Stev. 262,
Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiikega St. 20, I. nadstr. - Vsi dopisi naj se poSiljrjo uredništvu lista. Nefranktrana pisma se nt
sprejimajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajitelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcl] lista „Edinost1. — Tisk tiskarne .Edinosti- vpisane "^Iruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Amškega Jt. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .................
za tri mesece........ • • •••••»• ®
za nedeljsko Izdajo ** c®»o leto...... •
za pol leta	- - -...........
19K.
_Letnik XII.
Posaaotoe itevtlke .EdinosU" se prodajaj® po. § vinarja zastarele šterllke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vil*
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... ......... tnn po 20 vin..
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ...»....• K 20.—
vsaka nadaljna vrsta........ . . . . „ 2.-»
Mal? oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno li upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu.
Uprava (p inseratnl oddetek se rianajata v utid Sv. Frančiška AaUkega it 20. — Poštnohranilničai račun Št 841.652.
Pregled najnovejših thttodKov.
Italijanska bojišča. — Na Krasu mirnejše. Porx>ldne srdit topovski boj, posebno v južnem odseku. Na Tirolskem slabejši napadi odbiti.	„ .
Ruska bojišča. — V Karpatih Rusi v srditih bojih odbiti, izvzemšl jugozapadno Ludove, kjer so imeli Rusi majhen uspeh. Ob Narajovki nadaijen naš u^peh. V Vo-1 iiiiji zareško predinostje vzeli Nemci.
Romunska bojišča. — Naš uspeh jugovzhodno Hatzega. V DobrudŽL na vec krajih prebite nove rusko-romunske postojanke.	.	A/ Al Albansko-macecJonska bojišča. — V Albaniji neizpremenieno. — V florinski kotlini novi boji. ' .x Zapadna bojišča. — Slabo vreme; nič večjih boiev. Srditi artiljerijski boju Vzhodno GInchyia in Comblesa popolnoma i azstreljeni jarki prepuščeni sovražniku. Pred Verdunom na levi Moze pre-lioden francoski uspeh.
Turška bojišča. — Nič poročil.__
ItaEUsnska besiica.
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. sept. 1916.
Italijansko bojišče. — Na kraški planoti je včerajšnji dan potekel mirneje, ker je napadna moč krdel, ki so bila v boju, očlvidno porabljena. Osamljene sovražne sunke smo zavrnili Topovski boj ie bil popoldne več ur zelo hud, zlasti v južnem odseku planote. Tam se je od začetka bitke sem odlikoval pešpolk st. 102 s hrabrim vztrajanjem. Pri Bovcu in na grebenu Fassansklh alp so nase čete odbile več napadov slabejših oddelkov. Namestnik načelnika generalnega štaba.
pl. Hofd', fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
16.	septembra 1916. — V Suganski dolini smo včeraj gladko zavrnili napade majhnih sovražnih oddelkov na nase postojanke med potokom Goalpo in Maoro. V fleimski dolini (Avisio) so nasi vrh al-pirci splezali na hrib Monte Rosa, na strme pečine severovzhodno Cauriola in so osvojili postojanko v tesni 2318 m visoko. Posadko, obstoječo iz tirolskihf gorskih čet, so večinoma razpršili. Okoli luu mož so ujeli. Na glavišču potoka Fehcona (Boite) je sovražnik poizkusil ponoven napad na naše postojanke na vrhu Forame, a je bil odbit z izgubami. Na julijski fronti, v plavskem okolišu in vzhodno Oorice močno artiljerijsko delovanje. Na kraški planoti je naša pehota nadaljevala napade na sovražne postojanke vzhodno Dola. Na levem krilu je osvojila po sovražniku močno zasedeni vrh nad mirenskimUradom. Dalje južno Lokvice in vzhodno Opatjegasela smo s sijajnim bajonetnun napadom zavzeli razsežne okope in ujeli 1077, med njimi kakih 20 častnikov. Naša farmanska in voisinovska brodovja so včeraj z vidnim uspehom obinetala z bombami železniške naprave pri Komnu in so se vrnila nepoškodovana.
17.	septembra. — V Suganski dolini med potokoma Colbo in Maoro smo v bojih 14. t. m. zadali sovražniku zelo težke izgube. Pokopali smo doslej nad sto avstrijskih mrtvecev. Sovražnika smo vrgli na desni breg Brente, nakar je začel živahno obstreljevati naše postojanke na levem krilu vzhodno potoka Maore. Nato zaporedno sledeče sovražne napade smo odbili. V cauriolskem okolišu (fleunska dolina) so naši alpinci razširili in utrdili 15 t m. zavzete postojanke. Zajeli so 32 mož in tri strojne puške, dve minovki ter veliko pušek z municijo. V gorenjem De-ganu (Taljment) izredno srdito sovražno ai tilierijsko delovanje. V bližini Volar-skega prelaza je udarilo nad dva tisoč k rogelj vseh kalibrov. Naše čete so neomajno vzdržale mogočni ogenj. Na julijski fronti se je včeraj ponavljal artiljerijski dvoboj, prav posebno v bovški kotlini. kjer je naša pehota vdrla v sovražne postojanke na Rombonu, Javorčku m Vršiču. Na kraški planoti so naše neumorne čete včeraj ponovno pričele z vso energijo boj na sovražne postojanke, ko so zavrnile ponočne protinapade. Po obojestranskem najsrditejšem napadu so naše čete osvojile nadaljne močno zgrajene okope ter zajele 800 mož, med njimi kakih 20 častnikov. Prošlo noč je sovražno letalsko brodovje vrglo 12 bomb na Mestre. Nihče mrtev, samo stvarna škoda. Nad kobaridsko kotlino smo sestrelili v zra-či.em boju sovražnega letalca. En letalec je mrtev, drugi je prišel ranjen v naše iijeti-ištvo. _
Huška hoii&a.
D o NAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. sept. 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasle-
ikova fronta: Rusi so v Bukovini nadaljevali svoje napade. Na obeh straneh Dornevatre sodelujejo tudi romunski oddelki. Avstrijsko-ogrske in nemške čete fio odbile vse, mestoma z najmočnejšim tooovskim osniem uvedene sovražne na-
skoke. Jugovzhodno Ludove je so^S*}* ozek kos nase fronte porinil nekoliko proti zapadu. Pri Upnici Doini ie nemSU protinapad pridobil nadalje tal. — Princa Leopolda Bav. fronta: V predozemlju Bolim-ErmoHljeve armade uspešna četo-vanja. Pri bojni skupini generala Fatha |e bflo z naskokom vzeto zareško predmo-stje (južno Stobihve). Avstro-ogrske in nemške čete generalnega poročnika Clau-sinsa so predrle štiri zaporedne Črte in so zajele 31 ruskih častnikov, 2511 mož in 17 strojnih pušek.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nemške in avstro-ogrske čete generala pL Bernhardlja so pod vodstvom generalnega poročnika Clausinsa z naskokom vzele močno utrjeno predmostje severno Žareč ob Stohodu in so zasledovale sovražnika vse na vzhodni brez. 3! častnikov, 2511 mož in 17 strojnih pušek je prišlo nam v roke. Pri Perepeinlkih (med Seretom in Stripo) je patrulja nemških lovcev zajela dva častnika in 80 mož. — Fronta nadvojvode Karla: Protinapad ob Narajovki nam ie prinesel nadaljne uspehe. Število ujetnikov je narastio nad 4200. V Karpatih od Smo-trca do kirllbabskega okoliša živahni bofl-Razne močne ruske napade smo odbiH. V okolišu Ludove je nasprotnik dosegel majhne uspehe. Na obeh straneh Dornevatre sq imeli Rusi In Romuni pri brezuspešnih naskočnih poizkusih težke izgube.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
dunaj, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
17.	septembra. — Zapadna fronta: Južno Brzezanov na desnem bregu Zlate Lipe srditi boji. Naše čete so vrgle sovražnika, so se polastile dela postojanke ter so zajele 14 turških častnikoiv in 537 mož. V okolišu reke Narajovke in železniške črte Podvisoki—Halič se boj nadaljuje. Sovražnik je imel znatne izgube mrtvih in ranjenih ter je pustil kakih 3174 mož, izključno Nemcev, med njimi 34 častnikov v naših rokah, a poleg tega 20 strojnih pušek in dva jarkovna topa. Naši hrabri krimski škadroni so napadli dve sovražni bateriji, so posekali topni-čarje ter so razstrelili tri topove in 15 rriinicijskih voz, ki jih niso mogli odvesti s seboj, ker je nemški bataljon prihitel na pomoč in je začel škadrone srdito obstreljevati s strojnimi in pehotnimi puškami.
V	Karpatskem lesu je na nekaterih mestih srežiio in padla slana.
18.	septembra, popoldne. — Nič važnega.	_
Romunska bojišča.
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Jugovzhodno Katzega (Hotzinga) so bili Romuni vrženi iz Merisora proti Petrosenju.
V	uergenjskem in Kelemenskem pogorju tesni bojni stiki. Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 19. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Na Sedmo-graškem so jugovzhodno Hotzinga (Hatzega) čete generalnega poročnika pl. Staabsa potolkle Romune in so jih zasledovale.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V včeraj urejene rusko-romunske postojanke so zvezne čete vdrle na več mestih.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 18. (Kor.) Bolgarsko uradno
poročilo:
IS. septembra. — Romunska fronta: Ob Donavi nič posebnega. V Dobrudži se |e boj na črti vasi Mora Lui Man i u—Ara-bagi — Cocargea Cobatinu Tuzla razvil nam v prid. S protinapadom smo zasedli vas Satulni Ghlol Bascu in tamkaj zajeli pet topov in štiri strojne puške. 15 t. m. smo po kratkem boju zasedli mesto Mangalia, iz katerega so pred prihodom naših čet odpravili prebivalstvo. Ob Crnomorski obali mir.__
Albansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 19. (Kot.) Uradno se razglaša: 19. sept. 1916.
Jugovzhodno bojišče, — Pri naših bojnih silah nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 19, (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. sept 1916.
Balkansko bojišče.— V florinski kotlini so se razvili novi bo|l.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 18, (K<w.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
18. septembra. — Macedonska fronta: Včeraj so združene ru«ke, francoske in srbske Čete brez uspeha napadle naše postojanke okoli Floriite. Vse sovražne napade smo odbili s protinapadi. Ravno tako smo odbili sovražne napade proti hribu Kaima Koalan. V moglenlški dolini običajni artHjerifski in pehotni ogenj. V vznožju Belasice planine smo pri vaseh Msinlci, Gornjem Poroju in Dolnjem Po-roju napadli namaknjene italijanske oddelke ter zajeli 5 častnikov In 250 mož, vše 62. pešpolka. Poleg tega smo uplenili dve strojni puški. Ob Struini neznatni pehotni boji med namaknjenimi oddelki. Na egejski obali mir. Sovražni letalci so obstreljevali vas Pravišta._
Vesti iz Grške.
Novo ministrstvo.
LONDON, 18. (Kor.) »Daiiy Telegraph« poroča iz Aten: Kalogeropulos je bil še pred malo meseci najzvestejši namestnik Theotokisa, tega velikega prijatelja Nemčije in inspiratorja zavlačujoče politike v Skuludisovem kabinetu. Po Theotokisovi smrti je prevzel vodstvo stranke. Kalogeropulos ima v Rufosu kot ministru notranjih stvari osebnega sovražnika Veni-zelosovega in nespravljivega nasprotnika liberalne stranke. Edini član kabineta, ki je znan kot prijatelj Angleške, namreč Kanaris, ima obskurno ulogo naučnega ministra. Skoraj vsi novi ministri pripadajo Theotokisovi stranki, ki šteje v zbornici 40 poslancev In torej ni sposobna za odločilno akcijo. Poleg tega je izjavil Kalogeropulos, da je pripravljen prevzeti sestavo kabineta, ne da bi prevzel kak poseben mandat.
Prvi grški ranjenci. LONDON, 16. (Kor.) »Daily MaiU poroča iz Aten, tja so v Koziane dospeli prvi ranjeni Grki, ki so se borili ob strani zaveznikov. Pripadali so polku prostovoljcev, ki se je udeležil napada pri Eksisu.
Zapadna boliSča.
BEROLIN, 19. (Kor.) Woltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 19. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: V soram-skem okolišu pod vplivom slabega vremena nič večjih bojnih dejanj. Artiljerijsko delovanje pa je bilo vendar deloma zelo silovito. Vzhodno Ginchyja in Comblesa smo nekaj popolnoma razstreljenih jarkov prepustili sovražniku in smo pri Be!loyu in Vermandovillersu odbili delne napade. — Fronta nemškega prestolonaslednika: Na levi strani Moze le francoski napad na zapadnem pobočju Mrtvega meža prehodno dospel v enega naših jarkov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Angleško uradno poročilo.
LONDON, 18. (Kor.) Angleško vojno poročilo:
18. septembra, popoldne: Splošni položaj je neizpremenjen. Od Canrceletta dalje smo naše črte porinili znatno naprej. Južno Thiepvala smo zopet vzeli del sovražnega jarkovja.
LONDON, 18. (Kor.) Vojno poročilo 18. septembra. — Pri Ginchyju je padla nemška utrdba, imenovana »čet ve rok ot «, ki se je doslej upirala našim naporom, kar je bilo povod, da smo svoje črte na fronti ene angleške milje porinili za tisoč vatlov naprej. Pri tem smo zajeli sedem strojnih pušek hi veliko število ujetnikov. Od 15. t. m. sem smo uplenili še pet težkih havbic, dva poljska topa, šest jarkovnih možnarjev in več strojnih pušek. Zadnjih 24 ur smo ujeli nad 500 Nemcev.
Angleški letalski napad.
LONDON, 18. (Uradno. — Kor.) Angleška letala so 17. t. m. zopet uspešno napadla letališko taborišče St. Daniš—Wie-stem. En stroj je moral pristati na nizozemskem ozemlju. Letalca sta b£la internirana.
polnoma neutemeljene. Zato gre pač tudi v tem slučaju najbrž le Ga zlobno govori-čtmje angleških agentov. Naši odnošaji so sJejkoprej prijateljskega značaja in ni niti najmanjšega povoda za mnenje, da bi se v tej stvari kaj izpremenilo v doglednem času. Vse, kar se tu govori o Danski, velja v ostalem, kakor doznavamo, tudi o Nizozemski, o katere odnošajih napram nam so se tudi neprestano razširjale neutemeljene govorice, da bi se povzročalo vznemirjenje.
Ruski vojni cilji. Kakor poročajo iz Be-rolina, se je voditelj kadetov, Miljukov, takole izrazil napram dopisniku lista »A-ftenposten«: Z Nemčijo moramo obračunati enkrat za vselej. V tem smo si mi liberalci na Ruskem edini vsi in smo bili tudi lani, ko so viseli zelo temni oblaki nad Rusijo. Romunska pospeši našo zmago. Vendar pa smo pripravljeni na to, da bo vojna trajala še najmanje eno leto. General Brusilov je izjavil pred kratkim, da ne pričakuje miru pred mesecem avgustom leta 1917. in enakega ninenja je brezdvomno tudi večina naših politikov in vojaških oseb. Kakšni so naši vojni cilji, izhaja deloma že iz predzgodovine te vojne. Nemčija nas je napadla in naš cilj je torej, samo da vržemo napadalca. Boj je za nas obrambni boj v dobesednem pomenu besede. Seveda pa se morejo stvari razviti tako, da nam vojna prinese uresničenje želja, ki jih gojimo že dolgo. Rusija ima pravico na dohod k prostemu morju. Zato morajo Dardanele postati ruske, in trdno verujem, da dosežemo to ob sklepu miru. Ce imamo Dardanele, je zadovoljeno naši želji po osvojitvi. _
Suzne politične vesti.
Barchou o mirovnih pogojih. Agencija Havas poroča: 17. t. m. se je vršila ob veliki udeležbi in v navzočnosti več francoskih in italijanskih ministrov otvoritvena seja italijanske »Lege Dante Altghieri«. Barthou je Imel govor, v katerem je dejal o mirovnih pogojih, da se morajo zavezniki tako dolgo odtegavati mirovnim poga-jarjam, dokler Nemčija ne vrne dragih, uropanih in po njej tlačenih dežela, dokler ne popravi po možnosti škode, ki jo je napravila s svojim barbarskim divjanjem, in ne poda finančnih in vojaških poroštev, do katerih ima pravico svetovni mir. (Kor.)
Danska in Nizozemska ostanete nevtralni. Berolinski »Lokalanzeiger« piše: Kakor se nam sporoča z borze. Je pri določevanju deviznih kurzov sporočil neki član ravnateljstva državne banke, da so vznemirjajoče govorice o sedanjem stanju naših odnošajev napram Danski po-
Koncentracija slovenskih strank.
V	svojem izdanju od 18. t. m. priobčuje »Slovenec«:
»Tekom* zadnjih mesecev se je izražala v raznih slovenskih listih misel, naj bi prenehal na Slovenskem strankarski boj in naj bi se vse slovenske stranke edinstveno organizirale za- skupno narodno delo. Zdi se nam, da ie prišel čas, ko je u-mestno, da tudi mi zavzamemo stališče v tem vprašanju. Opravičeno se je poudarjalo v »Slovenskem Narodu«, aa v tej zadevi pripada glavna naloga Slov. Ljudski Stranki kot najmočnejši politični organizaciji med Slovenci. To je istina. Je pa tudi resnica, da zadene našo stranko najtežja odgovornost.
Slovenska Ljudska Stranka razpolaga s političnim kapitalom, ki si ga je pridobila z zvestim izvrševanjem svojega programa. Po koncentraciji bi druge stranke postale sodeležne uživanja tega kapitala. Temeljem naših informacij lahko rečemo, da Slovenska Ljudska Stranka nikakor noče postaviti strankarski egoizem v ospredje. Naravno pa je, da mora v celi zadevi uveljavljati tisto opreznost, ki je potrebna, če naj ima koncentracija sploh kaj smisla. Smisel ima le tedaj, ako ima v sebi jamstvo trajne, zaupljive kooperacije za blagor naroda.
Pri Slovenski Ljudski Stranki tedaj ni načelne ovire. Zahtevati pa mora, da v okvirju koncentracije izvršuje nemoteno svoj načelni program, ki je v tej vojski dobesedno prestal ognjeno preizkušnjo. Ta program je splošno znan, zato ga ni treba razlagati. S tega stališča sledijo načelne programne točke za siovenso koncentracijo, in sicer:
1.	Absolutna zvestoba do habsburško-lotarinške dina-stije in skupni odpor zoper vsako strujo, ki bi se pojavila v nasprotnem smislu ali ki bi bila v tej točki tudi le nejasna.
2.	Spoštovanje naukov in naprav katoliške cerkve in popolne svobode njenega kretanja.
V	teh dveh točkah mora biti popolna jasnost, potem ni niti najmanjšega zadržka, da se hitro izvede slovensko edinstvo. To edinstvo pa mora, da ima resnično vrednost, biti tako organizirano, da se zajamči trajno, pozitivno sodelovanje slovenskih strank v vseh slovenskih pokrajinah, kajti samo na ta način je zajamčena edinost na zdolej. Edinost spodaj je glavna stvar, če te ni, je trajna kooperacija nemogoča. Toliko smo bili dolžni povedati slovenski javnosti.*:
Za danes ponatiskujemo le.
Junaški boji meseca majnlka in junija na Jugozapadni fronti.
12 zlatih hrabrostnih svetinj.
(Odobreno po i« kr. vojnem tiskovnera stanu).
II.
Kadet v rez. Ivan Goršič, pešpolka št. 87, se je v bojih 20. in 21. majnika na Coste-sinu odlikoval s prav posebno hrabrostjo. Njegova hladnokrvna energija ie učinkovala odločilno. 20. majnika je z inicijativnim, bočnim ognjem podpiral zaradi srditega ognja sovražne strojne puške zaustavljajoči se napad sosednjega bataljona in je tako omogočili zajetje strojne puške. Dasiravno ga je ponoči kamen znatno ranil na glavi, je *po smrti poveljnika sosednjega voja prevzel poveljništvo pol-stotnije. 21. majnika je srdit ogenj strojne puške zopet zaustavil napad sosednjega
bataljona. Po drznem in uspešnem obstreljevanju je kadet Goršič, prezirajoč smrt, naskočil sovražno postojanko, osvojil strojno puško in prisilil 250 Lahov, da so se vdali. Po smrti svojega stotnijskega poveljnika je, dasiravno ranjen, prevzel njegovo poveljstvo in se ustanovil v doseženi črti.
Rezervni desetnik tit. četovodja Ivan fiaas, c. kr. domobr. pešpolka št. .3, je pri napadu na inarcajski greben 20. majnika prodiral s svojim oddelkom pred ostalimi četami kot poruševalec ovir. Prvo oviro je razstrelil, drugo in tretjo pa razreza!. Kljub bočnemu ognju je razstrelil še četrto oviro, se zapletel v strelni boj s posadko in zadal sovražniku izgube, nakar so se Lahj vdali. Desetnik Haas je kot prvi s svojim 4 može štejočim oddelkom zajel 43 mož. Pogumno in spretno prebitje silno močnih sovražnih žičnih cvir in zajetje prvih ujetnikov je pri napadajočih četah izzvalo največje navdušenje in veselje. Desetnik Haas ie imel že srebrno nrabrostno svetinjo II. razreda.
Podam naj tu zapisnik tovarišev hrabrega desetnika:
Zapisnik
sestavljen s pionirjema Ivanom Span-nerjem in Franom Lofflerjem kot pričama vojaškega čina pionirskega četovedje Ivana Haasa.
Vprašanje: : Kaj veste o vojaškem činu pionirskega četovodje Ivana Haasa na marcajskeni grebenu 20. majnika 1910?«
Odgovor: »20. majnika 1916. proti 6 zjutraj je pionirski četovodja Ivan Haas kot poveljnik 4 mož štejoče razstrelila partije neposredno pred napadom prodrl v ospredje v svrho razdejanja sovražnih žičnih ovir. Midva ter pionirja Franc Ko-kol in Anton Hodi smo bili v tej partiji. Pionirski četovodja Ivan Haas je z nami razdrl štiri zaporedne laške ovire. Prvo oviro je ukazal razstreliti, drugo in tretjo razrezati z žičnimi škarjami, četrto zopet razstreliti. Po zadnji razstrelbi nas je začela od strani in odzadaj živahno obstreljevati sovražna pehota. Četovodja Haas nam je ukazal, da naj se zakrijemo v blizu za nami se nahajajoči granatni rupi in živahno obstreljujemo streljajočega sovražnika. Ranili smo pet Italijanov in usmrtili enega častnika. Po tem boju so se Italijani umeknilt v rupe, nakar je pionirski četovodja Haas z nami skočil naprej in v rupi zajel 43 mož.
Četovodja Karel Rose, c. in kr. letalskih čet, letalske stotnije št. 7, ni le odlično deloval 15. junija ob priliki nadaljevanega boja s štirimi sovražnimi letali, temveč je tudi svojega častnika-opazo-valca v napadu podpiral s pištolo. Kljub temu, da je bil njegov aparat večkrat zadet, je neprestano naiskakoval četrto, veliko bojite letalo s prvovrstnim vodstvom, tako da je bil uspeh zagotovljen. Kljub dvakratni ranitvi in ueporabnosti desne roke je gladko pristal s svojim častnikom-opazovalcem. 25. mainika se je v zračnem boju s sovražnim candronovcein vedel sijajno in izvršil celo vrsto težavnih poletov proti sovražniku z izbornim uspehom.
C. in kr. praporščak v rez. Avgust Wimmer, pehotnega bataljona IV./84., si je s podjetji, ki jih je z odličnim pogumom izvršil v času od 20. do 25. majnika, ko je bataljon tvoril še sam dolinsko skupino v arški dolini, pridobil zlato hrabrostno svetinjo. 20. majnika je praporščak Wirn-mer vdrl kot prvi v deloma gorečo utrdbo Valmorbia, ki jo je sovražnik še imel zasedeno, in je zasledoval sovražnika čez koto 1407 ter je zasedel ta vrh. Ob 12.15 popoldne se je junaški praporščak prostovoljno javni za patruljo čez Leno proti utrdbi Mattasone ter je preko nje prodrl na pobočje Zugne, da pouči bataljonsko poveljništvo o položaju na desnem boku. Dosegel je skoraj rob hriba, s katerega so ga srdito obstreljevali. 21. majnika se je vrnil in podal izborna pojasnila. 22. majnika je zopet prostovoljno poizvedoval na oni strani Lena preko Sv. Ane in je vzpostavil zvezo z deželnimi strelci. 24. maj. je s petimi možmi prodrl preko Raossija, ki je bil zaseden po sovražniku, proti Chiesi, vsled česar je Raossi prišel narn v roke, ter je 25. majnika ob eui ponoči nenadoma napadel zasedene postojanke pri Chiesi. Njegovi izredni hrabrosti gre posebna zasluga, da je mogel bataljon brez bistvenih izgub prodreti preko važnega anghebenijskega odseka.	(Dalje prihodnjič.)
Tuberkuloza In uojna.
h.
Svoj čas so mislili, da je jetika posledica razuzdanega življenja, predčasne zlorabe tobaka in pogostih prehlajenj. Danes vemo, da temu ni tako. Imenovane okolnosti sicer lahko pospešujejo razvoj tuberkuloze, nje pravi vzrok pa je edino le bacil tuberkuloze, ki prahaia od zunaj, in sicer ponavadi z zrakom, ki ga vdihamo, v naše telo.
Prvi, ki je to brezdvomno dokazal, je bil Robert Koch. Njemu se je leta 1882. posrečilo, da je bacila tuberkuloze s posebnimi barvili dognal v izmečkih jetičnr kov, da ga je vzredil v čistoreinih kult*
T
Stran II.
EDINOST" Stev. 262.
V Trstu, dne 20. septembra 1916.
rah in da je, vccpfvši živalim bacile iz teli čistoreinili kultur, nanje prenesel tuberkulozo. Po naključju je istega leta in še pred Kocl orn ter skoraj gotovo brez njegove vednosti Baumgartner opozoril na bacila, ki se nahaja v izmečkih jetrčnikov in ki je s Kochovim bacilom identičen. — Kako majhen je ta bacil, si lahko predstavljamo, če čujemo, da je treba 300—400 takih bacilov potožiti navzdolž enega za drugim, da dosežemo dolžino 1 milimetra.
Ta drobni bacil se ponavadi že v zgodnji mladosti, večinoma potom dihal, prenese na človeško telo, kjer se naseli v prsnih ali vratnih žlezah. V mnogih slučajih povzroča potem pri otrocih skrofulozo, ki ni nič drugega, kakor nekoliko manj opasna tuberkuloza žlez. Tu moramo precej na-glašati, da se tuberkuloza nikakor ne loti le pljuč, temveč da na njej lahko oboli vsak organ, tako razen pljuč oprsna in trebušna mrena, žleze, kosti, koža, črevo, možganska opna itd.
V	večini slučajev premaga otroški organizem vrinjene bacile; ti se zakotijo v žlezah, ne da bi napravili posebne škode. Taki otroci ostanejo zdravi, če imajo v nadaljnih mladostnih letih možnost, živeti v ugodnih in zdravih odnošajih. Ako pa jih tlačijo neugodne razmere, kakor ubo-Štvo, lakota, nesnaga, vlažna stanovanja, naporno delo in delo v prašnih delavnicah, tedaj se bacili v žlezah zopet ožive, tuberkulozno obolenje se iznova razvna-me in razširi na pljuča ali pa se bacili iz žlez celo raztrosijo po krvi, provzročujć po raznih organih tuberkulozna obolenja. Najnevarnejša je starost okolu 20 let, kajti v tej se tuberkuloza kaj rada razpase in razširi po drugih organih. To je tudi vzrok, zakaj vojna s svojim nadčloveškim naporom, s svojim nerednim in časih ne-» higijeniškim življenjem pri mnogih mladih vojakih, ki sc navidezno zdravi odšli od doma, iznova razvname v mladosti obolele in kakor se je zdelo, že ozdravljene pljučne žleze, vsled česar obole ti vojaki na vnetju gornje pljučne krpe ali z drugo besedo na začetni tuberkulozi.
Tako je pri nas in tako je tudi pri naših sovražnikih. Ne vojska kot taka je vzrok tuberkuloze; vsled vojske marveč pridejo mnoge manj zdrave in že v svoji mladosti s tuberkulozo okužene osebe v neugodne odnošaje, ki bi jih ne bile doživele v mirnem času.
Šele raziskave zadnjih let so dognale, da je okužbo in prvi postanek tuberkuloze iskati v otroških letih, dočim se bolezen očitno pojavi v cvetoči mladeniški dobi. Mnogo dalj časa pa nam je znano, da je tuberkuloza ozdravljiva, tudi če je že očitno razvita. — Svoj čas glasoviti klinik Schonleiii je bil še leta 1837. mnenja, da od 50—60 jetičnikov kvečjemu eden ozdravi. Danes vemo,da so slučaji ozdravljenja prav pogosti in da bi moralo praviloma biti tako, če bi le bolniki imeli več prilike, podati se v primerno zdravniško oskrbo
V	svrho uspešnega zdravljenja tuberkuloze nam je treba predvsem zdravilišč, v katerih je bolnikom daleč od hrupa vsakdanjega življenja, ob polnem odpočitku in duševnem miru dana prilika, da v krasni naravi, v čistem zraku in na solncu okre-pć in utrde odporljivost svojega telesa, da tako premagajo bacile in ozdravijo.
Z velikim zadoščenjem torej pozdravljamo vest, da se sedaj tudi v Avstriji delajo priprave za ustanovitev cele vrste takih zdravilišč, ki bodo v prvi vrsti pač na razpolago tuberkuloznim vračajočim se vojakom. Toda s temi zavetišči se ustvarijo stalne naprave, ki bodo preživele vojsko in pozneje služile celokupnemu prebivalstvu in ki torej zaslužijo, da se zanje zanimamo in da jih na vso moč pod-piramo.	Dr. Crusius.
cijalu tukajšnjega redarstvenega ravnateljstva, Leopoldu Modicu.
Tržaški mestni magistrat je začel v zadnjem času izdajati svoje javne razglase v treh jezikih, laščini, slovenščini in nemščini, in je tako odpravil občutni ne-dostatek v svojem poslovanju, da so se namreč vsi magistratni razglasi, tudi najvažnejši objavljali samo v enem jeziku, ki ga velik del tržaškega prebivalstva ali sploh ne razume, ali pa ga razume le površno. Na nekaj pa bi se tudi glede nove prakse dovolili opozoriti slavni mestni magistrat, namreč na dejstvo, da se je tudi sedaj slovenščini odredilo — recimo — mesto pastorke, za katero je dobra tudi najrazcapanejša obleka. Poglejmo le zadnji razglas o > vodnem vprašanju«. Italijanščina in nemščina ste Čisti, slovenski del pa kar mrgoli najgrših, večinoma tiskovnih napak. Prvi odstavek v mali obliki izdanega razglasa se glasi dobesedno: »Sovražnik, ki dl|e nego eno leto (laško in nemško besedilo: »že 16 mesecev«) skuša zanam (»zaman«), da bi si osvoiil nase mesto, je u prdu (»v srdu«), radi neuspeha svojih načrtov razdejal brojenski vodovod (Aurisina). kateri preskrbuje naše mešto z vodo«. Šest napak v teh vrsticah, in med njimi posebno ena taka, da bi vsak zasebnik tožil tiskarno, ki bi izdala tak nestvor z njegovim podpisom. Naše mnenje je pač, da bi se ravno tako moglo poskrbeti za jezikovno čistost slovenskega besedila, kakor se skrbi za italijansko in nemško besedilo, »	'	r
AprsufiaefjsKe stvori.
GOVEJE MESO.
Jutri, 21. t. m., se vrši prihodnje razmejevanje govejega mesa, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod štev. 12. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti */» kg mesa, ali v&ega skupaj ne več kot 1 kg.
Cene:
Prednji deli s priklado	K 4'SO kg,
zadnji deli s priklado	K 6 40 kg.
Meso se bo dobivalo v naslednjih mesnicah: Cal lin, ulica Beivedere 18: Dapret-to, ulica Giovanni Boccaccio 6; Pellis, ul. Cecilia de Rittmeyer 9; Crisiach, ulica delle Poste 16 i Quintavalie, delle Poste 1; Cadorini, ulica del Caiiale 3; Polacco, ul. Beccherie 47: Cirilii, ulica del Ponte 7; Levi, ul. Beccherie 6; Castro. ul. Fonta-none 19- Vattovatz, ul. Oiustinelli 5; Sta-bile, ul. S. Michele 5; Visintini, ul. Cavana 22; Pasqualini, ul. Maria 1 eresa 41; Roc-cheli, ul. Maria Teresa 51; Pangom, ul. Giulia 18; Casteliitz, ul. Giulia 67; Polli, ul. Acuedotto 13; Godigna, ul. Fameto 744 Pinter, ul. Farneto 9; liiicher, ul. Barnera 8; Jenco, ul. deli'Istituto 4; Pozzi, ul. Setteioftanc 1; Wenghersin, ul. Ugo Fos-colo 2; Jenco, ul. Rigutti 5; Ferluga, ul. Media 46, Cooperative Operaie, S. Marco 22; Rizzian, ul. deli' lstria 582; Cau, ulica S. Marco 34; Lov, ul. Donato Bramante 13; Gatznig. Skedenj 50; Godina, Skedenj 138.___________
%mm usti.
Odlikovanja. Cesar je podelil viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje izbernega službovanja v vojni policiisf emu nad komisarju pri redarstvenem ravnateljstvu v Trstu, dr. Josipu Mlekušu, nadalje zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom pri armadi na bojišču v uporabi se nahaiaiočemu Disarni&ke^" ^1
Najvišje cene droba zaklanih prašičev.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: V smislu odredbe c. k. namest-ništva 9. avgusta 1916, drž. zak. Stev. 33 se določujejo najvišje cene za prodajo notranjih delov zaklanih prašičev, kakor sledi: A.) pri prodaji od svinjerejcev pre-kupovalcem: jetra: 5*20 K za kg, obisti 4 K za kg. B). pri prodaji na drobno: jetra: 7'20 K za kg, obisti 6'40 K .za kg. Prestopki se bodo kaznovali po § 4, imenovane namest. odredbe od c. k. namestništve-nega svetnika z globo do 5000 K ali zaporom do 6 mesecev ako ne zapade dejanje še strožji kazni. — Schneider 1. r.
Naša krajevna imena. Z ozirflm na odredbo vojnega zapovedništva, da se imajo odslej za vrsto krajev v našem Primorju rabiti slovenska in hrvatska imena, piše puljski ^Hrvatski list«: »Ta naredba vrhovnega vojnega zapovedništva je dala zadoščenje skozi toliko let žaljenemu pravu hrvatskega imena. Vrsta hrvatskih mest z italijanskimi imeni je prilično dolga, ali, nadejamo se, da tudi manje hrvatske in slovenske občine po Istri dobe u-radno tista imena, s katerimi jih imenuje
domači svet. še se dogaja, da pisma i izključno hrvatskim nadpisom ne aospevajo na svoj naslov. Dopisnica, ki je bila posla^ na v Brtuniglo pri Bujah, je bila vrnjena odpošrijatelju, ki ni hrvaškemu imenu dodal tudi italijanskega Verteneglio. Nova vas pri Bertunijpli ne sme veljati za ViHa nuova. Na Puljščim, posebna pa na Po-reščini se ignorirajo skoro vsa prava imena čisto hrvatskih krajev. Zakaj ne bi se imenoval Medulin samo Medulto? Raka!j samo Rakalj? Laborika in ne Lavarigo? Sveta Nedelja in ne Santa Domeni ca di Visinada? Itd. Človek se mora prekrižati pred raznimi imeni Istre, kjer so kraji, v katerih ni niti enega Italijana pod Bogom, označena z zvočnimi toskanskimi imeni. Kdo je kdaj sanjal, da je v Istri kak Ca-stelverde, Rumenia, Plemonte ali Frasca-ti, in vendar se vsa ta imena nahajajo na italijanskih zemljevidih Istre! Naravno je torej, da Italijani v kraljestvu, meneč, dia je vse to resnica, in misleč, da se v Istri nahajajo ta florentinska mesta, prihajajo do zaključka, da so v Istri Italijani v večini in da pravijo: Frascati, sicer Sušnje-vica, je naš. Cas je res že, da se preneha s takimi imeni in kartami.
Poboljšajmo se — sami! Vsi, Hrvatje in Slovenci, se hudujemo, da za naše kraje v Primorju rabijo tuja zverižena imena. Sv. Lucija je Čisto slovenski kraj na izključno slovenskih tleh. Ravno te dni pa srno čitali v nekem zagrebškem listu — Santa Lucia.
Težko obolel je profesor na hrvatski gimnaziji v Pazinu, g. Roža, poznan tudi med tržaškimi Hrvati in Slovenci. Vendar upamo, da preboli, kar mu želimo od srca.
Razpis štipendije. Samo za prihodnje šolsko leto 1916/17 se podeli štipendija letnih 504 kron iz ustanove »Alargherita Capuario«, ustanovljene po pokojni gospe Margeriti vdovi de Capuano, roieni de Costanzi, učencu iz poštene, ubožne družine, kateri se posveča študijam nad petim razredom ljudskih šol in dosega dobre uspehe. Pripominja se, da bo v slučaju tekmovanja imel prednost tisti, ki bi dokazal, da je potomec od kakšnega vnuka ali vnukinje goriomenjene ustanoviteljice, ki je umrla v Trstu 8. aprila 1. 1865. —
Prošnje opremljene s krstnim listom, spričevalom, ki potrjuje napredovanje v učenju, in ubožnim listom, naj se vloŽe pri vložnem uradu mestnega magistrata do 15. oktobra t. 1.
Zaplembo vsega v Avstriji nataajajoče^a se premoženja, premičnega in nepremične-1 ga je odredilo c. k. sodišče v Trstu na predlog c. k. drž. pravdnika v smislu §§ 1 in 2 cesarske odredbe 9. junija 1915 drž. zak. štev. 156 proti v San Vito del Torre (politi5ni okraj Tržič) leta 1876 rojenemu in tja pristojnemu veleposestniku in notarskemu kandidatu Iginio Klanzig-u radi o-pravičenega osumljenja dezertacije.
V	ozemlju Srbije, zasedenem po avstrijsko-ogrskih četah, se je otvoril dnć 15. avgusta 1916 za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad Ub. Pošiljati sc smejo n a imenovani urad: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci, poštne nakaznice in odprto predana pisma z označbo vrednosti; od tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci, poštne nakaznice, poštno-hranihiične položnice in odprto predana pisma z napovedano vrednostjo. — Re-komondacija je dovođena. V fceiikor posluje etapni poštni in brzojavni urad Ub kot vofno-poštni urad za tamkaj nastanjena poveljništva, čete in zavode, se smejo sprejemati in odpremUati tudi zasebni vojnopoštni zavitki za ta povelj-ništva, čete m zavode ter njih svojce pod pogoji, ki so veljavni za to prometno progo. —
V	ozemlju Poljske, zasedenem po av-strijsko-ogrskih Četah, so se otvorili za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni uradi Jedlinsk, Iva-niska na Poijskem, Ozarow, okrožje Opatov na Poljskem. Nowy Korezyn in Wi-dawa. Pošiljati se smejo n a imenovane urade: dopisnice, odprto predana pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in zavitki brez označene vrednosti do 5 kg; od teh uradov: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci.
Dijaško podporno društvo v Trstu naznanja dijakom, ki so se priglasili za učne knjige iz podporne zaloge, da jih dobe v četrtek, 21. sept., od 2 do 3 pop. v ulrci Sv. Frančiška št. 25. II.
Organizaciji oskrbnic vojnih sirot (za Trst in okolico) so pristopili kot usitanov-niki; C. kr. priv. zavarovalna družba »Assicurazioni Generali z enkratnim zneskom K 2.500, nadalje gg. Ignac Stern in Nikolaj Megari z enkratnim zneskom po K 1000.
Dražben oklic. V ponedeljek, 25. sept. t. 1., se bo ob 10 dop. prodajalo na prostovoljci javni dražbi 140 zabojev ležečih v skladišču v Trstu, ulica Parini št. 15., in sicer: a) rumenega mila 3794 kg. b) belega 3546 kg., skupne čiste teže 7340 kg. Odda se najboljšemu ponudniku v eni sami skupini proti gotovemu plačilu dražbe-ne cene in takojšnjemu prevozu blaga.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 21. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke, in sicer od štev. 208.701. do štev. 205.500., od 3 in poi pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca avgusta 1915 na rdeče listke, in sicer od štev. 2CML301 do štev. 205.200.
Itaftanski zrakoplov mul Malim Losi-
njem, Hrvatski listi poročajo, da je prve dni t. m. priplul nad Mali LoSinj italijanski zrakoplov, ki je vrgel nekajbornb.
r ' -	~
Kupujem
divji kostanj. Flica Bonaccio 20. Skladišče.	G-5
šprejrenas« Sakoj
CESKd - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorglo Galatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi-	_
:: MALI OGLASI«
na debelo samo za pragros'ujHUe.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, runi gnmbi, denarnico, mazilo za Čevlje, električne avetiLjke, baterije, pisemaki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice
m
a
z neomadeževano preteklostjo. Predstaviti se s spričevalom prejšnjega gospodarja pri A. ANŽiČ, veletrgovina, ul. Ugo Foscolo 3.
Podpisani, potrti od globoke žalosti naznanjajo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih preljubljeni
Anton
predsednik c. kr, pomorske oblasti, vita* železne krona SS. razreda, komtir Franc Isslpcvsga rede s zvezdo z volno dekoracijo Itd. Itd.
dne 16. septembra po dolgi in mučni bolezni v zdravilišču v Davosu mirno y Gospodu zaspal.
Antalijay soproga	Guiefo, sin
c- in kr. nadporočnik v rezervi, sedaj na bojišču
Dekfior Eugsn DeHes, brat, sedaj voj. zdravnik na bojišču. Ima Desanibus roj. Selies, Ida vd. K&nig K^rsthof roj. Delles, Emili a Bichler roj. Dellesy sestre, skupno s zeti in vnuki.
DAVOS-TRST-DUNAJ, 19. septembra 1916.
Namesto vsakega drugega obvestila.
zmmigk
s
Podpisane rodbine, globoko ginjene zaradi dokazov tolikega sožalja na izgubi našega nepozabnega angeljčka
ZVONIMIRA
se najiskreneje zahvaljujejo voditelju šole Družbe sv. Cirila in Metoda na Acquedottu, g. Ivanu Vrščaju, gospici učiteljici Veri Čučkovi, součencem pokojnikovim, časopisju in vsem onim, ki so položili cvetje na krsto in spremi i našega ljubljenca k večnemu počitku, hoteč počastiti njegov spomin.
Posebej se zahvaljujemo primariju g. dr. Petru Vragnizanu, ki je z vsemi sredstvi zdravniške vede skušal rešiti našega ljubljenca smrti in se je prav po očetovsko prizadeval, da bi mu olajšal bolečine.
RODBINE:
Paržina, Piszza, Bina, Skoff in Pom
ZDRAVNIK
Hei. Dr. Koroi Pernlčlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 Ul. n. (zraven
Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n«trwi|«f nervozne m etrslk« be-lexnl (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Kote! in restavracija
Trst, ulica S. Kicoid 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja Čistost. — Cene zmerne.
Trst - Ula Man 10 - Trs!
! Odprt 83 8r2 mM naprti
i Ceno: L urste K Z. II. orsteKl.

BBBBgBBiMBEaggaBEBBSaaiKgBBBgHglga
Stroj za šivanje In uezsnjs, pravi nem-šRl uzorci.
S§!del a Heumann in. Jinger" Rsst«Osssef
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvfdha ustanovljena leta 1678. —
Hs&išcigco Emmm.
Trst, y§§€<5 CsmpanHa št. 19.
bo nimajo po 4 stat boaedo. i rjr^ Maštao tiskane besede se ra*tt- J ^^ naj o enkrat — Najmanj« j r-ig-j
: pristojbina snaia 40 statink. :|UU
11 a Bssa a a bbh e b bbhi e i
lasssž&sr.sssssiBeiBssaiK
I^T Perii& parilo — Umivajte si roke
s fršsijerei&tim razku£eya!?sira patentnim
Mar! originalni šivalni stroji, kuplien: na dražbi, flUvl se prodajo po nizki ceni. Šivalni stroji z 5 predali, tudi za vezanje. K 170, navadni za krojače K 140, za družino K 70. Trst, nlica S. Giovanni 10. Skladišče.
5 9
1'oino
vanni
bombaž, baker, med in druge kovine IIU9 kupuje Hirsch v Trstn, ulica S. G10-A eter. tO.	_£38
VlE"2ltnm prizraatične daljnoglede. Optik, ul. RUPfljem Maria Teresa 34 <ex Nuota). 530
510 popolnoma dobrih vinskih sodov iz hrastovega lesa. ogrskega izvira in ki obsegajo 1, 2, 3 in 7 hl. — U Stern, Gra Grieskai 60.
Proda se
^ff Krilo T6*ke vrste kupnje prva dovenska trgo-LUnlJB vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tari o 21 (pri mestni bolnišnici.)	613
Ch4aA«mC Anton Jerkič poslnje zopet v «voj< iCIuStfll ateljeju v Trsta, Via dali« Po
*t«v. 10.
icvarne kemilftl^ ^ rcEzvodo v Hrastniku, edini nadomestek navad« nega ralic. Blago velikega aktuuluegn in gospodarskega pomena. Uporabljanje tega praska je jako enostavno ; nizka cena ; v zavitkih od Vt kg do */« kg. kakor tudi v zabojih od tO, 100 in 300 kg. Anallzno spričevalo na zahtevo Ces. in kr. vojno ministrstvo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Pieprodajalcem veliki popusti. Dobi se ns predaj pri : Cooperativa Cifcudina di Cocsumo Via S. Francesco 10. Cooperativa di Consumo degli L R. Impiegati dello Stato, Vi* Coroneo 3. Llojdov oddelek zaloge jestvin Via Lazzaretto ŠL 40 in v sledečih prodajalnah jestvin : Gregćr Zidar (Rocol) Molino a Vento 48 P, Jakob Kosmerlj V. S Martin št. 11, Anton Mao-cari Via Cavana 13, Herik Gortan Via del e Posto 6. J^eopold Strekelj. Piazza Bajrierfc ti, Ivan Ivancich, Via K^ffineria 5, X^&n Kosmerlj. Via Beivedere 12 in v sledeh h mi-rodilnicah: Lndovik Na^elschmied Via S. Sebastiano 5, Ivan Cainauli, Sv. Ivan (\ rdela) 703. Viljem Bra^hetU, Via Sette Fontane 20, Josip Pettorich, Via Acquedotto 19, Via X»azzaretto vecchio 32, Via Apiari 4 P, Via Montorsino 11. Ida l>avagna Via BarriMa vecchia 38, Ivan VTuhrer Via Maria Teresa 31, Franc Glinscheg Via Foatanone 27, Marceli o Cociancich Via Foscolo 15, Silvio Schussnig ^ ia S. Lazzaro 10. Izključna zaloga za Trst, Istro in Dalmacjo
ALESSfiHORO MftRflNGONI - Trst, ul. Chlozza 30.
___ROLINwRoche
Prsne bolesni f oslovsld ka&elj, naduha^ infiuend a
iaj___j s__<»sMf:M 9
6
t Vsak. ki *rpi laž.je ie oOvarov«
.2. Osebet kroničn..,,-------
ki e Sfrotinom #Mrave.
,kafer«fn Sirolln tna^o tduho
otraci^pri
Skrcfuzm otroci,pn
z. ugodnim v»pJ»om naap»o*nl po<
in