TRST, sobota 24. januarja 1959 Leto XV. . Št. 21 (4175) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T"BstNI3M38: ~ proe 12-3° kn od 15- <>o 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — “v. za VS»K mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. ---------------------------------- ~ ...................... - - - —---------- ---- številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. i-L, tel. 21-928.'tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Protipostavni proces proti beneškim partizanom in antifašistom Florentinski v obtožbo proces se fašistov in spreminja nacistov Neverjetno neresna obtožba proti tedaj 15-letni Zdravijičevi sestri Elzi - Lik partizana Pironeja - Razprava se nadaljuje v torek (Od našega dopisnika) *J-*®ENCA, 23. — Po prečitanju izjav Bledic Marin m’ ^ Pravi, da ji je nemogoče priti na razpravo, J?! Plajbani Silvija, ki pravi, da ni bil nikoli partizan, vsd V°^ invalid in da se politično sploh ni udejstvo-sliv’ r° na današnji dopoldanski razpravi najprej za-Zdravljičevo sestro Elzo por. Carlini, ki je do- Psovala včeraj. --------------- 1 -“tožena je, da je sode-ovala pri opustošenju obme Klodič in pri uničenju “cinskih registrov in dokumentov, ter da je neznano oaj, v letu 1944 skupno z toaltom Antonom in kaki-1 60 neznanimi partizani p"”Jdla Krajniča in brata eih ana 3n ^ kaki^ 20 dru-oseb, jim zvezala roke » hrbtu in jih zadržala v jetrustvu več dni. Bit Vse obtožbe je Zdravljic , * odločno zavrnila in de-Jj. ’ da je imela takrat ko-hiiJfn >n da jo mati ni niu nikamor. Pri pustoše-J »občin* pa tudi ni bila, lo ?ogle.dat je šla, ko se je 5t dogajalo, v občinske pro-v- e, sploh ni stopila. Na koiij.dnie, kako pojasnjuje o-!eda-Cln°’ 'd® j° 81-letna in ■" j ?e Pokojna priča diž Jože Klo- to Prečno bremeni za da • anie> 3e Elza izjavila, Žiti81 tega ne more obrazložilo'- pa bi t0 utegnilo iz-(ewl iz osebnega sovraštva, bjJ S1 družini nista bili do-Lto,fled seboj Pa tudi oko-»tjl \da. je stari Klodič spo-jje ootoženko le na osnovi ilil® ki si i° ie omi‘ kakih j° je potrebovala Oo • J*et let pozneje za oseb-prhj Voznico, ni govorila v V* vtej domnevi. Kar zade-pa je sam na Elzino zahte- •tajnič v0 š, am na Elzino zante-1'i'som Mical obtožbo pred sod-'n v Čedadu in je priprav- '0 to Potrditi tudi na seda- nji .1 P°tr ^ Opravi. Per„^ej zvezi je odv. Della spre;‘a Predlagal sodišču, da i'1°tjanč >rarbremenilno Prič° jj?a> iz Podlake, ki jo je •'‘ra,„eJsprejelo. S pristankom a je odv‘ “ " VptJš-!, zastavil Elzi .da ni o 6‘Stio™3- 2 družbi dveh par- iiiedip”8'®3 Jožeta, po domače !®dišči .^dseanii,- _-J.. De)la nekaj > iz katerih je razvid- sil Hni.8 Zdravljic nekoč zgla-tizapov 8- 2 družbi dveh par-°ticirie ln dveh zavezniških «aa JrY» Angleža in Ameri-Lt>8n; sta imela s seboj pre-, 4a , dliski aparat; *r«ta j maja 1945 ob priliki Jedili svijičevega sina pri-t 6>0u ^jttno slovesnost V 'Udi ,1 ki 80 ji prisostvovali da i8Vezniški častniki; i tnesta x?dravljičevega brata i0 avu-■ mci odpeljali v ne-5. hJsko taborišče, od ko-ditvj. vrnil šele po osvo- NVV*« njegov brat Fer- Vtfjj; *°t italijanski vojak v jkaljli v da So ga Nemci u- r*l»ciii’ ,r ni hotel po kapi- midj. Italije sodelovati z * '°t» doma govorili in goja s je v nem narečju; . *iin„ otroci obiskovali šol° , d, ?enonu Don Bosco 5 38 Zdravljič Mario štu-t *°6tii • lc'nt> v Padovi in L°rat* 'n da sta mu do dok-*at . htanjkali še dve leti, d* . ni^°Zne^e dokonaal v ^ Mario tudi vnet 6 v ’ Po8ometaš, da je i- Moštvih Udinese in v.fdetn dil tudi v nogo-lu k°šokri0slvu italijanskih p! «Vetn. ’ ki so nastopili vnem visokošolsikem 4» 1(l' 5j5PrVenstvu V Fa' bij i?dravli‘čev stric žup-tfp^oval i !ln'ran, ker je na-,i:aslst‘čni politiki za-tt(dki o, enskega jezika v -d* °veniji in končno, &................. 16 ^jvalstvom'. toho v-t> . sodišče zaslišalo .le 2dr f?. 'z Palmanove, tRo° ^fRitVi poročil dMt.le j- estro Adelo. Obto- e4in . {eti»2M pripadnoat *be' ’ legov položaj je ie i Preiskovalnemu l;ba°tel J* javil sam, ker "li 1 za dasniti neko oko- ^ir°so breme- N eii tik avljičev svak, ker 18« svaka. To je so tudi njega Pripadal abene-Je med drugim ratni izjavi tudi jeti Spenil12 jtni. izjavi e dnnei8- !® bil v tej N ^»iiil razpravi je ' iz. eneškim dejal, da je t»a* Zele Prebivalstvom 'tteV*1 Vsake razSirjen in da ’#» ^*tovetii? Partizansko e-I' 'fcSfiieal e1 2 *bei'eško če-l(C1J*nje 3l V.a kratko svo- A>‘na^k0 j« z 11. Jel f*ho v ic.i ?. svojo seda-a izletKlodl«u. kamor je feer ®tQ»toVoi;i;ozneje je bil ^idi1* bij trn. v letalstvu, “* taliJfo ViUafran- ga je SSf Palm koder je iel k. ** j. , man°vo. Pred N ?*r je jjjnaltnil v Klo- tAlRliičev h * v* 8,eniku) Ao,u aPov0, k b• Vrnil ,,e Je U ** Poštn ** j' h°tel * k i.v<>dil»Mtnem uradu, nj*«ova mati, V Vidmu to odklonila. Ker je prišel na seznam mobilizirancev SS se je umaknil v Videm, kjer je bil kot markonist na nemškem meteorološkem zavodu, dokler se ni ponovno vrnil v Klodič, kjer so Nemci zahtevali, da bi opravljal tudi stvari vojaškega značaja. Tu je bil položaj že nevaren, ker so Nemci vedeli za Zdravljičevo dejavnost. Zato je šel v Ravne pri Livku. Ker ni mogel priti v stik z italijanskimi partizani, se je pridružil neki skupini partizanov v Ravnah, kjer je bilo tudi nekaj bivših italijanskih vojakov. Medtem je prišel v Ravne tudi Zdrav-ljič s skupino partizanov in tu je Pirona postal bolničar v partizanski četi. To delo je opravljal do osvoboditve. Izključil je, da bi v času partizanske borbe storil kar koli za odcepitev Beneške Slovenije. Njegov branilec odvetnik Belloni je predložil sodišču vrsto dokumentov o vojaški preteklosti pirone, med njimi tudi kartotečni list, ki mu ga je izdal »Corpo Volontari della Liberta* in s katerim se Pironu priznava partizanska dejavnost, ki jo je vršil od julija 1944 v partizanskih e-notah v Beneški Sloveniji. Po zasliševanju Vittoria Pirone je sodišče preložilo razpravo na prihodnji torek, ko bodo zaslišali še Fica Nicolo iz Castelcisterna (Neapelj) in Vogrič Ernesto, ki sta obtožena: prvi, da je sodeloval pri pustošenju občine St. Lenart in pri uničenju občinskih registrov in dokumentov ter da je prisilil Chiabaia in Rudija, da sta morala prepeljati z vozom občinske registre iz St. Lenarta v Kraver, druga pa, da je sodelovala pri pustošenju občinskih prostorov v Klodiču in Grmeku, ter pri uničenju občinskih registrov in dokumentov. Po teh dveh razpravah si je sodišče tudi na osnovi izpovedi zaslišanih obtožencev že moglo ustvariti vsaj približno sliko o dejanskem stanju in ocenit) ozadje dogodkov, ki so se razvijali v Be neški Sloveniji za časa nemške okupacije, zlasti še. če je, kakor je to zatrdil predsednik, proučilo dokazno gradivo, ki ga je predložila obramba. Pa tudi izjave Bomnija, Bordona in Zdravljičeve, zlasti pa izjave Pirona so morale sodišče prepričati o jalovosti tega procesa proti bivšim beneškim protifašistom. Neprepričljiv ton, s katerim predsednik sodišča zastavlja obtožencem vprašanja, če so delali za odcepitev Beneške Slovenije, pa bi kazal, da je sodišče vedno manj prepr.ča-no (v kolikor je bilo v to sploh kdaj prepričano) v utemeljenost obtožbe. Značilna je pri tem okoliščina, da st javni tožilec, ki ima dolžnost zagovarjati obtožnico pri zasliševanju, sploh ne oglaša, niti skuša kakor koli vplivati na obtožence. Vse to bi potrjevalo domneve, da se razprava vrši le po «službeni dolžnosti* in da dejansko na procesu prihajajo na zatožno klop fašisti in nacisti in njihovi pajdaši, proti katerim so te borili pošteni benečanski partizani in antifašisti. Pravično bi torej bilo, da sodišče razpravo enostavno prekine. D. H. Murphyjevi «nasvcti» Mikojanu WASHINGTON, 23. — Ameriški podtajnik Robert Mur-phy je v zvezi z Berlinom izjavil, da gre za «zelo občutljiv položaj, v katerem bi zgrešeni računi na eni ali drugi strani lahko pripeljali do resnih zapletljajev«. Pripomnil je, da gre za zelo kritično zadevo, da pa ameriška vlada misli iskati mirno rešitev. Teda sovjetskim voditeljem so sporočili, da ta želja ne pomeni opustitve zahodnih pravic in položajev. fcUpamo, je dodal Mnrphy, da se je Mikojan pri svojem obisku v ZDA prepričal, da bi moskovsko razumevanje zahodnega stališča moralo odpraviti nevarne sovjetske zgrešene račune. To razumevanje bi olajšalo morebitna pogajanja za mirno rešitev.* Murphy je tudi izjavil, da se je Mikojan vrnil v Moskvo, da se v torek udeleži 21. kongresa KP SZ. Nadaljeval je: »Upamo, da bo pred- očil, kar je tako poudarjal naš državni tajnik, in sicer, da bi bilo nevarno za sovjetske voditelje podcenjevati a-meriško moč in odločenost. Koristno bi bilo, če bi Mikojan na partijskemu kongresu priporočal sovjetskim voditeljem, naj v svojih govorih in resolucijah opustijo izraze sovražnosti proti političnim gibanjem in državam svobodnega sveta, ki jih ne morejo' obvladovati, kakor so na primer ZDA. Dobro bi bilo, če ne bi namigoval, kakor je to storil med obiskom pri nas, ida je razlika med miroljubnim in prijateljskim zadržanjem ameriškega ljudstva in zadržanjem tistih, ki se v komunističnem slovarju označujejo za »vodilne kroge* v Wa-shingtonu.* * Borba proti fašističnim zločinom ni zločin! Beograjski tisk prekinitev škodljive Sojenje v Florenci je neodgovoren in hud napad na j ugoslovansko-itali j ansko pri j atel j stvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Jugoslovanski tisk spremlja z za-nimanjem nadaljevanje procesa proti pripadnikom *be-neske čete> v Florenci. Beograjski časopisi in radio objavljajo obširno poročilo o zasliševanju obtoženih in ugotavljajo, da je zaslišanje obtoženih pokazalo vso nesmiselnost obtožbe. «Obtožnica, ugotavlja časopisje, je izpustila najosnovnejši element: da se je borba tibdila pod nemško okupacijo. Obtožnica je tako p>ostavljena, da je samoobramba prebivalstva proti fašističnim zločinom in odpor proti nasilju okupatorja dejansko zločin. Takšen značaj obtožnice daje tudi ton sedanjemu procesu.» Proces proti pripadnikom «beneške čete* v Florenci in gonja pred začetkom tega procesa po mnenju v Beogradu grobo krši mednarodnopravne I obveznosti Italije in kvari do-■IIHIIIHIIIItlllllllllllltHIHIIIIMIIIIIIItlllllllllllllllllllllltllHIHtlllllllllllllHIIIIIIIIllllllllllllllllllUNIIimillllllllmillimilllllulllllHIHIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilliiiiHIIIMtininlunu,,!,,,,,,!,,!,,!,,,,!! Fanfanijeva vlada slej ko prej na zelo slabih nogah Toffttiin Vigorelli st a ostavki umaknila VPSDI je položa[ v Zagari in Matteotti nista zbrala dovolj podpisov na zahtevi za takojšnje sklicanje CK PSDI - Na vidiku nova štiristrankarska koalicija s Saragatom in Pacciardijem ? (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Togni in Vigorelli, ki sta bila, vsaj prvi, že izven vlade, sta zopet ministra in Fanfani je za nekaj časa s te strani odstranil nevarnost za svojo vlado. To pa še davno ne pcmeni, da je Fanfanijeva vlada na trdnih nogah in tega se ministrski predsednik prav dobro zaveda. Jasno pa je, da bo skušal Fanfani storiti vse, kar bo mogel, da pripelje ladjo vlade vsaj do aprila, ko bo v Florenci kongres stranke. Fanfani upa, da bo mogel na tem kongresu pritisniti svoje nasprotnike ob zid in jim znatno zmanjšati moč, nakar bodo nastopili tudi za njegovo vlado ugodnejši časi. Je pa malo verjetno, da bi se take iluzije uresničile, ker obstoj vlade ni odvisen samo od Fanfanijeve-ga položaja v Krščanski demokraciji sami. Davi je predsednik vlade poslal k užaljenima in jeznima ministroma Togniju in Vigorelliju najprej svojega podtajnika Maxio. Ta je ministra v ostavki najprej opozoril na odgovornost, ki bi si jo prevzela prav sedaj, ko mora vlada pretresati vprašanje proračunov. Potem pa je gospodoma še bolj jasno povedal, da bo stvar šla naprej tudi brez njiju kajti Fanfani je pripravljen prevzeti tudi njuna resora, ne glede na to, da nikoli ne manjka ambicioznih ljudi, ki bi radi postali ministri. Ce bi Fanfani imenoval dva nova ministra, bi potem pred parlamentom zahteval poimensko glasovanje o zaupnici. Strašilo z glasovanjem o zaupijici, in sicer poimenski, je še edina zanesljiva opora Fanfanija; trenutno namreč se niti »prosti strelci* in še manj socialni demokrati ne upajo javno nastopiti proti vladi. (Pri včerajšnjem glasovanju, ko se je vlada rešila z enim samim glasom in je, kot se je ugotovilo, najmanj 13 demo-kristjanskih «prostih strelcev* glasovalo proti vla-h, pa je na primer Matteo Matteotti, za katerega bi se že skoraj reklo da ne pripada več PSDI, izjavil, da je glasoval za vlado, ker se drži strankine discipline.) V razgovoru s predsednikom vlade pred vladno sejo je Togni uradno umaknil svojo o-stavko, medtem ko je Vigorelli prišel na sejo, kot dr. se nič ni zgodilo. Potem je dejal, da svojega odstopa ni javil pned-sedniku vlade, temveč da je je obvestil tajnika PSDI, da ne more več zastopati stranke v vladi. In ker nihče od PSDI predsednika vlade ni obvestil o Vigorellijevi nameri, je pač ta lepo prišel na sejo. Tudi vodstvo PSDI se ni sestalo, kot je zahtevala skupina Zagarija in Matteottija, ki je m m im ■ m ■ n Hm mi illinmti n ■■ n 1111111)111111 umi imunimi n m m nitiimiiiMi m H imiiimim intimi m mihi iimimiimi n ih iiiMiiiiiiiM mn luni Zaostritev sovražnosti v Alžiriji povzroča nove preglavice Franciji Cuillaumat nujno odpotoval v Afžir • Posvetovanja alžirskih ministrov v Tunisu • «Malo zasedanjem skupščine PARIZ, 23. — V Parizu so vedno bolj zaskrbljeni zaradi razvoja dogodkov v Alžiriji, kjer postajajo boji spet o-strejši in kjer pada vedno večje število francoskih vojakov. Alžirski borci vedno odločneje napadajo francosko vojsko iz zasede in sabotaže postajajo vedno številnejše. V Parizu so mislili, da bodo z delno pomilostitvijo nekaterih alžirskih voditeljev in borcev zadevo rešili. Toda alžirska vojska postaja vedno močnejša in sedaj ni mogoča druga rešitev razen take, ki bi upoštevala vsaj najosnovnejše pravice Alžir. cev. Minister za oborožene sile Guillaumat je nujno odpotoval v Alžir kjer se posvetuje z generalnim delegatom De-louvrierom in z vojaškimi voditelji, Jutri se bo vrnil v Pariz na poročanje. Predsednik vlade Debre je danes objavi) za francosko vojsko v Alžiriji dnevno povelje, v katerem pravi, da je Alžirija v središču naporov francoske vlude in da je Alžirija »prag vseh naših upov*. V Tunisu pa stu »e alžirska ministra Krim Belkacem in Ja-zid razgovarjala danes s tuniškim tajnikom za informacije. Jutri se bosta sestala z Bur-gibo. V nekaterih krogih me- nijo, da bo alžirska vlada spet predlagala ukinitev sovražnosti v Alžiriji za nekaj časa, da se lahko začnejo pogajanja. V Parizu se medtem nadaljuje »malo zasedanje* skupščine. Na podlagi novega pravilnika je sedaj v skupščini šest parlamentarnih skupin namesto petnajst, kolikor jih je bilo v prejšnji skupščini. Največja skupina je zveza za novo republiko, ki šteje 206 poslancev, od 'katerih sedem pridruženih; sledi »kupi-na neodvisnih, kmetov in zmernih s 117 poslanci od katerih deset pridruženih. Nato sledijo: skupina za Alžirijo in Saharo s 66 poslanci, skupina ljudskih republikancev in demokratične sredine s 64 poslanci, od katerih petnajst pridruženih (med temi je osem poslancev afriške stranke) socialistična skupina s 47 poslanci, od katerih štirje pridruženi, in končno skupina »nevpisanih* z 41 člani, med katerimi so radikalno-sociali-stični poslanci ter poslanci UDSR in razni drugi. Ostane še 36 tako imenovanih »osamljenih* poslancev, ki se ne morejo sporazumeti za ustanovitev nove skupine. To bi teoretično bilo mogoče, ker pravilnik določa, da je za u-stanovitev skupine potrebno najmanj 30 poslancev. Toda nihče se noče povezati z desetimi komunističnimi poslanci. Med osamljenimi, med katerimi je tudi Bidault, so nekatere krstili z »divjaki* zaradi njihovega absolutnega individualizma. »Malo zasedanje* skupščine bo trajalo še nekaj dni. Imenovati morajo še parlamentarne komisije, za kar določa novi pravilnik da mora poteči nekaj dni po ustanovitvi skupin. Pozneje bo delo skupščine odloženo na 28. april, ko se bo začelo redno zasedanje. Politični opazovalci ugotavljajo medtem dve tendenci, ki sta prišli do izraza med 'poslanci. Souslellova skupina poslancev hoče do največje mere omejiti oblast parlamenta zlasti v odnosih do vlade. Druga tendenca, ki jo zagovarjajo socialisti, radikali in komunisti, pa se temu upira in hoče čim bolj razširiti pravice poslancev. Skupina zmernih in ljudskih republikancev pa je zavzela posredovalno stališče. Vsekakor pa je parlamentarno ravnotežje, kakor tudi ravnotežje koalicijske vlade odvisno od razvoja alžirskega vprašanja in od gospodarsko-social-nega položaja. za to predložila pismeno zahtevo. Toda vodstvo je ugotovilo, da CK ni treba sklicati, ker pismena zahteva ne ustreza predpisom, po katerih bi bilo potrebnih na pismeni zahtevi 21 podpli*»6v. In medtem ko se je splošno govorilo, da je zahtevo res podpisalo 21 članov CK, se je naknadno izvedelo, da to ni res, ker so manjkali podpisi treh sindikalistov Della Chiese, Vigliane-sija in Barnabeia. Saragat je torej sejo vodstva odložil na 31. januar in 1. februar. To dejstvo je zopet pokazalo, da v vodstvu PSDI še vedno ni dovolj mož, ki bi se upali postaviti po robu Saragatu, in niti omenjeni trije sindikalisti nimajo poguma, da bi stopili na stran Zagarija in Matteottija niti v primeru ko je šlo končno, vsaj formalno, samo za zahtevo, da se takoj sestane centralni komite stranke. Kljub temu pa na splošno stanjo v PSDI ni tako, da bi se lahko vlada z vso gotovostjo opirala na oporo te stranke. Kakor je možno, da bo še dolgo ostalo vse po starem, tako tudi ni izključeno, da nenadoma ne nastane pri socialdemokratih kaj «novega», kar bi mogoče celo onemogočilo nadaljnji obstoj vlade. Voditelj leve struje PSDI Zagari zahteva sestavo odbora, v katerem bi bil on sam Matteotti, Bonfantini in Vigorelli in katerega naloga bi bila, da najde osnovo za združitev vse stranke s PSI. Seveda pa tega načrta Saragat ne bo sprejel, predvsem tajnik PSDI nasprotuje zaradi stališča socialistov, ki so odklonili pogajanja za združitev na ravni tajništev obeh strank. Vendar pa se voditelj desnice Simonini le boji, da ne bi levica potegnila Saraga-ta s seboj, in je zaradi tega celo ustanovil »odbor za o-brambo PSDI*, ki se bo v nedeljo sestal v Reggiu Emilia. Prihodnji teden se bo sestalo vodstvo KD, kjer bo Fanfani podal poročilo o stanju in povedal, kaj namerava. Prav tako pa se bo prihodnji teden sestalo vodstvo liberalcev. Malagodi se je namreč v preteklih dneh sestal s Saragatom in Realejem in pogovarjali so se o morebitni obnovitvi štiristrankarske koalicije, ki bi jo naredili s Saragatom in Pacciardijem, če b: se levi struji socialdemokratov in republikancev odločili da stopita v zvezo z Nen-nijem V poslanski zbornici je podtajnik Mazza potrdil, da se namerava v nekaterih velikih občinah na jugu podaljšati komisarska uprava. Ta njegova izjava potrjuje namen vlade, da gre preko izrecnih zakonskih določil, ki postavljajo zelo jasne meje taki vr3ti izredne uprave. V senatu je podtajnik Spal-lino na vprašanje Giuliane Nenni v zvezi z zaplembo tednika «Itnlia domani«, ki je objavil reprodukcijo nekega Modiglianijevega akta. odgovoril, du bi se moral list prodajati samo starejšim od 18 let. Seveda je interpelantka izjavila, da z odgovorom ni zadovoljna. Med debato so med senatorji krožile reprodukcije Modiglianijevih slik in senatorji so jih gledali, ne da bi se prav nič zgražali. V Rimu je dopoldne državni koordinacijski odbor sindikalnih organizacij državnih tuslužbencev sklenil, da bo v bre sosedne odnose z Jugoslavijo. Italija se je, ugotavljajo v Beogradu, z mirovno pogodbo obvezala, da ne bo preganjala italijanskih državljanov, zlasti ne pripadnikov vojaških sil, ki so izražali simpatije, oziroma so se borili za zavezniško stvar. «Stvar zaveznikov je, poudarja nocojšnja tBorbas, avtomatično postala tudi stvar Italije, ko je Italija po kapitulaciji septembra 1943 napovedala vojno fašistični Nemčiji. Potemtakem so borci »beneške čete», boreč se proti na-cifašizmu istočasno izvršili svojo dolžnost do domovine in do splošne zavezniške stvari. Kot nagrado zb to svojo protifašistično borbo so sedaj obtoženi «veleizdaje», »ropanja* in podobno.* »Ne želimo, ugotavlja .Borba’, pobijati absurdnosti teh obtožb. Moramo pa ponovno poudariti, da gre za neodgovorno politično potezo, usmerjeno proti dobrim italijansko-jugoslovanskim sosednim odnosom. S sojenjem partizanov «beneške čete* želijo nekateri krogi v Italiji obsoditi celotno protifašistično borbo jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. Očitno je, da proces v Florenci, zaključuje «Borba», lahko negativno vpliva na odnose med obema državama, ki so zadnja leta vedno boljši, posebno na gospodarskem pod. ročju. Jugoslavija je v preteklosti, prav v interesu razvoja dobrega sodelovanja z Italijo, pozabila mnoge neprijetne spomine in storila vse, da se to sodelovanje razvija. Zato je v interesu obeh držav, v prvi vrsti Italije, da se odgovorni italijanski činitelji zavzamejo, da se proces v Florenci prekine in da se antifašistični borci, ki so na zatožni klopi, osvobodijo obtožbe.* »Politika* ugotavlja nesmiselnost izgovora, da je. sodišče v Italiji neodvisno in da zato odgovorni krogi ne morejo preprečiti procesa. List poudarja, da so vse ustanove, med njimi tudi sodišča, dolžne spoštovati obveznosti, ki jih je prevzela Italija s podpisom mirovne popodbe. Po ugotovitvi dobrega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo zadnja leta in koristnosti dobrega sodelovanja med obema državama za mir v svetu ugotavlja «Politika», da so italijanski odgovorni krogi ne- štetokrat poudarjali, da je dobro sosedstvo in prijateljsko sodelovanje za Italijo del nacionalne usmeritve italijanske politike. »Toda, piše .Politika', moramo reči, da proces v Floren. ci meče grdo in nesrečno senco na vse to. Ne more se namreč z ene strani govoriti o prijateljstvu z Jugoslavijo, a na drugi strani istočasno stremeti za tistim, za kar so se borili v preteklosti, ki bi moralo biti globoko pokopano, da bi prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo bilo trdno in trajno. Zato je potrebno z največjim obžalovanjem in nezadovoljstvom opozoriti, da je sojenje beneških partizanov, Slovencev in Italijanov, neodgovoren in hud napad na italijansko - jugoslovansko prijateljstvo.» sPoiitika» zaključuje, da javno blatenje borbe proti fa- šizmu, a to je v bistvu proces v Florenci, ne more koristiti medsebojnim odnosom prav tako tudi ne ugledu Italije v sodobnem svetu, in poudarja, da bo ta proces prizadejal veliko škodo. b. b. Mikojan v Moskvi MOSKVA, 23. — Anastas Mikojan je prišel danes popoldne iz Kopenhagna v Moskvo. Ob prihodu ni podal nobene izjave in je takoj odpotoval z avtomobilom v mesto. VARŠAVA, 23. — Vladislav Gomulka bo ta teden odpotoval v Moskvo skupno z drugimi petimi člani partijskega vedstva. V Moskvi se bo udeležil 21. kongresa KP SZ. Zadnjikrat je bil Gomulka v Moskvi lanskega oktobra. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiii VELIČASTEN SPREJEM CASTRA V VENEZUELSKI Kubanski voditelj je prišel v Caracas na proslave ob obletnici padca diktatorja Jimeneza - Prva smrtna obsodba na velikem procesu v Havani kratkem objavil stavko vseh kategorij javnih uslužbencev, ker smatra vladni odgovor na zahteve sindikatov za zboljšanje položaja državnih u-službencev za nezadovoljiv. A. P. ——«»------- RIM, 23. — Novi jugoslovanski veleposlanik pri Kvirina-lu Javorški je danes opravil vljudnostni obisk pri predsedniku poslanske zbornice Leo-neju. —«»-------- RIM, 23. — Komisija za delo v poslanski zbornici, ki se je sestala danes pod predsedstvom Rubinaccija, je izrekla svoje ugodno mnenje glede ratifikacije pogodb med Italijo in Jugoslavijo ter med Italijo in kneževino Monaco glede socialnega zavarovanja. Miiiiiia iiiiiiišiiiiiiii mi m milili mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m i ii iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiii Nadaljevanje hladne vojne okoli Berlina in Nemčije Ulbricht opozarja tri zahodne države da se bodo morale pogajati s Pankowom Vojaški predstavniki ZDA, Anglije in Francije se posvetujejo o ukrepih proti morebitni blokadi Berlina - Značilne izjave člana bonnske vladne koalicije CARACAS, 23. — Voditeli kubanskih upornikov Fidel Castro je prišel danes na obisk v Caracas, kjer se bo u-deležil proslav ob obletnici padca diktatorja Jimeneza. Ob njegovem prihodu ga je na letališču pozdravilo trideset tisoč ljudi. Včeraj je Fidel Castro imel pred 350 tujimi dopisniki tiskovno konferenco, na kateri je med drugim poudaril, da se kubanska vlada ne boji kritike, ker pošteno ravna in želi tudi dalje tako delati. V zvezi z obtožbami v tujini o »množičnih usmrtitvah*, je Castro izjavil, da tuji tisk ni povedal, da gre za agente Batistove policije, ki so odgovorni za številne umore. »Ce bi tisk od začetka pisal resnico, je pripomnil Castro, bi rešil mnogo življenj in to bi bilo altruistično. Toda monopolistični interesi jekla, javnih služnosti in drugih skupin so želeli, da bi se revolucija strla. Poudarjam, da nisem komunist. Predvsem želim delati v korist svoje domovine, naše Amerike. Hočemo politično in gospodarsko PARIZ, 23. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so vojaški predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA govorili o morebitnih vojaških ukrepih, če bi prišlo do sovjetske blokade zahodnega Berlina. Pripomnil je, da so bili razgovori izključno »tehničnega značaja* in da so se jih udeležili častniki glavnega štaba. Predstavnik je zatem iz- javil, da bi se »sili uprli s silo*. V zvezi z govoricami, da so upoštevali tudi možnost uporabljanja oklepnih vlakov, da bi razbili morebitno sovjetsko blokado, je predstavnik izjavil: »Vojaški glavni štabi so proučili vse mogoče ukrepe proti vsaki morebitni sovjetski grožnji.* Pripomnil pa je, da niso prišli do nobenih zaključkov in da tudi vlade niso sprejele nobenih sklepov. Izjavil je zatem, da se bodo predstavniki treh zahodnih vlad in Zahodne Nemčije sestali prve dni februarja v Washingtonu, da pripravijo odgovore na zaidnje sovjetske predloge o nemški mirovni pogodbi. Glede tega pa ni bil določen noben datum in tudi ni znano, kako bodo delegacije sestavljene. Toda zahodne države se že temeljito posvetujejo in o tem stalno obveščajo ostale članice NATO. \Vnshingtonski razgovori bodo služili tudi za določitev zahodnega stališča, če bi prišlo do morebitne konference s Sovjetsko zvezo. »Nemška združitev, je dodal predstavnik, se lahko u-resniči samo s povsem demokratičnimi metodami; francoska vlada meni, da bi morali sleherno spremembo politike o združitvi prepustiti izključno pristojnosti bonnske Vlade. Zahodne države pa proučujejo vse mogoče ukrepe, ki naj zaščitijo načelo svobodnih volitev kot sredstvo za združitev Nemčije.* Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da ZDA niso predlagale Veliki Britaniji nobenega načrta o konfederaciji Vzhodne in Zahodne Nemčije v pričakovanju združitve na podlagi volitev. Tajnik vzhodnonemške socialistične stranke Walter Ulbricht je dopisniku «United Press* izjavil, da se bodo morale zahodne države pogajati z njegovo vlado, če bodo hotele oskrbovati svoje posadke v zahodnem Berlinu po 30. maju. Dodal je, da je povsem gotov, da bo Sovjetska zveza izvršila svoje načrte in prepustila vzhodnonemškim oblastem nadzorstvo nad zahodnim prometom v Berlin in iz njega. Opozoril je zatem, da se bo letalski promet z Berlinom lahko nadaljeval, samo če bodo prizadete letalske družbe sklenile sporazume z vzhodnonemško vlado. Zatem je Ulbricht izjavil, da sovjetski predlog za sklenitev mirovne pogodbe ne pomeni, da je Sovjetska zveza popustila v berlinskem vprašanju. Zavrnil je zatem Dul-lesov predlog, naj bi Nemčijo združili na podlagi jamstev za varnost, ki predvidevajo nevtralizacijo samo Vzhodne Nemčije. Dalje je Ulbricht izjavil, da Vzhodna Nemčija ne bo nikoli sprejela združitve na podlagi volitev, kd jih zahteva Adenauer, ter je dodal, da ne pripisuje nobene važnosti dejstvu, ali mislijo zahodne države priznati Vzhodno Nemčijo ah ne »Naj jo priznajo ali ne, je pripomnil, tri za- hodne države se bodo morale pogajati z vzhodnonemška vlado, da bodo lahko nadaljevale svoj promet po poteh, ki vežejo Zahodno Nemčijo z zahodnim Berlinom skozi Vzhodno Nemčijo. Ulbricht je tudi izjavil, da so sovjetski predlogi o nemški mirovni pogodbi povsem ločeni od načrta za Berlin in da je treba ta načrt do kraja izvesti. Na koncu je Ulbricht izjavil, da bi morali volitve za. vsenemško skupščino razpisati šele po naslednjih korakih: mirovna pogodba, konfederacija med obema Nemčijama, izvedba določb mirovne pogodbe, mirna združitev. Kancler Adenauer pa je govoril po švicarski televiziji in je ponovil, da Sovjetska zveza nima pravice ukiniti okupacijski statut v Berlinu. Dodal je, da sleherni poizkus v tem smislu pomeni kršitev mednarodnega prava. Adenauer je tudi izjavil, da jamstvo OZN ne more mnogo menjati na stvari v sedanjih o-koliščinah. Na koncu je izjavil, da se »berlinsko prebivalstvo naslanja na jamstva zahodnih držav in NATO*. Značilne pa so izjave podpredsednika nemške stranke, ki sestavlja koalicijo bonnske vlade, Herberta Schneiderja. Izjavil je, da bi preklic načrtov za opremo zahodnonem-ške vojske z atomskim orožjem lahko bila sprejemljiva cena za nemško združitev. Seveda bi morali to storiti »z nekaterimi zaščitnimi pogoji*. #So ideje, je dodal Schneider. ki ne bi smele biti za nas tabu: na primer ideja o področju, na katerem ne bi smelo biti atomsko orožje, ter ideja o vojaškem umiku. Schneider je član parlamentarne komisije za obrambo in je prvi ugledni predstavnik vladne koalicije, ki odkrito predlaga nekaj takega. neodvisnost, konec izkoriščanja in socialno pravičnost.* V govoru na včerajšnjem velikem zborovanju je Castro izjavil, da bo Kuba zahtevala revizijo in razveljavljenje vseh koncesij, ki jih je dala bivša vlada diktatorja Batiste tujim družbam. Znano je, da upravljajo nekatere ameriške družbe na Kubi podjetja, v katera je investiranih nad milijardo dolarjev. Medtem pa se je v Havani nadaljevala na športnem stadionu, kjer je prostora za 30 tisoč ljudi, razprava proti vojnim zločincem. Po razpravi, ki je trajala vso noč, je bil Batistov major Jesus So-sa Blanco 'obsojen na smrt. Obtožen je bil, da je mučil in ubil 108 ljudi ter da je dal zažgati 200 kmečkih hiš v raznih krajih v pokrajini Orien-te. Nocoj je bila policija prisiljena streljati v zrak, da razžene množico, ki je skušala napasti nekatere vojne zločince. «»------- Tito nadaljuje politične razgovore med obiskom Cejlonu COLOMBO, 23. — V Novara Eliju so se danes popoldne nadaljevali uradni pogovori med Titom in Bandaranaikom, ki so se pričeli ob prihodu maršala Tita v Colombo. Med razgovorom je prišla do izraza obojestranska želja, da se medsebojno sodelovanje razširi na vseh področjih, in enakost pogledov o osnovnih mednarodnih vprašanjih. Predsednik Tito in njegova soproga in ostali člani jugoslovanske delegacije so prispeli danes zjutraj iz Kanadi-ja v znano cejlonsko planinsko letovišče Novara Eli, ki leži ob vznožju planine Pitu-rutalagala. Mod potjo so jugoslovanski gostje obiskali plantažo čaja v Labuheli. Po prihodu v Novara Eli je Tito obiskal magistrat, kjer ga je pozdravil predsednik občine in mu izročil ključe mesta. Razgovori Rekkonena v Leningradu LENINGRAD, 23. — Po včerajšnjem sestanku predsednika finske vlade Kekkonena s Hruščevom sta se oba dm žavnika danes ponovno sestala in sta nato skupno kosila. Domnevajo, da sta Kekko-nen in Hruščev včeraj in danes govorila predvsem o številnih vprašanjih, ki se tičejo finsko-sovjetskih odnosov, ter o sovjetskem kreditu Finski in o ribolovu v sovjetskih teritorialnih vodah v Finskem zalivu. Včeraj je prišel v Leningrad tudi finski minister za industrijo in trgovino Karja-lainen, ki se je razgovarjal s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoliševom. Uradno poročilo, ki so ga objavili nocoj o teh razgovorih, pravi, da se bodo med obema državama v kratkem začeli v Moskvi pogajanja o trgovinski izmenjavi v letu 1959. Spomladi pa se bodo začeli razgovori za sklenitev večletnega trgovinskega sporazuma. Oba ministra sta govorila tudi o številnih vprašanjih, ki se tičejo trgovine med SZ in Finsko. Na sprejemu v Leningradu je Hruščev izjavil: «Med SZ in Finsko želimo uvesti odnose, ki bodo lahko za zgled koeksistence med socialistično in nesocialistično državo.* Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2, najnižja 8,6, zračni tlak 1018,3 stanoviten, veter se-verozahodnik 2 km, vlaga 86 odst., nebo oblačno, 3,2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 9,1, Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 24. januarja Felicijan Sonce vzide ob 7.37 ta zatone ob 16.58. Dolžina dneva 9.21. Luna vzide ob 17.01 ta zatone ob 6.51. Jutri, NEDELJA, 25. januarja 'finpumir S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Prve pripombe na račun seznama javnih del za leto 1959-1960 Predlog za razpravo o položaju splošnih bolnišnic ■ V kratkem prva dela za ureditev nabrežinske ceste med Miramarom in Križem Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je začela razprava o javnih delih predvidenih v finančnem načrtu za leto 1959-1960, za katera predvidevajo nad 2.191,000.000 lir stroškov. Po mnenju odbora bi se morala razprava nanašati samo na razvrstitev in na prednost posameznih del navedenih v seznamu. Svetovalci pa niso bili tega mnenja in so zlasti opozorili odbor in pristojnega odbornika na popravilo in ureditev mnogih u-lic, ki niso bila vključena v seznam. Največja pozornost je bila usmerjena na popravila cestišč mestnih ulic ki so v obupnem stanju. Za ta dela je predvidena skoraj polovica predvidene vsote. V resnici pa bi mesto potrebovalo najmanj desetkrat večjo vsoto za ureditev ulic, trgov in cest v mestu, predmestju ter v zgornji okolici. Zato menimo, da bi moral občinski odbor upoštevati predloge svetovalcev in vključiti v seznam javnih del prihodnjega finančnega načrta vsa tista dela, ki so dejansko zelo nujna. Ta dela morajo i-meti prednost pred nekaterimi drugimi deli, ki jih je odbor vključil v seznam. Svetovalec Radich (KPI) pa je zahteval, da se vključi v seznam del tudi gradnja pokrite tržnice na Trgu Giuliam pri Sv. Jakobu. Za gradnjo te tržnice je bilo že leta 1952 določenih 25 milijonov lir. Do sedaj pa ni bilo še nič napravljenega. Svetovalci Morpurgo (PLI), Zidar (KPI), Simgaglia (PSDI) so . opozorili na številne mestne ulice, ki so v o-hupnem stanju. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji saj mora govoriti še o-krog 15 svetovalcev. Pred začetkom razprave o javnih delih je občinski svet skoraj soglasno izvolil 30 članov nove prizivne komisije za občinske davke. Izvoljeni so bili: Angi Arturo, Benvenuti Giuseppe, Bevilaccjua Umberto, Bonivento Santo, Cattaruzza Bruno, Chiadussi I.uigi, Deve-scovi Gregorio, Fabiani Umberto, de Ferra Sergio, Kaluža Rudolf. Invernici Tommaso, dr. Lunetta Calogero Mahlig Mario, Mantani Romano, prof. Moncalvo Iginio, dr. Oblak Stanislav, ing, Pacini Italo, Pešce Giovanni, Piemonlese Giuseppe, Pozzo Italo, Pratolongo Guido, dr. Prelli Ezio, dr. Relli Magg.o, dr. Sacchi Am-brogio, Sindcllari Giuseppe, odv. Strudthoff Sergio. dr. Ta. gliaferro Carlo, Toneatti Fiori-nato, dr Vascotto Iginio, dr. VValcher Carlo. V prvem delu seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev. Svetovalku dr, Weiss (KPI) je načela vprašanje ljudskega prenočišča za zenske v Ulici Pascoli, kjer vladajo razmere, ki ne ustrezajo sodobnim socialnim načelom. Navedla je vrsto pomanjkljivosti, o čemer bomo podrobneje pisali v prihodnjih dneh. Demokrisl-janska svetovalka Deila Koeea je opozorila odbor na težave, ki jih imajo uslužbenci javnih ustanov in njihovi družinski člani z zdravniško oskrbo bolniške blagajne INADEL. Dejala je, da imajo zdravniki nalog, da pregledajo največ 30 bolnikov dnevno. Razumljivo je da se oskrbovanci pritožujejo zlasti v zimskih mesecih, ko je mnogo več bolnikov. Dogaja se, da se morajo mnogi bolniki vračati iz ambulante, ne da bi jih zdravnik pregledni. Zupan ji je zagotovil, da se bo zanimal za stvar. Socialistični svetovalec dr. Pincherle je skupno s komunistično svetovalko Weissovo predložil odboru resolucijo, v kateri opozarja na vztrajne govorice, da nameravajo ukiniti bolnišnico za novorojenčke v Ulici Manzoni, ki je v sklopu združenih bolnišnic. Resolucija predlaga, naj občinski svet razpravlja na javni seji o tem in o celotnem vprašanju mestnih bolnišnic. Nato je dr. Pincherle predlagal odboru, naj se občina zanima za postavitev spominske plošče in kretno odgovorili na prihodnjem sestanku, ki bo 3. februarja. Pri tgm gre namreč za vrsto konkretnih vprašanj, saj bo ie iz čisto tehničnih razlogov težko ohraniti točno enak položaj, ki ga je imel vsak delavec v ladjedelnici Sv. Roka tudi sedaj, ko ga bodo premestili bodisi v ladjedelnico Sv. Marka bodisi v Tržaški arzenal. Zato je potrebno, da se podrobno pogovore in sklenejo ustrezni sporazum za vrsto vprašanj: za nadurno delo, za delo v zdravju nevarnih pogojih, za norme, delovne izmene in podobno. doprsnega kipa v spomin pokojnega tržiaškega pesnika Umberta Sabe. Socialdemokratski svetovalec prof. Dulci pa je zahteval od odbora seznam vseh del ki so bila napravljena v okviru 2 milijard lir izrednega vladnega nakazila občini. Dejal je, da je bilo precej od tega denarja porabljenega za dela. ki niso bila svoj čas predvidena v okviru omenjenih dveh milijard lir. Odbornik za javna dela Gep-pi pa je odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu bila postavljena na prejšnjih sejah. Med drugim je zagotovil, da bodo v najkrajšem času začeli s prvimi deli za ureditev nabrežinske ceste med Miramarom in Križem. Obenem je zagotovil, da bodo v najkrajšem času izvršili tudi nekatera popravila v osnovni šoli v Križu. «»-------- Na sestanku industrijcev in sindikalistov obravnavano Vprašanje delavcev ladjedelnice Sv. Koka Včeraj dopoldne so se na »Intersind« na zahtevo sindikalnih predstavnikov sestali sindikalisti s predstavniki direkcije CRJ>A in direkcije Tržaškega arzenala. Sindikalni organizaciji sta bili pobudnici za ta sestanek, ker želita imeti konkretna zagotovila, da se ne bo poslabšal položaj delavcev ladjedelnice Sv. Roka v Miljah t izvedbo znanega sporazuma med CRDA in Tržaškim arzenalom, da preide ta ladjedelnica v last arzenala. Sindikalni predstavniki so predložili osnutek, ki se nanaša na razna vprašanja tako normativnega kot gospodarskega značaja in so zahtevali, da se direkciji izrečeta o vseh navedenih vprašanjih. Predstavniki direkcij so odgovorili, da načeloma »delavci ne bodo ničesar izgubili«, glede konkretnih predlogov pa so dejali, da morajo predlog sindikalnih organizacij podrobneje proučiti in da bodo kon- v «Felszegy> ni prav rožnat V ladjedelnici Felszegy so člani notranje komisije in sindikalni predstavniki protestirali proti odpustu 47 delavcev, ki so bili zaposleni s pogodbo za določen čas. Ugotovili so namreč, da so odpustili z dela delavce, katerim ta pogodba še ni iztekla in da je torej podjetje z omenjenimi odpusti pogodbo kršilo. Na osnovi te intervencije je direkcija preklicala odpust 47 delavcev, ki bodo zaposleni dokler to predvideva njih delovna pogodba. Kljub temu uspehu notranje komisije podjetja pa je treba ugotoviti, da to ne pomeni, da se je položaj v ladjedelnici bistveno izpremenil, saj gre samo za odložitev roka za odpust navedenih delavcev, ki bodo delali samo se krajše razdobje in ki jih potem v ladjedelnici ne bodo več potrebovali, ker tudi v tej ladjedelnici prihaja do težav zaradi pomanjkanja naročil. «»------- O Konzulat ZDA sporoča, da bo veleposlanik Zellerbach prispel sredi februarja na zasebni obisk v Trst. Novi odloki vladnega gen. komisarje Možnost prostovoljnega izstopa iz CAM in SELAD proti odpravnini Odpravnino določata odloka št. 2 3 vladnega gen. komisariata mmHHtuiimtuniiiniiiiimiMitiiimmiivnmimHHmMMinnttMiim.iitMimimimtmimi m V zadnjem Uradnem listu vladnega generalnega komisariata št. 3 .od 21. januarja letos sta objavljena dva odloka, ki se nanašata na prostovoljni odstop iž Centra za vež-banje delavstva (Centra adde-Stramento maestranze) in na prostovoljno odpoved podpori oddelka za dela v pomoč brezposelnim (SELAD). Prvi odlok št. 2 predvideva v členih 1. in 2. naslednje; Clen 1. Uslužbencem Centra za vež-banje delavstva, za katere ne veljajo predpisi odloka vladnega generalnega komisarja št. 166 z dne 20. maja 1955 in ki odpovejo delovno razmerje do 30. aprila 1959, se poleg odpravnine izplača vsota v vi- iMiiinmiuMiiimiHiHiiiitMHiiuiMiiiiiiiiiiini Skupščina uslužbencev ladjedelnice Sv. Justa Ladjedelnici naj se zagotovi delo in polna zaposlitev vseh delavcev i ■■ ■— —----- . ■ i ■-» "" 1 ■ ■ ■ ■ — Predstavniki industrijcev pa vztrajajo na stališču, da bo treba odpuste izvesti - V ponedeljek sestanek glede odpustov v podjetju > r - * pa. s 83 65 59 limone . 89 W6 100 mandarini I. . . . 100 1 53 118 mandarini II, ... jabolkgj; 31» nz TT »abbondanza« I. . 35 47 35 »abbondanza« II. , 20 29 24 «de izia« 1 71! 112 «4 »delizia« II .35 59 53 aimperatort« 1. . , 47 59 53 »imperatori« II. , 32 41 35 hruške 41 153 106 hruškice 35 59 47 zelje i , 71 76 71 cvetača z listi . , 53 118 82 ohrovt . 35 51) 41 cikorija . 18 47 24 čebula 24 82 sp repni vrSičkl . . *. . 32 41 35 koromač ...... 41 71 39 razna solata .... 87 200 112 krompir . ...... 29 53 37 zeleni radič .... 162 550 200 rdeči radič .... 162 437 250 zelena . . . . . . . . 59 150 118 špinača 75 240 112 motovilec ..... 250 450 450 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1957 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 14 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: študent Qian-franco Zelik ta gospodinja Ma-rlagrazla Trobiš, klepar Michele Frausin In gospodinja Maria Nl-vet Valenti, delavec Germano Na. dalin ta gospodinja Ada Makarovič, varilec Ardello Busetti m frizerka Liliana Mlgllorlni, mesar M»uro Germanl-Del Santo In gospodinja Mariella Settominl, kuhar Giusto Bertonl In gospodinja Maria A«quavtta, delavec Giu. seppe Ulagi in šivilja Celestinu Danibrosi, mesar Michele Granie-ro in gospodinja Valnea Replrh, mornariški častnik Glorglo Par-1 palola ta gospodinja Ambratta Daltin. UMRLI SO: 65-letni Raffaele Scognamigtio, 78-letni Martin Kra. Sovec. 77-1 etwl Giuseppe Tolusso, TO-ietna M: vri a Ba**oi*i por. Za buoctil, 73-letni Josip Reimla, 73-tatn* OIUBBPPII*« Marangon vd Nordio, 76-letna Josipina Susii vd. FuNan, 77-letna Maria Fabris ^7T' Gamhlni 3 V teh dneh se Je začela v trgovini čevljev razprodaja zimskih artiklov Drevored XX. sepi*®^^. Stotine modelov najboljših znamk po polovičnih Izgubljeni žek Resnična zgodba iz Beneške Slovenije v zadnji vojni »Blagor deželi, kjer kostanj rodi!« tako pravi stari rek JraSiH krajev. In ta rek ni ni-*i Prišel tako do izraza kot y zadnji svetovni vojni. Lah. trdimo, da če bi ne bilo ■(■'stanja, bi takrat' pomrlo od lakote na stotine naših ljudi. Pri nas je stara navada, da vorijo iz potrebe naši kmetij na zimo kostanj v Furla-ml°> kjer ga zamenjujejo »mero ža mero* za koruzo. " težkih in burnih letih 1943 -n 1944 so vojni dogodki to '»menjavo ovirali. Takrat so »nko vozili kostanj v Furlanijo le 2 ro£nim vozičkom in e za to so morali imeti po-no dovoljenje nemškega Poveljstva v Čedadu. V te mene vozičke so bili vpreže-01 namesto živali starčki, o-r°ei in ženske. Mladi moški 1,180 šli nikoli do Čedada, ker 86 se bali, da bi jih Nemci * pograbili, jih vtaknili med 'epublikince ali pa jih posla-1 «elo v nemška koncentra-uska taborišča. S to resnično zgodbo, ki se j* Pripetila novembra 1944, y0In bralcem pokazal, kako ■mo v vojnih letih prišli tež-0 eelo do polente. Sedaj /Petje še zamenjujejo kostanj * koruzo, toda v Furlanijo a vozij0 z vozovi, v katere /^vpneženi konji ali pa s ^Naša vas Gorenje Brdo je ...hribu kakor večina bene-’n vasi in v preteklosti je I® a°j bogato rodil, ker ga ni napadla bolezen; toda ov*k se ne more preživeti s»mim kostanjem. »Pri našem trdem in napor- , !" delu nam je potrebna »nta!* pravijo naši kmet-, • V hribih pa se ne pridela "°ruza. Zato turIanske rim 1 je treba iti v vasi in zamenjati kostanj zanjo. To opravi-v Pa je naporno in poniže-ker morajo hoditi konjarji od vrat do vrat kot t berači. Tako smo dela-l‘, enečani v starih časih in 0 delajo še dandanes. ^»ša družina je bila ena iz-kl najbolj siromašnih v va-»v nismo niti toliko ’ da bi redili eno samo ,(®v.1Co- Imeli smo malo ko-t nja- lačnih ust pa je bilo fl‘r brpl°k, saj nas je bilo v btsf deset; oče, mati, šest °v in sestra z otrokom, jo bili sprejeli pod kot ' ker je bil njen mož »rij. in se niso mogli Vojni ujetnik v Afriki, na „ bratje so bili starejši t, ° let laho-*1 doma, da bi jih ne ‘rij ^etnci- Zato so morali kor*.m*a^i bratje preskrbeti ■ 'a družina čez leto. Jaz sem torn.. Vei. ?’ da bi se lahko Prežihi! drUŽina Ž .Je . v‘aJrr>lajši in takrat mi hu « ‘2 let', Ernestu 16, E- b»dv 18‘ ^ePrav sta bl‘a ^ kil) * .slare3ša od mene, smo itavVsi ‘r‘je skoraj enake po-ker .’ 5aj smo bili vsi šibki, kal . V na*> biši često zmanj-udi koruzne juhe. ko$ta . mo imeli sami malo M**tif ki*.?:1118’ sm° ga morali po- Tisti, ki je že poskusil zamenjavati kostanj po Laškem ve, da je dež v takšnem primeru prava nesreča, za nas pa je bilo še huje, ker smo bili slabo oblečeni in obuti, starejši brat pa je bil bos. Ko smo bili mimo Čedada, je začelo deževati, potem pa je neprenehoma padalo dva dni :n dve noči. Najprej smo poskušali zamenjavati kostanj po vaseh na levi strani Tera, toda kmetje so se izgovarjali, da nimajo koruze ali pa da so zamenjali že prejšnji dan. Zato nismo v prvih dveh dneh zamenjali niti vreče kostanja in bili smo vsi obupani. Prenočevali smo po hlevih in se premočeni in premraženi tresli kakor šiba na vodi. Po dveh dneh tavanja po vaseh tostran Tera smo se odločili, da gremo čez in poskusimo na drugi strani, kjer so vasi bolj bogate s koruzo. Ker pa je Ter hudournik, je njegova struga v spodnjem delu po navadi suha, toda ob neurju je zelo nevaren in zahrbten. Voda se naenkrat pojavi; kar pod nogami privre iz proda in pridrvi hkrati tudi s hribov ter odnese vse, kar zajame v svojem teku. Koliko furlanskih kmetov je že odnesla z vozmi itt vprego vred; Mi pa smo morali iti čez strugo, ker ni bilo mostu. Ko smo šli iz Solescbiana proti Teru', koder gre cesta v Trivignan, smo srečavali kmete z vozovi, ki so se vračali, ker se niso upali čez. O-pominjali so nas, naj ne hodimo onstran Tera, ker lahko vsak hip privre voda. Toda nismo jih poslušali. Ko smo prišli k strugi, še ni bilo vode, a deževalo je nepretrgoma. S težavo smo rinili naprej, ker so se kolesa vozička vdirala v prod. Bili smo že popolnoma utrujeni in izčrpani ter smo' se zraven tega še bali, da nas lahko vsak trenutek pobere voda. Končno smo se le prerinili onstran, se oddahnili in krenili dalje jn komaj smo bili 500 metrov od Tera, je pridrla po strugi voda. Zadovoljno smo vzdihnili, kakor jetnik, ki je bil obsojen na smrt in zbeži iz zapora. Zdelo se nam je, kakor da je voda nalašč počakala, da smo prišli čez. Okrog 10. ure smo bili v Trivignanu, dež je ponehaval, opoldne pa je popolnoma nehal. Na zahodu se je začelo jasniti, začel pa je pritiskati mraz. Zamenjavanje nam je šlo kar lepo od rok, do večera smo že vse končali, ker smo se ljudem smilili in so nam radi pomagali. Prenočili smo pri dobrih ljudeh, ki so nas povabili, da smo prisedli k njim in skupno z njimi povečerjali. V izbi so zakurili peč in nam posušili obleko, mi pa smo prespali v hlevu, kjer je bilo precej toplo. Voda v Teru je podobna pomladanskemu viharju; pri- ktw‘, "»spol pri premožnih Pri tenj so nam po-braj; seveda tudi štarejši Nj 'v ^ pa smo vozili h ko-v Furlanijo. Jemali smo ftiotai- Vozle»k naposodo in i«v»ti *®ve(la tttdi za ‘° Pla' butv ' . e“ nismo prave o-m bili smo tako raz-ftt.1;,' d» smo bili. podobni Uh postavljajo na njivah. oh>,v°rUzo in še tako rev-*v- ki smo jo imeli lit** ,lno Prišli prvič v *La-Wftl<) Peljali na ročnem S° teht i *reee kostanja, ki *tl»ti n »krog 3 stote in toVsn '>IT1 je pripravila za polteh ,*'oruzno pogačo. Po 1 smo se vrnili do- bi n,,uiev ^ '»tlrga** P°P°ln0‘ Nat dni smo voziček ‘04* a‘°vorili s kostanjem, Nač** u'1 ,mo brez koruzne NmJu *r 8mo ob povratku bili zadnjič tako dobri, 1 In*?' C**'1 'n Prit. d» ,0 kmetje }‘*re v Ernestu so popravili I!*1 ®»H u lookle), ki so nam L ’ ®liu Vasi dobri prijate- ** , n' bene-‘ke copate V#1b iz ni1*1, lz sume in ogla- l®V*h.br»k na>’ Bi'° je 'eP° bok'0ma. “ jutro, ko smo šli Pri nas se še ni s -X ,Eli° ie vrk'el J^itro Z ' da bt jih h Ce Vo,iA/RztrKal- prijel za a6r«j. . 'ta in zdirjal bos le^ek El'nesi pa sva p* ‘lskala od zadaj, Priti«uPri*" v dolino, je mraz in v Ce-. *»če|o \ ke slana. Elia v*s»k p, * sti v bose noge, - da U ‘all° °" ln tnu začele kr~ Neti V k0 vtl' n» kll^ le »»Peljal vozi- * V**l U CeMe in 8' u*,a' kn Z Voz*(Xka iek in rt**.. Pa je hotel vzeti -ok:.:‘ hii,°n,k)er' ti.j »tali ^ preiskali in u'' ^ n,Zn*€eU -o J"*»t., v, POma«a'o Ker pa !* »li rta,-°te11 vrniti bride ie- ‘od vrniti, smo jo ba>»' nikoli' "J',a nesreča ne "‘»»č ».i..4m»: neb »»čelo o se je bltro oblačiti *v:: ** * m '&W Claude Boissol dokončuje v Parizu snemanje filma aJulie la rousen. Scenarij sta napisala Boissol in Andreota, glavni vlogi pa igrata Pascale Petit, o kateri se zadnje čase vedno več govori in prav tako že uveljavljeni francoski umetnik Daniel Gelin Poznamo dovolj svojo zemljo ? Tudi na kmetih postaja delo vedno bolj smotrno, zato moramo najprej spoznati osnovo poljedelstva - sestavo zemlje članek «Pomen gnoja v kmetijstvu ne bomo nikoli precenili* od 17. t. m. je resno opozoril na pomanjkljivost organskih snovi v naši zemlji in dokazal, da je to v naših razmerah najvažnejša kmetijska zadeva, kar nedvomno drži. To dejstvo pa pomeni tudi težke gospodarske posledice, ki jih naši kmetijski obrati vsako leto utrpijo in jih bodo še bolj v bodoče, če bomo to zadevo omalovaževali in prezirali. Smatramo za zelo potrebno, da v zvezi s tem vprašanjem omenimo še druge zadeve, od katerih je odvisna rodovitnost zemlje. Strokovnjaki namreč pravijo, da naši zemlji na splošno primanjkujeta tudi apno in fosfor, torej dvoje hranljivih snovi, ki v življenju rastlin (kot tudi živali in ljudi) veliko pomenita. Kar se tiče apna, se nam mogoče zdi nekam čudno, oziroma malo verjetno, češ da smo na samem apnencu. Saj je to resnično, a ne smemo pozabiti, da je apne- NEKAJ organizirala pod naslovom »Čanzonissimas. Pa še bolj izrazit dokaz; znani o-perni pevec basist Mario Petri, ki se je uveljavil v vrsti težkih partij kot na primer v «Don Juanu«, v vMefistofele-su» in celo v Menottijevi cMarii Golovi« in ki je nastopal po vseh najboljših o-drih in celo v milanski Sca-h, je obrnil hrbet odru in se bi. Nekje zgodaj jeseni komaj minulega leta je pel na ploščo popevko «Oh Lola» italijanskega skladatelja lahke glasbe Kramerja in opazil, da mu tudi ta vrsta petja «leži». Hkrati je uvidel, da mu donosa celo večje zaslužke kot če bi pel na odru milanske Scale. Vsak dan je šlo v promet okoli 700 plošč Kramerje-ve «Oh Lola«, kar pomeni u-strežen zaslužek. Ko bo Mario Petri dokončal svoje obveznosti na opernih odrih, se bo popolnoma posvetil lahki glasbi in običajnim popevkam, ki sicer kmalu izginjajo z repertoarja, ki pa — veliko nesejo. Se veliko več dokazov o popul-.rnosti popevk bi mogli uaštett, toda že to, kar smo navedli, vam pove, da posta-ja Sanremo iz leta v leto bolj pomemben, pa čeprav ga mnogi obsojajo in to nc vedno neupravičeno. Kritike na račun Sanrema so dvojne. E-ni, ki povsem soglašajo s prireditvijo, kakršna je festival italijanske pesmi v Sanremu, očitajo skladateljem, ki na tem festivalu sodelujejo, da se ncivzemajb tujega, nameriške-pa tona«, drugi pa, ki Sanremo sprejemajo z določeno kritičnostjo, mu očitajo preveč bombastičnosti in premalo vsebine. Ne bomo se postavili ne na stran enega niti na stran drugega, pač pa bomo skušali prikazati nekaj drobnih »napovedi« v zvezi s prihodnjim, P festivalom, ki si bo začel prihodnji četrtek in končal prihodnjo soboto. Preden spregovorimo kaj več o tem, moramo dodati, da si je neka družba — kot vsako leto — zagotovila avtorsko pravico nad vsemi dvajsetimi pe- ro. Prav tako sentimentalno zgodbo opeva popevka eAve-vamo la stessa etd«, s katero se tokrat predstavlja Calca-gno, s katerim je sodeloval Še Marini. Zgodba govori o ženski in moškem, ki sta ne- smimi, ki bodo tekmovale na koč hodila skupaj v šolo, ko prihodnjem festivalu. Ker je I jima je bjlo komaj 10 let in Ul Za festival v San Remu le že skoraj vse pripravljeno. TUdi Modugno (na desni) Je že vet ali manj pripravljen za na stop. Z Galassinijem (pri klavirju) opravljata še zadnje po pravke njegove popevke gPiovea družba to svojo pravico drago plačala, si je zagotovila tudi pravico, da ne sme biti nobena izmed novih popevk, ki bodo na festivalu izvajane, dana v javnost pred koncem festivala. Zato so vsi podatki, ki govore o vsebini besedila n o melodiji zelo pičli in javnost o njih kaj malo ve. Ce bi se kak skladatelj, ki je svojo pesem prijavil, predrz-nil in jo objavil ali javno izvajal prej, bi ga to drago stalo. Svojo neprevidnost bi mogel plačati s težkimi milijoni. Ze zadnjič smo navedli i-mena 20 popevk, ki so jih izbrali za letošnji festival italijanske pesmi. .Navedli smo tedaj tudi imena izvajalcev. Niso bila pa tedaj je objavljena imena njih gkladeteljer. Danes lahko povamo, da je popevka »Conoscerti* delo skladatelja D’Anzij a. Popevko «La vita mi ha dato solo te« pa sta sestavila Gasalini in De Marting. Testoni-Fan-ciulli tekmujeta letos s popevko «lo sono il vento«, Teta in Chichellero pa tekmujeta s popevko »Un bacio sul-la bocca«. Lanskoletni zmagovalec Modugno tokrat ponovno nastopa kot skladatelj in pevec Njegova popevka »Piove« je baje zelo sentimentalna. Besedilo zanjo je sestavil Verde Modugno, ki ga je lanskoletni uspeh verjetno močno spodbudil, je povedal, kako in kje mu je prišel navdih za letošnjo popevko. Ko se je pred časom vozil po Ameriki iz Pittsburga proti Bostonu, je močno deževalo. Iz vlaka je opazoval to žalostno ozrač je, «Z neba je lilo kot iz kakega preluknjanega lonca*, pravi Modugno. Ko je bil na neki postaji in ko je bil vlak it na tem, da zdrvi dalje, je opazoval, kako se neko dekle nikakor ne more ločiti od svojega zaročenca. V tem dežju je dekle tako jokalo, da so ji solze spirale celo rdečilo z ustnic. In tudi mladeničeve oči so bile solzne, «Mille violini sospirano nel vento... ciao, ciao, piccola, un bacio an-c or...« zaključuje refren Mo-dugnovo letošnjo popevko «Piove» Testa in Birga se bosta na festivalu predstavila t popevko *Tu »ei qui», Testoni in Fusco pa s popevko eAdora-mi». Znana skladatelja lahke glasbe, ki sta sodelovala ie številnih tovrstnih delih, Pan zeri in Mascheroni nastopata tokrat s popevko eUna mar-cia in fa». Kot j* znano, sta Mascheroni in Panzeri pred leti »vžgala* s tvojo veselo popevko »Pnpaveri e papere« Tudi letošnja njuna popevka je bolj vesele prirode in edr na razlika med to in njuno zelo uspelo popevko je v tem da obravnava ljubezensko zgodbo. Murolo je letos predložil trojo popevko »Sempre con te«, ie sam naslov pravi, da gre za sentimentalno zgodbi- ko je bil deček njena »prva ljubezen«. Hudomušno pesem pove, da je od tedaj minilo dejansko komaj 10 let, kajti on jo v pesmi prosi, naj mu da deset poljubov — »za vsako leto po enega«. Vanchieri je do festivala prerinil s svojo «Cosf, cosi«. Po tem naj bi njegova ljubljena ženska bila »nekaj srednjega« (Cosi-cosil) — torej niti prelepa niti pregrda. Kljub temu je zanj najlepša ženska, vsaj zgto, »ker bo edino njegova in se ne bo za njo nihče oziral», Testoni, ki ga no-znamo iz številnih popevk, je prijavil popevko »Ne stelle, ne mare*. Pallesi in Malgoni pa popevko »Tua». Navesti bi mogli še nekaj drugih, kajti "ž gbrnjim nismo jzčrpali vseh 20 popevk, ki bodo letos tekmovale. Ljudje, k. so se že nekoliko pobliže spoznali z letošnjimi popevkami za festival v Sanremu, ne vedo, kateri bi dali prednost. Verjetno pa nočejo reči ničesar, da ne bi vplivali na uspeh oziroma na žirijo. nec težko topljiv; šele visoka temperatura (apnenica) ga napravi lahko topljivega (žgano apno). Prav tako je znano, da so rudnine, iz katerih je naša zemlja sestavljena, revne na fosforu. Obe hranljivi snovi (apno in fosfor) damo zemlji več ali manj z rastlinskimi in živalskimi odpadki (z naravnim gnojem). Ker pa je naša zemlja nasploh slabo gnojena, kar pomeni, da nima dovolj organskih snovi, je naravno, da ne more biti bogata na apnu in fosforu. Vendar ne vemo točno, kje in v kolikšni meri te snovi zemlji primanjkujeta. «Na oči* (po razvoju pridelkov) moremo nekaj domnevati, soditi, trditi, a to še ni dovolj. Mnogo več bi nam mogli o tem povedati poskusi z gnojenjem z različnimi gnojili na odmerjeni površini zemlje, še več pa z raziskanjem zemlje ali s kemično analizo. V na; prednih deželah je to nekaj vsakdanjega in ker je za narodno gospodarstvo velikega pomena, državne oblasti to podpirajo v kolikor celo same ne izvajajo. Pri nas tega še ne poznamo, čeprav imamo za to posebno ustanovo in čeprav ti u-krepi niso povezani s posebnimi težavami in stroški. A dolgo ne sme ostati pri tem mrtvilu in bo treba kaj ukreniti, da bo naš kmetovalec končno vedel pri čem je, da bo torej svojo zemljo bolje spoznal, jo bolj pravilno obdeloval, predvsem pa gnojil in tako z enakimi, če ne celo z manj; Šimi žrtvami dosegel večji uspeh. Danes gre vsako gospodarjenje v smotrnost in vedno bolj smotrni, točni in razumni morajo biti tudi kmetovalčevi ukrepi in računi. Semkaj spada tudi čimbolj točno znanje, kako s pridelki zemljo izčrpamo na redilnih snoveh. Velik del letine (krompir, zelenjava, vino itd.) se proda in se torej ne vrne več na zemljišče; del letine gre v krmo in se spremeni v mleko, meso itd., od tega se neznaten del vrne v zemljo. Tako zemlji leto za letom jemljemo redilne snovi. Razen tega izpere voda nekaj teh snovi tako, da so za vedno izgubljene. Razmeroma največja izguba je na sprstenini (humus), apnu in fosforu Sprstenina in apno dajeta zemlji rodovitnost. če hočemo ugotoviti v zemlji zalogo vseh nujno potrebnih redilnih snovi, jo moramo preiskati. To vršimo Z vzorci zemlje. Postopek ni sicer zamotan, a zahteva za čim bolj točno u-gotovitev nekaj natančnosti in strpnosti. Treba je vzeti več vzorcev zemlje z dotičnega zemljišča, in to iz gornjega in spodnjega sloja, upoštevati gnojeno in negpojpno zemljo itd. Z niiv vzamemo vzorce n%. ta, s pašnikov in travnikov na drug, v sadovnjakih in vinogradih na tretji način. Sicer pa spada oziroma bi to opravilo vsaj moralo spadati v delokrog ustanove, ki ima nalogo skrbeti za napredek kmetijstva, torej v področje kmetijskega nad-zorništva. Smo mnenja, da bi bilo sk rajno potrebno preiskati zemljo vsaj na splošno, se pravi vsaj na nekaj mestih. Tako bi na primer vzeli nekaj vzorcev zemlje iz vsake občine ih to ločeno po značaju zemlje (kraška zemlja, lapor ob obrežju) in kulturah (niive, travniki itd.). Seveda bi sama analiza zemlje ne zadostovala, marveč naj bi se to na primeren način, recimo s kme- tijskimi sestanki predočilo kmetovalcem. Podatki ix kmetijske analize bi mogli tudi služiti kot hvaležno gradivo za večerne kmetijske tečaje, (na katere tudi letos zaman čakamo). Našim kmetom toplo priporočamo, da se za takšno raziskanje svoje zemlje čim-bol zanimajo. ZDRAVNIŠKI Še o prvi pomoči 2. Druga nevarna plat Velesne poškodbe, o kateri smo govorili včeraj, je okužba z bacili tetanusa, ki jih najdemo povsod, zlasti pa v zemlji ter cestnem blatu. Ce se rana primerno oskrbi ter vbrizga tetanus-serum, ni nevarnosti za infekcijo. Ceste poškodbe so tudi prelomi kosti. Prelomi so lahko enostavni, navadni, kjer je koža ostala cela, in komplicirani, kjer kost predre kožo m štrli iz rane. V teh primerih je mesto preloma izpostavljeno infekciji ter je tudi zdravljenje težje. Važno pri prelomih je, da ud imo-biliziramo, nikakor pa ga ne smemo, kot se to često dogaja. nategovati. Za imobilizacijo nam služijo opornice, to so priprave, narejene iz žice, pločevine ali iz lesa, v katere se vstavi ud ter se nato povije s povojem, vrvjo, trakovi ali deli obleke. Pri tem jp važno, da sta imobilizira-na vedno dva sosedna sklepa. Ce nimamo pri roki opornic, se lahko pošlužimo tudi kosa lesa, palice, deske ali podobnega. Ni treba posebej omeniti, da spada tak bolnik čim-prej v bolnišnico. Ista pravila veljajo tudi za izpahe, to so poškodbe, kjer skočijo kosti iz sklepov ter v takem položaju ostanejo, in pa za izvine, kjer ostanejo kosti v sklepu sicer v prvotnem položaju, nategnejo, oziroma raztrgajo se pa mehki deli sklepa ali pa njegove o-kolice. Posebno poglavje poškodb tvorijo tako imenovani pana-riciji, domače povedano črvi. To so gnojenja prstov, nastala po raznih vbodih, vrezih in podobnih poškodbah Pri vsakem gnojenju prsta je treba takoj poiskati zdravniško pomoč, kajti vsako zanemarjanje lahko vodi v pogubo Kes je sicer, da taka gnojenja ozdravijo zelo pogosto sama po sebi, vendar se pa rado zgodi, da preide začetno kožno gnojenje na kite in kosti, kar povzroča negibnost prsta, včasih pa tudi izgubo prsta. Zelo cesta poškodba je tudi pretres možganov. Vedno, kadar človek utrpi močan udarec na glavo, lahko pride zaradi pretresa fine strukture možganov do nezavesti. Nezavest. pa četudi je morda trajala le minuto ali manj, ja vedno znak pretresa možganov. Vsak poškodovanec, ki je pretrpel pretres možganov, spada v bolnišnico, kjer je pod kontrolo, kajti le tako se lahko izogne raznim neljubim posledicam. Med toplotne poškodbe spada sončarica, vročinska kap, razne opekline in zmrzline. Prva pomoč pri sončarici in vročinski kapi sta senca in hlad, nadalje dvignjeno vzglavje, led na glavo in hladne pijače, v hujših primerih pa umetno dihanje. O pekline nastanejo zaradi delovanja previsoke temperature na kožo in sluznice. Pri opeklinah ločimo tri stopnje; rdečilo kože, mehurji in odmrtje tkiva. Vsaka opeklina, pa čeprav prve stopnje, lahko predstavlja nevarnost za življenje, in sicer zaradi možnosti ipfekcije ter zaradi posebnih procesov, ki se odigravajo v telesu kot posledica razkroja beljakovin na mestu poškodbe. Ce opeklina zavzema več kot erio tretjino telesne površine, je opeklina smrtno nevarna. Prva pomoč pri opeklinah ni mazanje z o-ljem ter raznimi mazili, kot se to navadno dogaja, ampak zadostuje, da opeklino sterilno pokrijemo, opečenega pa takoj napotimo k zdravniku, da opravi ustrezno zdravljenje. Pri zmrzninah ločimo i-ste stadije kot pri opeklinah. Tudi vzroki so podobni, le način zdravljenja se je v zadnjih letih bistveno spremenil. Izkušnja je pokazala, da je mnogo bolje, če zmrznjenega človeka oziroma zmrznjeni ud ne taremo s snegom, kot so to delali doslej, temveč je treba zmrznjenega prenesti v srednje topel prostor ter zmrznjene dele sterilno pokriti, da se prepreči infekcija. Naslednja vrsta poškodb so poškodbe, ki jih povzroča e-lfcktrika, toda o tem prihodnjič. DR. S. B. .„„„...... umit,......minimumu n immmiimmmmmmmm Gene Tierney se je vrnila v umobolnico HOROSKOP ZA DANES__ Znana filmska igralka Gene Tiemeg st je morala vrniti v umobolnico, iz katere je prišla preteklega septembra. Zdelo se je, da je igralka popolnoma ozdravela, potem ko je bila dolgo časa v umobolnici. Filmsko podjetje Fox jo je najelo za igranje v filmu »Holidag /or Lovers«, toda igralka ni mogla končati filma tn se je morala ponovno vrniti v »Menninger Foundation* v Topeki. Življenjska zgodba Gene Tiemeg je ena izmed najbolj žalostnih zgodb v Hol-Ij/tooodu Ker je lepa in razumna, je dosegla že velik uspeh, ko se je začel zanimati zanjo Ali Khan. Vse je kazalo, da pride do poroke, toda Ali je postal prijatelj z Bettino, kar je filmsko igralko zelo pretreslo in so jo zato kasneje sprejeli v umobolnico. clJboga* Hedy Lamarr Tudi igralka Hedg Lamarr je bolna in v hudi gmotni stiski. Pred kratkim je vložila tožbo proti možu Ho-coardu Leeju, od katerega je ločena. Obtožila ga je, da ji ni plačeval alimentov, za katere s* je obvezal ob ločitvi v lanskem avgustu. Hotvard Lee, ki je ravnatelj nekega petrolejskega podjetja, je baje izplačal igralki savio dva mesečna obroka za skupno vsoto 6000 dolarjev. Dolžan pa naj bi ji bil okrog 50.000 dolarjev, to je približno 30 milijonov lir. Na Madžarskem predvajajo jugoslovanski film «Skozi veje nebo> V enem izmed budimpe-štanskih domov kulture so predvajali jugoslovanski film »Skozi veje nebo«, kot predfilm pa so dodali kratek dokumentarni film o Jadranskem morju. Prve predstave jugoslovanskega filma so se poleg nekaterih predstavnikov madžarskega političnega življenja udeležili tudi številni madžarski kulturni delavci, člani diplomatskega jugoslovanskega zbora in pripadniki jugoslovanske narodnostne manjšine iz Budimpešte m okolice. Maria Schell na TV Nemška filmska igralka Maria Sehell bo v kratkem nastopila na .televiziji v priredbi Hemingwayevega romana »Komu 'zvoni?«. Homan bodo po televiziji prikazali v dveh delih, skupno pa bo predstava trajala tri ure. Glavno moško vlogo bo igral Jason Roberts mlajši. — Boštjan, zgani se vendar, sprehod» saj vidiš, da hoče pes na OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odločno branite svoje interese in pri tem bodite nepopustljivi. Neka čustvena zadevščina vam bo postala že odveč, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Svojih poslovnih zvez ne temeljite na informacijah, ki niso točne in ki bi vas lahko zavedle v nepopravljivo napako. Tudi glede zdravja bodite bolj previdni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce ne soglašate z zamislimi in načrti valih sodelavcev, bo bolje, če se z njimi temeljito .pogovorite in svoje poglede utemeljite. RAK (od 23, 6. do 22. 7.) Naj novi znanci ne vplivajo preveč na vaše odločitve Previdnost bi tokrat bila bolj potrebna kot kdajkoli. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V okolju, v katerem živite, vlada trenutno izredna nervoza. Bodite odločni, vendar pa pametno popustljivi. Nekoliko več pozornosti posvetite svojemu zdravju. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Slabo kažejo na hitro pripravljeni poali Preveč ste zaupljivi in to vam škoduje, ker n'ri ne računate, kje vanj tekmeci pripravljajo pasti. TEHTNICA (od 23. 9. do 28. 10.) Zfilo radi bi začeli znova. Morda imate prav, kajti vse kaže, da bi morali začeti posel znova. Sicer pa ne bo odveč, če zadevo temeljiteje premislite. ' ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaše izjave po navadi slabo tolmačijo, zato bodite previdni in skušajte nekoliko bolj napeti svoje sile, da boste kos nevšečnostim, ki se vam obetajo. STRELEC (od 23. II. do ». 12.) Ne kažite preveč svojega zadovoljstva nad uspehi, ker to odbija. Skušajte tudi spraviti v red svoje odnos* z najbližjimi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Najvažnejše posle odložite na poznejši čas, prihodnje dni pa posvetite utrjevanju že doseženih uspehov. Bodite mirni in ne nasedajte go-voričenju. VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Ne načenjajte diskusije, ki bi mogla preprečiti dober ifid dolgo pripravljenega sporazuma. Z zdravljenjem bodite previdni. RIBI (od 20. 2. do 10. 3.) Čeprav ste že opazili, da vam delo, ki ste ga začeli, ne leži, ste pri njem vztrajali. Cas bi bil, da se sprijaznite z dej. etvom. — i — 24. januarja 1959 Goriško-beneški dnevnik Včeraj v palači prefekture Sestanek občinskih predstavnikov zaradi višine lovskih najemnin Zadnje kolo zimskega dela prvenstva Občinski sveti lahke primerno zvišajo najemnine, ki so bile določene že leta 1950 Ker so občinski sveti goričke pokrajine v diskusiji o proračunih in obračunih večkrat' izrazili željo, da se spremeni dosedanji zakon, ki določa višino najemnin za lovišča, je bil včeraj popoldne ob 16. uri na prefekturi sestanek vseh županov goriške pokrajine pod predsedstvom prefekta dr. Nitrija. Po prefektovih , otvoritvenih besedah se je pričela iivahna diskusija, v katero so posegli številni občinski predstavniki, ki so na podlagi lastnih izkušenj o-svetlili to vprašanje. Najemnine za lovišča so bile določene leta 1960. 2e takrat so bile neprimerne, zaradi razvrednotenja lire pa se je najemnina, ki jo občinske uprave prejemajo od pokrajinske lovske zveze za svoja lovišča, še bolj znižala. Po daljši diskusiji, v kateri •o prišli do izraza interesi občinskih predstavnikov in lovcev, ki so si v odkritem nasprotju, kajti občinski pred- stavniki bi radi najemnine za lov čimbolj zvišali, lovci pa vztrajajo pri dosedanjih najemninah, so prišli do zaključka, da bodo občinski upravitelji sprejeli take sklepe, ki bodo koristili občinskim financam in ki po drugi strani ne bodo prehudo izpraznili lovskih žepov. Občinski sveti pri sklepanju o tem vprašanju ne bodo imeli povsem proste roke, ker pripada po zakonu zadnja beseda prefektu Čeprav občinski sveti ne bodo mogli povsem uresničiti svojih teženj, predstavlja sklep ki je bil sprejet na včerajšnjem sestanku, vendarle korak naprej. Novi uradi ANFIM Organizacija ANFIM bo nedeljo svečano otvorila nove razširjene uradne prostore v Ulici Morelli 37. Po otvoritvi bo predsednik pokrajinskega odbora poročal o delu orga- NMIIHHIIIIIIII lili IIIIII IIIHIIIIIIIIItllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII Hill •Hilli •IIIHIItHtiaH lllll llllll Na pobudo statističnega urada Anketa o življenjskih razmerah delavcev Županstvo poziva 81 izžrebanih družin, naj sporoče točne podatke Goriško županstvo sporoča, da se bo pričela 25. januarja V Ul. anketa o številu zaposlenih in brezposelnih in splošnem položaju delovnih sil. Anketa se bo zaključila v soboto 31. januarja. Občinski u-rudniki bodo v tem času obiskali meščane, ki bodo izžrebani na podlagi tehničnih predpisov, ter od njih zahtevali, da izpolnijo obrazec o-srednjega statističnega zavoda v Rimu. S to akcijo bo statistični urad zbral podatke o življenjskih razmerah delovnih sil po vsej državi. Ker bo ugotavljanje tehničnega in statističnega značaja, zbrani podatki ne bodo prišli v javnost. Zaradi tega županstvo poziva 81 družin, ki so bile izbrane v goriški občini, naj podajo točne podatke, da bo ta akcija uspela. Koncert kitarista Bruna [onanija Danes zvečer ob 18. uri bo v dvorani občinske glasbene ustanove samostojni koncert kitarista Bruna Tonazzija, ki je znan v državi in v inozemstvu in po nastopih na radiu. IZPRED SOD1SCA Potrditev krivde vespista iz Barija Včeraj so na goriškem sodišču obravnavali priziv 31-ietnega Francesca Morišča iz Barija, ki je leta 1956 služboval kot financar v Tržiču. Mo-risco je 22. decembra 1955 podrl s svojo vespo v Ulici Trie-ste med Tržičem in Starauca-nom 60-letno Angelo Grillo Is Ronk, ki je s kolesom prečkala cesto. Grillova je morala v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve noge. Morišča je tržiški sodnik obsodil 16. oktobra 1957 na 20 tisoč lir kazni in na plačilo stroškov tožeči stranki, a on se ni zadovoljil s to razsodbo Vložil je priziv, vendarle pa so goriški sodniki potrdili njegovo -krivdo in ga obsodili na dodatne sodne stroške POZIV KVESTURE Kdo kaj ve o Giovanniju Valentiniju Goriška policija že dva dni brezuspešno išče 78-letnega Giovannija Valentinija, ki je ob 23. uri 19. januarja odšel zdoma in dejal sinu Stanislavu, da gre na sprehod, ker ga boli želodec. Sin je takrat zaspal in po nekaj urah, ko se je zbudil, ni našel očeta nikjer. Po neuspešnem iskanju je šel na policijo, kajti Gio-vanni je že večkrat namignil na samomor. Policija poziva vse njegove prijatelje, ki kaj vedo, naj nemudoma pomagajo goriški kvesturi pri iskanju starčka. Aretacija Agenti letečega oddelka goriške kvesturo so včeraj priprli in nato izpustili 22-letne-ga Carla Verano iz Vidma, ki je prodajal po hišah in po u-radih milo in uradniške potrebščine, češ da dela to po nalogu neke zamišljene organizacije »Opera sorriso dei bimbi«. Policija je Verano naznanila sodnim oblastem zaradi nedovoljenega prosjačenja in nedovoljenega kramar-jenja. s «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 15. uri, najnižjo pa 6,8 stopinje ob 6. uri. nizacije v preteklem letu. Urad je odprt vaak dan od 9. do 12. ure. Snežne razmere Lokve 5 cm suhega snega, temperatura —1, Crni vrh 8 cm snega, temperatura 0 stopinj, Log pod Mangartom 15 cm snega, temperatura 1 stopinja nad ničlo. DANES V GORICI Literarni večer Sodelovali bodo dijaki iz Gorice, Trsta, Kopra in Tolmina V svojem prizadevanju, da bi prišlo do vedno večjega medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med našo mladino, je ASK «S. Gregorčiči organiziral danes, 24. t. m. LITERARNI VEČER, ki se ga bodo udeležili tudi dijaki iz Kopra, Trsta in Tolmina poleg dijakov iz Gorice. Mladi literati bodo čitali odlomke iz svojih najnovejših slovstvenih del. Prireditev bo v društvenih prostorih v Gorici Ul. Ascoli št. l/l, zvečer ob 20. uri. Vabimo ne samo dijake, ampak vse prijatelje naše mladine, da pridejo v čim večjem številu. Bo Milan obdržal prednost in naslov zimskega prvaka? 17. kolo nudi Triestini priložnost za izboljšanja kritičnega položaja S 17. kolom se bo jutri zaključil prvi — zimski del A lige italijanskega' nogometnega prvenstva. Po daljši selekciji, ki ni potekla brez pre sencčenj, so sp na vrhu lestvice vendarle zbrali skoraj vsi glavni javoriti, toda zimski prvak še vedno ni znan, čeprav ima Milan točko več od Fiorentine. Odločitev je bila prihranjena prav jutrišnje1 mu kolu, v katerem igrata sicer oba favorita za zimski naslov doma, pri čemer pa i-ma Fiorentina v Napoliju lažjega nasprotnika kot pa Milan v Bologni. Ce si hoče Milan zagotoviti naslov zimskega prvaka, mora nujno zmagati nad Bologno, ker bi mu v primeru neodločnega rezultata odvzela naslov Fiorentina, v kolikor bi seveda zmagala nad Napoli jem, zaradi boljše razlike v golih. Isto bi se zgodilo tudi v primeru če Milan izgubi, Fiorentina pa doseže samo neodločen rezultat. Danes seja pokrajinskega sveta Danes ob 16. uri se sestane pokrajinski svet. Dnevni red obsega 18 točk. Pokrajinski svetovalci bodo razpravljali o programu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva za okrepitev živinoreje v tem letu ter o usodi sodnij v Kr-minu in v Gradiški. Pregledali bodo tudi pisma nekaterih občinskih uprav, ki so se pritožile proti klasifikaciji pokrajinskih , cest,, ki jo je vet izvedel lansko jesen. Razpravljali bodo tudi o vprašanju svetovalcev KPI, kako je namakanjem krminsko-gra-diškega polja. Lov na lisico na doberdobskem Krasu Pokrajinska lovska zveza priredi jutri lov na lisico na doberdobskem Krasu. Lovci naj se zberejo ob 8.30 v gostilni »Vittoria« v Doberdobu. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Maja desnu-da», A. Gardner in A. Fran-ciosa, barvni film v cinema-scopu. VERDI. 17.00: «Napad na mrtvo mesto«, R. Taylor in R. Widmark. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.00: »Maja de-snuda«, A. Gardner in A. Franciosa, barvni film v ci-nemascopu. CENTRALE. 17.00: «Kytty», R. Schneider in K. Bohm, barvni film. MODEHNO. 17.00: »Lovci na Indijance« Toda to so seveda le teoretične kombinacije v praksi pa je le malo verjetno, da bi se trenutni vrstni red na vrhu po jutrišnjih tekmah spremenil, ker sta Milan in Fiorentina spričo njune odlične forme velika favorita, proti katerima še ta ko razpoloženi enaj-stonci Bologne in Napolija najbrž ne bosta mogli doseči kaj več kot časten poraz. Za hrbtom dveh »velikih» so v razdalji dveh točk strpane kar štiri enajstorice, od katerih je trenutno na najboljšem Inter s točko prednosti pred Juventusom in dvema točkama pred Sampdorio in Romo. Glede na to, da bodo morale jutri vse te štiri erj,aj-storice igrati na tujih igriščih proti razmeroma šibkim nasprotnikom, bi se vrstni red med njimi po logičnih predvidevanjih ne smel spremeniti. Rer pa je znano, da dopuščajo nastopi na tujih terenih vedno presenečenja, ni izključeno, da bi do takih presenečenj ne moglo priti tudi jutri. To velja lahko tako za srečanje med Alessandrio in Sampdorio kot za srečanje med Ge. Totocalcio št. 21 Alessandria-Sampdor. X 2 1 Bari-Spal 1 Fiorentina-Napoli 1 Genoa-Juventus X 2 L. R. Vicenza-Udinese 1 Lazio-Irter 2 X Milan-Bologna 1 Tal. Torino-Roma 2 Triestina-Padova 1 Atalanta-Novara 1 Vigevano-Simmenthal X 2 1 Lucchese-Livorno 2 1 Cosenza-Siracusa 1 Prato-Catania X 2 Catanzaro-Fedit 1 noo in Juventusom ali pa med Laziom in lnterjem ter Torinom in Romo, čeprav poudarjamo, da so gostje zaradi svojega ugleda v vseh štirih primerih vendarle favoriti. Toda izidi teh tekem ne bodo važni samo za vrstni red zgornje četvorice temveč tudi za zadnji del lestvice, v katerem so možne številne spremembe. Poraza Torina in A-lessandrie proti Romi in Samp. doriji bi bila namreč zelo dobrodošla Triestini, ki bi se z eventualno domačo zmago nad Padovo otresla njune neprijetne bližine in krepko odmaknila od nevarne cone, posebno še, če bi tudi Udinese morala pustiti celo kožo v Vi-cenzt Lanerossiju, kar je v o-stalem tudi zelo verjetno. V tem primeru bi Triestina Udinese dohitela po točkah, zaradi boljšega razmerja v golih pa bi jo celo preskočila in se približala Bariju, ki bo imel v gosteh nevarno moštvo Spola iz Ferrare, ki je preteklo nedeljo zmagalo v Genovi. Pogoj za vse te kombinacije v korist Triestine pa je seveda — kot že rečeno — njena zmaga nad Padovo. Realno vzeto ima Triestina zanjo vse pogoje od domačega igrišča pa do dobre forme nekaterih napadalcev, predvsem Tortula, Bresolina in Del Negra, ki je novo letošnje odkritje trenerja Olivierija. Povrhu vsega pa Padova letos tudi ni tisto strašilo kot je bila lani celo za najmočnejše enajstorice prvenstva. Roccova četa zavzema letos samo solidno mesto v sredini lestvice v zadnjem času pa kaže številne znake peša-nja, ki so prišli do izraza predvsem pred 10 dnevi v Vi-cenzi. TENIS Laver in Mark prvaka v dvojicah ADELAIDE, 23. — Damaš nji rezultati teniškega prven- V Trstu bo Padova nastopila z isto postavo kot prejšnji teden proti Torinu in zelo verjetno je, da bo tudi trener Triestine Olivieri postavil na igrišče moštvo, ki je pred sedmimi dnevi nastopilo v Vi-cenzi. stva Avstralije: Posamezniki (četrtfinale): Mackay (ZDA) - Emerson (Avstral.) 4:6, 10:8, 6:3, 8:6. Moške dvojice (finale): La ver-Mark (Avstral.) - Howe-Don Ca-ndy (Avstral.) 9:7, 6:4; 6:2. Juniorji posamezno (polfi nale): Buchholz (ZDA)-Flech-ter (Avstral.) 6:4, 6:3, Mulli-gan (Avstral.) - Arilla (Šp.) 2:6, 6:2, 6:4. Posameznice (polfinale): Rai-tano (Avstral.) - Lehame (Avstralija) 6:3, 6:0. Drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal 1959 LONDON, 23. — V drugem kolu teniškega tekmovanja za Davisov pokal 1959 bodo na programu naslednja srečanja: Francija proti Jugoslaviji ali Danski; Irska ali Noza Zelandija proti Egiptu ali Romuniji: Italija proti Belgiji ali Nizozemski; J. Afrika ali Norveška proti Libanonu ali Kolumbiji: Finska ali Španija proti Izraelu ali Švici; Brazilija ali Nemčija proti Poljski: Švedska ali Madžarska proti Čilu ali Avstriji; Luksemburg proti V. Bri- I taniji. HMMIIIIIIIIIIIIIIIIHtlllMItllvIltllllllllllllllllHIIIIMI III llllllllllllllllllf II um llltiiiin mn mili hiiiiiiuiii m || mulim ihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiii Svetovno košarkarsko prvenstvo V' Zmagi Cila in Brazilije nad Portorikom in Formozo SZ in Bolgarija dokončno odklonili srečanje s Formozo SANTIAGO, 23. — V nada-1 in vse kaže, da se prvenstvo ljevanju svetovnega košarkar-1 ne bo moglo redno nadalje- skega prvenstva sta bila v finalni skupini dosežena naslednja rezultata: Cile-Portoriko »3:71 (46:31) Brazilija-Formoza 94:76 (56:33) V obeh srečanjih sta bili zmagoviti ekipi znatno boljši in medtem ko je Portoriko še nudil Čilu posebno v drugem polčasu dober odpor, moštvo nacionalistične Kitajske (Formoza) ni ponovilo igre proti Čilu in je izgubilo s precej visokim rezultatom. Lestvica po doslej odigranih srečanjih je naslednja: Čile 2 2» 169:156 4 SZ 11» 64:55 2 Brazilija 1 1 • 94:76 2 1 1 • 63:58 2 2*2 161:18« 2 2 0 2 126:177 2 1 1 • 58:63 1 V tolažilni skupini za plasma od 7. do 13. mesta sta bila dosežena naslednja rezultata: ZAR - Kanada 71:69 (28:4«) Urugvaj - Mehika 54:47 • * • Spor, ki sta ga povzročili SZ in Bolgarija zaradi odklonitve srečanja s Formozo, je žal ostal tudi včeraj nerešen ZDA Formoza Portoriko Bolgarija HHIIIHHIIHI111111111111IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII86IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII4HIHHIIHHI llllll 1161IIIIIHIIIHU Včeraj zadnji trening na stadionu Triestina proti Padovi ponovno brez Santellija DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ulica Rabatta 18, tel. 21-24. Domači debut Del Negra - Rumich namesto Bandinija - Kaj bo igral Rimbaldo ? Z lahkim kondicijskim treningom na osnovi telovadnih vaj in igre z žogo, je Triestina včeraj popoldne zaključila svoje priprave za nedeljsko interno tekmo proti Padovi. Po treningu je trener Olivieri objavil listo dvanajstih igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo formacije. Na listi so: Rumich, Brach, Brunazzi, Tulissi, Bernardin, Degrassi, Cazzaniga, Szoke, Bresolin, Tortul, Del Negro in Rimbaldo. Glede dokončne postave se bo Olivieri odločil neposredno pred tekmo samo, edini dvom pa zadeva Rimbalda oz. mesto na katerem bo igral. Možno je namreč da zamenja Tulissija v krilski vrsti, ali pa Cazzanigo v napadu. Izločeni so bili iz raznih razlogov Bandini, Massei in San-telli. vati in niti redno zaključiti. Sovjetski delegat je namreč med konferenco za tisk odločno potrdil, da reprezentanca SZ ne bo igrala s Formozo ker ta «v nobenem primeru ni upravičena zastopati Kitajsko in kitajski košarkarski šport.« Na stališče predstavnikov SZ se je včeraj postavil tudi predstavnik bolgarske košarkarske zveze, čeprav je sprva pristal na srečanje s formo-škimi košarkarji. Praktično to pomeni, da reprezentanci SZ in Bolgarije ne bosta i-grali z reprezentanco Formo-ze in bosta zaradi tega srečanje izgubili z rezultatom 20:0, kar jima odvzema vsako možnost za osvojitev prvega mesta. Razen tega ima Mednarodna košarkarska zveza tudi pravico diskvalificirati SZ in Bolgarijo s prepovedjo igranja mednarodnih tekem za določeno dobo in pravico kaznovanja obeh zvez z globo. BOB Monti in Alvera tretjič prvaka v dvosedežnem bobu - CORTINA DVAMPEZZO, 23. — Eugenio Monti in Renzo Alvera sta že tretjič zapore doma osvojila italijansko prvenstvo v dvosedežnem bobu. Končni vrstni red po današnjih dveh vožnjah: 1. Monti-Alvera 5'32”35, 2. Zardini-Alberti 5’33"56, 3. Me nardi-Di Mai 5’35”74,.4. Ruffi-nelli-Scarabotti 5’36”28, 5. Zar-dini R.-Menandi A. 5’37”89, 6. De Cesare-Della Torre 5’38”67, 7. Righini-Fedrizzi 5’39”90. Prve tri dvojice bodo sode lovale na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. AVTOMOBILIZEM Costelioni-Alec zmagovalca ra!lyeja »Montecarlo« MONTECARLO, 23. — Francoza Paul Costelloni in Pier-re Alec sta zmagala s Citroenom v 28. avtomobilskem ral-lyeju »Montecarlo«. Končni vrstni red udeležencev: 1. Costelloni - Alec (Fr.) «Citroen» 308 točk, 2. Thomas-Delliere (Fr.) «Simca» 330, 3 Surles-Piniers (Fr.) «DB» 478, 4. Marang-Badoche (Fr.) ((Citroen« 489, 5. Adams-Mac Mil-len (VB) »Sunbeam« 502, 6. Bengston-Lohmander (Šved.) ((Volvo« 537, 7. Eikelmann- Wencher (Nem.) «DCL» 573, 8. Parkes-Howarth (VB) »Jaguar« 599, 9. Walton-Martin (VB) «Jaguar» 601, 10. Gros-gogeat-Biagini (Fr.) «DKW« 620 točk. Italijanska posadka Capelli Villoresi s «Fiatom» se je u-vrstila na 42. mesto. ATLETIKA Madžarska atleta v ZDA BUDIMPEŠTA, 23. — Madžarska atleta Istvan Rozsa-voelgy, bivši svetovni prvak na 1500 m, in Miklos Szabo sta sprejela povabilo za nastop na številnih mitingih v ZDA v zaprtih prostorih. VESTI IZ RINGOV LOS ANGELES, 23. — Sve tovni prvak srednjelahke kategorije Don Jordan je preteklo noč premagal s tehničnim knock-outom v 3. rundi Mehikanca Alvara Gutiereza. Don Jordan, ki je dominiral nad svojim nasprotnikom že v prvih dveh rundah, je v tretjem z močnim udarcem v čelo zrušil Mehikanca na tla. V 5” se je Gutierez skušal dvigniti, toda njegov mena-žer je vrgel na sredino kvadrata brisačo v zna/k predaje. Dvoboj ni veljal za naslov. * * ♦ STOCKHOLM, 23. — Evropski prvak težke kategorije In-gemar Johansson je včeraj odpotoval iz Goeteborga v New York, kjer se bo udeležil pogajanj za dvoboj s svetovnim prvakom Floydom Pat-tersonom. • * * NEW YORK, 23. — Prihod Maria D'Agate v Nem York pričakujejo z velikim zanimanjem in ameriški športni tisk mu posveča veliko pozornost. Prvi D’Agatov nasprotnik bo 5. februarja Filipinec Becerra. Z mednarodnih smučišč Avstrijec Leitner prvi v sla 1 oni u za _ Beli tra k' Amerikanec Werner pred Avstrijcem Schranzem in Albertijem v Švici - Molterer prvi v Megevu ST. MORITZ, 23. — Avstrijca Hias Leitner in Pepi Gram-shammer sta se uvrstila na prvi mesti v slalomu za moške za trofejo «Beli trak« v St. Moritzu. Med ženskami je Kanadčanka Ann Heggtveit premagala svetovno prvakinjo Norvežan-ko Inger Bjoernbakken. Od Italijanov se je najbolje plasiral Aldo Zulian in sicer na 5. mesto. Proga za moške je bila dolga 520 s 180 m višinske razlike in 60 vratci, proga za ženske pa je bila dolga 470 m s 150 m višinske razlike in 52 vratci. Rezultati: Moški: 1. Hias Leitner (Avstrija) 111,4 ( 57,4 - 54,0), 2. Gramshammer (Avst.) 111,5, 3. Ludwig Leitner (Nem.) 112,4, 4. Josl Rieder (Avst.) 113,3, 5. Zulian (It.) 115,5, 9. De Prato (It.) 119,9, 10. De Florian (It.) 121 itd. Zenske: 1. Heggtveit (Kan.) 107,5 (57,8 - 49,7), 2. Bjoernbakken (Norv.) 109,2, 3. Ha-nel (Avst.) 111,6, 4. Herdl (Avst.) 114,3, 5. Speri (Nem.) 114,7 itd. * * * 9. Siorpaes (It.) 2’49”3, M- Schneider (Šv.) 2’50”3 itd. H* 4* SESTRIERE, 23. — V mednarodnem smuku v Sestrieru na pobočju Banchette je LENZERHEIDE, 23. — A-merikanec Bud Werner je potrdil svoje izredne sposobnosti v alpskih disciplinah z zmago v «fair-play-derbyju» v Len-zerheideju v Švici pred Avstrijcem Schranzem in Italijanom Albertijem. Proga za smuk je bila dolga 3,8 km in je imela 820 m višinske razlike. Vrstni red: Moški: 1. Werner (ZDA) 2’22”7 (nov rekord proge — prejšnji 2’47”), 2. Schranz (Avst.) 2’22”9, 3. Bruno Alberti (It.) 2’24”9, 4. Forrer (Šv.) 2’25”9, 5. Blaesi (Šv.) 2’28”2, 6. Pajarola (Šv.) 2’29”8, 7. Zimmermann (Avst.j 2’30”1, 8. Schenk (Nem.) 2’30”4, 9. Brupbacher (Šv.) 2’30”6 itd. Zenske: (3 km dolga proga s 770 m višinske razlike): 1. Ruegg (Šv.) 2’58”3, 2. Meggl (Nem.) 3’01”3 itd. * * * MEGEVE, 23. — Avstrijec Anderl Molterer je zmagal v smuku za pokal »Emile Allais« v Megevu s časom novega rekorda proge. Vrstni red: 1. Molteter (Avst.) 2’38”8, 2. Duvillard (Fr.) 2’39”5, 3. Stiegler (Avst.) 2’39”5, 4. Per-rat (Fr.), 2’43”, 5. Gaiddon (Fr.) 2’43"6, 6. Schmidt (Šv.) 2’45"2, 7. Oberaigner (Avst.) 2’45”6, 8. Collet (Fr.) 2'48”9, moški konkurenci zmagal Car-lo Schenone s časom 2T7’5i v ženski konkurenci pa nje' gova sestra Vera Schenone * časom 2’09”8. HOKEJ NA LEDU Izid žrebanja za svet. prvenstvo MONACO, 23. — Z žrebom so bile danes določene iz'0-čilne skupine za svetovno venstvo v hokeju na ledu, ** bo od 5. do 15. marca na ce škoslovaškem: Skupina A (y Bratislavi); Kanada, CSR, Švica, Poljsk’1 Skupina B (v Brnu): ZDA, Norveška, Vzh. Nemčij«; Skupina C: (v Moravs*1 Ostravi): Italija, SvedsM, Finska, Zah. Nemčija. Prvi dve moštvi iz vsa*® skupine se bosta klasifika®)' rali v finale, ki bo v Prag1, UMETNO DRSANJE Tudi Divin (ČSR) na evropskem prvenstvu PRAGA, 23. — Na evroF Skem prvenstvu v umetnem drsanju, ki bo od 1. do 8. 'e bruarja v Davosu, bo Češk0" slovaško med drugimi zastm pal tudi evropski prvak * 1. 1958 Karel Divin. Divin J? izjavil, da bodo njegovi naT nevarnejši nasprotnki: Fra® coz Giletti Nemec Schneij dorfer, Avstrijec Felsingen 1 j Rus Mihajlov. Odgovorni urednik STANISLAV HENKC Tiska tiskarski zavod ZTT KINO PROStK-KOHIOVfl predvaja danes 24. t. ob 19.30 uri Lux fi1®- Mladi možje fTWVTWWfTWfVWVTVVWVVTTVVVV Igrajo: A. CIFARIELlA I. COREY in SYLVA KOSCINA PIER JOHN ANGELI - KERN MICHELE MORGAN predvaja danes 24. t. ®-z začetkom ob 18- or* Cinemascope Metro barvni film: 1 1 J U AND RŽ GILL0IS 18. Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov Komisar J« čutil, da se mu Pascal izmika. Zadržal se je. ne bd na zunaj prikazal nepotrpežljivo««. »Ne zaupaš mi, pa nimaš prav,« mu je rekel odločno, iruješ Didiera in ravno on t« je spravil na led.« Zopet je obstal. Čakal Je, kako bo delovalo na Pascala, bližal se mu je in ga tako prisilil, da je vzdignil glavo, če i Je hotel gledati v obraz. »Tvoj Didler te Je peljal v Ulico Marronniers, da vlomiš mesto njega, to si mi sam rekel. Prva svinjarija! In druga bila ta, da jo je popihal in te zaklenil v vrt. Tega ne reš tajiti.« Pascala je treslo. Ta misel mu Je že prej šinila skozi žgane, a se Je je otresel, ker se mu je zdela neznosna. A iti res ni mogel: samo Didier je lahko zaklenil vrata, tkušal ga je braniti, a hkrati se je boril s krutim razoča-ijem, ki se ga je polaščalo. »Ni pa on zaklenil glavnih vrat,« je vzdihnil. »Kaj ti veš? Imel je dovolj časa, da je obšel blok hiš. A ni bilo treba hoditi, če je bil zgovorjen z žensko. Dal Je ik in ona je zaklenila. In bil si v mišnici. Ravno to je hotel.« »Ni res, ni res!« je ugovarjal Pascal. Obupno se je branil resnice. Zazdelo se mu je, da je našel ,vi odgovor. »Pa denar!« je zavpil. »Zakaj bi me zapiral, ko sem pa imel denar?« Zmagoslavno je pogledal komisarja. A Dodelotu se je nenadoma posvetilo. Ker je besede glasno izgovarjal, ga je to navedlo, da Je vprašanje natančneje pretehtal. In zdaj je Pascalov vzklik razgrnil zaveso. Seveda, Didier je hotel, da je denar v Pascalovih rokah. Komisar ga je prijel za ramena in ga stresel: »Tepec!« mu je dejal. »Vse je šlo, kakor je preračunal. Bil si v pasti in so te prijeli z denarjem v žepu, blizu tam je bilo pa truplo umorjenca. Vse je bilo tako skovano, da bi tebe obdolžili zločina. To, vidiš, Je resnica!« »Ne, ne! To pa že ne!« »Ali pa si lagal,« je nadaljeval Dodelot, »ko si trdil, da ga nisi usekal. Samo eno je možno: ah si ga ubil, ali ga nisi ubil. Če ga nisi ubil ti, potem je Didier vse tako uredil, da primejo tebe. Izbiraj!« »Ne, ne, ne!« je tulil Pascal in se prijel z rokami za glavo. Potem je zaihtel. XIV. Komisar ni mogel izvleči iz Pascala niti besede več, naj je še tako silil vanj z vprašanji. Od vseh strani Je obračal precep, ki je vanj ujel Pascala, a ta je trdovratno zanikal, da bi bil ubil in hkrati da ga je Didier izdal. »Moraš povedati!« je pritiskal Dodelot. »še nocoj te moram odpremiti z .Marico'. Saj si vendar obtožen umora! Jaz ti že verjamem, a sodnik ne bo ravnal s tabo tako v rokavicah kakor jaz. In še to, da se ne bo začel precej ukvarjati s tvojo zadevo. Ko bo zaslišal Catherine kot pričo, se bo ona že popolnoma znašla. Je od vraga, ne veš? In zlasti to, da jo bo Didier medtem kam odkuril.« Pascal je še zmeraj molčal. Zlom, ko so ga zalile solze, je bil mimo in zdaj ga je bilo sram. Oprijemal se je molka kakor boje. Ni je stvari, ki bi ga mogla odtrgati. »Tudi prav!« je naveličano odsekal Dodelot. »Ce se premisliš, lahko prosiš za razgovor. To velja do nocoj ob desetih, ko bo .Marica’ odpeljala.« Potem ga je dal odvesti v pripor. Počutil se je bolje kakor v kleti na policijski stražnici. Mrak in samota sta mu dobro dela. Zleknil se je na pograd, kakor Je bil vajen s seinskega nabrežja. Poskušal je zaspati. Otepal se Je lastnih misli in vprašanj, ki mu jih je stavil komisar. A te misli so ga huje trpinčile kakor komisar, Kot žival je bil ta Pascal, kot preganjana zver, ko si je prizadeval, da bd zbrisal pred seboj ves ostali svet in se zlil s krvjo, ki se mu je pretakala po žilah, s ptiči, ki so peli onkraj zamreženih oken, m celo z deskami, na katerih je ležalo njegovo telo. A po njem je grebla čisto majhna, nemima in nadležna misel in se nikakor ni dala odpoditi. Bila je močnejša od vsega in se Je ni mogel otepsti. Moral ji je prisluhniti. »Zmeraj boš taka reva. Dal si se potegniti kot budalo. Didier je največja svinja vseh svinj, kar si jih kdaj spoznal.« Bolj kot ta omejena in pekoča misel sama ga je bolelo to, kar Je po zdravi pameti neizogibno sledilo, da je namreč imel komisar prav. Robata duša se mu je upirala vsaki misli o kakšni zvezi zJjrVi7°' kl *a tePtala yse življenje in se mu nikoli ni oddolžila, v kar je pa zmeraj upal. Sovraštvo proti posameznikom, ki so ga bili prevarali, se je poleglo. Take, ki jih je mrzil zaradi kakšnega določenega dejanja, je že zdavnaj odmaknil čas, a ostala je Ona, človeška družba, tista družba, ki Ji še imena ni dajal, tista neizpremenljiva in vztrajna sila, tista pričujočnost drugih, vseh drugih. . ,P° ^°!lko !etih *a J* pridobil zase en sam človek: Didier, ki je bil bolj izdajalski in ki mu je segel v dno duše. Brž ko je prišel do tega zaključka, ga je zavrgel, kajti če bi ga sprejel bi se obsodil samega sebe: ravnal ni bil napak, ker je zaupal neznancu, katerega je bil nekega dne iztrgal iz objema smrti. Vse to je bilo v njem nejasno, neurejeno in komaj za-znatno. Vsiljevalo se Je vprašanje in njega rešitev se je najbrž izmuznila komisarju in njemu: ali je bil Didier sposoben, da koga spelje, naj ga primejo namesto njega. A zakaj je izbral prav njega, Pascala, ki ga Je tešil, mu pomagal, ga imel rad? Zakaj, zakaj? O, ko bi mogel najti dokaz!... Pri tem so obstali njegovi načrti za maščevanje. Pa če bi bil prepričan, da ga Je Didier namenoma izbral, da bi mu naprtil zločin, ne bo tega nosil policiji na nos. Biti ovaduh je višek zavrženosti. Naj kdo uganja še take svinjarije, naj razglaša, da se ne meni za zakone, naj ne ve za drugo kot za lastno sebično korist, naj trdi, da se kaj doseže le z lažjo, spletkarjenjem, krajo in zlorabo zaupanja, naj se ponaša, da je vsega tega zmožen ali da vsaj želi biti takšen, kljub vsemu je temu se bo tudi najbolj nizkoten človek, tak, ki misli, p brez predsodkov, le oprijel neke morale, ho le priznaval ‘ red, pa čeprav bi bil le v tem, da se ne mara podredi« » «— —r—•• — • u« ac lic aucvi a gim. Ne prepoveduje prva zapoved, da ne smeš ubijali sicer delati krivice bližnjemu, pač pa da ga ne smeš p Pascala je huje mučilo, ker je bil v tej duševni stis^j katere ni izhoda, kakor pa da se je ujel v past na tistem ' in fift. 7,rln.i V nrlnnm DroH nUm i O Ki1/v onmA to ^ ja/Ii 1 VAM ov J o IIJVI V j/HOl 11H ANO) I in da zdaj sedi v priporu. Pred njim je bilo samo to ali iti do kraja, poiskati Didiera in končno dognati p$ "l n & tedaj pa je konec vsega, če je komisar prav videl; opustiti vsako iskanje, dovoliti Didieru olajševalno »■‘“'V v obliki dvoma, misliti si, da je že moral imeti kakšen .jo razumljiv razlog, če je ukrenil tako, kakor je. Tudi to y> obupno, ker bi bilo med njima za vselej konec zaupanj ji prijateljstva, v kar pa je verjel prejšnje dni. Kaj P® Didier zares trknjen? up Pascalu so se podile misli po glavi in se niso 10j« mogle ujeti kakor hrti pri tekmi, tisti lepi beli psi, ki j( nekoč videi, ko so tekli za umetnim zajcem. Ni vedel, vvyV/ v*uci, ku mj leiui za uinetnini zajcem. Ni veoc*, kaj spal. Odprl Je oči. Sonce je moralo biti že visoko. j> polovica dneva je že pretekla. Kmalu bo prišel čas, ko oo ^ Huiuviutt uurva jc nuMa. jcvniaiu do pnsei cas, K” »Marica«. Tega se ni bal. Bil je že v nji. Poznal Jo j«- . jo vlačili še konji. Stroj se je spremenil, ustroj Je pa še 2 m) isti, ista samogibnost kretenj, ista zaporednost po obred ^ pripor »Marice«, policijski zapor, sodnija, sodni zapor. velike razlike med to potjo in med potjo od Ulic« j” p martrp Ho AImclrmru mAe»„ »r« 4.__ «._i_ O** \fi !T a. , w ni mea potjo oa martre do Almskega mostu. Za trenutek je pomism» to pot obtožujejo zločina, in se je spraševal, kam fP 1^ privedlo. A bil je tako naveličan, tako obupan, nenad110 ravnodušen, da je trdno zaspal. * * * .v*1?, J® kolesje, ki ga je zavrtel komisar, že d®^ Ravnatelj nravstvenega oddelka je razdelil nekaterim torjam fotografije gospe Barachetove in vsak od njih v določenem predelu hotel za hotelom in kazal sliW rgP dar jem in gospodinjam, vprašujoč, ali je gospa bila kd teh obratov (Nadaljevanje *****