo požrtvovalnega dela, ki je v mnogih primerih skromno plačano ali pa sploh ne. Izumirajoča bitja tega dela ne opravljajo. Od časa do časa se tudi še prav po#petelinsko skavsamo v naših časopisih. To zadnje še posebno izrazito kaže, da smo še jako živi in da smo še pravi Slovenci. Zato, fantje in dekleta, pokonci glave! Še smo tu-
kaj in še mislimo nekaj časa biti. Krivi prerok, ki nam je že pred 25 leti napovedal narodno smrt, še tudi vedno prerokuje, in ^cer enako krivo in zmešano.
V Clevelandu, kakor nedvomno v vseh drugih večjih mestih Amerike, srečujemo vojake vseh branž tako rekoč pri vsakem koraku. Nekateri so tu začasno v službi, nekateri na obiskih, nekateri v prehodu, nekateri na dopustu. Z drugimi besedami rečeno, vojaki tu niso nikaka novost, kljub temu pa so od strani civilnega prebivalstva deležni take prijateljske pozornosti, da je opazovalcu kar gorko pri srcu. Saj bi to moralo prav za prav biti samoumevno, vendar je tako ameriško in lepo, da je vredno zapisati.
*
Zvezni tajnik notranjih za dev, Mr. Harold L. Ickes, pra vi, da naravna bogastva te de žele s prišteto gospodarsko vrednostjo predstavljajo zaklad, ki bi razdeljen enakomerno, garantiral 89 tisoč dolarjev vsakemu prebivalcu Zedinjenih držav. Naš narodni dolg, velik kakor je, da znaša samo nekaj nad en odstotek oziroma 1.17% v primeri s tem narodnim bogastvom. Pokonci gla ve, prijatelji, saj smo bogati da še sanji ne vemo kako.
Tisti rojaki, ki so se bali, da bodo pikniki izumrli, naj se potolažijo. Velikega obsega pik nikov je sicer malo, zato se jih pa toliko več vrši na drobno tako rekoč po odsekih. Nedavno nedeljo popoldne me je zaneslo na dvorišče prijatelja, ki v nek danjih lepih časih ni zamudi nobenega slovenskega piknika v okrožju 50 milj. Rojak je sedel na odeji, pogrnjeni po ko-ščeku trate, malo večjem od rjuhe, in senco sta mu delali pritlikava katalpa in garaža Na nizki klopici poleg sebe je imel krožnik sendvičev in v škafu z zdrobljenim ledom so se hladile steklenice piva. Na klopici je bila dalje škatla cigar in še ena škatla z neznano mi vsebino. Pod klopjo je bil pint rakije, zasenčen z jopičem. Pred garažo je stal avtomobil v pripravljenosti in pod njim je domači Fido argumentiral z debelo kostjo.
Rojak me je vidno vzradoščen pozdravil: “Lepo je, da si pri-* šel, da bo boljša udeležba.” Jaz sem ga nekako v dvomih pogledal, prijatelj pa mi je brž ponudil cigaro, natočil čašico ra kije in odprl steklenico hlad nega piva. Nato pa je segel v škatlo neznane mi vsebine, vzel iz nje tri pivske tikete in jih raztrgal. “Kaj pa ceremoniš s temi tiketi ?” sem se zavzel. “I kaj,” se je zasmejal, “žena je odšla v posete, jaz sem pa pro-klamiral domač piknik. Poglej, ali ni vse tako kot na pravem pikniku, z izjemo komarjev in mravelj! Razume se, da moram rabiti tudi pivske tikete, ker to neizogibno spada k pikniku. To so namreč neporabljeni tiketi, ki so mi ostali od lanskih piknikov in veselic, pa jih bom doma lepo s pridom porabil. V teh vojnih časih se ne sme nikaka reč zavreči.”
Ko se je zvečerilo in so pri-svetile kresnice na dvorišče, so bili porabljeni tiketi, prigrizek in pijača, rojak je potegnil avtomobil v garažo in piknika je bilo konec.
A. J. T.
SLOVENSKE VESTI
PetinštU idesetletnico A m e-
riške bratske zveze bo proslavilo društvo 'št. 21 ABZ v Denver ju, Colorado, s piknikom, ki ga priredi v nedeljo 18. julija. Piknik se bo vršil na vrtu Doma slovenskih društev v Denver ju.
*
Slovenska dobrodelna zveza, bratska podporna organizacija s sedežem v Clevelandu, Ohio, katere poslovanje je omejeno na državo Ohio, razpisuje službo urednika za svoje glasilo “Glas.” Mesto je izpraznjeno vsled smrti prejšnjega urednika Louisa Rozmana. Kandidat mora biti ameriški državljan, član Slovenske dobrodelne zveze najmanj eno leto in ne sme biti urednik kakega drugega časopisa. Kandidati imajo čas za prijavo do 8. avgusta.
*
Prejeli smo brošuro “Jugoslavia’s Frontiers With Italy,” katero je spisal Francis Gabrovšek, izdal pa Jugoslovanski informacijski center v New Yorku. V brošuri so nazorno pokazane krivice, ki so bile storjene Slovencem, ko so bili po zadnji svetovni vojni pridelje-ni Italiji, zatiranje slovenskega življa po fašistih itd. Knjižica vsebuje mnogo informacij z ozirom na slovensko-italijanske odnošaje in je namenjena predvsem angleško čitajočemu občinstvo.
SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
DEPARTMENT MIRU Senator Alexander Wiley iz Wisconsina je izjavil, da bo po kongresnih počitnicah predložil senatu resolucijo za ustanovitev posebnega federalnega de-partmenta za mir. Ta department naj bi še ukvarjal s problemi za dosego poštenega miru in za vzdrževanje istega po vojni. Ako sta potrebna vojni in mornariški department, je gotovo potreben tudi department za mir.
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA
GLAVNI ODBOR
IZVRSEVALNI ODSEK:
Predsednik: J. N. Rogelj ........... 6208	Schade Ave., Cleveland.1^
1. podpredsednik: Frank Okoren ........ 4759	Pearl St., Denverjwl,!
2. podpredsednik: P. J. Oblock...RD No.	1, Box 506, TurtIeij
3. podpredsednik: Joseph Kovach ........	132 East White St,
4. podpredsednik: Anton Krapenc........ 1636 W. 21st Place,
5. podpredsednik: Joseph Sneler ......... 5322	Butler St.,
6. podpredsednica: Mary Predovich  ........ 2300 Yew Št.,
Tajnik: Anton Zbašnik ............................ AFU	Bldg, ^
Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr................. AFU	Bldg,
Blagajnik: Louis Champa ...............................—
Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch ...... 618	Chestnut St.,
Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., C,ev
NADZORNI ODSEK:
Predsednik: John Kumse  .................. 1735 E. 33rd St, Lor^.
1. nadzornik: F. E. Vranichar_____________ 1312 N. Center St, J ^
2. nadzornik: Matt Anzelc..........................Box	12, Avl5 ^
3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr....................Box	185, ""Jj*
4. nadzornik: F. J. Kress..................218—57th St, P1«*
FINANČNI ODSEK:
J. N. Rogelj ...................... 6208	Schade Ave., Cleveland f
Anton Zbašnik, tajnik...............................AFU	Bldg, *^(j
John Kumše  ...............................1735 e. 33rd St,
Frank E. Vranichar  .......................1312 N. Center St,
Andrew Milavec, Jr. ..............................  Box	185,•
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: Anton Okolish ........... 1078 Liberty Ave,
1. porotnik: Frank Mikec .......................   Box	46, Str«,
2. porotnica: Rose Svetich_______________i..............
3. porotnik: Steve Mauser.................. 4627 Logan St, PjjLjl
4. porotnik: Ignac Zajc............. 683 Onderdonk Ave, Br°°
Ob 45-letnici zvišane nag^
Ameriška bratska zveza plačuje zdaj za novo pridobljen® in mladinskega oddelka spodaj navedene nagrade.
Za člane, zavarovane:	...
v razredu	“D”	za	$ 250.00	zavarovalnine,	$	1.50	'
v razredu	“D”	za	$ 500.00	zavarovalnine,	$	2.50	nagrV
v razredu	“D”	za	$1,000.00	zavarovalnine,	$	5.00	nag”
v razredu	“D”	za	$1,500.00	zavarovalnine,	?	7.00	nag^,
# v razredu	“D”	za	$2,000.00	zavarovalnine,	$	9.00	nagr*J
v razredu “D” za $3,000.00 zavarovalnine, $12.00 nagr*Jai; v razredu	“E”	in	“F”	za	$ 250.00	zavarovalnine	$ 2.00
v razredu	"E”	in	“F”	za	$ 500.00	zavarovalnine	S 3.00
v razredu	!‘E”	in	“F”	za	$1,000.00	zavarovalnine	$ 6.00
v razredu	“E”	in	“F”	za	$1,500.00	zavarovalnine	$10.00	naPjjj,
v razredu	“E”	in	“F”	za	$2,000.00	zavarovalnine	$12.00
v razredu	“E”	in	“F"	za	$3,000.00	zavarovalnine	$18-00	0*1
Za novopridobljene člane mladinskega oddelka:	— '§|
Za razred “JA” $1.00 nagrade od člana; za razred “JB” ?*•**, razred “SC” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade; za razred ^ zavarovalnine, $5.00 nagrade; za razred “JD” za $250.00 zavaf0 nagrade; za razred “JD” za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagrade! ** za $1,000.00 zavarovalnine, $5.00 nagrade.
Do navedenih nagrad so upravičeni tisti člani in članice, člane ali članice v odrasli ali mladinski oddelek Ameriške brat^V grade so izplačljive, ko so novi člani vplačali vsaj po šest mesečo®
SKRB IN ZMEDENOST Plemenski izgredi, zločini, mladinsk^ pokvarjenost in zastoji v produkciji so v veliki meri posledica duševnega stanja prebivalstva, ki izhaja iz negotovosti in skrbi vojnih časov. Tako sodi neka organizacija ameriških zdravnikov, ki istočasno priporoča, da naj bi predsednik Roosevelt z radijskimi govori čim večkrat prebivalstvu dežele predočil splošno situacijo. Ameriško prebivalstvo se ne boji žrtev, toda mučna mu je negotovost in konfu-zija. V takem stanju se del prebivalstva znaša nad administracijo, nad kongresom, nad raznimi ustanovami in skupinami in sploh nad komur "koli. S tem daje duška svoji nervoznosti.
POSET GIRAUDA General Henri H. Giraud, ki skupno z generalom De Gaul-lejem načeluje odboru za osvoboditev Francije, je pretekli teden dospel iz Afrike v Washington. Francoska situacija v Afriki je še vedno zelo zamotana in nam povprečnim ljudem skoro nerazumljiva. Verjetno je, da se bo ta situacija v konferencah Girauda s predsednikom Rooseveltom in drugimi ameriškimi državniki vsaj nekoliko razčistila.
DOLGA VOJNA General čiang Kajšek je dne 7. julija ob priliki šeste oblet-lice japonskega napada na Ki-:ajsko izjavil, da bo letošnje eto odločilno za zmago zavez-likov. Vsekakor bo, po njegovem mnenju, vojna z Japonsko ;rajala še približno dve leti.
POPRAVA LADIJ Južnoafriška Unija je naj-rečja popravijalnica za zavez-1
■ niške ladje. Od meseca marc^
■ 1941 do letošnjega marca je bi-» lo v tamkajšnjih ladjedelnicah i popravljenih 6,428 zavezniških i ladij. Nekatere ladje so bile
■ potrebne poprav vsled akcij sovražnika, nekatere vsled drugih vzrokov in nekatere so bile predelane in opremljene za voj-
, ne svrhe.
V SEDMO LETO
Vojna na Kitajskem se je zavlekla v sedmo leto. Dne 7. julija 1937 je bilo prišlo do prvega spopada med Kitajci in Japonci v predmestju Pekinga. Japonci so tisto prasko nazvali incident, ki bo hitro rešen. Toda vojna med Japonsko in Kitajsko divja vse od takrat naprej. Kitajska je izgubila mnogo ozemlja in milijone prebivalstva, toda je vzdržala in bo, vzdržala, dokAer ne bodo zahrbtni Japonci poraženi. Nad štiri leta se. je proti Japoncem borila sama, dandanes pa dobi-i va vsaj nekaj pomoči od Amerike. Na Pacifiku in v Aziji jej Kitajska v boju z Japonci našai neprecenljiva zaveznica.
  |
MISSION TO MOSCOW
Zaradi filma “Mission to Moscow”, ki se zdaj predvaja v! mnogih ameriških gledališčih, je že bilo in je še mnogo prerekanja. Film temelji na vsebini knjige “Mission to Moscow”,, katero je spisal Joseph E. Davies, bivši ameriški poslanik v Rusiji. Neki “odbor šestinšestdesetih” ostro kritizira film, češ, da potvarja resnico. Temu odboru prav tako ostro odgovarja “Narodni odbor za ameriško - sovjetsko prijateljstvo” 1 in ugotavlja, da je film dober, poučen in v najvažnejših potezah točen. To ugodno sodbo o filmu je podpisalo 266 odličnih Američanov, med katerimi so kongresniki, pisatelji, umetniki, univerzitetni profesorji, pred-; 1 sedniki univerz itd. Vspričo te- 1 ga bo menda najbolje, da grfe sporni film vsak sam pogledat.
r SEZONSKI
(Nadaljevanje s
j smo pregreti. Oti°cl. ^ j pa j o le na krajih- ^ J rovani. Pri izletih ' « izogibljimo struPelie^| j Vsak bi moral PoZI,a no, dotik katere n® | vzroči hude opekline ^ primeru opečenja n čeno mesto dobro ko vodo in praini®y resnih primerih je' Ji iskati zdravniške P0.^ ni mo, da vsaka nesre^
: ba ali bolezen črpa 'i silo dežele in da v ^ j vojnih časih ne s^n16111 'j Ijati naših moči. ^
POTEK KAMP^
(Nadaljevanje s *•	^
zveze, vdrugič je društvi, ki imajo des ^ več. Upam, da je 1ia1> f venega tajnika, br<t j Okorna, ki je prvi j predsednik ABZ, & J stane dvakratni ^ j tej kampanji.	$
Društvo št. 3l> i | Ohio, ki je največje ABZ, je v zadnjeMJl bolj napredovalo. ?. (J • 8V2 točke. Društvi A j tajnik Cyril J. RoV<t^ ^ že obilo zanimanju A sti v sedanji kamp0,^ priskočita na pomoč J} ni predsednik Karl ^ društveni blagaj^ f trič, ne bo dosti ko bo št. 37 zmago^ J V nedeljo 18. naša organizacija jega obstoja. Sporni obletnice in ne po2° ^
, dolžnost vsakega ^ ,1 f dobi vsaj nekaj n° ^ Imamo še 18 tednov ^ panje. Ne zamudite jf V 27 tednih smo novih članov v oba 0 vprečno po 3Jf član°v J Društva, ki še vaše aktivnosti, ProSt' to v bodočnosti.
JANKO N. gl. predse :
buy.
united
'tatu
■ ENGLISH SECTION Of
▼ Olf'cia,0r9an w
of the
American Fraternal Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
.9
w	1898	-	1943
e Pause In Tribute As We Forge Ahead
vision n	a	&rouP	of our pioneers,	men	of
natnpH +t n ^ed the American Fraternal Union then
vVears	^^avon^c Catholic Union. That was 45
*®ld-sh	lr’	6 45 years	^ave	seen many changes,	many
rni	>	g	events.
the neM fV1S* men w^° organized our Union recognized combinei°L	s^iP and mutual protection. With their
ed, SUc	they built a Union that helps the bereav-
ftember°1Sn	^ anc^ Provides many benefits for its
Wian;+S' . ur financial books represent the spirit of ma®tanan service in action.
W°rl(j au members of today are providing for the new Purpose f — ^ternal system will hold to its useful need w i Prov*ding for loved ones and members in of 8ervj e lo°k back with pride upon our part 45 years the ripcf-0 anc^ forward to our future y£ars with hope for Pledged	ma_nkind. The efforts of the AFU are
til it is, l0Wai'd doing our part in prosecuting the war un-Thp1 aU^^° a victorious conclusion.
^aintaiV er*can Fraternal Union is a strong factor in be a v:tln^	home front for the duration and it will
Aineri al	economic f°rce in	rebuilding a peacetime
greater	wartime, the	need for brotherhood is
'vhich w	fn	ever‘ ^ *s needed	to relieve the bitterness
viate th?	encom,age our	men under arms, to alle-
h°pe ? buffering8 of our people and to form a bond of tlni0ll a i • PeoPles who have been subjugated. Our Cros& t 1. subordinate lodges contribute to the Red bttyin’ ° 7ari°us relief funds and do their share in the ^ercule° ' ■^onc^s- Winning this war will be a their	our Union and its members will see
other llntry through to victory as did our pioneers in rp^,ars and depressions.
8teadin1S Wee^ we Pay homage to our founders whose value °f purpose never failed. They knew well the W .v paternalism and did their best to foster it and ^ve p alive. To those who still live and to those who
to SSu °n’ we ^ve our Pra*se and pledge “to carry ^bPta	^er and brighter future for fraternalism	as
.. S	^he American Fraternal Union.
^Qtest Results in AFU 45th Anniversary Membership Campaign
AFU 45-Point Honor Roll:
Lodge No. 21, Denver, Colo.
Lodge No. 114, Ely, Minn, rp, .	Lodge No. 2, Ely, Minn.
tysc Wee^ we find Lodge No. 225 of. Milwaukee, Place ,an^ ^odge No. 70 of Chicago, 111. tied for first shall h*1 eamPai&11 with 34 points each. Which lodge Oththe ^1St to ma^e 45-Point Honor Roll?
Vs- t	lodges	having	10 or more	points are as fol-
t°dg’	No.	28 of	Kemmerer,	Wyo;, 28 points;
°fj0ljV'0- 190 of Butte, Mont., 23 points; Lodge No. 66 ^Po	22 points; Lodge No. 55 of Uniontown, Pa.,
Lodge No. 37 of Cleveland, Ohio, 20V2 ^dgAy	ge No.	101 of	Walsenburg, Colo., 19 points;
^of p	of	Euclid,	Ohio, I8V2	points; Lodge No.
^id ^ ^e*ena> Mont., 151/J points; Lodge No. 84 of Ohi0 li Colo-> 15 points; Lodge No. 229 of S'truthers, We |! Points; Lodge No. 1 of Ely, Minn., 13y2. points;
n °' ^4 of Barberton, Ohio, 12 points; Lodge No. V, c0i°Unc^uP) Mont., 12 points; Lodge No. 140 of Mor-Points. t’’ ^ Points; Lodge No. 57 of Export, Pa., ll1/^ ^°-170 ge ^°‘ 120 of Ely’ Minn., 11 points; Lodge q j Chicago, 111., 11 points; Lodge No. 21 of Den-l0poi °*> 10 points; Lodge No. 30 of Chisholm, Minn., s> and Lodge No. 40 of Claridge, Pa., 10 points. NeV°W ^ave 22 lodges on this list. Is your lodge %eKflern^ * wonder how many of you notice that [eP°rt ^ Denver, Colo, is mentioned twice in this re> lrst you will find it listed as the first lodge to
S	^jjfc^ed the 45-point quota in this campaign, then ^ its _ n°tice that it already has 10 points to its credit %e aBe°°nd 45-point quota. Congratulations to this Ho js I*. to its diligent secretary, Brother Frank Okoren, Ih S° ^e'First Supreme Vice-President of the AF_U. P^ign |^‘Se lodges which are still inactive in this cam-an s^eP ouk anc^	enr°H	some	.new	mem-
c help make the 45th anniversary campaign a ■ ‘ ^ill you do your part?
THOUGHT FOR THE DAY
Forty-five years of service,
Passing all the tests,
Giving men new courage,
Seeking for the best.
Friendship always was the creed,
Proved by service in time Of need,
A salute to all of you Members of our AFU!
Ilk
Lodge 21, Denver, Colo., to Celebrate AFU 45th Anniversary, July 18
Our Lodge No. 21, AFU decided some time ago to celebrate the 45th anniversary of the AFU on July 18, 1943, exactly on the day our Union was founded. It was decided to hold a picnic on that day on the grounds of the Slove nian Lodges Home. The picnic will begin at 1:00 p. m. At 8 p. m. there will be dancing in the hall and on the grounds of the home.
"fhe committee will see to it that the guests will be well-provided for and that no one will regret being there. In the first place, of course, we invite all the members of our lodge to attend in as great a number as possible ajid in this way celebrate the founding of our Union. We must remember that we don’t celebrate a 45th anniversary every day and all organizations don’t last that long. If possible, our friends from neighboring towns are also invited to attend and bring their friends. They will be welcome to our picnic. The more of us present, the more successful our celebration will be. We shall try to serve our guests as well as possible.
I hope to see all of you at our picnic on Sunday, July 18.th at. the S.lqyspian .Lodges Home grounds to help celebrate the 45th anniversary of the American Fraternal Union. Frank Okoren, Sec’y of Lodge No. 21, AFU and First Supreme Vice-President.
*5^1ews of Soldiers
Pvt. Stan Barba of Cleveland, Ohio writes to us this week notifying us of his change of military address. He says: “Tell all my AFU friends I said hello and to write to me at my new address.”
Pvt. Stan Barba A.S.N. — 35510358 Hq. Btry. 173 F. A. Bn.
A.P.O. 310 c/o Postmaster Shreveport, Louisiana
This week we received a letter from Mrs. Josephine Bokal who writes: “Today I received a letter from my husband, Pvt. Henry L. Bokal, saying that he missed his Nova Doba very much. He was transferred from Fort Knox to Camp Campbell, Ky. Please send the Nova Doba to his new address. I thank you very much.”
Friends may write to him at the following address:
Pvt. Henry L. Bokal, 35048272 Maint. Co.—9th Arm’d Reg’t. A. P. O. 444—A. S. N.
Camp Campbell, Ky.
Pvt. Vincent Ranone of Can-onsburg, Pa. postcards us that he would like to receive the Nova Doba at his military address. Friends may write to him at:
Pvt. Vincent Ranone Det. “M”
37th Base Hdq. & Air Base Sqdn.
N. O.—A. A. B.
New Orleans, La.
BRIEFS
1	1
Perhaps 45 years doesn’t seem like such a long time. However, it is interesting to note that at that time there were only 45 stars on the American flag, designating 45 states. Since our American Fraternal Union was established, three states: Arizona, Oklahoma and New Mexico joined the Union of the United States.
Forty-five years ago we were riding with horse and buggy, bathing in tin tubs and reading by kerosene lamps. Today we travel in sleek streamliners, fly thousands o£ miles through the sky in one journey and send our voices around the world by radio. All these improvements during the last 45 years tell the story of America
and her development.
*	* ¥
Theatres in the area joined this week in the second annual Greater Cleveland campaign to collect “Records for Fighting Men.” Campaign dates are July 1 to July 31.
Sponsored by the Cuyahoga County Chapter of the American Legion, the campaign seeks to bring back into use—after they have been melted down and made into new recordings —more than 250,000 used and broken phonograph records collecting du'st in . thousands of Greater Cleveland homes.
Patterned after last year’s campaign, which resulted in the shipment -of thousands of new records to the overseas branches of the Arpiy, Navy, Marines and Coast Gu&iM^ this year’s drive will attempt to fill^the increasing demand from our armed forces.
Through the cooperation of the Cleveland Motion Picture Exhibitors Association, collection stations have been established at all neighborhood theaters in Cleveland and adjacent communities.
Lodge 6, AFU of Lorain, Ohio, Meeting Notice
Membei’s of Lodge No. 6, AFU of Lorain, O. are urgently requested to attend this coming meeting, July 18th, at the usual time and place. At this meeting, members who did not vote last month will have the opportunity once again to vote regarding the new resolution presented for a general referendum by the Supreme Board. This referendum is to decide whether or not to pay the full death benefit for soldier-mem-bers. If the resolution is passed, every adult member shall pay an additional 25 cents assessment beginning Sept. 1, 1943 which will be in effect for the duration of the war and six months thereafter. It is very important that everyone comes to this meeting and casts his vote according to what he thinks is best, thereby avoiding numerous arguments later on. Therefore, once again I urge all members to attend this meeting and cast their vote. Fraternally yours,
Ludwig Vidrick, Sec’y Lodge No. 6, AFU Lorain, Ohio
I	wholly disapprove of what you say, but will defend to the death your right to say it;
—S. C. Tallentyre
Meeting Notice of Lodge 110, AFU of McKinley, Minn.
The members of Lodge No. 110, AFU of McKinley, Minn, are cordially invited to attend the next monthly lodge meeting which will be held on Sunday, July 25th. At this meeting we will vote upon the Supreme Board resolution to decide whether or not we pay full death benefit to the beneficiaries of our service-members who die in this war. If the resolution is passed by the majority of the members, the adult members will pay an additional 25-cent assessment b e 'g inning Sept. 1st. This additional assessment will remain in effect for the duration of the war and six months thereafter. The resolution is important and concerns every adult member. Members can vote only at the meeting and the July meeting is the last one for this voting. Therefore, all membei’s who possibly can should attend the meeting on Sunday, July 25th and vote according to their own conviction. The meeting begins at 10 a. m. promptly. Greetings and I hope to see you all at the meeting.
John Yerasha, Pres.
Lodge No. 110, AFU
McKinley, Minn.
Important Meeting of Lodge 37, AFU, Cleveland, Ohio
All members of Lodge No. 37, AFU of Cleveland,- O. are invited to attend the next monthly meeting which will be held July 18th at 8:30 a. m. in the Slovenian National Home, room 1. Many important discussions will be held at that time.
The voting for the general referendum presented by the Supreme Board will also be held at this meeting. This is an important resolution, concerning eyery adult member. Thč membership should vote according to their own opinion. If this resolution is passed by the majority, every adult member will then be required to pay an additional 25-cent assessment for the duration and six months thereafter. If passed, all members will begin paying the 25-cent additional assessment starting Sept. 1.
To those members who are always behind with their dues, please, pay not later than the 25th of each month. I overlooked this fact in the first six months I have been secretary but in the future I can only say: pay your dues by the 25th of each month and avoid suspension. Please cooperate with your secretary.
If there is no other way of paying or members are working at that time, they can send me a check or money order with their name and address included. My address is:
Cyril J. Rovanšek, Sec’y
14910 Sylvia Ave.
Cleveland, 10, Ohio
Phone: Liberty 6718
Your cooperation will be greatly appreciated. Fraternal regards to all.
Cyril J. Rovanšek, Sec’y Lodge No. 37, AFU Cleveland, Ohio
CARDINALMLIGHTS
Hello Members:
Here I am again- after a long absence. I’ll try to give you some news about our members in the service. We now have 23 of our members in the U. S. Armed Forces. The last to leave us to do their part were Steve Pogačnik and Emerick Sojtich. The best of luck to you boys from the Cardinals.
Home on leave this week, visiting friends and relatives, were Steve Pogačnik (looking swell in his Navy uniform) and Corp. George DeLost who came from Alabama. Sure was good to see them again.
Pvt. Frank Vlosich writes and says hello to the Cardinals. He would like to hear from you, so how about it members? He also wants to receive the Nova Doba. Hife address is: Pvt. Frank Vlosicli, 35310 S/2, Co. B. — 98th O. M. Bkry Bn., O. M. Det. 9409, A.P.O. 996, c/o Postmaster, Seattle, Wash.
Corp. Steve Millosm was transferred and is now stationed at Pamona, Calif. He had a surprise visit from another Cardinal member, Pfc. Steve Babich before being moved. They had a nice chat talking over old times.
Our guest over the week-end was the Cardinal’s former secretary, Mary Perich. She’s now a Collinwood, Booster. She’s looking good. I guess Cleveland must agree with her. We have ten new members in our lodge now. We want to welcome them and we know they will be good members. They are: Lillian and Jo Ann Glavic, Frances and Josephine Millosin, Jean and Dolores Zlogar, Joseph, Caroline and Frances Kunce and Chaun-cy Olson. What about some of you other members trying to help us reach the 45-point quota in our present membership campaign? We have 14 points and
I	know we could reach our quota if we all did our part.
That’s about all for this time and don’t forget, news from home is what our soldiers appreciate most.
Jennie Millosin, Sec’y Lodge No. 229, AFU Struthers, Ohio
45th Anniversary; J of AFU
Next Sunday, July 18, the American Fraternal Union will have completed 45 years of fraternal service to its members.
The 45th Anniversary is another mile stone in the history of the American Fraternal Union. Let us hope that the ideals of the founders will continue to guide their successors to better serve their fellow members.
We have a national reputation for honest and fair dealing, which is a wonderful asset in our business. To continue our growth and development, interest and whole-hearted cooperation on the part of all members are essential.
Let us put forth our best efforts to make the American Fraternal Union, a logger and better fraternal organization.
F. J. Kress,
Fourth Supreme Trustee
Meeting Notice of Lodge 200, AFU, Ely, Minn.
News of Lodge 170, AFU, Chicago, III.
All members of Lodge No. 170, AFU of Chicago, 111. aro reminded to attend our next monthly meeting on Wednesday, July 21 at the usual meeting place at 8 p. m. sharp. This will be the last meeting at which members can vote on the important resolution before us. Therefore, all members should attend the meeting for voting can be done only at the meeting. Every member can vote according to his own conviction.
Brothers and Sisters, what about our membership campaign? Will our lodge truly be among the last? There is still time to get down to work. If every member enrolls at least one new member, our quota will be reached and surpassed. This will mean progress for our organization, and besides woiild help our treasury by $45. Therefore, let’s not be idle but get down to work before it’s too late. Greetings to all AFU members.
Agnes Jurecic, Sec’y
Lodge No. 170, AFU
Chicago, 111.
All members of Lodge No. 200, AFU of Ely, Minn, are invited to positively attend the regular monthly lodge meeting which will be held Sunday, July 25 at the Jugoslav National Home at 9 a. m. As many of yjpu members know, voting on the resolution presented by the Supreme Board will be held at this time. The resolution is whether to pay full death benefit to the beneficiaries of members who die in this war. If passed the adult members will pay a 25-cent additional assessment a month for the duration of the war and six months thereafter. It depends upon the membership as to the outcome of this resolution. If passed they will pay a 25-cent assessment a month. If they vote against it, the by-laws will remain as they are now until the next convention.
We find members who holler that the Union is no good because it does not pay the full death benefit for soldier-mem-bers. Others say that they rather insure their children elsewhere where the by-laws are different. The members now have a chance to change this if they want to. If we want the full death benefit to be paid for soldier-members we must then vote for the higher assessment rate. Hollering alone does not decide anything. Voting can btj done only at the meeting. Everyi one can vote according to hi$ own judgment. The outcome? will depend upon the majority vote. Therefore attend the meeting on Sunday, July 25th. Greetings to all the members. Joseph A. Mertel, Sec’y Lodge No. 200, AFU Ely, Minn.
 i‘
War workers, remember man-hours lost through accidents are victory-hours lost in the fight for freedom! The Greater Cleveland Safety Council asks war workers to give as much attention and care to their safety at home, at* play, and going to and from work as they do on their jobs in the plant. Remember-*-Accidents play hob With a wartime job!
Don’t be an accidentee!
$19.88 a year apiece
Yep, we had to convert,
Old mule was
AMERICAN FRATERNAL UNION
Pounded July 18, 1898 HOME OFFICE: ELY, MINNESOTA
Founders of the AFU Now Living In Ely, Minn.
Meeting Notice of Lodge No. 70, AFU, •Chicago, III.
Members of Lodge “Liberty Bell,” No. 70, AFU of Chicago, 111. are invited to attend our next meeting which will be held on Saturday, July 17, 1943 in our regular meeting place. The meeting will start at 7:30 p. m. sharp. THIS MEETING IS VERY IMPORTANT for every member. The general referendum vote will be held regarding the resolution of the Supreme Board. If the resolution is passed by the majority of members, each member will pay a special assessment of 25 cents per month for the duration of the war and six months after the war. The whole matter will be explained to you at the meeting. You can vote only at the meeting for, or against the motion of the Supreme Board.
Once again I am calling your attention to the fact that this is the 45th anniversary of our great American Fraternal Union, so make it your business to enroll at least one new member in our lodge. This should not be a hard task at all, as Chicago is a great big city and there are a lot of people who could be persuaded to join our great organization.
One of our good members, Mary Lah, died after a short illness on June 24. She was buried on June 28, at St. Joseph’s cemetery. The deceased is survived by four sons and three daughters, namely, Richard, George, Edward, Ludvik and Rose, Valerija and Eleanor. The lodge takes this opportunity to express is sympathy to all the members of the family.
Lodge “Indians,” No. 220 AFU, has become a part of Lodge No. 70. This is a very wise arrangement. In this way we’ll be able to work together and acquire a great number of new members. Small lodges have very little opportunity to get ahead, especially now while we are at war. Therefore we should be very glad to welcome the “Indian^” into our lodge. We now have only two lodges, in Chicago, which are a part of American Fraternal Union. There is no excuse for too great a competition. The field is big enough, and both lodges have ample opportunity to get new members for this campaign. All we need is a little good will and cooperation. Every member in Chicago should enroll at least one new member in the lodge, and this would be the most successful campaign in the history of
Roosevelt Bars Any Post-War "Exploitation"
Washington. — President Roosevelt has pledged the better use of human and natural resources “without exploitation by any nation” in order to improve living standards throughout the world.
In a prepared address to delegates of the United Nations Conference of Food and Agriculture, who have just completed their work at Hot Springs, Va., Mr. Roosevelt declared that the American government would be glad to take the preliminary action for the establishment of an interim commission of food and agriculture to be set up in Washington not later than July 15. It is this interim commission which is to be recommended to the forty-five nations involved the formation of a permanent United Nations food office, which will carry on the work of the conference of bringing “peace through plenty.”
He enlarged somewhat the concept' of the “four freedoms” previously laid down, saying that “our ultimate objectives” can be stated as follows: “To build for ourselves, for all men, a world in which each individual human being shall have the opportunity to live out his life in peace; to work productively, earning at least enough for his actual needs and those of his family; to associate with the friends of his choice; to think and worship freely; and to die secure in the knowledge that his children, and their children, shall have the same opportunities.”
The President said the food conference had demonstrated that “free peoples all over the world can agree upon a common course of action and upon common machinery for action.” —Office of War Information.
American Fraternal Union. Any member who does not make an effort to get at least one member by December 31,1943, hasn’t much regard for his lodge or organization, which is the great American Fraternal Union. People today are earning good wages, and it isn’t hard to get new members, especially for the juvenile department. So get to work, join the parade of your brothers and sisters and double the amount of members in the American Fraternal Union.
Fraternally,
Anton Krapenč, Sec’y Lodge No. 70, AFU Chicago, 111.
Uncle Sam’s Corner
/ff/f/nilllll
Don’t Destroy Brown V Paper:
The WPB urges citi save all used hrown brown boxes, bags, hea' ping paper and wasteP . order to relieve a criWj ^ paper shortage. All brown waste paper aI ed for conversion int° ^ kegs, airplane parts> containers, and °theJ\ ^ military equipment. F ® boxes, stack loose br° ■ into bundles. Sell to * or give your accumu®. charitable or other 0 tions.
Seated left to right are: Joseph Mantel, Mike Sterk, Steve Banovetz, Frank Zgonc, John Gnidica.
Standing are left to right: Joseph Skala, Joseph Pluth, Joseph Zobec, Joseph j! Peshel, John Skufca, Martin Skala
Welcome the Toads In Your Garden
One interesting thing Victory gardeners are learning this year is that in their new field of action they have natural enemies and natural friends— some creatures that seek to destroy the plants, and others that destroy the destroyers.
Among their friends which devour insect pests are birds, snakes, frogs, toads, bats and insect-eating insects. Ladybugs, for instance, are good friends for they feed on pestiferous aphids and eggs of leaf-eating insects.
But of all • these gardeners’ allies scientists say that the toad is the most efficient. Bats and birds cannot be counted on; they come or go as fancy strikes them. Snakes—speaking of little harmless ones, of course— are more likely to “stay put” but somehow many people do not like to have them around. Most gardeners would probably prefer the insects. But the toad can be easily introduced to the garden, if he is not there already. He is a home-keeping body, and he is of a friendly and confiding disposition.
The toad, the familiar bufo vulgaris, which is found all over the world, except in Australia, lives on insects and such small pests almost exclusively. Its stomach, the scientists say, is filled and emptied four times a day—and the creature is largely stomach. It has been figured that toads are worth ?19.88 a year apiece
Important Meeting of Lodge No. 50 Brooklyn, N. Y.
The members of Lodge No. 50, AFU of Brooklyn, N. Y. are cordially invited to attend the regular monthly meeting which will be held Saturday evening, July 17th at the American Slovene Auditorium, 253 Irving Ave. in Brooklyn, N. Y. The meeting will begin promptly at 8 p, in.
As this meeting is very important,- each knd every member should make it his business to be present. There is a referendum regarding a change in by-laws on which you are to vote for or against. Please attend this meeting and do your part to help transact the lodge business on hand.
I also wish to notify all the lodge members that I have moved from 264 Union Ave., Brooklyn to 191-29 Hillside Ave., Hollis, L. I., N. Y.
Valentine Orehek, Sec’y Lodge No. 50, AFU Brooklyn, N. Y.
“Doctor, my wife tells me that I talk in my sleep. What should I do?”
“Nothing that you shouldn’t.”
to gardeners for their destruction of cutworms alone, based on the estimate that one cutworm can cause one cent’s damage a year. Thus Shakespeare’s “ugly and venemous toad” is a very valuable animal—if it can be kept busy eating cutworms.
—Pathfinder
drafted!”
WASHINGTON NEWS FLASHES
By Florence D. Startz
By the time many of you read this I will have been a resident of Washington, D. C. for a month. It’s been one grand experience from the moment I arrived at Grand Union Station—meeting and working with people from many countries with the names from Smith to McGillicuddi.
After signing paper after paper, being fingerprinted over and1 over again, I have finally become a member of the F. B. I. staff.
My first few days of work in the Bureau were spent in the room in which the eight Nazi saboteurs were tried. Among other interesting things I have had an opportunity to see in the Bureau were personal belongings of these saboteurs, weapons used in the capture of John Dillinger, his death mask, J. E. Hoover’s private office and the firing of machine guns by 9 men.
The F. B. I. was organized in 1908. J. E. Hoover became its director in 1924. This organization has a record to be proud of and I feel very fortunate to be a member of it.
No doubt to many of you the very mention of the word Washington will present visions of standing in line, being pushed in overcrowded street cai’s, and paying exhorbitant prices for everything. It’s really not that bad. Most of those stories are exaggerated.
Then, there’s the matter of talking. I spent this afternoon with three girls from South Carolina, Maine and the Bronx, N. Y. Most of the time was used in telling each other how t& pronounce words.
J ustine Korent, a constant contributor to the Nova Doba a few years back, is home on a vacation at Ely, Minn. She has worked in Washington for some time.
Well, as I haven’t seen the paper for a while, I don’t know how the AFU 45th Anniversary Membership Campaign is coming along. I hope all lodges are participating to the fullest. I especially would like to know how Lodges 1 and 2 of Ely are coming along.
Back to the FBI: As you may know, Mr. Hoover receives hundreds of letters from youngsters who worship the ground he walks on because he is “boss of the G-men.” These
AFU MemberChamp Army Swimmer
An Elyite is champion breaststroke swimmer of his division at Camp Livingstone, La. He is Pvt. Joe F. Mertel, who won the title at a divisional swimming meet conducted several weeks ago. He won a place on the swimming team which will compete with outside camps.
Pvt. Mertel also swam on the 300-yard Medley relay team which won the division crown. His time for the breast stroke event was 1:27 S. and the time for the relay team was 4:24.5.
Pvt. Joe F. Mertel is a member of the 113th Eng. Combat Bn., Med. Det. 38th Div. He has been a member of Lodge No. 200, AFU of Ely, Minn, since he was a year old.
Congratulations champ, and keep up the good work!	,
Did You Know That
Many spices are now being made synthetically for Mrs. America’s kitchen. Among those now successfully sold in commerce are anise, cinnamon, nutmeg, caraway and even chocolate.
* * #
Army headquarters depot in Philadelphia expect to be assigned the job of making the United States flag that will fly over Berlin.
* *
A machine gun small enough to pack into a woman’s handbag, capable . of firing 450 rounds a minute, was introduced by the Army.
* * *
A leaky water bucket can be stopped-up by putting melted paraffin inside.
CANNING SEASON
Housewives, here’s a canning suggestion from the Greater Cleveland Safety Council: Warm the glass jars gradually to keep them from shattering when hot substances are poured into them.Your canning activity is more important than ever. Do it safely!
letters are very interesting. But the best yet received was from a woman who wrote: “Dear Mr. Hoover: Yesterday I had all my teeth extracted and today I received a box of toothpicks in the mail. Is this criminal use of the mail?”
So long until next time. _
Counterfeit Money
Saboteur:
In addition to machine guns counterfeit money implement of destructive, silent can disrupt the ture of a country ize a people by faith in currency.
Eudation of the detection of money is driving the feiter out of your money! Don’t by forgers! Know ? dorsers!
DO YOU KNOW • •
How to detect coins? How to detec feit bills? How to
through acceptance
checks ? How many money are printed United States? To questions and save from losses, send * coin or stamps to th®_ tendent of Documefl , t ington, D. C. for a cWj U. S. Secret Service ^ h lustrated booklet, ■** H Money.”
*	* * *i
ifc
Rationing Chart:
SUGAR—Stamp J five pounds through j w COFFEE—Stamp 21 Jtf one pound from Ju^ ft ^ 21. Stamp 22 S°°\j * pound from July 22 j J
n.	J J1
MEAT, CHEESft Jjjj J FATS, CANNED j|, C Stamp R valid ^ jgJ Stamp S valid July pire July 31. latfflti
SHOES—Stamp y * one pair through 0C ,
FUEL OlW**/k pons in new book D J July 1. No. 5 coup*1*,* {' 11 gallons through *
GASOLINE—No- y tjf in A books good f°*
Ions through July 2 * $ TIRES—Next '"jp due: A book vehicjfJr tember 30; B’s by C’s by August 31.
Jjt *	*
No More Soft Drin* Cartons:	^	^
Those handy cart^f 4 carry soft drinks caPe ■ ** be made. Manufact^ jj ^ prohibited by ord«* tj jo paper-board for u1 armed forces and	J
and for packaging ft i,' proximately 15,00% $ I paperboard and	^
paper are expected / annually by discoH this consumer’s ^
SUPREME BOARD
EXECUTIVE COMMITTEE:
President: J. N. Rogelj ............. 6208	Schade	Ave., Cleveland, 3, Ohio;
1st Vice-Pres’t: Frank Okoren ............ 4759	Pearl St. Denver, 16, Colo,;
2nd Vice-Pres’t: P. J. Oblock   RD No. 1, Box 506, Turtle Creek, Pa.;
3rd Vice-Pres’t: Joseph Kovach------------ 132	East White St., Ely, Minn.;
4th Vice-Pres’t: Anton Krapenc .............. 1636 W. 21 PL, Chicago, 111.;
5th Vice-Pres’t: Joseph Sneler .......... 5322	Butler St., Pittsburgh, Pa.;
6th Vice-Pres’t: Mary Predovich ............ 2300	Yew St., Butte, Montana;
Secretary: Anton Zbasnik  ....................   AFU	Bldg., Ely, Minnesota;
Assistant Secretary: Frank Tomsich, Jr — AFU Bldg., Ely, Minn.;
Treasurer: Louis Champa ................................... Ely,	Minnesota;
Medical Examiner: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.
Editor-Mgr. of Of f’1 Organ: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave.,Cleveland, 3,0.
FINANCE COMMITTEE
SUPREME JUDICIARY COMMITTEE:
TRUSTEES:
President: John Kumse__________________________  1735	E. 33 St., Lorain, Ohio;
1st Trustee: F. E. Vranichar ..................1312	N.	Center	St., Joliet, 111.;
2nd Trustee: Matt Anzelc _ Box 12, Aurora, Minnesota;
3rd Trustee: Andrew Milavec, Jr. ----------------------- Box	185,	Houston,	Pa.
4th Trustee: F. J. Kress___________________________218—57	St.,	Pittsburgh,	Pa.
J. N. Rogelj .........................
Anton Zbasnik, Secretary--------------
John Kumse ---------------------------
Frank E. Vranichar  __________________
Andrew Milavec, Jr.
... 6208 Schade Ave., Cleveland, 3, Ohio;
___________________AFU Bldg., Ely, Minn.;
___________ 1735	E. 33rd St., Lorain, Ohio;
_____________1312	N. Center St., Joliet, 111.;
_____________________Box 185, Houston, Pa.
Chairman: Anton Okolish__________
1st Judiciary: Frank Mikec_______
2nd Judiciary: Rose Svetlch _____
3rd Judiciary: Steve Mauser___________
4th Judiciary: Ignac Zajc------------
.. 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio;
______________  Box	46,	Strabane, Pa.;
_____________________ Ely, Minnesota;
_________ 4627	Logan	St., Denver, Colo.
683 Onderdonk Ave., Brooklyn, N. Y.
NOVA DOBA 14. JULIJA 1943
The Problem of Trieste
By Ivan M. Tchok
(Continuation)	\
The Yugoslavs have not done any wrong to the Italians. The Italians have demolished the * whole structure of a cultural * and progressive Yugoslav mi- 1 nority in the Julian March before the present war and during the present war have caused ' in occupied Slovenia, Dalmatia, 5 Montenegro, damage beyond measure. Yugoslavia does not < hold an Italian “national ter- j ritory.” Italy holds and has an- 1 nexed five provinces belonging i to the Yugoslav “national ter- 1 ritory.”
The Yugoslavs ask that the Italians repair the wrong done , to them and to keep their hands off that which does not belong < to them. Only by repairing the ■ wrong and establishing justice will the necessary moral basis for the cooperation of the two neighbors be created.
Italy must evacuate all Slav ; “national territory,” occupied in the present war or after the last war.
Italian intrigues on the Balkans must cease. As Italy indisputably belongs to the Italian people, so the Balkans indisputably belong to the Balkan peoples.
Italian supremacy in the Adriatic has no justification. That sea must be free to all peoples who live along its coast.
These are the conclusions from the lessons of the past which show the path of a better future. Bitter lessons for the Fascists and for all those Italians who reveled in the imperialistic theories, methods and( temporary results of Fascism. But on realizing these facts and on changing the Fascist policy j of megalomania into a policy of good neighborliness and friendship toward her neighbors depends first of all Italy’s better future.
Knowing the sentiments of the Italians, I realize that it will not be easy for them to see , the justice of these claims. The most crucial problem is that of . Trieste.
If today, in the midst of a totalitarian war, we wish to , speak about the future of the t port of Trieste we must with-. out equivocation or passion an-, swer the Question: Does Trieste
'wuimuauon)	'	s|
Hand in hand with the worki s ruo maniZati0n e°es the de- a
ST °hf SJ°Vene works s
ment ‘ Jbooks> arts, monu-L °ts and so on. The Germans'
decree ethanded’ by an official f vej! / ® 8urrender of all Slo- f]
todiJ?° ’ even Prayer-books . station* ThflCeS a"d gendarme " d°mg so I P8nalty for not are used fS6Vere‘ The b00ks v Where	, Waste paPer’ I
‘t adw au^0rities consider
»0* abl!'.th<* <*«-!" took ni	lic turnings. These1 g
intersawle!Pecially in lar^er u
fine ijk .ere ^ey tore down °ut of tvf*16^’ ^rew the books n them , windows and burned 11 m ln large heaps.	h
^dVhe^i16 Italians have re-' n
schools K , ovene language in ^
the study Uof	il^troduced	j	r
Wtedi«	ltahan as a re-L
’ish 0r P8ua«e instead of Eng- h
doling L6?11' ,The plan of v cist ideoj	based on the Fas-!
5t>d	geographical ,
'»rid is°pCal center of the r Ve’s n °me> Caesar is the Slnv/6 essor: the history S historv	is included in the I
and ev Fascist Empire,!, Vaely association with b|y seVenredSerb history is f°rci-1 f i The f ’.	(
faised r'& v,C1S^ sa^u*e w'th the1 € ir; f°r DrJ	band is obligatory 1
(-ss°rs and students in r ^ook+US‘ ®esides the Slovene , ltalians ^ are still open, the j j Purely rt .Ve °Pened many , 9fe, a^an schools. These : Cording to the lictor
I ^ the° Ljubljana, intended
•nUmerous children of; ^ ■SiL grated Italians and for ‘ WL 0Vene students and .
wbo wish to acquaint 'K«»lves with Italian cnl- '
***	I	*
J Itaija .	^
w trn; i0fficial reports stress ,
V°'nt that “the visitor of
4 Ntnifi-eW scbools receives a '
'ti	imPression	of how;'
ail ,,ld y they are directed
, 1 forPfued to lead the strug-
S'.i	*Kfituni	Pr°tection	of the!
An Values of our nation.”, 2'>i r Her	*	c<
iNf fte Magyars occupiedI
NS3,- slovraia’ theyiH
.fine	t	drove out	all the j
N the	<3e1achers. did	away
NucM Vene !anguage and'
1 ^ !Sariar. ,the study of the „
^ L Slove, anguage. Here too ® 8S t 6 students were for-11* i 8cK,° ,Converse in Slovene, fj! i^o^in °i,day opens with the ^ tni®Ve ^aSyars prayer: “I ■	,°ne Cod, I believe in.
<4	?nd’ * believe in one,v
ts#	^	believe	in the c
II	10,1 of the Magyar j 1
18 L^cob-Germans- the Mag- il
J J°ks nfl‘seated all Slovene1 Hf S. Tk Publicly burned! j 1 seV<ey bave ijnposed a very ^N ;,00' tax. *0 that the * ‘°J Ahe, **Ses can not afford ' |S J V clucation. The entire 1 ^	Pr^a^ern'c student body 1
j »utScalitumurje ^as the Mag-,' J m stiiri- 6 0ccupied territory) ^be Universityj 1- fi h* Ma>,ana’ Was deported by » thP^ars "because it in- ■ ei J ^ P°Pulation to revolt )CF	tage>»
^rcible Cultural ^ r°anizations
iL^t, bpl°n the new German and aftpr s^h°o1’
\	^nted with organi-
ji«, v6 Qe side of school which . 8 a*. 3,118 CaH cultural. \x	k.',ir many of them, and!
te ft of a e is to take firm Tolf tfi\ yPQ pers°n from the ten-rs to old age and with »	fill him with
rtflO « k a^d /rman spirit. Private
Vi	life	t0	be
+1I111 b c Gn m°re replaced by
r	age of seve„t the
8 anrtUSt attend kinder-the daily children’s
The Type of Information Servicemen Prefer in
Their Mail
Food and mail have the most important effect upon the morale cf troops, and in most cases, the soldier, the sailor and the marine will read his mail before he eats.
Men in the armed forces most of all like to receive letters j from home telling them what their families are doing; next they like to hear news about their friends, especially those in the service, and then they like to read about general happen-, ings in their home town.
The wrong kind of mail from home can definitely break down morale. Complaining letters, letters telling about people at; home being “deprived” and “family troubles” distracts a serviceman’s attention from the very grim task of taking čare of his own life.
Fighting men don’t like “fan letters” written by strangers , who happened to join, a “Write p. Fighter Club,” either. Letters from a heroworsliipping person who picks up his name from a schoolmate mean little to him.
These were the findings of a recent survey among men in the service at home and over-, seas made by the Office of War Information in cooperation with . the Special Service Division of the Army Service forces.
Commenting on letters from ’ home as morale builders for the troops, Maj. Gen. Lewis H. Bre-reton, commanding general of . the American forces in the Middle East, said:
1 “Letters sometimes seem more important than ammuni-l tion.” The fighting ir^n—at all fronts—themselves were unanimous in saying that there was ? no substitute for mail as a morale builder. A soldier ir - Africa said:
r “Everybody in our outfit was feeling low. Our mail came— and the next day was our sec- i ond big battie. The mail made j a lot of difference in the way] the battle went. Everybody: went into it feeling good . . .; they had heard from home.” A j marine added this: “You go through your battles and you don’t want to think about them, | except maybe that you were j lucky. You want to relax, just j to relax some way. Then you hear mail is coming. You’re on pins and needles until it arrives. When the sacks come, it doesn’t seem as if you could j wait while they sort the en-1 velopes out . . And a sailor: , “When the tanker pulled alongside to give us oil, they brought sacks of mail for three months, j The skipper declared that afternoon a holiday for everybody except those on necessary duty —for reading mail and answering it.”
Office of War Information Washington, D. C.
There is so much good in the worst of us,
And so much bad in the best of us,
That it hardly becomes any of us,
To talk about the rest of us.
—Edward Wallis Hoch
DOPISI
(Nadaljevanje s 3. strani)
bi sc morala »izpremeniti, ker je krivična za člane.
člani in članice društva št. 116 ABZ so vabljeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. julija. Na omenjeni seji bodo lahko glasovali in podpisali glasovnice, če so zato, da ostanejo pravila do prihodnje konvencije kot so sedaj, ali pa če so pripravljeni plačevati za 25 centov zvišane asesmente po 1. septembru.
belong to Italy? The answer is “No.”
Trieste belongs to its hinter-: land, to the immediate one, first, and then to all those re-( moter regions of the Danube Valley to which the port of Trieste is the natural and best, if not the sole, outlet to the j sea.
Blunders that were committed on the ^Eastern coast of the ‘ Adriatic after the first World i War to indulge a caprice of Italian irredentism—or more exactly, of Italian imperialism—must be avoided in the future.
The evil economic conse- j quences of the bargain struck t with Italy at Versailles are well ( stated by one of the most dis- ( tinguished American historians, j Hendrick van Loon:	)
“As for Fiume and Trieste, the natural outlets for Yugoslavia, the Old Men of Versailles gave these cities to Italy, although she really had no need for them as they would only compete with Venice, which aspired to regain its ancient and honorable position as mistress of the Adriatic. As a result, the grass now grows in the dockyards of Trieste and Fiume while Yugoslavia, as of old, must send its agricultural products by one of three routes. It may send them down the Danube to the Black Sea, which is about as practical as if New York should export its merchandise to London by way of Lake Erie and the St. Lawrence River. .It may send them up the Danube to Vienna and from there through one of the mountain passes to Bremen, Hamburg or Rotterdam, which is .also an exceedingly expensive j | procedure. Or it may send them j by rail to Fiume, where the Italians, of course, do their best to ruin their Slavic competitors.”	n'
It seems that so far as Zara and Fiume are concerned now—
, after a quarter of a century of experience—even the Italians are beginning to admit that these cities must be returned to the regions to which they belong. And yet, although the. problem of Trieste is not only fundamentally the same but | even more urgent, because Trieste is much more important
Vsak lahko glasuje, kakor ga je volja. — Za društvo št. 116 ABZ:
Jurij Previc, tajnik.
Lorain, O. — člani društva Sv. Alojzija, št. 6 ABZ, :so nujno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. julija ob običajnem ! času in v navadnih prostorih.
Na tej seji bodo imeli priliko glasovati o iniciativi, ki je zdaj na splošnem glasovanju, tisti člani, ki niso glasovali na zadnji seji. Ta iniciativa predvideva, da se dedičem padlih čla-nov-vojakov plača smrtnimi v [ polnem, obenem pa se v to svr-j ho naloži mesečna naklada 25 centov-na vse člane in članice odraslega oddelka. Ta naklada bi ostala v veljavi ves čas vojne . in še šest mesecev potem. Vsak naj glasuje po svojem prepri-. Čanju. Poznejše prerekanje je : brez pomena. Zdaj je čas, da ■ vsak član izrazi svoje mnenje, i in, kakor bo sklenila večina, ta-i ko bo. Torej, pridite vsi na sejo i v nedeljo 18. julija. Bratski »i pozdrav! — Za društvo št. 6 i ABZ:
,|	Ludwig Vidrick, tajnik.
ij	_	------
McKinley, Minn. — člani i j društva Sv. Frančiška, št. 110 i ABZ, so tem potom vljudno -j vabljeni, da se udeležijo pri-r hodnje seje, ki se bo vršila v ne-i; del jo 25. julija. Na omenjeni f seji bomo glasovali o iniciativi j iz glavnega urada, katera predli videva, da bi se dedičem padlih e1 članov vojakov i z p la čevale . j smrtnine v polnem. V primeru, f, da se članstvo z večino izjavi _ i za to iniciativo, bomo po 1. septembru vsi člani in članice n odraslega oddelka plačevali po [. 25 centov več asesmenta na melj ; see. Ta naklada bp v veljavi do j. i konca vojne in še šest mesecev sl potem. Iniciativa je torej jako a j važna in se tiče vsakega člana n in članice. Glasovati se more i .4ttmtf4Nt>toej‘i'jn julijska seja jo s' zadnja za to glasovanje. T«:
I rej, člani in članice, vsi, ki le morete, pridite na našo sejo v nedeljo 25. julija in glasujte po vašem prepričanju. Seja se prične ob 10. uri dopoldne. Pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 110 ABZ:
John Yerasha, predsednik-
Girard, O. — čl;.ni društva št. 108 ABZ so vabljeni, da se udeležijo prihodnje r.eje, ki se bo vršila v nedeljo 18. julija in se bo piičela ob 2. uri popoldne. V Novi Dobi je bil priobčen iniciativni predlog iz glavnega uiada, ki je jako važen za vsakega člana in članico. O predlogu bomo na seji razpravljali in glasovali. Piidite na sejo vsi člani in članice, da ne bo potem nepotrebnega prerekanja.
člani in članice društva št. 108 ABZ že zdaj plačujemo po 10 centov na mesec, to je $1.20 na leto. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da vsak član in članica plača po en dolar v društveno blagajno (izvzeti so vojaki). To bo zneslo $2.20 na leto; tako se ponavlja že več let. A ko bo sedaj predloženi iniciativni predlog sprejet, bomo plačevali še 25 centov več na mesec, kar | bo zneslo $3.00-na leto; prištej-: mo še prej omenjeno vsoto zraven, pa imamo $5.20, kar nam bo treba na leto plačati poleg običajnega asesmenta. Zato naj i vsak član dobro premisli, pred-i no označi glasovnico in jo pod-! piše. Glasovati se moro samo na redni seji in zadnja seja za to : je v juliju.
Na seje prihaja le malo članov. Nekaj je res takih, ki bi lahko prišli, ča bi hoteli, dosti pa jih je, ki iz enega ali dru-: nega vzroka ne morejo na sejo, in tem članom se godi krivica, ker ne morejo glasovati o tako | važnih zadevah. V bodočih pra-; vi Jih bi se moralo to izpremeniti, #aim ač, da bi mogli glasovali tudi člani, ki morda iz važnih razlogov ne morejo na. seje, plačevati pa morajo, kakor vsi diugi.
(Dalje na 8. strani)
u
t
Lucky because I just stopped one in the lqg. But Smith and Weinberg and Farley . . . they’re dead. Dead because we didn't have one more grenade to throw!”
That’* an American soldier speaking. Speaking your language.
He’s asking for more guns to fight with. More tanks, more planes, more grenades trr crack down op the enemy.
Well, let’s give them to him!
Let’s lend 10 percent of our pay to the Government. Let’s put it in War Bonds. Let’s lend Uncle Sam the money to make more tools of war.
It’s a loan, because the money you put into War Bonds now comes back to you
in 10 years with a healthy bonus of good interest! For every $3 you lay aside for War Bonds pays back $4!
So put at least 10 percent—not 6 percent or 7 percent or 8 percent, but 10 percent—-of your pay to work killing Japs and Nazis—and making money for you at the same time! Sign up in the l’ay-Roll Savings Plan today!
WHAT YOU SHOULD DO
If you urc—
1. Already setting aside 10 pereenl of your puy for War Bonds' through the Pay-Holi Savings Plun—boost that 10 percent if you can.
2. Working in a plant where the Plan is installed but haven’t signed up yet—sign up tomorrow.
3. Working in a plunt where the Pay-Roll Savings Plan hasn’t been installed, talk to your union head, foreman, or plant
, manager—and see if it can’t be installed right away. The local bank will be glad to help.
4. Unable to get in on the Pay-Roll Savings Plan for any reason, go to your local bank. They will be glnd to help you start a plan of your own.
FIGHTING JUGOSLAVIA
The Struggle of the Slovene*
Profess«, „» o	®y	»ORIS	FURLAN,
Political Philosophy at the University of Ljubljana (Jugoslavia)
assemblies (Kinderlagerstaet-ten). The Germans established a large number of them immediately after the occupation. The Slovene kindergartens were, of course, German^ ized with a new personnel > from the Reich.
After the elementary schooling is completed, the young people under 18 years of age are organized in the “German Youth,” and from 18 to 42 in the “Defense Forces” (Wehi*-mannschaften). All these organizations are of a strictly military character. Their members automatically become members of the “Homeland Alliance” (Heimatbund). No inhabitant of the new regions can become a German citizen if he is not .a member of the Bund. Those who do not become German citizens shall be obliged to emigrate, and must now wear a band on the arm labeled “Slo-! wene.”
These forcible organizations hold their meetlgs and give German courses, distribute propaganda material and gather the membership at social evenings.
! In the most distant villages ; there is a series of lectures, interesting evenings, musical per-i formances, guest-starring of German male and female sing-j ers and dancers, plays by Ger-! man traveling companies, etc. The quality of these performances is of the lowest, yet they I keep the population constantly moving and appeal to its lower instincts.
German official sources insist that these performances 1 are the “gathering places of all ' those who, on the basis of their blood origin, wish to return in- ^ to the German national fellow- ' ship.”
The population must attend language courses under threat ^ of emigration and the loss of all possessions. They consist of five lessons weekly. At the conclusion of the course, an examination is obligatory. The Germans maintain that in these 1 courses the Slovenes “seek, by • means of language, the bridge that loads into the great German spiritual communion.” Throughout the land, the Germans have established a great number of “people’s li- ' braries” which are to supply the population with national-socialist propaganda and cheap literature.
The existing permanent Slovene theatres were, of course, changed into German theatres.
I The Slovene country stages, of which there are a great num-'1 ber, may perform only Ger-man c u 1 tural propaganda plays.
How far these state propaganda o r g a n i z ations have 1 reached into the personal sphere of the individual and. the family is shown by the fact that mothers and housewives,
' too, have been drawn into the , Nazi system. All women have p'been organized into Nazi district groups which are called to attend meetings and special courses for women. At these courses a specialized women s personnel explains to them the duties of the various sectional leaders. These leaders- represent the uniting link between the regional women’s organization and the individual families. Special women propagandists I that travel from classes to class have charge of the various singing entertainment, get-togethers, excursions and so on. The women’s organizations also give special courses in cooking, where they are shown how to prepare meals econemically. At i these courses the women are even given instruction concern-; ing one’s philosophy of life.
(To be continued)
as a port and its hinterland is much more vast and rich, the Italians and a large section of world opinion, still under the influence of Italian propaganda, look upon Trieste as an integral part of Italy.
The problem of Trieste, therefore, represents one of the most troublesome questions of European post-war reconstruction. The future of Trieste concerns all Southern Slavs. Angelo Vi-j vante, Italian socialist leader, in his book “Irredentismo adri-!atico” (Firenze 1912) wrote ! (p. 217): “Whatever the future political organization of the Southern Slavs may be, it is certain that they will oppose with all their forces a political separation of the Julian region from ite hinterland. For it is this region that forms its nearest and most natural maritime outlet.” Vivante’s words are just as true today as they were thirty-three years ago.
(To be continued)
____________ I
THE MEASURE OF A MAN
Not—“How did he die?” But— “How did he live?”
Not—“What did he gain?” But—
“What did.he give?”
These are the units to measure the worth Of a man as a.man regardless of birth.
Not—“What was his station?” But—
“Had he a heart?”
And “How did he play his God-given part?”
“Was he ever ready with a word of good chee^
To bring back a smile, to banish a tear?”
Not—“What was his church: Nor—	u
“What was his creed?” But—
“Had he befriended those really in need?”
Not—“What did the sketch in the newspapers say?”
But—“How many were sorrj when he passed away?”
Here’s a simple lesson ii arithmetic that the Greater Cle veland Safety Council says wc should keep in mind: Accident; multiply your worries; dividi your income; and add to youi discomfort; and substract fron the victory effort!
Janko N. Rorjelj:
Janez Nedam
i. N. ROGELJ
Rojak J a nez Nedam živi v v s aki slovenski naselbini v Ameriki. Ponavadi je poročen z Mico bKopuh. Vrata njegove hiše so vedno zaprta. Ljubi in pozna le samega sebe. Prijateljev nima .svojega naroda ne pozna, njegovega imena še ni zapisanega med darovalci in prispevatelji.
Janez Nedam je živ mrlič, mrtva veja na drevesu slovenskega naroda	v Ameriki. Njegove roke	so	koščene, a prsti
teh rok so podobni grabljam. Na njegovih ustnicah so besede: Samo meni, moja mera še ni polna. Joka zelo rad, ker to je njegova odkupnina in vstopnina. Hodi počasi, desno roko drži vedno v žepu, kjer stiska preštete cente. Kadar mora plačati z rdečim centom, ga stiska toliko časa, da je Lincolnu vroče kot hudiču v peklu, če plačuje z niklom; takrat je še hujše. Obrača in stiska ga toliko časa, da Indijanec pokaže jezik, pa ga še ne izda. Obrne ga na drugo stran ter ga še enkrat krčevito stisne, da pokaže jezik in vzdigne rep puklasti bufalo. Kadar daje denar, se mu roka vedno trese kot rep ptice tresorepke. Zato njegov denar pada na tla, da ga pobira in daje v svet.
Mica Skopuh nosi s seboj vedno veliko ročno torbico. Koder hodi, joka in prosi. Nfma obleke, nima jedi in ne denarja. Vse zataji pred ljudmi, kar ima. Nikdo je ne upa vprašati za dar, denar ali uslugo. Nezaupljiva je tako, da ima denar
v	nogavicah, katere prenaša kot mačka mlade.
Tako živita med slovenskim narodom v Ameriki rojak Janez Nedam in rojakinja Mica Skopuh. Kadar slišita ali citata o vojnih bondih in znamkah, o darovih za Rdeči križ, o denarnih prispevkih za pomožno akcijo in za SANS, vijeta oči, migata z ušesi, krčita prste in odpirata usta kot mladiči v gnezdu. To jima ne gre v glavo, zakaj dajejo drugi ljudje, ko njima tako manjka iz dneva v dan. .
Nezaupljivost je vsakdanja vera obeh skopuhov. Nezaupljivost je glavni vzrok in izgovor, da ne izdasta rdečega centa za revne, trpeče in umirajoče brate in sestre v domovini. Na prireditvah pomožnih akcij ne vidite ne enega ne drugega, če Janez zaide na tako prireditev, kritizira, ugovarja in dokazuje, da je vsaka pomoč brez vsakega pomena. Tam se napije na račun drugih, če mu je le dana prilika. Potem pa joka od same žalosti, ker so ljudje dali toliko denarja za pomožno neumnost.
S prireditve pride domov takšen Janez Nedam, prepit in razburjen, črno kavo pije in aspirin jemlje. Vleže se v posteljo, spati ne more, pred očmi ima še vedno govornika, ki je poudarjal potrebo denarnih prispevkov za uboge in revne zemljane v zasužnjeni domovini. Z rokami odbija govornikove besede, godrnja in maši ušesa, toda vse to nič ne pomaga. Aha, saj ima*še polno steklenico žganja v kleti. Zalije s šnopsom, da se mu zašibijo kolena in da zakljujejo srčni utripi v težki glavi. Pade na posteljo in zasanja . . .
*	* *
Doma je v Sloveniji. Svojo vas išče, stoječ na holmu, s katerega je bil tako lep razgled na hiše in gospodarska poslopja. Mane oči, da bi videl vsaj cerkveni zvonik, tpda vse je zavito v dušeč dim. Stopi v dolino, tja, kjer je stala zadnja hiša v vasi ,prva pod holmom. Ožgan in cvileč pes se mu zapo-
| di med noge in grize kot po-j divjan in krvaveč volk. Nasloni
I	se na drevo in brca, toda se ne
I	more otresti steklega psa. Pleza na drevo, pes skače za njim, toda posreči se mu doseči prvo vejo. Tam trenotno počije. Pa, o joj, kaj tam gleda. Mrtvo truplo visi raz veje, na kateri on počiva. Obraz mrtveca mu j
je kar znan in domač, tak je,; kot je njegov brat, katerega! slika visi v njegovi hiši. Strah j ga prevzame, da odskoči z drevesa in drvi proti vasi. Izpo-takne se, pade preko mrtvega! trupla mlade žene. Vsa je razgaljena, a njegova desna roku oprijema njene prsi, oblite še s toplo, rdečo krvijo . . . Njegova roka je krvava, vzdigne jo, od nje akplja še topla slovenska kri. Tako krčevit strah ga zagrabi, da mu okameni tista roka, ki ni še dala centa za umirajoče v domovini.
Izmučen se postavi na noge, pogleda obraz te mrtve mlade žene, v katerem je podoba tistega obraza, v katerem mu je pred leti mladostna ljubezen ponudila prvi poljub. To je menda hčer moje prve ljubice, mu pravi vrbč pogled.
Mudi se mu naprej, v vas bi rad, toda vasi pi, le duh po pogorišču mu sili v nos in usta. Pred njim se iz dima pokaže grozna in neverjetna slika njegove domače vasi: Razrušeno zidovje, polomljeno in ožgano drevje, groblja ža grobljo se vrsti, kjer je včasih stala zidana kmetija. Diši po pečenem mesu, in tako ne diši meso domačih živali. Nekaj drugega mora to biti. Res se ni motil. Saj res. Tam v bližini so človeške kosti^ katere ni uničil ogenj, katerega so podtaknili okupatorji, Nemci in Italijani.
Proti žuborečemu potoku gre rojak Janez Nedam, da si iz-mije tisto toplo slovensko kri, ki se je pričela ohlajati na njegovi desni roki.
Toda čudo prečudno. Kri se ne da izmiti; ampak sili v male kožne luknjice. Kar čuti, da se kri mlade žene hoče združiti z njegovo krvijo, katero čudežno poživlja v njegovi desni roki, da ni več okorna in neravna, ampak čuti silno in sigurno pomlajeno moč, da bi z vsakim zamahom uničil in strl sovraga pred seboj.
Še več. Polagoma začuti prelivajočo toploto okoli srca, ki tako nežno in božajoče obliva mišičevje razširjenih prsi, kot bi dihal zrak iz mladega smrečja, na katerega sije toplo pomladansko sonce, kot bi dihal čisti in opojni ozon. Ta čudo-tvorna sila se mu razlije po vsem telesu, da so njegova kolena močna in trdna kot stebri iz najtršega kamna.
Tako stoji velikan Janez Nedam pri žuborečemu potoku, sam, nepoznan, poleg mrtve vasi njegovega rojstva. Njegova desna roka je čista, kri je izginila in našla pot do utripajočega srca.
Takrat pa stopi pred njega otrok, katerega obraz je bil podoben starcu. Trpljenje, groza in smrt so šli preko njegovega obraza. Začudeno pogleda Janeza Nedama in pravi:
“Od doma sem šel danes zjutraj ter sem se zgubil v gozdu. Grmelo in pokalo je ves dan, da nisem upal domov. Sedaj bi rad domov, toda naše vasi ne morem več najti. Pomagajte mi oče, lačen sem, noge me bolijo, oči me pečejo od dima, k materi bi rad, očeta pogrešam, sestrice in bratce bi rad, vse sem izgubil, ... v mojo vas me peljite.”
Tedaj pa se je odkrilo spoznanje v Janezovi pameti, da se je sklonil proti otroku, ki mu je bil podoben kakor njegov lastni sin. Tedaj je še le videl, da je otrok stal samo na eni nogi, a drugo je privzdigoval, ker je bil v nji velik črn trn.
Fantek je sedel na beli vodni kamen in ponudil nogo s črnim trnom v podplatu. In Janez je čutil in spoznal njegovo pro šnjo. Izdrl mu je dolgi črni trn. In kaj se je zopet pripe-
tilo. Rdeča, skoro črna kri je udarila iz rane zopet na desno roko Janeza Nedama. Kri, topla, tekoča, sveža in živa slovenska kri, ki je iskala njega, skopuha iz Amerike. To je prav ista kri, sorodna krvi mlade žene, ki je bila hčer njegove prve ljubice, kateri je obljubil pred svojim odhodom v Ameriko, da ji bo pomagal z denarjem, da pride za njim v Ameriko, da jo poroči in ji ostane zvest do smrti.
“Oče, z vami grem, v tisto vas, kjer ste vi doma.”
Tedaj pa je Janez Nedam začutil brezmejno bolest malega fantiča. Zagorelo je v njem brezobrežno hrepenenje, da bi pomagal osameli siroti.
“V Ameriko bova šla, tam sem jaz doma.”
Otrok ga je pogledal s prosečim pogledom, nasmejal bi se rad ,toda lačna usta se niso mogla smejati. V vodo je pomočil razboleto nogo ter rekel skozi zobe: “V Ameriko?”
Potem pa je gledal velikana Janeza Nedama z velikimi, napol ugaslimi očmi, iz katerih je drsela solza za solzo.
Takrat pa je govoril otrok, kakor starec, ki je že vse slišal
o	daljni obljubljeni deželi, kar mu je pripovedovala njegova stara mati, ki ni nikoli videla obljubljene dežele. Govoril je takole:
“Vi niste oče, vr ste tisti lepi stric iz Amerike, ki ste pozabili na staro mamo, ki je prejokala noči za vami ter umrla oni dan, ker ji je zmanjkalo kruha in zdravja. Vi ste tisti stric, ki ste pozabili tudi svojo domovino, prelepo Slovenijo; stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri; vi ste kakor črni trn, katerega ste izdrli iz moje noge. če so vsi naši strici v Ameriki t#ko trdosrčni, tako kruti in nečloveški, potem naj pogori sleherna vas v Sloveniji, naj izgine naš rod, kajti narod, ki nima sočutja in usmiljenja v, srcih svojih bogatih ameriških stricev, mu ni oso-jeno več živeti, naj gre v grobove, da ga zemlja pokrije. Kri ni voda! In, če imate v Ameriki vodo mesto krvi, kakor jo je imel lepi stric, ki je pljunil na prvo ljubezen moje stare matere, potem bomo mi umrli, a vašo vodo bo posušilo skopo ameriško bogastvo. Kri naše kr-
vi	pa bo živela v spominu usmiljenih src in sorodnih duš. Zbogom, stric, jaz pa si poiščem mojo vas na pogoriščih, grobljah in grobovih naših iskrenih očetov in mater, ki so ljubili to z žulji obdelano slovensko zemljo, katero so napojili s svojo ljubečo in toplo krvjo, da jim bo lahka, krotka in hladna v poslednjem smrtnem spanju. Na tej, s krvjo oprani zemlji pa bo rastel nov slovenski rod, ki bo imel kristalno čisto slovensko kri, katero bo poštena in domača zemlja tako priklenila na sebe, da ne bo potreba mladim sinovom in hčeram zato potovati v obljubljeno deželo, da jim bo zvodenela slovenska kri.”
S šepajočim korakom je stopil otrok proti pogorišču rodne slovenske vasi, da si vtisne v spomin nepopisno tragedijo kr vaveče in požgane Slovenije.
Velikan Janez Nedam bi rad stopil za njim, toda desna roka je zopet trda in okorna, kolena se mu šibijo, v ušesih mu donijo besede: "Stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri; vi ste kakor črni trn, katerega ste izdrli iz moje noge.”
žejen je, rad bi pil vodo, toda kar ne more do nje. Pripogiba se, vroče mu je, stopil bi rad preko potoka; vse mu je odpovedalo, še govoriti ne more več. Zaupil bi rad za otrokom, da naj se vrne ,toda nobenega gla su ne more spraviti iz grla, trese se po vsem životu; smrtna groza ga je prevzela, poti se, da lije pot raz čela . . .
*	* *
Rojak Janez Nedam se je prebudil. Usta ima suha, glava je težka in velika, oči vodene,
okoli ledic ga nekaj ščiplje, a pred njim so odigrane sanje iz domovine.
žena Mica Skopuh pripravlja zajtrk v kuhinji. V kuhinjo stopi kot skesan grešnik, mane zaspane oči in pravi:
“Tega je dovolj, Mica, tisti denar, ki ga imava v nogavicah, naj gre za vojne bonde, nekaj za Rdeči križ, a pozabiti ne smeva tudi na naše ljudi v domovini, za katere se danes briga JPO,SS in SANS.”
Mica ga je pogledala ter vprašala:
“Janez, ali si še pijan, ko tako govoriš?”
“Nič pijan, Mica, ampak tako se mi je sanjalo, da bo kar tako prav, kakor sem ti rekel,” resno pripoveduje mož ter končno dostavi: “V sanjah sem bil v Sloveniji, in kaj se mi je sanjalo, ti bom že povedal, in potem boš tudi ti rekla, da imam pošteno prav. Je že čas, da se več ne pišem Janez Nedam, ti pa še manj Mica Skopuh.”	»
In tako se je zgodilo, da danes oba podpirata naše pomožne akcije. Da bi imela mnogo posnemalcev.
DOPISI
(Nadaljevanje s 7. str.)
Ako bo predloženi iniciativni predlog sprejet, bomo plačeva-
li	po 25 centov več na mesec. Vprašanje pa je, če bo to zadosti, ker nihče ne ve, kdaj bo krvavega plesa konec.
Veselica, katero so bila priredila tukajšnja društva 'skupno 22. maja, se je dobro obnesla. Čisti preostanek veselice izkazuje vsoto $281.35. Na zadnji seji zastopnikov skupnih društev je bilo sklenjeno, da se odpošlje na pristojno mesto $265.00, OStblih $16.35 pa se začasno tu obdrži. Morda se še kaj naber^ v to svrho ali se priredi kaka veselica in se bo denar .na rokah skupno odposlal.
Iz Barbertona piše brat John Ujčič in pTi^oroča, da bi se vršilo zborovanja federacije v avgustu, da'se začnemo pripravljati na konvencijo. To bi bilo morda dobro, toda kje naj dobimo gasolin, da bomo potovali na taka zborovanja.
V	nekem listu sem čital dopis rojaka, ki se pritožuje nad agenti, ki nagovarjajo ljudi za pristop v društva in tudi v za-varovalninske družbe. Takih mešetarjev se je težko iznebiti, če jim še tako pripoveduješ, da imaš že dosti zavarovalnine in da imaš že zdaj preveč ža plačevati. Vedno težje bo vzdrževati naše organizacije in vedno bolj potrebno bo, da se začne resno delati za združenje, da bo manj sej, manj društvenih naklad, manj glasil in s tem manj truda za pismonoše. Zdaj je dela povsod dovolj in ni razloga, da bi “korita” pri organizacijah preprečevala delo za združenje. Pomnimo, da v slogi je moč. Ne pozabimo tudi, da živimo v izrednih vojnih razmerah in da zmaga za zaveznike nam mora biti prva, ta zmaga pa' bo stala mnogo denarja ter bomo morali v dotično svrho prispevati vsi. Bratski pozdrav!
.	F. J- Prevec,
blagajnik dr. št. 108 ABZ.
jo v ameriških vojnih silah. Gotovo ste čitali v glasilu omenjeno resolucijo, namreč: ker pogodba za zavarovalnino določa, da se vsota, ki je plačljiva iz smrtninskega sklada za smrtne , slučaje, ki so nastali vsled vo-! jaške, pomorske ali zračne službe v času vojne, omeji na vsoto, ki je enaka rezervi certifikata. Veliko članov je bilo mnenja, da to ni bratsko in da bi se moralo za vse prizadete člane, ki služijo v ameriških armadah izplačati polno vsoto smrtnine. Sedaj pa zopet opazim v glasilu, da se pa eni tudi ne strinjajo s predloženo resolucijo, ki določa, če bode sprejeta, da se izplača za padlim vojakom, članom ABZ, polno vsoto smrtnine. Gotovo, vsem se ne more ustreči, kajti nismo vsi enakih misli. Eden sodi tako, drugi tako. Če bi pa ljudje bili vsi enakih misli, bi ne imeli nikakih iznajdb na svetu in veda bi ob-tičana ob velikanski steni eno-mislečega ljudstva. Radi tega ste naprošeni, da se udeležite te važne seje ter glasujete kot se vam vidi pravilno.
Ob enem tudi opozarjam nekatere člane našega društva, da bi bili malo bolj točni s plačevanjem mesečnih asesmentov. Prepozno plačan asesment povzroča več dela, več skakanja od hiše do hiše in končno zakasni vso korespondenco, namenjeno v glavni urad. Torej, prosim vas, bodite malo bolj točni, za kar vam bom zelo hvaležen.
Naj še omenim, da se bo dne 18. julija, to je v nedeljo popoldne, vršila seja podružnice SANS-a št. 28 v dvorani društva Sv. Alojzija. Torej, katerega kaj zanima ali ima kake dobre nasvete, dobrodošel.
Za društvo Sv. Alojzija št. 36 ABZ:
Joseph Turk, tajnik.
Calumet, Mich. —■ članice društva s •	^ i
Metoda št.. 9 ABZ, so ||j vabljeni, da se ufeefjg c hodnje mesečne se-le!,.^S: j vršila v nedeljo 18- J se bo vršila v običaj”1^ ^	«
in se bo pričela ob •	„
dne.	Med	drugim	bo	»a	j
ni seji na dnevnem r ^	-
vanje o iniciativnem P ki je bil izdan iz glav** da. O predlogu se , vati samo na seji- u ^ bi vsak član in bo predlog sprejet, ^ rt . vsak član in čla.nica ^ oddelka po 1. septem^ ( f. centov zvišani meseci ^ ment. Iniciativni P ^ Ml vsak lahko čital, saj 3e ^ krat priobčen v ^°vl ..j stotako je vsak lab 0 ^ tjj gumente za‘in prot1- - t si torej sodbo sam . Mj naj glasuje po sV0^lošto! Čanju. Zato imamo sp q sovanje, da članstvo | > l°ča.	[	**'
Kar se mi ne vidi u ^ ! to, da 4e določena eD* j Nj j da za vse, to je 24 ^ jj ^ zavarovani samo za ^ 6(1 jev, kot za tiste, ki J3 gr] vani za tisoč ali tri > pij, jev. Ideja je drugače teč kom zadnje svetovne linj
imeli tudi take argu j N jih imamo danes, pa ^ j čno vse lepo pomiri0 ^ 1 j1* brez naklade. Misli®’ ^ *5 daj imamo samo P Va r namreč, da so umrl1 c ^ ■ jaški službi. Upaj®0*^ \ kih slučajev malo- e. j ^ pak ne moremo v naP ^ tty ski pozdrav! — Za r
9 ABZ:	I	I
Matt Stra^ ^
  ' £
VRTOVI ZMA^ k
(Nadaljevanje s	Ejl
bro prikuho, bodisi ^ g skisana. Poleg tega
glede negovanja, o8 ^ obilen pridelek in,	*
pridelati na prostor1 ^ je bila odstranjena ^
lenjava.	te#l
Paradižnike, ki s® f ^ v na j bujnejši rasti, ^ ročljivo privezati	^
latnike, da vsled tez .t, ne poležejo po tleh- ( nove poganjke naj sC da je vsa moč ras jena v nekaj glavn omogoči lepše in
V t^J r
zavarovane do
Savings & Loan Insflr*p, 0 % tion, Washing* gff %
Sprejemamo osebne H* V
vloge # Plačane obredi
St.Clair Saving**
6235 St. Clair Aveno«
r
Victory IjJ
Pomlad se bliža. Kdo«-Q še tako majhen, ga bo 0 jjifl % pravi čas. Vlada sam® |\	^
tory vrtove, s katerim* ( j \|j družini pomagano draginjo, kakor tudi * manjkanje te ali one ** g čivja•	,
Nekateri, zlasti oni, » starega kraja, se razu*” ^ r vanje vrta, tukaj v tem niso prav posebn« m sikdo bi si rad obdelal sejal in posadil	fi
manjka vrtnarskega	J
Takim tedaj prip°r Ameriki poznano in ^ijfO gleškem jeziku pisano f den Encyclopedia” k* TC M '
To je najboljša vrtn» ^ f angleškem jeziku, i®*
750 'slik.
Naročite jo lahko P1-*' _ .
Slovenic PuM**^ « “Glas Naroy,l 216 West	K
New Y°rk>^^ *tj
VESTI« bojnega polja in o splošnih kih širom sveta, lahko dnevno citate v
enakopravnosti
Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, se na našo moderno urejeno tiskarno. V*®^° točno in po zmerni ceni izvršeno.
Akron, O. — člani in članice društva Sv. Alojzija, št. 127 ABZ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 16. julija. To bo zadnja seja, na kateri bomo mogli glasovati o iniciativi, ki nam je predložena iz glavnega urada. Za društvo št. 127 ABZ:
J. Praznik, tajnica.
Cleveland, O. — Na seji društva Birska Vila, št. 173 ABZ,
ki se je vršila 10. julija, smo razpravljali tudi o priporočilu brata Ujčiča, predsednika federacije društev Ameriške bratske zveze v državi Ohio, ki priporoča, da bi se federacija za-■ čela pripravljati na konvencijo
I	in da naj bi se zastopniki dru-jštev v to svrho sešli k seji v mesecu avgustu. Članstvo našega društva sodi, da so zaradi racioniranja gasolina znatne ; težkoče potovanja iz kraja v j kraj in da bi najbrž večina društev v državi Ohio ne mogla poslati zastopnikov na zborovanje federacije. Poleg tega je treba upoštevati, da so člani v teh časih tako zaposleni, da še na društvene seje v svoji naselbini ne morejo, toliko manj pa bi mogli posečati seje v drugih naselbinah. In, končno, je mnenje našega članstva, da je še prezgodaj pričeti z razprava-vami o pravilih. Do konvencije je še več kot eno leto in danes se razmere tako hitro izpre-minjajo, da bi bil morda marsi-kak sklep, ki bi ga osvojili zdaj, popolnoma neumesten po treh ali šestih mesecih. Mnenje članstva našega društva je, da bo dovolj zgodaj, če se seja zastopnikov ohijske federacije društev ABZ skliče enkrat po novem letu. Za društvo št. 173 ABZ:
Frank Benigar, tajnik.
Conemaugh, Pa. — Dne 18. julija t. 1. ,b° društvena redna seja. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži te važne seje, če je le mogoče, kajti na tej seji se bo glasovalo o resoluciji, ki je bila predložena po glavnem odboru ABZ, tikajoči se smrt-nin padlih članov ABZ, ki služi-
Cleveland, O. — Z ozirom na resolucijo ali iniciativo, katero je glavni urad dal na splošno glasovanje, tikajočo se vojne klavzule, bi tudi jaz rad izrazil svoje mnenje. Najprej bi rad vprašal, kako da je glavni u-rad dal to na splošno glasovanje, ko ni upošteval iniciativnih predlogov, katera so v tem oziru pošiljala razna krajevna društva. Naše društvo št. 37 ABZ, je tak iniciativni predlog poslalo na glavni urad že 17. januarja 1943, pa se ni nič slišalo, kaj se je naredilo z njim Društva so dobra, kadar je treba plačevati in agitirati za no-
ve člane, kadar pa kaj priporo-čajo, kar bi bilo po njihovem mnenju boljše za organizacijo, o, takrat pa niso na mestu, če ni po volji onega, ki misli, da je več kot vsa Ameriška bratska zveza. Pač pa se je podal naš glavni tajnik, ko je bil poklican od zavarovalninskega depart-menta države Minnesote, kjer so mu svetovali, da naj se odpravi vojna klavzula, če ne, da bo uničen ves napredek, ki smo ga imeli v zadnjih 15 letih. Temu se je podal naš glavni tajnik in tako je prišla ta resolucija na splošno glasovanje^
Jaz dam priznanje zavaroval-ninskemu komisarju	države
Minnesote, ki bolje pozna bratske organizacije, kot oni, ki se šteje, da je vodilna oseba organizacije. Dalje bi rad vedel, zakaj se v to svrho predpisuje naklada za v smrtninski sklad; saj imamo veliko rezervo v smrtninskem skladu. Naša ABZ se ponaša, da je 130% solvent-na, in mislim, da druge bratske organizacije niso dosti višje sol-ventne od naše, pa niso razpisale takih naklad, kot se hoče, da bi jih plačevali mi. Nekatere so naložile 10 centov naklade, nekatere pa nič. Pa tudi to se mi ne dopade, da bi morali vsi enako plačevati, namreč _ tisti, ki so zavarovani samo za $250, in oni, ki so zavarovani za $3,-000.00. Tu bi bilo treba napraviti razliko, namreč, da bi tisti, ki so za več zavarovani, plačevali tudi višjo naklado.
Vem, da je velika večina proti vojni klavzuli in da se obdrži .bratstvo pri ABZ, pa jih bo zdaj dosti, ki bodo glasovali, da ostane, kakor je, ker niso pripravljeni plačevati naklade. Tistim naj bo povedano, da če vsi člani, ki so v vojnih silah Zedinjenih držav, pustijo ABZ, in da če novih članov ne bomo dobili, bo hitro padla naša solventnost,- tako da bomo kmalu primorani plačevati več kot 25 centov naklade na mesec. Ali mislite, da bodo ti fantje vojaki, ko se vrnejo v civilno življenje, pripravljeni spet vstopiti v našo organizacijo? Jaz mislim, da ne. Mislili si bodo, če nas o-ni niso marali, ko smo bili v nevarnosti, jih pa zdaj mi ne maramo, šli bodo rajši v tuje organizacije, ki so bolj bratske od naše in ki še vedno poznajo tiste, ki so pristopili pred 7. decembrom 1941, in jih priznavajo za polnomočne, prav tako, kot one, ki niso v vojaški službi.
Čudno se mi zdi, da se še dobijo člani, ki zagovarjajo vojno klavzulo. Zdi se mi, da taki člani ne vedo, kaj je bratstvo ln kaj so bratske organizacije. Ce bi bili naši ustanovniki tako se-bečni, ne bi bilo danes ABZ. In zdi se mi, da vojno klavzulo zagovarjajo po večini taki člani, ki še nikoli niso vpisali nobenega člana v našo organizacijo. Takim bi svetoval, da naj gredo na agitacijo in naj nagovorijo za vpis fanta, ki je 18 let star. Bodo videli, kako hitro jih bo vprašal, če bo plačana smrtnina za njim, če bo padel na bojišču. Če odgovorite, da ne, sem prepričan, da ne dobite fanta v društvo. Zato priporočam, da glasujete, da se vojna klavzula odpravi iz naših pravil in da se obdrži bratstvo pri ABZ. S tem bomo imeli priliko, da obdržimo mlade člane v organizaciji in da lahko vprašamo mlade fante za pristop v isto, ker mladina bo tista, ki bo podpirala starejše s plačevanjem asesmentov, ko bodo starejši člani izumirali. O tem bi se dalo še dosti pisati, pa naj bo dovolj za enkrat. Bratski pozdrav!
Joseph Rudolf, član društva št. 37 ABZ.
A