Posamezna MevIIka Bin I- PoStoma v gotovini. §>{' 5§# v Ljubljani, v soboto 8. marca £924. Leto L t I mm* NEVNIK n | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. i f Mesečna'naročnina: ? j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i Neodvisen p Uredasištvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Teleffou 213. Uppavulštvo: Mapajisi trg 8. — Telefon 44. Nazai v kaos! S 33 proti 10 glasovom je sklenil včeraj demokratski poslanski klub, da vstopi v opozicijonalni blok, in pooblastil ie svojega šefa, da podpiše tozadevno Pogodbo. Danes ali najkesneje v ponedeljek se bo tudi zgodilo in na po-zornico naše parlamentarne borbe stopi kot pretendent za vlado Jugoslavije blok, obstoječ iz gospodov: Radič, Davidovič, Korošec in Spaho. . Nismo nobeni zakrknjeni strankarji m kot neodvisen list radi priznamo, da Pomeni ta blok v enem oziru napredek. » tem namreč, da dokazuje, da ni tudi m®d najbolj nasprotnimi Jugosloveni tolikih razlik, da ne bi mogli nastopati ?olo v strankarskih interesih skupno. Videti gospoda Davidoviča in Radiča, Prvega kot centralista, drugega kot federalističnega republikanca za eno mizo, ie na vsak način razveseljivo, zlasti še, ® ie to zvezano s parlamentarnim udejstvovanjem Radiča. .Ampak v tem je tudi edin uspeh Pozicijonalnega bloka, ki pa niti zda-, ,a ne odtehta onih negativnih stvari, ter e nam donaša. Predvsem v tem, da je z opozicijo-unlnim blokom na novo otvorjena ustavna borba. G. Radič je odločen republikanec in federalist in v komunikeju, s katerim je naznanjal odhod svojih Poslancev v Beograd, je to izrecno podaril. Federalizem je izvedljiv le z ustavno borbo, z revizijo ustave. G. Korošec je odločen avtonomist in (V komunikeju SLS o seji z dne 3. t. m. Jo bilo izrecno konstatirano, da je avtonomističen program cilj vse parlamentarne borbe poslancev SLS. Avtonomija, popolna zakonodajna avtonomija in samo to zahteva SLS — pa je dosegljiva le potom revizije ustave, potom ustanovne borbe. G. Spaho je enako odločen avtonomist ko g. dr. Korošec in uprava nedeljivost Bosne mu je conditio’ sine qua non. Upravna nedeljivost Bosne pa je zopet dosegljiva le po ustavni borbi, v kateri zmaga revizionistično stališče. In ker so gospodje Radič, Korošec in Spaho izjavili, da od teh svojih temeljnih stališč ne odstopijo, potem je jasno, da so morali odstopiti od svojega ustavovernega stališča pristaši g. Davidoviča, da so pristali demokrati na revizijo ustave. , S tem pa je na novo razgrnjeno vprašanje ustave, s tem se obnove v Jugoslaviji ustavni boji. Ni pa za nobeno državo bolj nevarnih bojev, kakor so ustavni boji. Ustava je temelj vsake države in zato posegajo ustavni boji vedno po temelju države. Ravno iz tega vzroka pa tudi vidimo, da se v vseh modernih državah državniki izogibajo ustavnim bojem, ker učd zgodovina, da so ustavni boji vedno v °zki zvezi z najresnejšimi nemiri, da so ustavni boji pogubili že celo vrsto držav. Zato je vsak jugoslovenski rodoljub z iskrenostjo pozdravljal sprejem naše vidovdanske ustave. Ne sicer zato, ker bi vidovdanska ustava v vsakem oziru zadovoljevala, ne zato, ker bi bila naša ustava tako dobra, da se boljše ne bi mogli niti misliti, temveč ker se je vse zavedalo, da je z ustavo dobila naša država svoj trd temelj, da smo postali uržava, da smo rešeni more ustavnih bojev. , Z ustvaritvijo opozicijonalnega bloka pod vodstvom revizionistov — ti so Namreč absolutni gospodarji v bloku — p ie na novp razgrnjeno ustavno vprn anje in mesto rednega dela nas čaka °Pet dolgotrajen in vse gospodarstvo avirajoč prepir o ustavi. Nazaj v kaos! Posledica opozicijonalnega bloka. .Najhujše pa je to, da je z ustavnim j^^m uerazdružljivo zvezan plemenski J> ki je že tako silno škodoval razvoju glav c*r^ave- danes je jasno, da bo ni*« paro^a bodočega volivnega boja m Pl®nsko geslo in da bo klical g. Radič 9 d LDa °kup, g. Korošec Slovence, • ašič pa Srbe. Edino g. Davidovič o mogel klicati na okup — nikogar. tuHr t * ? ie *ra£ika g. Davidoviča, pa fa Jugoslavijo, zakaj opo VlSli c01 Jl0k .ni niti za milimeter pri fctrdii r> ujedinjenju in ga vseeno Dane? more reči g. Radič, da je „*a©taost ustavovernih strank Zaupnica i- PaiKu. Seja radikalnega kluba o političnem položaju. Beograd, 7. marca. (ML) Vlada se je danes ves dan posvetovala. Popoldne od 4. do 5. je imel radikalni poslanski klub plenarno sejo. Ministrski predsednik Pašič je podal daljši ekspo-ze o notranjem položaju in rekel: »Borili se bomo do konca proti akciji opozicije in se ji bomo protivili z vsemi močmi. Le v skrajnem slučaju podamo ostavko. Iskali bomo koalicije s kakšno stranko. Ako ne bomo uspeli, se bomo uklonili razmeram. Državo moramo vzeti na svoja ramena in potem bomo šli v volitve. Opozicija se ne bo sporazumela po mojem mnenju, ker nima določenega programa o svojem delu in bo zaradi tega težko sestavila novo vlado, ^e nahajamo se v parlamentarni, ampak v državotvorni krizi. Vse se je obrnilo proti radikalom. Sedaj čakamo na odločitev demokratov, nakar se začne boj.« Predsedniku vlade je priredil radi- kalni klub po njegovem govoru vihar -ne ovacije in mu je s 103 glasovi izrekel zaupanje, da bo postopal, kakor bo najbolje, znal. Govorili so potem poslanci Ranko-vič, Nedeljkovič, Čirkovič, Zujevič, Dragovič in drugi. Radikali mislijo, da bo džemijet z njimi in da pridobe zase tudi Nemce. Po njihovem mnenju bo narodna skupščina sprejela proračun brez motenja, nakar bi se za nekaj časa odgodila, med tem časom pa bi bilo treba iskati rešitve položaja. Radikalni klub je izdal po seji sledeči komunike: »Danes popoldne je imel radikalni poslanski klub plenarno sejo, na kateri je podal g. Nikola Pašič daljši ekspoze o notranjem položaju. Radikalni klub je po kratki debati soglasno odobril naziranje g. Pašiča in izrazil popolno zaupanje v njegovo nadaljnje delovanje.« demokratskega klsiba. Prlbičevič proti opozicijonalnemu bloku. Beograd, 7. marca. (ML) Demokratski klub je imel ves dan važno sejo. Popoldne so govorili še Svetislav Popovič, Srgjan Budisavljevič. Jovan Popovič in Ljuba Davidovič. Najvažnejša pa sta bila govora Koste Timotijeviča in Svetozara Pribičeviča. Kosta Timotije-vič je eden srbskih demokratov, ki so proti bloku. Timotijevič je napadal HRSS in je člane nazival izdajalce in protidržavne elemente. Ali ne vidite, je rekel med drugim, da se tu dela proti Srbom in da se hoče zrušiti država. Zato je proti sporazumu opozicijskega bloka ter hoče imeti kot edini izhod iz položaja koalicijo radikalov in demokratov. Dalje govori o tem, kako so liberalni narodnjaki šli med demokrate, hoteč s tem pokazati svojo mržnjo proti radikalom, kar pa bi bilo škodljivo za državo. Govornik se je izjavil proti bloku. Svetozar Pribičevič je istotako proti bloku, ker ne pričakuje konkretnih uspehov. Svojčas so bili demokrati na vladi, pa so gledali, da pridejo v opozicijo. Sedaj so v opoziciji, a ne morejo zdržati. Kakšna stranka pa je to, ki ne more niti 14 mesecev ostati v opoziciji, med tem ko bi bilo treba za to nekaj let. Edino dober bi bil sporazum z radikali. Mi smo za demokratske državotvorne ideje ter bomo zmagali. Vsak drug izhod je slab. Opozicjski blok ne more imeti uspeha, ker so v njem različne stranke, od katerih bo hotela vsaka le zase delati. To pa je nemogoče. Njih ie 103, nas pa je 49. Torej izgubimo. Bedna bo vlada, ki bo odvisna od Radiča. Če se Radiču kaka stvar ne bo zdela prav, bo odpoklical svoje poslance, nakar mi pademo. Pribičevič in njegovi ljudje nočejo prihajati v kombinacijo za vstop v vlado, pokoravajo pa se sklepu kluba. H koncu je govoril Ljuba Davidovič, ki je branil blok in ga nazival edini izhod iz današnjega položaja. Priporočal je ostalim, da sprejmejo blok. Po nje- I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. \ □ ........................................................ Sela narodne skupščine. Proračun pravosodnega ministrstva sprejet. Beograd, 7. marca. (Z) Današnja ? govem govoru se je pričelo glasovati. Glasovalo je vseh 43 poslancev, 33 jih ie bilo za blok, 10 pa proti. Za blok so vsi srbski demokrati, proti bloku pa vsi Pribičevičevi ljudje. Niti- eden Srbijanec ni s Pribičevičem razen Koste Timotijeviča. Od Prečanov je na Davidovičevi strani dr. Slavko Sečerov. Devet Pribi-čevičevcev s Preka je glasovalo proti bloku, a štirje Pribičevičevi pristaši niso bili prisotni, in sicer dr. Edo Lukinič, Gjorgje Brankovič, Reisner in Križman. Ko je bilo glasovanje končano, se je ugotovilo, da je klub sprejel opozicijski blok. Izdan je bil naslednji komunike: Na podlagi poročila šefa demokratske stranke Ljube Davidoviča o predlaganem sporazumu z jugoslovanskim klubom in z jtigoslovensko muslimansko organizacijo je poslaniški klub demokratske stranke na seji od 6. in 7. marca po vsestranski razpravi sklenil: da >se predlagani parlamentarni sporazum sprejme ter da se predsednik kluba pooblasti, da sporazum podpiše. Izvedeli smo, da je glavni odbor demokratske stranke, ki je spremljal razpravo v klubu, soglasno sprejel sklep kluba in gorenji komunike. Vsi so opazili, da v sporazumu ni govora o Radiču. To se pojasnjuje s tem, da Radiča ni v opozicijskem bloku, temveč da on samo podpira akcijo opozicijskega bloka, da pride na vlado. Prijatelji g. Pribičeviča so izjavili, da se bodo proti bodoči novi vladi bloka lojalno držali. Če pa bi vlada z delovanjem Radičevim zanemarila državne interese, bodo Pribičevič in njegovi prijatelji odpovedali obvezo lojalnosti in bodo glasovali proti vladi. V tem slučaju bi se sporazumeli z radikali, nakar bi nastopila nova kombinacija. Za sedaj pa ostane samo to, da bi Pribičevič popolnoma lojalno podpiral prihodnjo vlado opozicijskega bloka, ki bo sestavljena iz demokratov, klerikalcev in muslimanov ob podpori radičevcev in zemljoradnikov. seja parlamenta se je začela ob 10. dopoldne. Posebnega zanimanja zanjo ni bilo. Vse politično zanimanje parlamenta je bilo posvečeno demokratski seji. Po formalnostih je zbornica prešla na dnevni red. Prvi je govoril demokrat Svetislav Popovič, ki je grajal delovanje ministrstva za pravosodje in govoril hkrati o sekvestrih. Rekel je dalje, da tudi sodišča stoje pod strankarskim uplivom. Kritizira proračun ministrstva za pravosodje in izjavlja na koncu, da bo glasoval proti proračunu. Radikal Mita Dimitrijevič naglaša kot poslanec, iz Makedonije, da imajo Makedonci najbolj razčiščene etične pojme o pravosodstvu, ker jih je do tega dovedlo silno trpljenje pod Turki. Govornik zahteva sredstev za pomirjenje Južne Srbije. Minister za pravosodje more pokazati na pozitivno delo, ker je predložil skupščini zakon o sodnikih in zakon o civilnem in kazenskem postopku. Glasoval bo za proračun. Na to je govoril zemljoradnik Ivan Pucelj o kompetenci okrajnih sodišč v Sloveniji, za katera je treba spremeniti zakon v tem zmislu, da se kompetenca razširi; kajti sedaj znaša najvišja meja 1000 Din. Pri upravnem sodišču v Celju so sedaj samo trije sodniki, ki pa morajo razpravljati tudi v senatu. Cesto se dogodi, da je ta ali oni bolan, ali pa drugače zadržan in tako ostaja mnogo stvari nerešenih. Glasoval bo proti proračunu. Minister za pravosodje dr. Ninko Perič je odgovarjal posameznim govornikom opozicije. Očitki, da se zakon o ZAMOTAN POLOŽAJ NA GRŠKEM. Atene, 7. marca (Z) Položaj v Atenah je zelo zamotan in nejasen. Mno-go častnikov atenske posadke je nezadovoljnih^ zaradi zavlačevanja odločitve o odstavitvi dinastije Glucksburg. Baje namerava staviti vladi ultimat. Ministrski svet je sklenil udušiti vsako akcijo nediscipliniranosti. Republikanski častniki bodo, kakor se govori, danes zahtevali, naj se narodna skupščina razpusti in izvoli nova konstituanta, ki naj bi rešila vprašanje dinastije brez plebiscita. Venizelos je izgubil pogum in namerava zapustiti Atene. KRVAV SPOPAD V LUDWIGS-HAFENU. Ludwigshafen, 7. marca (K) Pri včerajšnjih nemirih, nastalih vsled stavke v Badenski tvornici anilinskih barv, so bili trije manifestanti ubiti, 52 pa jih je bilo ranjenih, med temi 31 hudo. REKONSTRUKCIJA TURŠKE VLADE. A n g o r a, 7. marca. (K) Izmed paša je rekonstruiral vlado in obdržal zase predsedništvo in zunanje ministrstvo. Carigrad, 7. marca. (Wolff) Tut-ška vlada je odstopila, da bi olajšala Iz-medu paši sestavo novega kabineta. danes more reči svojim volivcem: »Z lanskimi marčnimi volitvami sem razbil radikalno vlado, s prihodnjimi bom srbsko!« Prepad med srbskim in hrvatskim narodom se mora zato nujno povečati. V tem pa je največja nesreča za Jugoslavijo. In to čuti vsa rodoljubna javnost irt tudi demokrati Onih 10 demokratskih poslancev, ki je glasovalo proti opozicijonalnemu bloku, je za to našo trditev živ dokaz. Zato pa tudi upamo, da pa-triotična javnost ne bo dopustila triumfa Radiča in obnovitve plemenskih bojev, temveč da bo imperativno zaklicala, da noče novega kaosa, da hoče miren in siguren razvoj Jugoslavije. Nazai v kaos ne bo šla Jugoslavija. sodnikih do danes še ni sklenil, so po njegovem naziranju neopravičeni. Kot resortni minister bo storil vse, da se sodnikom tudi materijelno ustreže. V ministrstvu za pravosodje je dovršenih že več zakonskih predlogov, med njimi zakon o šerijatskih sodiščih, zakon o civilnem sodnem postopku, zakon o kazenskem postopku, zakon o advokatih itd. Razen tega so bile v ministrstvu izdelane razne konvencije mednarodnega značaja. Kar se tiče redukcije ni res, da se je vršila na plemenski podlagi. Ker manjka sodnikov, je nekatera mesta okrajnih sodnikov reduciral, da je mogel sodnike uporabiti v drugih krajih. Kar se tiče kompetence okrajnih sodišč, pravi minister, da se bo potrudil, da se razširijo. O sekvestriranih posestvih pravi, da jih največji del pripada Avstrijcem, katerim pa moramo posestva vrniti, ker imamo z Avstrijo glede tega konvencije. Takih posestev je okrog 700. Z Madžarsko za sedaj še nimamo konvencije in zato držimo madžarska posestva v svojih rokah. Najslabše je s sestvi turških državljanov, ker se s Turčijo nismo podpisali niti še mirovne pogodbe. Za ministrom je govoril še demokrat Svetislav Popovič in zemljoradnik Mo? skovljevič. H koncu je finančni minister predlagal nekatere manjše spremembe v stilizaciji. Nato pa je poročevalec večine Boža Maksimovič prečital posamezne oddelke, ki jih je potem zbornica z večino glasov sprejela. Predsednik skupščine je naznanil, da je proračun ministrstva za pravosodje sprejet. Seja je bila zaključena in naslednja napovedana za jutri ob 9. uri z dnevnim redom: proračun ministrstva za prosveto, * Odposlanec HRSS čaka na demokratsko odločitev. Beograd, 7. marca. (ML) Nocoj je dal odposlanec HRSS Predavec Vašemu dopisniku dve izjavi, eno pred sestankom opozicijskega bloka, drugo pa potem. V prvi izjavi je rekel: »Posebnega Vam nimam povedati. Mi čakamo, rešitev je v rokah demokratov. Reči morem le, da je dobro, da se demokrati tako dolgo posvetujejo. Naj se razgovore in določijo svoje stališče. Z g. Davi-dovičem se danes nisem sestal. Odločitev bo jutri. Poverilnic svojih tovarišev še nisem izročil parlamentu, predložim jih jutri. Dr. Maček in dr. Krnjevič ne prideta v Beograd, ker jima ni treba, kajti vse stoji izvrstno. Z gg. dr. Korošcem in dr. Spahom sem danes delj časa razpravljal. V Zagreb odpotujem naj-brže jutri zvečer. V Beograd pridemo kmalu. Pridemo v narodno skupščino tudi brez verifikacije mandatov, ker imamo pravico govoriti o verificiranju naših mandatov, le glasovati ne smemo.« V drugi izjavi je rekel g. Predavec: »Imam nad petdeset pooblastil poslancev naše stranke. Glavna stvar je, da je opozicijski blok takorekoč gotov. G. Davidovič nas je o vsem obvestil. G, Pribičevič je lojalen, kar nam je zelo prijetno. On se izpreobrača, saj drugače ne more. G. Pribičevič bo polagoma dobil o nas' drugačno mnenje, ko bomo enkrat sodelovali v zbornici. S časom pride vse. Mi verujemo v lojalnost g. Davidoviča. Ko bomo jutri popolnoma na čistem, izročim poverilnice parlamentu. Ko pridemo v narodno skupščino, bomo začeli aktivno sodelovati in se približevati zemljoradnikom.« Sušak koče trgovsko zbornico. Beograd, 7. marca (ML) Zastopniki industrijskih in gospodarskih krogov so pod vodstvom g. Kučiča, mestnega načelnika na Sušaku, posetili ministrskega predsednika Pašiča in trgovinskega ministra dr. Kojiča ter ju prosili, da se poleg trgovskih zbornic v Beogradu in Zagrebu osnuje taka zbornica tudi na Sušaku.Ta zbornica bi imela skrbeti največ za pomorsko trgovino. Oba ministra sta s svoje strani načelno pristala na to, dr. Kojič pa je še izjavil, da odide sam na Sušak in se na licu mesta pouči o vseh razmerah. POTOVANJE DR. GRHNBERGERJA V ŽENEVO. Dunaj, 7. marca. (K) Kakor se doznava pozno zvečer, odpotuje nocoj zvezni minister za zunanje posle dr. Grunberger v Ženevo, kjer se v Ponde-Ijek sestane svet Društva narodov, da bo prisostvoval, kakor prt dosedanjih sejah sveta Društva narodov, razpravi o obnovi Avstrije in dal pojasnila, ako bo treba. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 7. marca. Vremenska napoved za 8. t. m.: Nestalna pooblačitev, večinoma nejasno, nagnenje k snegu, temperatura okoli ničle. Borzna poročila. Beograd, 7. marca. Devize. Dunaj 0.1138—0.1140, Budimpešta 0.12—0.13, Ženeva 1387—1389, London 345—345.40, Milan 344.25—344.50, New York 80—80.40, Pariz 316—317, Praga 232.50—234, Solun 128—130. Zagreb, 7. marca. Devize. Dunaj 0.11325—0.11525, Budimpešta 0—0.13, Bukarešta 0—42.50, Italija, izplačilo ,343.75-346.75, London, izplačilo 344.75—347.75, ček 344.50—347.50, New York, kabel 80—81 ček 79.80—80,80, Pariz 320—325, Praga 231L875 —234.875, ček 231.50—234.50, svica 1391— 1401. Valute. Dolarji 78875-79.875, avstrijske krone 0.11325-0.11525. češkoslovaške krone 229.50—232.50. napoleondort 305—315, romunski leji 41-50--0, lire 340—343. Curih, 7. marca. Beograd 7.20, New York 578.125, London 24.84, Pariz 22.65, Milan 24.70, Praga 16.70, Bukarešta 3.025, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081625. Dunaj. 7. marca. Devize. Beograd 876—880. Berlin 15.30—15.90, Bukarešta 367 —369, London 304.500—305.500, Milan 3024— 3036, Naw York 70.935—71.185, Pariz 2682— 265«, Praga 2045—2055, Sofija 490-494, Curih 12.260—12.310. Valute. Dolarji 70.860— 71.260, bolgarski levi 481—489, nemške marke 14.90—15.50, funti 302.700—304.300, francoski franki 2675—2705, lir* 3020—3040, dinarji 869—875, romunski leji 361—365, švicarski franki 12.190-13.270, češkoslovaške krone 2032—2048, madžarske krone 0.90—1. Praga, 7. marca. Beograd 43.875, Dunaj 4.88, Berlin 7.88, Rim 150.875, av* strijske krone 4.90, lire 150.75, Budimpešta 4.875, Pariz 137.75. London 150.675, New, York 35.10, Curih 610.50. Berlin, 7. marca. Beograd 5.68, Dunaj 6.38, Milan 18.05, Praga 12.21, Pari* 16.56, London 18.055, New. York 4.19. Car* 72.62, 4UMi'si »NARODNI DNEVNIK« Štev. 58. ■*k -«>- malo, odločno pa premalo stoT$o. Dalekosežnlh in splošnih takih zakonov sploh še nimamo. O državnih kreditih v svrho gradne stanovanjskih hiš, kakor drugod, pa razen nekaj izjem v Beogradu, sploh ne moremo govoriti. Vse je prepuščeno privatni inicijatlvi, ki pa sama prvič ni primerno organizirana, drugič pa nikjer ne najde pravega razumevanja in kar je le važnejše, moralne tn materijalne podpore. Maribor. 7. marca. Pomanjkanje denarja je vsekakakor največja ovira gradnje, toda to pomanjkanje obstoja tudi drugod. Da bi se gradbeni stroški čimbolj znižali, so pričeli gradbeni strokovnjaki raznih držav misliti na poenostavljenje gradnje in s tem seveda na sorazmerno pocenitev. Rodili so se najrazličnejši gradbeni sistemi, boljši in slabši. Našli so se celo načini, po katerih se dajo male enodružinske, pa tudi dvodružlnske in trodružin-ske stanovanjske hiše graditi na neverjetno cen način. Da bi privatniki, kakor tudi domači stavbeniki, vpoznalt te nove gradbene sisteme, je sklenila stavbena zadruga »Moj-mir« prirediti od 16. do 25. t m. v veliki kazinski dvorani v Mariboru razstavo do-poslanih osnutkov. Zadruga se je v ta namen obrnila na domača In inozemska gradbena podjetja in iz doslej prijavljenega števila interesentov je razvidno, da bo razstava prav zanimiva. Zalibog pa se je tudi tu, kakor vedno, pokazalo, da je v inozemstvu mnogo več razumevanja za to stvar kakor doma. Večina prijav je iz Avstrije in Nemčije! Nekatera podjetja iz teh dveh držav so se jnvila sama, brez vsakega poziva ali povabila: dočim se domača podjetja, razen nekaterih izjem niti na ponovna vabila niso odzvala, oziroma sploh niso odgovorila. In vendar bi bilo ravno sodelovanje naših jugoslovensklh stavbenikov na tej prvi naši spečijalni razstavi te stroke vrlo važno, že radi osamosvojitve od inozemstva in radi izgradnje našega narodnega jugoslo-venskega gradbenega sloga. Morda smo ml Jugosloveni edini narod, ki ne polaga prav nobene važnosti na svoj lasten naroden slog v gradnji hiš In sploh poslopij. Če pogledamo naša mesta v Sloveniji in deloma tudi v Hrvatski ter v Srbiji, vidimo da se zrcali v naših stavbah tuj, germanski stil. Na Hrvatskem In posebno v Vojvodini prevladuje madžarski, v Dalmaciji italijanski, v Beogradu francoski, v Bosni, Hercegovini, v nekaterih delih severne Srbije in v Macedo. nlji pa turški in deloma v južnih krajih bi-zautinsko-grški. Ali moramo mi Jugosloveni res v prav vsem ostati večno deljeni? Ali res ne moremo »brati vsa) sedaj v svobodi vseh naših dobrin in Jih Izoblikovati v sintetično novo nacijonalno rasno Jugoslovansko formo? In ravno naša sedanja mariborska raz- stava gradbenih načrtov bi bila najboljša priložnost za uveljavljenje nacijonalnega !u-goslovenskega gradbenega stila. Vsaj za pr. vi poizkus uveljavljenja! Toda kar ie zamujeno, je zamujeno: sedaj Je prepozno, kajti razstava se otvori že 16. t. m. Tej pr- vi naši razstavi gradbenih načrtov, ki 1» seveda bolj lokalnega značaja in radi tega ne bo mogla vplivati tako, kakor bi sicer, bi pa morala čimpreje slediti druga, večja, kje v Zagrebu. Beogradu ali v Ljubljani in na tej razstavi bi se morala manifestirati težnja po novem enotnem nadjonalnem Ju-goslovenskem gradbenem stilu. Pri tej razstavi bi morali sodelovati vsi naši Jugoslo« ven.sk! arhitekti. Drug. ne manj važen problem tvori tudi skupnost delovanja vseh stavbenih zadrug v državi. V drugih državah so take gradbene zadruge združene v tesne zalednice, ki se tako lahko povsod z uspehom uveljavijo, lažje oskrbe kredit in Imajo odločilno besedo tudi pri sestavljanju gradbenih zakonov. Mariborska zadruga »Mojmir« je skušala tudi v tem oziru pod-vzeti inicijativo, toda tudi tu ni našla razumevanja; večina naših gradbenih zadrug se sploh ni odzvala. Nerazumevanje za moderne potrebe časa je pri nas naravnost neodpustljivo, zato pa tudi tičimo še vedno v primitivnih škornjih, ki ovirajo vsak večji in smelejši razvoj. PoBitsčne vesti. =** Svetozar Pribičevič v novi situaciji. »Cicvaričev Beogradskl Dnevnik« napada Svetozarja Pribičeviča radi njegove dvolične vloge in piše med drugim: Logično bi bilo, da Je g. Pribičevič po razpadu koalicije stopil v Paštčevo vlado, kar je mogel storiti toda pod pogojem, da s svojo skupino izstopi iz demokratske stranke, da prekine zveze s skupino, ki sta jo vodila Veljkovič in Davidovič. O. Pribičevič je odklonil ponudbo radikalov, da bi ohranil edinstvo svoje stranke. Toda skupina Veljkovič-Da-vidovič je po volitvah nadaljevala svojo politiko. k! je popolnoma nasprotna Pribiče-vičevl politiki in ki stremi za tem, da se g. Pribičevič popolnoma onemogoči Pribičevič je odbil ponudbo radikalov radi svoje stranke, toda stranka desauvira njegovo politiko. S snovanjem opozicijonalnega bloka z radi-čivcl je postavljen Pribičevič pred dilemo: ali se odrečesvoji polit., ali da se izjavi proti opozicijonalnemu bloku. Ne eno in ne drugo ni lahko za Pribičeviča. Ako se odreče svoji politiki, bi to pomenilo zanj političen samomor, ako se izjavi proti bloku, bi pomenilo to njegovo politično izolacijo. Ako bi se obnovila radikalsko-demokratska koalicija, bi ostal g. Davidovič v opoziciji, ker se je vezal z avtonomisti in ker ne pristaje na to. da bi bil predsednik nove koalicijske vlade g. Pašič, radikali pa nočejo žrtvovati Pašiča. Po prihodu radičevcev v skupščino moremo upati na novo grupiranje. Zelo verjetno je, da bomo imeli samo dva tabora: ustavo-branitelje in revizijoniste. Nove volitve se bodo vršile nalbrže s tem! parolami. O. Pribičevič bo ostal najbrže v taboru ustavo-braniteljev. = Bolgari zagotavljajo svojo ralro. Uubnost. Sofijski »Radikal«, glasilo bolgarske radikalne stranke, v svojem uvodniku od 4. t. m. pod naslovom »Pred novimi nevarnostmi« odločno taji verodostojnost beograjskih poročil o nameravani pomladanski akcij makedonstvuluSčih na Jugovzhodni meji Jugoslavije. »Te vesti sso vze-mirile celo Evropo, In ml moramo najener-gičneje zavrniti vse obdolžitve,,ki so se navalile na naslov Bolgarije,« pravi »Radikal«. — »Pri nas nihče ne misli na rušenje Jugoslavije in miru na Balkanu. Boigarija je razorožena. ne razpolaga z vojsko, je skoro brez municije. V mednarodnem položaju se Bolgarija v kakšni avanturi ne more opreti niti na notranje nemirno Albanijo, niti na v gospodarskih stiskah se pahajajočo Madžarsko. Vesti o velikem komitaškem napadu na spomlad da so legende, namenoma izmišljene in vzdrževane od Beograda. Na noben način ni mogoče, da bi se na Bolgarskem zbrala, oborožila In opremila armada desetih tisoč četašev in se pripravila za napad na deželo kot je Macedonija, ki Je izprennenjena v vojno taborišče. O lem bi se mogla vsak dan uveritl mednarodna anketa, za katero je Bolgarija, kot vedno, takoj pripravljena. V Beogradu bi storili bolje, mesto da so vznemirili ves svet, ko bi se obrnili na pristojne mednarodne organe, ki bi se mogli najboljše prepričati, kako neosnovane so vse obdolžitve Bolgarije. Zadnje odredbe naše vlade, s katerimi je naredila neškodljive gotove mir ogrožajoče elemente, so dokaz za njeno miroljubno politiko, ki jo podpira ves narod. Bolgarija je pripravljena, da da vse garancije za mir na Balkanu, ako bodo dane tudi od sosedov, bo mir ohranjen.« — Prav lepo bi bilo. če bi slonele trditve »Radikala« povsem na resnici. Toda sofijski zastopniki velesil gotovo ne bi podvzell demarše, če bi bilo na bolgarski meji tako idilično, kakor zatrjuje »Radikal«. Javni dolgovi Zedinjenih držav znašalo 21.553,541.821 dolarjev. Uufoiianska porota. UMOR LASTNE ŽENE - SMRTNA OBSODBA. Včeraj se je zagovarjal pred porotnim sodiščem Alojzij Kočar, rojen leta 1886 v Duplici, posestnik in kljuSavničar v Volčiem potoku. Porotna dvorana je bila cel čas razprave nabito polna in publika je pričakovala izid procesa z velikim zanimanjem. Ljudje so stali celo po hodnikih. Navzočih Je bilo zlasti veliko žensk. Obravnava, ki se Je pričela ob 9. uri dopoldne ie trajala do 3. ure popoldne. Obtožnica. Alojzij Kočar je dne 21. decembra 1923 v Volčjem potoku v namenu, da jo usmrti, pretepal svojo ženo ter ji zatisnil usta in nos z roko tako. da ni mogla dihati. Tiščal jo ie tako dolgo, dokler ni nastopila smrt Obtoženec se je poročil s svojo ženo. ki je bila takrat že drugič vdova in je imela iz prejšnjih zakonov po enega še živega otroka. Vsled sklenjenega zakona Je posta! Alojzij Kočar delni lastnik ženinega posestva. Ko sta se leta 1910 poročila, je bil on star 26 let, a njej je bilo 39. Zakon takoj s po-četka ni bil srečen, in mož je vsled nezdravih družinskih razmer po preteku enega leta odšel v Ameriko, odkoder pa se je čez eno leto zopet vrnil. Sam navaja, da Je moral zapustiti Ameriko vsled velike brezposelnosti tamkaj. Domov je prišel nepričakovano in Je ženo takorekoč s svojim prihodom iz-nenadil. Po moževem prihodu iz Amerike so bili pri Kočarjevih stari prepiri zopet na dnevnem redu. Kočar Je dobil kot ključavničar delo v tvornici »Titan«, kjer ie sicer dobro zaslužil, vendar Je dajal ženi od svojega zaslužka le po 100 dinarjev tedensko. Ostanek je zapiL V poslednjem času, t. j. pred umorom pa Je Kočar svoje stališče napram ženi nepričakovano izpremenil. Večkrat jo ie povabil, da sta šla skuo:ij v gostilno, odkoder sta se navadno vračala dobre volje domov. Tri dni pred Božičem, pa sta bila okoli 11. ure dopoldne oba zakonca na podu, v hiši pa je ležal 8 letni sin Slavko, bolan za pečjo. V tistem času se ie slučajno približala Kočarjevemu pedu soseda Katarina Slevčeva. Cula je obupne klice: »Lojze, pusti me pri miru! Šugovi, pomagajte, pomagajte!« Slevčevi se je pridružila še Marija Svarceva. Ugotovili sta, da se Kočar-jeva dva zopet tepeta na podu. ■ vendar si nista upali ženi na pomoč. Ko sta zapazili, da Je odšel Kočar s poda proti hiši, sta se šele približali. S poda se ie čul pritajen jok in stok ter nekako butanje z nogami ob tla. Ko sta hoteli iti pogledat, kaj se je zgodilo, se je Kočar zopet vračal na pod in od tedaj je vse utihnilo. Videli sta, kako je Kočar zaprl vrata na pod in zopet odšel v hišo. Takrat je prišla v bližino poda Angela Resnikova. Ko jo Je Kočar ugledal. Jo je poklical k sebi, češ, da naj gre pogledat, kakšna nesreča se je dogodila njegovi ženi. Pojasnjeval ji je, da je padla njegova žena z lestve, ki vodi na podstrešje ter.se pri tem ubila. Poklicali so dr. Dereanla. in ta ie ugotovil, da se žena Kcčarjeva ni ponesrečila pri padcu, marveč, da Jo je njen mož zadavil. Obtoženec je prvotno dejanje tajil, svoje zločinstvo je priznal šele po Izvršeni obdukciji trupla in navajal v svoj zagovor, da Je v Jezi na tleh ležečo ženo pritiskal z roko na usta in nos ter Jo dušil z ruto, a vse to je zato, ker ga Je zmerjala. Omenjano ruto Je našla drugi dan hčerka Marija Kratnar za pečjo okrvavljeno in sluzasto. Dva metra od trupla pa se Je našlo umetno zobovje pokojnice, iz česar se da sklepati, da se je žena v borbi z možem krčevito branila, kar dokazujejo tudi praske po moževih rokah, a pri njej rahle poškodbe na glavi. Predno se je Kočar drugič vrnil na pod, je ležala žena v smrtnem boju na kupu detelje ter tolkla s petami ob tla. kar sta čuli poprej omenjeni priči. Zagovor obtoženca. Tekom obravnave je obtoženec svoj zagovor v bistvu izpremenil. Na vprašanje, če se čuti krivega, je kategorično odgovoril: ne: Nisem storil nalašč. Dalje je pripovedoval, da je dajal ženi že pred poroko denar in da je založil v gospodarstvo materino doto. ko mu Je žena pripisala polovico posestva. Od početka sta se razumela ln jima je šlo dobro. Kmalu pa so se vneli prepiri in to radi otrok. Imela sta jih takrat 7 iz različnih zakonov. Iz »žlehtnobe« so mi očitali, govori obtoženec, da sem se prite-pel k hiši. Nato opisuje prizor na podu. Prišel sem na pod in žena me je vprašala, koliko je ura. Imel sem fantovo uro In ko Je ona to zapazila, me je začela zmerjati. TI hudič. Imaš že zopet fantovo uro. Jaz pa sem ji odvrnil, vrne naj mi fant, kar mi ie dolžan, pa bo dobil uro. Ob tej priliki sem jo udaril po nosu in ustih, da je zakrvavela. Ona je začela klicati na pomoč, kakor so jo čule priče. Medtem pa me je neprestano psovala in ml očitala, da sem se privlekel zopet domov, samo zato. da jim bom vse zapravil. Pri očitku pa: »Otroci te žive,« me je popadla taka togota, da sem jo pograbil za usta in jo hotel na ta način prisiliti, da utihne. Nato sem odšel s poda. Ko sem se vrnil nazaj, je ležala na detelji in stokala. Vide! sem še, kako se je iztegnila po detelji in obmirovala. V strašni slutnji, da se je zgodilo nekaj groznega, sem poklical sosede. Ljudje so prihiteli, drgnili ženo ter poizkušali na vse načine, da jo pripravijo k zavesti — bilo ie prepozno. Takrat sem dejal navzočim pričam: »Kregala sva se, a tepla se nisva,« nakar mi je preplašena soseda odgovorila; »Lojze, pa jo. menda nisi ti ubil?« Zagovarjal se je nadalje, da so napadale ženo večkrat duševne slabosti, pa ni izključeno, da jo je zadel mrtvo-ud. Očitek, zapisan v obtožnici, da Je ženi večkrat grozil z besedami: »Tebe bodo nesli na Zale (tamošnje pokopališče) mene pa na grad,« je obtoženec trdovratno zanikal. Sledilo je zasliševanje prič, ki so izpovedale, kar so videle. Svoje pričevanje sta obe zaključili z besedami: »In odšel je zopet s poda, nato pa je bilo vse tiho.« Po izpovedbah prič. je cel dogodek trajal kake četrt ure. Priča je dvakrat zaklicala pron podu, toda gori si ni upala, ker se H i® zdelo težko vmešavati se v zakonske zadeve tujih ljudi. Ostale priče so bile edine v tem, da zakonsko razmerje Kočarjevih ni bilo v redu in so naglaševalo, da Je bil Kočar trn in potuhnjen človek, kadar je bil trezen: če pa se je napil, kar se je večkrat zgodilo, je bil neznosen razgrajač. Zena njegova je bila tudi huda in jezična, pa ie vsled svoje »zgovornosti« slovela v kraju. Kadar sta se prepirala, je bila navadno ona vedno glas* nejša. Pri aretaciji Je bil obtoženec izredna miren, šele pri ukazu »Veži ga,« se je zdrznil. kakor izpove orožnik Prane Mandelc. Zdravniško mnenie. Navzoča sodna zdravnika izvedenca sta na podlagi obdukcije soglasno ugotovila, da je to normalni izvid za zadušenje, ki Je nastalo vsled prenehanja dihanja skozi nos » usta. Smrt je nastopila po par minutah. Sodno postopanje. Senat je stavil porotnikom dve glavni is edini vprašanji. In sicer prvo glede umora, drugo glede uboja. Zagovornik je slcet predlagal dodatno vprašanje, če je bilo iZ” vršeno kulposno dejanje, brez slabega n** mena, vendar ie bilo to vprašanje zavrnjeno. Državni pravdnik je ugotavljal da je w že druga rodbinska tragedija v tem porotnem zasedanju. Na obtožni klopi sedi mo* ki je svojo zakonsko ženo živinsko zadusNj V tem umoru je izzvenel ljubezenski s«" žene in matere. Rojena je bila ta žena J14 pod nesrečno, marveč pod črno zvezda Take ljudi pa čaka neizprosna usoda-Zato jo nosi. tretji zakon, peča* žalostnega konca. Poklonila mu ie pol prfr1 moženja, da si pridobi njegovo hvaležnost! toda se je naveličal. Pregrdo ie to hudodei' stvo, da bi moglo ostati brez primerno kazni. Izvedenci so ugotovili umorstvo zadušenje. Dvakrat je šel krvoločnez n® pod. da je dokončal s sigurnostjo svoje strašno delo. Zato predlaga v imenu P®* kojne in v imenu globoko užaljene pravica potrditev prvega vprašanja glede umora. Obramba. Zagovornik ie prepričevalno naglašal da je bil mož žTtev razmer. Mlad le vzel starejšo ženo s štirimi otroci in je služil 1« kot stroj pri hiši. Držal Je ženo za usta samo, da bi ga nehala zmerjati ter ni Imel pri tem slabega namena, da jo umori. De* janjc je započel nevede. Obsodba. Porotniki so potrdili vprašanje S1®*?® umora z 8 glasovi, vsled česar je odp*"*. vprašanje glede uboja. Ob pol 3. url P01,' dne je razglasil predsednik sodbo, ki se glasila: na smrt na vešalih, kakor doioc? § 136 o hudodelstvu umora. Obtoženec J obsodbo popolnoma mirno sprejel. Po ta*” glasitvi je odšel sodni senat z državni® pravdnikom v posvedovalnico, kjer so * posvetovali o predlogu za pomilostitev ou* sojenca. O predlogu bode sklepalo najvisJ® sodišče, t. j. stol sedmorlce v Zagrebu. Senatu ie predsedoval viš. sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila sodni svetnik dr. Godla in okr. sodnik dr. Stojkovič-Obtožbo je zastopal prvi drž. pravdnik dr-Domenico, a obtoženca je zagovarjal dr. Franc Frlan. Zdravniška izvedenca sta bil® dr. Mayer in dr. Novak. ■ Danes se vrši obravnava proti aružDi »Suban« in tov. radi hudodelstva tatvine. Drobne vesti. Potres v Kostariki. Skoda, ki jo Je po* vzročis) potres pred kakimi 10 dnevi, s® ceni na 15 milijonov dolarjev. Mnogo javnih in zasebnih poslopij je bilo zelo poškodovanih. V času 12 ur je bilo čuti 411 potresn« sunkov. Število človeških žrtev Je neznat-BO. Pariški cestni pometači so stopili * stavko. Le v nekaterih delih mesta se Je posrečilo posebnim oddelkom odstraniti smeti. Prosveta. SMETANOVA PROSLAVA IN JUGOSLOV. KVARTETNI VEČER. Da bi Javnost no bila napačno informirana, zakaj se ni vršil koncert Zveze godb. že 3. t. m., ampak se vril dne 10. t. m, moramo podati sledeče pojasnilo: Da bo koncert Smetanove proslave dne 3. t. m. je bilo definitivno sklenjeno na naš! seji z dne 15. januarja 1921. Ker je 3. marca najprlkladnejši dan za orkester (pondeljek) in ker Je 2. marca Smetanov rojstni dan. Sele 12. februarja smo predali aranžma koncerta Glasbeni Matici In to radi tega. ker nismo imeli do tega dne kompletnega orkestralnega materijala. Nekega večera pa nam sporoči g. Mahkota, da se »bori« za dvorano, ker ima 3. marca Šentpeterskl zabavni krožek svoj tradicijonalni večer. G. Mahkota pa nam je obljubil, da dobi drugo dvorano — ako bo kakšna prosta — in da poprosi odbor krožka na) nam gre kolikor mo-toče na roko. Zopet Je nekaj dni prešlo, ko Izvemo, da dvorane ne dobimo, ker hoče knetl imenovano društvo na vsak način »vojo zabavo v Unionu. Sklicali smo nato sestanek, na katerem smo ugibali, ako bi no kazalo prirediti proslave v gledališču. Večina godbenikov pa je bila proti temu, ker le Unionska dvorana bolj prikladna In akustična. Jaz sem nato sam poskusil zadnjo pot In Id h g. Pircu (predsedniku krožka), a Pirc je bil tako ljubezniv in ml Izjavil: »Dobili smo prošnjo od Glasbene Matice, da bi Zveza godbenikov priredila Smetanovo proslavo dne 3 marca v Unionu. Mi smo Altt i^J^ayiieni' pripomoči tako važni kult. prireditvi tudi s tem, da našo zabavo preložimo na poznejši datum, ako bi ne bilo drugih izhodov. Naš predlog Je bil, da nam Glasbena Matica preskrb! drugo dvorano, in sicer do dne 18. februarja. Odgovora pa n! bilo. zato smo nadaljevali z aranžmajem naše zabav«. Ker mi je g. Pirc sporočil, da se vrši 21. februarja, seja Zab. kr., sem ga naprosil, naj prosi odbor, da nam odstopi dvorano. V četrtek 21. februarja smo izvedeli, da se Kvartetni večer ne bo vršil in g Bravničar Je bil tako ljubezniv, da je g. Lajovica naprosil, naj odstopi dvormo Zab. krožku. G. Lajovic mu Je sporočil, da le stvar v redu. Nato sem takoj telefoniral g. Pircu, da se rnu zahvalim in ga ponovno prosil, naj na večer pri seji to sporoči, da bi lahko že drugi dan imeli odgovor. Drugi dan Izvem na našo nesrečo, da ie Filharmonično društvo stavilo skoraj iste pogoje, kakor veljajo za slične prireditve v Unionu, In da jih odbor krožka nf mogel akceptirati. Pač pa io bil pripravljen nam odstopiti dvorano, ako jim plačamo dotedaj narasle stroške (v znesku 1000 dinarjev). Kljub veliki ljubeznivosti Zab. krožka nismo mogli ugoditi njihovi želji in smo na seji. ki se je vršila, soelasno sklenili preložiti koncert na pondeljek. dne 10. marca. Kdo je zakrivil, da naš datum kolldira z onim kvartetnega večera, naj vsak sam presodi. Nam ni mogoče preložiti datuma. ke-veniio pred sramoto, da je zapustila “svoie &oWVeč11 b^‘ in tadai> ko so pSli njeni dobri in zvesti sinovi! tro«~hflbcLn0bi,e fratrum. Včerajšnje »Ju-Demokratske p^znaP3a' da ie glavni odbor = r .S atnke y Beogradu odobril d“ Lf ,StVa ^venske JDS v zato«, da e s temmrfata- Ako misli >Ja-častneea hodJu obrisana sramota brez- ba vse ohfpt^u -s se ,ako motf. ?od-enodušn^ TiidiVne ,aVno,sti ie v tem 0?iru — izvzemši dli^Su par;,amentame stranke strpnuIlS. PJ ,d vrata- PoKOdbe med polit. S lo?l i’ e b11 pakt 0(1 I9- februar- SS Snk8^1 ua Poštenosti i«. strank. Noben zakon iim ne dnjp f ™Stl,'n njihove- Izpolnitve ni rnogo- Ščitl i h " 90 s°dišeu niti Po skupščini. se e NNS^J?1'073 uai! Vsega tega S »Otovo zavedala, ko Je sklepala fik ;Pn^,m^rda 2 JDS* a,‘dr- Žerjavom, SerL Posrtdno * prof- Reisnerjem, o 'bil »m?* *.? P_aC ,P*, tnoglo domnevati, da bi harw°žen STlestl bescd0- NNS ie blia ope-Jn« i ? značilno za morah voditeljev žgani« ^,a sedal ont kričijo, kakoT kriči 'opehi V "oCe Plačati cehe ter zmerjajo opeharjeno NNs 1^ opehaSgT dra Rav-istranl« i?a »lavni odbor demokratske mitra« . ,*? ie Pustil pristransko lnfor-Si'pa bi bilo bolje, da je molčal k sra-;jne 2*u tiinu vodstva slovenskega dela zal h« i1?' daJe spregovoril, je le poka-> aa je besedolomstvo vzprejeto oficijel-v Program demokratske stranke. ulstrš7jrriepovodanl koledarji. Notranje mi-madža^vm Proppvedalo razpečavanje vseh htn« Shiva° in?rlev* ker |e niihova vse' .mi interesom naše države, križa. arodf?a konferenca Rdečega Parj2n iZ, , uPril® do L- maja se vrši v konferenc0« «enucai v2Veze Rde£es® križa, žav, Ghvua t^ 50 deleffati 12 vseh dr-mje medn^ a razpravljanja bo vpraša- !1«liWmS^n,e pomoCi Rdeie»a križa ob nesreč v posameznih državah stvene institut. Uprava znan- seben fon« ,1 v Beo»radu je določila po-matinsk?j?h u ®ceam>Krafski Institut na dal- v okollči Spl/ta. titUt 86 ZSradi Da spomlad °dredilrPrufVni ,2p|t*. Ministrstvo pravde je «t5r0(la8,ea,Useb'tnimstrstvih Izdelajo Uradnike i državnih izpitov za * ofaSS* na 0SP0Vi aP43 zak^ laku~2PvS0arkfranun!Ušaku- promet je na Su-2° *e razvija tulskimnVe^i' P°sebuo ugod-^5? direktna DarobrnH0mett odkar ie uve- l Primorje In DajmacIl v" ZuCza 5 SuSaka 2?*® na Sušak« L.zadniem Casu ie «£k*£j8“ Dreko 309 dehvnih moči . ..y , Ljubljana, 7 marca 1924. — Razpis za sprejem v podoficirsko šolo. Beograjska pehotna podoficirska šola sprejme 5. maja 1924 500 kandidatov za podčastniško službo. — Oblastne volitve v Vojvodini. Ministrstvo notranjih zadev je naročilo novosadskemu županu, da izvrši vse potrebne predpriprave za oblastne volitve v Vojvodini — Nesreče pri delu. Po podatkih inšpekcije dela je bilo v preteklem letu prijavljenih pri vseh oblastnih inšpekcijah dela skupno 6295 nezgod proti 2715 nezgodam v letu 1922. Povišek prijavljeni nezgod si pa ni razlagati na ta način, da je bilo število nezgod v letu 1923 resnično za dve tretjine višje od leta 1922, ampak na ta način, da se je leta 1923 vršilo prijavljenje nezgod točneje in vestneje, kot pa prejšnja leta. Izmed prijavljenih nezgod je bilo 193 smrtnih slučajev. Največje število nezgod je bilo prijavljenih od strani mestne industrije (1879), od stavbenih podjetij (701) in od živilske industrije (594, od teh 17 smrtnih). Uu&Sjana. — Proslava 60. letnice !. S. Macharja v Ljubljani — Opozarjamo na rLademijo, ki jo priredita v nedeljo, dne 9. t. ra. ob 11. uri dopoldne v univerzitetni dvorani Jugosio-vensko-Češkoslovaška Liga in Češkoslovaška Obec v Ljubljani. — Predava dr. R. Krivic. Zveza ljubljanskih Orjun priredi danes v soboto ob 8. zvečer v dvorani Mestnega doma velik manifestacijski shod proti draginji in brezposelnosti. — Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 9. t. m. dopoldne se vrši v zbornični dvorani na univerzi Macharjeva proslava. Zato odpade predavanje Ljudske visoke šole in se prihodnje predavanje vrši v nedeljo, dne 16. t. m. — Jugoslovenkam! Splošno žensko društvo vabi vse Jugoslovenke, ki jim je pri srcu človekoljubno delo v pomoč ljubljanski ženski bolnišnici in porodnišnici na posvetovalni sestanek, danes, v soboto, ob 5. pop. v damski sobi kavarne >'Emona«. — Na jzrednem občnem zboru Strokovnega udruženja jugosl. oblikujočih umetnikov, ki se jo vršil v soboto, 1. marca, je bil izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral takole: Predsednik F. Tratnik, tajnik S. Šantel, blagajnik A. Sever, ostal! člani: A. Bucik, T. Kralj, }?. Kregar, VI. Šubic: namestnika V. Kos in A. Zupančeva. Glede razstave v H-odoninu Je bilo sklenjeno, da se prepusti prireditev iste slovenskim umetniškim klubom. Ti imah v ta namen sestanek, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. v kaverni Emona, I. nadstr. ob, 5 L uri. — Gospojuo društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani ima letos svoj redni občni zbor v nedeljo dne 16. marca 1924 ob štirih popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16-1. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsed-nice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Foročilo pregledovalnega odseka. 5. Volitev predsednice. 6. Volitev upravnega odbora 20 članic. 7. Slučajnosti. K mnogobrojtii udeležbi vabi upravni odbor — Umrli v Ljubljani. Dne 5. marca: ja-a*iZi nsniar’ 62 let. — Dne 6. marca: Alojz1} Burger, hišni posestnik, 51 let. — Marija Do.enc, hči varnostnega stražnika, 5 mesecev. ni gost3e- v Ljubljani ima skLi,eS kraiu Ponižen vino-• F" ki 30 skron®o preživlja. «2,0 £ „p??ornost Posveča gostilničarka k,er hrani vse svoje imetje, svo-nniWi v,ež časa *e ime,a V kleti še ne-vlnn v3,na- Te dnI pa sc J® navadno l7^-,bbža,'° koncu, zato jc hotela natočiti vil, ilf' T?da na ni eno grozo je ugoto- lcaklh rvniv P0^1001113 »s,'h«. Ker ni ni- ! j? na ključavnici, je gotovo, da reieml vnZI?0Vlčkprav posrost'1' p't s pona-rejenim ključem. Povzročena škoda ie zelo občutna. Storilcem so na sledu. — Sarai so se spomnili. Brez pritiska z ule„rc°t str?nl sta se ojunaCila dva ljubljanska mesarja ter objavila v časopisju 7fflai',dl-,Sa 2nižala cene tujemu mesu Za to je bilo res treba »korajže«, ker morata’ računati z velikim nasprotstvom svojih stanovskih tovarišev. Vsa javnost pa gotovo z zadovoljstvom beleži to novico z ljubljanskega trga, kjer so se vso zimo držale m-upravičeno visoke cene, za katere se ni nihče drugi brigal, kakor ubogi konsument. Z gotovostjo računamo, da bodo tudi ostali mesarji upoštevali dejanski položaj In cene znižali svojemu blagu. Maribor. Odiožen povratek velikega župana Mariborski veliki Župan dr. Ploj je moral' svoj ?zaiJluinihansliTrmek iz Pari2a v domovino LA flh °21rov Preložiti na pri- ie nrl u ,-Niegovega Prihoda v Maribor Je Pričakovati v sredo 12. t. m. v Marihom ° brezPoseInostl. Anketa zaradi sklicaf gnz?če br®zP«selnosti, ki jo je »Kiical župan Grčar na četrtek 6 t m 1p bila prav lepo obiskana. Zupan je 'v svo-omeniiagSr^e powd SPStanka in in da Sint nadaljnih^U^f^nji?”)8**6 po*®^aJIX>z^)p?ath°V brezposelnosti NaL J3^PraV l0 vzr°kih debata, v katero ^ Se ie,razvila živahna Pri tem 8e e Llt!(,se£l razni navzoči, trebna pospešena eram*0 a.stl’ da 3e P®-bi se preskrbelo (2^ena 3k°iJa. s čemer lo in zaslužek KoS? bl:fzI»3elnim de-solucija, ki se od^i^ a spreJeta re-niteljem v uvažev-Se. em prist°inlm «- cah so se8^j^vfu?eiju0/* R? ul,‘ nedeljsko manifestacijo protf i’ , '.?biA0 na festacija se bo vršila ob ®? Ma,n,iT dvorani Narodnega doma kier" hlln v ve,Iki pili razni govorniki, na to'pa se ?uS^’ hod po mestu. Za manifestaciio JiL zantaank ta bo. kako, lzsWa, k, » « SffiSSS"*- .S-'* »Umetniške akademije«, zlasti pa ča^lni ■“ za reklamo. Obenem javljam wpravT da Dij. kuhinja ni imela pokrovite jstva kar t2 bilo vsled nesporazumljenja javljeno na le pakih In v časopisju, ampak ji je naklonih samo čisti dobiček. Zato ni ona odgovorna za naš nastop in se jt ne sme ničesar očitati Kdor Ima kaj. naj vrže kamen name, ki sem’ nastop organiziral in vodil, ne pa na koga drugega. — Kreft Bratko. ' ‘ Ponarejeni kolki. Te dni se je v Mariboru dognalo, da kroži v tukajšnjem okolišu y«čia ttavjio ponarejenih kollrov. Aretira- nih ie bilo tudi več oseb. Preiskava, ki se vrši. je mogla dosedaj dognati, da so se ponarejeni kolki vtihotapljali v našo državo Iz Avstrije. — Škrlatinba na moškem učiteljišču. Na moškem mariborskem učiteljišču se je pojavila škriatinka, na kateri so oboleli štirje dijaki različnih razredov. Radi tega je oblast ustavila do nadaljnega pouk in dijake kon-tumaciraia. Zaprta je tudi vadnica. Razen v Mariboru se je pojavilo več slučajev te bolezni tudi po deželi. Ker škriatinka že najmanj tri ali štiri leta sistematično razsaja v večjih in manjših presledkih po Štajerskem, posebno pa po Dravskem polju, ff oilo treba podvzeti energične kdrake, da se ta bolezen enkrat pošteno zatre. Gostovanje Hudožestvenikov. Mariborska gledališka uprava namerava priredbi enovečerno gostovanje Iludožestvenikov v Mariboru. Ker pa bi bili s tem spojeni ogromni stroški, ki jih uprava ne more prevzeti brez jamstva, da se bo gostovanje tudi v gmotnem oziru obneslo, se je obrnila na občinstvo z vabilom, da se vsi, ki bi želeli prisostvovati predstavi, prijavijo upravi do 10. t. m. -- Dar stavbeni radrugl. O. Gross, ravnatelj tvornice oblek »Jugoslovenski L!oyd je daroval stavbeni zadrugi »Mojmir« v Mariboru na račun letne bilance 1000 Din. Gospodarstvo. Tržna porolSSa. — Mladinski koncert. Jutri v nedelj« se vrši ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani Nar. doma drugi mladinski koncert, katerega priredi celjska Glasbena Matica. Na vzporedu je predavanje, tema istega je: Komorni godalni kvartet in klavirski kvartet, dalje se bodo proizvajala dela predstzvi-teijev klasične in modernejše literature, Dl-ttersdorfa, Glazunova in Dvoraka. Ti koncerti so namenjeni šolski mladini. -- Statistika umrlih. V mestu Celju je v mesecu februarju umrlo 5 oseb. V javni bolnici je bilo 26 smrtnih slučajev, skuml 31. — Kolo jugoslovanskih sester Ima lutri ■ v nedeljo popoldne ob d. uri svoj občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Ob tej priliki predava gdčna Štebljeva iz Ljubliane »o feministični alijan?! v državi SHS«. . Pritn©rs!i<»i vesti. p Volilno giban> na Primorskem, r> postavitvijo skupne kandidatne liste nloo bile odstranjene vse ovire za čim popobielšo zmago manjšinskih kardidatov. Treba je še agitirati med voliici, da se polnoštevilno udeleže volitev. Kakor znano kandidira v •Julijski krajini 7 strank, ki sl bodo razdelile manjšinske mandate. Od udeležbe strank ie odvisno, koliko kandidatov bo pripadlo tej ali oni listi. Slove-.,i računajo na tri poslanska mesta. Kakor pa se dozdeva je zavlada« med slovenskim prebivalstvom precejšnje politično mrtvilo, ki bi lahko škodovalo pri izvojevanju tretjega kandidata, le pa še drugi razlog, ki prihaja v poštev. V gospodarskih krogih se je pojavila bojazen, da bi volitev slovanskih kandidatov škodovala v gospodarskem pogledu. Naši vedite Iji opozarjajo liudstv«. da je ta bojazen nepotrebna, ker je fašistovska stranka obljubila, da se bodo volitve vršile svobodno. Osobito se ni treba bati slovanskim vodičem, ker se slovanska lista ne nahaia v jzjavi. ki jo je sprejelo vodstvo fašistovske stranke glede fašistovskega boja proti pro vratnim strankam. p Raznarodovalno gnezdo. 2e ob priliki, ko so posetiii jugoslovenski predstavniki italijanskega prefekta v Trstu, se Je oglasilo videmsko fašistovska glasilo in ostro ob-sooilo izjave državnega funkcijonarja. Za ta svoj nekulanten nastop sta mu dala tr-iLPlp cesta, nasproti veleseima). X Dobava oglla. Direkcija državnih železnic razpisuje, ponovno ofertalno licitacijo na dri 20 marca 1924 za dobavo 200.000 kg bukovega oglja. Pogoji se nahaiaio na vpogled pri ekonomskem odeleniu Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti velesejma), vsak delavnik od 10,—12. ure. Sokolstvo. „ • Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol štirih popoldne znano, priljubljeno burko »Nebesa na zemUl«. KINO „TIVOLI“ v Od 6. do 9. marca MI Klili mili Krasna drama po romanu u A. DUMASA. V glavni vlogi Vlad. Galdarov. Šport. 7akal ne gre Gradjanskl v Turčijo? O dogodku, ki so ga naši listi le zgolj ra kratko beležili, prinaša VViener Sport-Tagblatt zanimiv članek, pod nasovom »Politična afera«, ki ga priobčujemo v celoti kot sledi: »Gradjanskl ima. s svojo turško turnejo smolo! Ko so bile za Božične praznike že vse predpriprave gotove je klub sam odpovedal. Slednjič je bil vendar določen za 12. t. m. odhod v Carigrad, pa pride odpoved turškega olimpijskega komiteja. Ta komite je namreč dal nalog turškemu nogometnemu savezu, da mora od 12. marca dalje, torej ravno na dan, ki je bil določen za odhod jugoslovanskega prvaka, prirediti po Ma’1 Aziji propagandne tekme z najboljšimi moštvi kot Galata Serafi, Fener Bagdshe itd. Vsled tega so bili ti klubi primorani odpovedati turnejo. — O vzrokih te odpovedi smo dožnali Iz turških virov sledeče podrobnosti: Na lausanski konferenci je priznalo neodvisno Turčijo 22 držav, edino Jugoslavija ne. Za tekme z Gradjanskim so razvili klubi \ Carigradu seveda veliko propagando in reklamo, tako da Je o tem doznala tudi angorska vlada. Kot pos'edica tega je bil takojšen vpoklic predsednika turškega olimpijskega komiteja v Angoro In tam se Je sklenilo prirediti propagandne tekme po Mali Aziji in sicer ravno za čas nameravanega gostovanja Hrvatov. Brez-dvoma se je napravilo to vsled tega, da se prikrije politične motive, vsled katerih se ie preprečilo turnejo Gradjanskega. Ostre kazni Igralcev. Zagrebški nogometni podsavez je kaznoval znanega igralca zagrebške Concordlje Solen z dveetno za-brano igranja in izključitvijo iz kluba in to radi dejanskega napada na sodnika. Tudi izboren napadalec Gradianskega Pavlckovfč je kaznovan s šestmesečno zabrano igre. Danainje prireditve: V Ljubljani: Drama: »Kamela skozi ubo šivanke«. Izven. ke »Odj?« f?*" VeČeT 2Tlarnenit® plesal-v 6 dejanjih3*^31 *Začasnl kavalir«. Burka . ma ,Idca,: »Beneška kurtlzana«. Dra- Sonjl dejaniih- V glavni vlogi Magd« , Rjno. Tivoli: »Človek z železno ma- sko« . del. V glavni vlogi Vlad. Gaidarov. Kino Ljublj. dvor: »Grof Struensee« « Priljubljeno Henny Porten. V Mariboru: Narodno gledišče: »Carostrelec«. Red B. V Celju: Mestno gledišče: »Baletni večer«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek uri Zmaiskem mostu. v Stran 3. »'» m m****'*?*"* ****** >NA$dDNI DftlVfflfC« %%»%%%%»%%%>%%%■<»%%%<*»% StSvTTO^ F!»",'T~"" 1 * Kino Kat ca M Od 6. do 9. marca Začasni kavalir burka v 6 dejanjih. S^~ Mladini primerno! Predstave ob delavnikih ob: 5., */,7. In9. wwwwwvwww 7., 8. in 9. marca priljubljena filmska igralka HENNY POSTEN v razkošni in elegantni drami Grof SIruensee v naslovni vlogi priljubljeni HARY LIEDTKF. Protin (Arthriiis urita) Protin je splošna obolelost, ki se pojavlja posebno v členkih, kjer se med hrustance členkov in v njih okolici vsedajo urinskokisle soli. Izhodišče bolezni je bolestno stanje prebavljalnih organov ter nastane navadno vsled ne-prirodnega načina prehranjevanja pri boljših slojih (preveliko uživanje mesa in alkoholnih pijač), ali pa vsled razuzdanega življenja sploh. Bolezen pa nastopi tudi vsled pomanjkanja, ali pa vsled menjajočega se vremena in temperature. Najbolj so disponirani za to bolezen moški s krepko konstitucijo med 30. in 60. letom. Velikokrat pa se da dokazati podedljivo dispozicijo. Protin je lahko akuten ali kroničen. Bolezen se ponavadi začne z zbadanjem in vrtanjem v enem členku, navadno v členku palca na nogi. Palec oteče, koža postane leska, napeta in temnordeča. Bolečine se ponavljajo v kratkih presledkih, začetkoma jačje, pozneje slabejše in končno prenehajo. Pred napadom se pojavlja tudi mrzlica in želodčno nerazpoloženje. Napad po- navadi preneha po 1 do 2 tadnih. V bolnikovi krvi se lahko dokaže večje množine urinove kisline. Pri kroničnem protinu se napadi ponavljajo po več let, posebno spomladi in jeseni. Bolečine so manjše in napadi nastopajo brez mrzlice, trajajo pa delj časa. Ta-kozvani zakrinkani protin je sličen, ne ponavlja se pa v kosteh, ampak v drugih telesnih delih s težkočami v prebavi, kožnimi izpuščaji itd. Navadno napada protin manjše členke na nogi in roki, pri hepravilnem poteku pa tudi kosti na glavi, hrbtenico in mesta v križu. Pri kroničnem protinu se večkrat napravijo vsedline mas iz urinovo-kislih soli v členkih ali zunaj na kosteh in ušesnih hrustancih, ali pa v notranjih delih, v srcu, na kožicah velikih žil, mnogokrat kot kamni v ledicah in mehurju. Ako razpoči vneta koža na obolelem členku, izteče iz te rane več ali manj gnoja, pomešanega z belimi malti podobnimi masami Pri zdravljenju mora zdravnik v prvi vrsti razločevati protin od revmatizma in gledati na to, kako bi zabra-nil nadaljne napade in ne toliko na to, kako bi oviral razvoj bolezni z vnetje preprečujočimi sredstvi. Napad sam pa je smatrati kot nekako krizo. Med napadom naj se položi oboleli člen nekaj višje ter naj se ga namaže obilno s kako mastjo ali oljem ter naj se ga ovije z gorkim bombažem ali flanelo. Zavživati sme bolnik le malo hrane, ki ne vsebuje veliko dušika (najbolje vodene juhe, sočivje, posušeno sadje). Kot pijačo se pripojoča Selterjevo ali soda vodo. Treba je tudi skrbeti za pravilno odvajanje. Pri velikih bolečinah in ako človek ne more spati; je treba poseči tudi po morfiju. Pravo zdravljenje žačne šele po napadu. Za kuro so priporočljive mineralne kopelji. Jako redko pa se posreči odpraviti bolezen popolnoma, ker kaže že podeljivost bolezni, da tiči njeno jedro jako globoko v telesu. Bolnik ne sme upati, da bi se napadi ne ponavljali, ako ne izpremeni popolnoma svojega življenja. Neobhod-no je potrebno, da je bolnik zmeren v uživanju mesa, jajc, sira in premočnih alkoholnih pijač. Tudi primerno telesno gibanje na prostem in globoko dihanje je potrebno. Kot notranje sredstvo se najbolj priporoča piperadicin. Km® ideal opozarja na predvajanje izvanredno nega filma V« n „8 krat* kateri je dosedanje obiskovalce naravnost presenetil, tako glede krasnih slik, kakot' tudi lepe dramatične vsebine. Magda Sonja igra vlogo kurtizane z občudovanja vredno dovršenostjo in pripomorejo k lepemu efektu krasne moderne toalete, katerih menja v drami nič manj kot 25. Ostali glavni igralci so iz dvornega gledišča na Dunaju-'Najstrožja filmska kritika ne more oporekati dovršenosti te drame. Predvaja se ta fSH film samo še v soboto in nedeljo. fj|l Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani- 58 Henry Murger La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) XVIII. Franckin mui. I. Med pravimi cigani pravega ciganstva *em poznal nekoč enega z imenom Jakob D...; bil je kipar in je obetal, da bo enkrat velik talent. A revščina mu ni dala časa, da bi izpolnil svojo obljubo. Umrl je od onemoglosti meseca marca 1844 v bolnici Saint-Louis, v sobi Sainte-Victoire, postelja štev. 14. Spoznal sem Jakoba v bolnici, kjer sem sam ležal dolgo časa bolan. Kot sem rekel, je kazal Jakob, da bo velik umetnik, pa se vendar ni nič na to domišljeval. V dveh mesecih, ko sem z njim občeval in ko je čutil, da se ziblje v naročju smrti, ga nisem niti enkrat slišal, da bi se pritoževal, niti se odajal onemu tarnanju, ki je napravilo nerazumljene umetnike tako smešne. Umrl je naravno s strašnim obrazom človeka, borečega se s smrtjo. Njegova smrt me celo spominja na najstrašnejšo sliko, ki sem jih kdaj videl na tej postaji človeških bolečin. Njegov oče. ki je bil zvedel n tem dogodku, je prišel zahtevat njegovo truplo in je dolgo časa mešetaril radi tridesetih frankov, ki jih je zahtevalo npraviteljstvo bolnice. Mešetaril je tudi za cerkvena opravila, in to s toliko trdovratnostjo, da so mu končno popustili šest frankov. V trenotku, ko so hoteli položiti truplo v rakev, je bolniški strežaj vzel proč rjuho, ki je bila last bolnice, in vprašal enega izmed prijateljev ranjkega. s čim naj se plača mrtvaški prt. Revež, ki ni imel beliča, je poiskal Jakobovega očeta; ta je prišel strašno jezen In vprašal, če ga še niso nehali nadlegovati. Sestra novinka, ki je bila navzoča pri tem ogabnem prerekanju, je pogledala na truplo in izrekla nežne In naivne besede: »Oh, gospod, tako ga ne morete pokopati, ubožca: tako mrzlo je; dajte mu vsaj srajco, da ne bo prišel čisto nag pred dobrega Boga!« Oče je dal pet frankov prijatelju, da kupi srajco; a priporočaj mu je, naj gre k starinarju na cesto Grauge-aux-Belles, ki je prodajal staro perilo. »To bo bolj po ceni,« je pristavil. Pozneje so mi razložili to trdosrčnost Jakobo- PSI Si USI KJHKI i Brez posebnega obvestil*. Globoko potrti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je naš blagi, iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak, nečak,.gospod ERNEST REICH sošef tvrdke Jos. Reich v Ljubljani, dne 24. februarja 1924 smrtno ponesrečil v Maincu ob Reni, v starosti 33 let. Zemeljski ostanki milega nam rajnika so bili pre* peljani danes dne 7. marca v Ljubljano. Pogreb dragega rajnika se bo vršil jutri v soboto, dne 8. marca ob 4. uri iz južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek, dne 10. t. m., v farni cerkvi sv. Petra ob pol osmih zjutraj. V svoji tugi prosimo, da se izvolijo sožalne izjave opustiti in priporočamo tembolj blagega rajnika dobremu spominu. LJUBLJANA, dne 7. marca 1924. Žalujoči ostali. Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke^ „Goliath" in laire vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel, Maribor, Glavni trg St. 5. Ljubljana Gosposvetska c. St. 2 priporoča svojo bogato lalogo pisalnih strojev vega očeta; bil je jezen, ker se je bil posvetil njegov sin umetnosti in njegova jeza se ni potolažila niti pred rakvijo. A daleč sem še od gospodične Francke in njenega mufa. Torej: gospodična Francka je bila Jakobova prva in edina ljubica, ker ni umrl star; kajti bilo mu je komaj triindvajset let, ko ga ie hotel oče čisto nagega položiti v zemljo. O tej ljubezni mi je Jakob sam pravil, ko je bil na štev. 14 in jaz štev. 16 v dvorani Sainte-Victoire, grdem kraju, da bi človek umrl v njem. Počakaj, čitatelj, preden začnem to pripovedko, ki bi bila nekaj lepega, če bi jo znal tako pripovedovati, kot mi jo je pravil moj prijatelj Jakob, me pusti, da pokadim pipo tobaka iz stare glinaste pipe, ki mi jo je dal na dan, ko mu jo je bil zdravnik prepovedal rabiti. Po noči, ko je strežnik spal, si je moj prijatelj Takob kljub temu izposodil od mene svojo pipo in me prosil za malo tobaka: tako dolgočasno je po noči v teh velikih dvoranah, če ne moreš spati in trpiš I »Samo par dimov,« mi je rekel, in pustil sem mu, in tudi sestra Genovefa se je naredila, kot da ne čuti dima, ko je obiskovala postelje. O, dobra sestra, kako si bila dobra in kako sl bila tudi lepa, kadar si nas prišla z blagoslovljeno vodo kropiti Videli smo te že od daleč prihaiati, na rahlo si stopala pod mračnim obokom, zavita v bel pajčolan, ki je delal tako lepe gube, ki jih je naš prijatelj Jakob tako občudoval. O dobra sestra, bila si Bea-trice v tem peklu! Tako sladka je bila tvoja tolažba, da smo vedno tožili, da bi nas tolažila. Ce bi moj prijatelj Jakob ne bil umrl. bi ti bil nekega dne, ko bi bilo snežilo, izklesal kipec dobre Device Marije, da bi ga postavila v svojo celico, dobra sestra Genovefa! Prvi čitatelj: No, in muf? Jaz ne vidim mufa. Drugi čitatelj: In gospodična Francka? Kje je vendar? Prvi čitatelj: Ta zgodba pa ni kaj vesela. Drugi Čitatelj: Bomo videli kakšen bo konec. Oprostite, prosim, gospodje, pipa mojega pri* jatelja Jakoba me je izpeljala na ta stranpota. Sicer pa vam nisem prisegel, da vam bom pravil same smešne. Pri ciganih ni vedno veselo. Jakob in Francka sta se srečala v neki hiši na cesti Tour — d’Auvergne, kamor sta se bila pre' selila istočasno v aprilskem roku. Minilo ie osem dni, preden sta umetnik in deklica stopila v ono sosedsko razmerje, v katerega smo skoraj vedno primorani, če stanujemo na istem hodniku; vendar pa sta že poznala drug drugega ne da bi bila spregovorila med seboj eno samo besedico. Francka ie vedela, da ie njen sosed reveO umetnik, in Takob je bil izvedel, da je njegova so* sedinja neznatna šivilja, ki je bila šla od evoi® rodbine, da bi ušla svoji mačehi, ki je grdo ravnali ž njo. Delala je čudeže v varčnosti, da bi se izmazala, kot se pravi; in ker ni nikdar poznala zabave* si je ni želela. Poglejmo, kako je prišlo do tega> da sta odstranili steno, ki ju je ločila! Nekega večera meseca aprila se je vrnil Jakob domov strašno truden, še tešč od zjutraj in silno žalosten, lotila se ga je bila ona nedoločna žalost, ki nima določenega vzroka in ki te pograbi povsod, ob vsaki uri, neke vrste mrtvoud srca. katerega žrtve so zlasti nesrečniki, ki žive v samoti. Jakob, ki mu je bilo, kot bi ga hotelo zadušiti v njegovi ozki celici, je odprl okno. da bi užil nekoliko zraka. Večer je bil lep in zahajajoče solnce je razgrinjalo svoj melanholični žar po gričih Montmartrea. Jakob je slonel naprej zamišljen na oknu in poslušal kor pomladanskih harmonij, ki so ga peli krilati pevci v večerni mir, in to je še povečalo njegovo otožnost. MALI OGLASI m KS Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. pa ! B®** Gmotno slabejSim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I za rodbine In obrt ter ioni koles Styrla — DUrkoop — Orožno kolo (VVaffenrad). : Ceniki zastonj in Mo.: i ZA PEVSKE ZBORE i MALA PESMARICA št. l. . 2. . 3. . 4. . 5. . 6. R 7. „ 8. „ 9. .10. .11. .12. . 13. (Partiture) Din D. Jenko: Slo JuliS. Sriiine tu?nl?. . 2- I. Zajc: Zrinjsko - Frankopanka . . med- A. Hajdrih: Slabo sveta je brlela. časno „ • Poit oknom . . . poSle V sladkih sanjali. • . 2- Javansko morje . . . 2- » Pri oknu sva molče slo&ela 2- J. Kocjančič: SlOVO.... 2- H. Sattner: Pogled v oedolžoo oko V- Na planine . . . , 2- Hr. Volarič: Zveter 2-— E. Adamič: Vasovalec . . . . 2- A. Leban: Podoknica. . . . . 1-50 Razne dru e muzihaiije. -> Zahtesajte cenik! ZVEZNA KNJIGARNA i LJUBLJANA, Marijin trg 8 i NAZNANILO. I Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se T i je popolnoma prenovil in povečal higije- 1 | nični brivski salon v l j i,Hotelu Slon", Ljubljana, Dunajska t > | v veži levo, ter se priporoča za obisk. f Rudolf Jurman, brivski mojster. • 9 ^ Išče se dva fizično sposobna upokojenca za službo kot nočna čuvaja. Ponudbe je poslati na upravo lista pod: „Nočni čuvaji". zreden užitek boš imel ie sl privoščiš rimsko iašo (letnik 1921) :Mi na Dlan Moro v Lili. isto inia, obenem izučen vrtnar, na dobrem glasu z že dolgoletnim službovanjem hišnika, želi pre-meniti mesto v boljši hiši ali vili. — Ponudbe na upravo lista pod »Marljivost«. Veleposestvo, polovico gozda 5,000.000 K z grajšiino liji, 3 orale parka, takoj prosto Vlili, stanovanje. PneDcfnn od 8 do 600 oralov r Uabdl va z inventarjem, ži. vino, grajšiino «11 vilo. sprejmem po ceni. Ponudbe pod šifro ..Ugodno" na upravo lista Za sejme in razstave izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorarju Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod ..Original" na upravo lista. Gostilna, Trpsto ali brez posestva, in stanovanjske hiše. Žaga z mlinom ter posestvo. Pobnitita shlž°. dobro mesto, I tSilCII IJU proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Sl v okolici trga Tabor Išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravljena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Cen|ene ponudbe pod »Mirna« na upravo lista. Front Eriiežnik. tovorna slamnikov, Vir pri Domžalah. Prodaja slamnike In klobuke najnovejše dunajske in pariške mode po najnižji ceni. Popravila se točno izvršujejo . Jez zapravljene! f-'t "Ijnatlh osi, i stranskimi Si.itžl za odstraniti In ročni voziček (kripca) vse novo, proda po telo nizki ceni Alojzij Potrebuješ, kolu, VrhnU*»- lakaji za ta. Uprava Dvora v Beogradu potrebuje prvovrstne lakaje. Re-flektlra se predvsem na osebe, ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni. Re-flektanti naj pošljejo nemudoma pismene ponudbe na naslov Slavko Plemelj, zastopstvo Upra ve Dvora, Ljubljana. zamenjam, ocenjujem In prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine. In sicer posamezno in zbirke. Osobito Iščem znamke na pismih iz trgovsko korespondence ter aktov ( 1850—74 ) Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta S, II. nadstr. Ženitna ponudila! Mlad vdovec, z dvema otrokoma, železniški poduradnik se želi v svrho ženitve seznaniti z gospico, prikupljive zunanjosti, blagega srca In ki bi Imela neki,) premoženja. Oziralo (e bode le na resne ponudbe z sliko na upravo Usta pod šifro »Za žalostjo pride veselje«. Mj klobukov, slamnikov ter modnega blaga se vrši od 3/1II, t. 1. dnlie od 9. ure dopoldne pri tvrdki StOkl, Kongresni trg £, je varstvena znamka, priznano najboljših ln najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19, lastne delavnice in ročno delo. za Ljubljana in okolico se Išče Reflektira se samo na starejše gospode z malenkostno kavcijo Ponudbe z znamko za odgovor na upravo lista. ite, nizke, triletne cepljenke, štiridesetih, naj lepših vrst, 12 — 14 Din komad, nudi sl. občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. */4 ure od podstaje Rimske Toplice ali Zidanimost, ki obstoja iz 9 oralov lepe rodovitne zemlje, nekaj gozda in novim vinogradom ter lep sadonostnlk, hišo, gosp. poslopje In klet vse v dobrem stanju naprodaj radi preselitve. Redi se lahko 2 govedi, ter pridela toliko, da se mala drusina lahko preživlia. Cena 154.000 K. Natančnejša pojasnila pri g. Drago Ulaga, Smarjeta, Rimske toplice. — Vprašanjem naj se “ znamka! priloži zmožen vseh popravil, vešč lesna Industrije z dobrimi spričevali, srednje staiostl, neože-njen, trezen, Išči ižbe. Ponudbe na upravo lista pod H Strojnik'*, vajena starega od 14—16 let, poštenih starišev, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnik«, pekovski mojster, Dolenjav#* 22 pri Ribnici. želita znanja z mladimi gosp0; dičnami od 18—20 let z nek®J premoženja. Ponudbe s slik0 pod »Slavček 1.« in »Kanarček IL« — na upravo lista ali P* poštno ležeče Dol pri Hrastnik11, ... ja za kroji _____________ poštenih starišev, sprejme tak^s z oskrbo po dogovoru Rudo* Ribizel, krojač, Bernlca 55, S' Dol pri Hrastniku. inalne i In atrakcije za sejme In rast* proti zmernemu honorarju. razpolago tudi reklamnim bam. Ponudbe pod »Orig^ na upravo lista. ’ iteligentm s 50.000 Ur premoženja radi pomanjkanja znanj* ** šega uradnika v svrho f 0(j Le resne ponudbe s slik® P šifro »Srečen zakon« n® u?r lista. _ Mali oglas* Imajo uspehi