182. številka. Ljubljana, v petek 10. avgusta. XXVII. leto, 1894. Ithaja vsak dan «ve*er, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ta avstr o-ogerske deželo aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gldM za jedec Hiter 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n Za o na mesec, po 80 kr. ca Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša ananila plačuje so od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se tri Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Drednifitvo in npravaistvoje na Kongresnem trgu at. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, ozunnila, t. j. vse administrativne »tvari na dom računa ne po 10 kr trikrat ali večkrat tiska 19. Zanimivo priznanje. Pred par dnevi stavil je v pristno germanskem duhu pisan protisemitaki „Deutsches Volksblatt" koalicijski vladi značilen nasvet, tičoč se slovenskega vprašanja. Predlagal ju namreč — kakor smo na kratko že v jednem zadnjih Člankov omenili — da ■aj se Kranjska izloči iz okrožja GraŠkega nadso-dišča, češ, da bo le na ta način mogoče obraniti .nemški" značaj te višjo juBtične oblasti. — Posebno zanimivo pa je utemeljevanje tega predloga. „Volks-blatt" je namreč mnenja, da bi bila taka izločitev koncesija Sloveucem (I), pri kateri bi pa Nemci nič posebnega (nichts neaneDswerthes)ne izgubili. Nemški nacijonalci so torej vender že prišli do pravičnega prepričanja, da je Kranjska izgubljena postojanka za mater Germanijo, da je kranjsko nemStvo — izvzemši interesantne Kočevce — danes že zgolj fikcija. Radovedni smo bili, kaj poreko k temu predlogu in priznanju naši alpski Nemci, kakor ne v sadojem času radi imenujejo nemški in nemčurski otočiči v slovenskem jezeru. — No, sedaj bo rekli nvojo vsi tisti jetični ergančki nemške propagaude ob Savi, Savinji in Dravi in pa tudi njih pokroviteljica v nemškem Gradci- Vsi se seveda eilno jeze, da jo „Volksblatt" izdal urbi et orbi tisto veliko skrivnost, katero so vedeli sami tako veslao varovati, da namreč Nemci na Kranjskem kot narod nimajo ničesar opraviti in vsi protestujejo živahno zoper omenjeno izločitev. A to ne morda z ozira do imaginarnega kranjskega nem^tva, katero huče „Volks-blatt* tako neusmiljeno žrtovati, temveč iz druzega razloga. Priznavajo namreč, da bi taka izločitev nič ne hasnila ubogemu nemštvu in da bi tudi še brez Kranjcev ostalo v okroJji Graškega nadsodišča vse preveč Slovencev, ne^o da bi bito mogoče zapreti našemu jeziku dveri tega višjega soduega dvora. Nam pa se vzbuja v bici sum, da ti protesti niso iskreni in da bi alpski Nemci na tihem bili prav zadovoljni, ako bi se vsaj nekoliko zamogli odkri-tati nadležne in nehvaležno Kranjske in da bi rade volje prodali kranjsko nemštvo za Štajersko in koroške Slovence. Slaba kupčija bi to ne bila zsnje — a na take limanice jim ne gremo in ako mislijo, LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angloftki spisala Onida.) II. (Dalje) Ko je lady Hilda, zuana po vsem svetu kot najponoanejša, najodličnejšn in najhladnejša žena pod solncem in na glasu kot izredna ćlćganlć, nekega jako neprijaznega dne meseca novembra dospela v Florenco, in ko bo je razglasilo, da kani tu ostati čez zimo (izvzeuiši slučaj, da bi to premisli, kar je bilo verjetuu), je bilo vse mesto razburjeno. Privela je bila s seboj celo krdelo slug in svoje konje. Neko Banko prihcezinjo, ki se je bila ravno takrat brez konj pripeljala, je povsem v senco postavila, vsaj Florentinski ,klubu se ni zanjo čisto nič zmenil. Ko se je lady Hilda v svoji kočiji, v katero sta bila uprežena dva vranca, in s svojimi slugami v Črno-belih livrejab peljala mimo kluba, so bili ondu zbrani modrijani izven sebe. Večina njih jo je na videz že poznala. Dva ali trije bo jo tudi osobno poznali, a onim srečoikom, ki so bo smeli da se bomo sedaj mi ogrevali za nVolksblattovH predlog, ker ga oni pobijajo, tedaj se hudo motijo. Mi dobro vemo, da bi taka ločitev prouzročila vsaj spočetka odstranjenje skoro vseh, itak ne preštevil-nih slovenščine veščih višiesoduih referentov iz Gradca in da bi ae potem največje težkoče delale slovenskemu uradovaoju na Štajerskem in Koroškem. Verjetuo je sicer, da bi konečno slovenska odločnost in žilavost premagala tudi te težkoče, a čemu izpostavljati velik del naroda z nbva pretežavnemu začetnemu boju, čemu take nevarne eksperimente, ako vsega tega treba ni. Mi kranjski Slovenci ne rabimo za-se nobenih koncesij, ki bi ne basni le hkrati celemu narodu, mi imamo v sebi nekoliko več etičnega čuta nego naši alpski Nemci, mi imamo o narodni solidarnosti in celokupnoBti nekoliko ide* jalneje pojme nego oni, in sategadelj odločno odklanjamo vsako narodno koncesijo na račun naših izvenkranjskih bratov. Ako hočejo imeti Nemci v Gradci nemško višje sodišče, do katerega na) bi ne segala slovenska beseda, dobro, tedaj naj Be nam Slovencem ustanovi posebno višje sodišče v Ljubljani, ki bo obsegalo vise slovenske pokrajine brez izjeme in zadovoljni bomo. Kadar b ; prišlo kako nemško glasilo do tega, da je tieba tud: v politiki poštenja, potem naj se oglasi s takim predlogom — pa mirna Bosna. — A dokler bodo prišli Niiruci tudi v politiki do pofiteuja, do tedaj bo poteklo š-* vel.ko naše vode v Črno morje in zategadelj se nam ne vidi vredno, spuščati se v daljšo polemiko o tej stvari. Timeo Dannos . . . .! Glavna naša naloga biia je danes, pribiti zanimivo nemško priznanje, da kraojski) nemštio ni „nenneuswertha in sedaj le is Betujemo gospodi v Ljubljanski kazini, da naj za največje zrcalo utaknejo dotični članek „Volksblattov", sfojfl nemške zastave pa naj shiunijo v najt mnejši kot kazmskega podstrešja. Sicer pa naše iskreno pomi! ivanje! Politični razgled. V flrasi«! dežele. V L) ubijan 10. avguBta. Levičarji ko /> it utira jo. Levič&rBka stranka je ua Kort škem vrn?a i uško v koruzo in se umaknila nacijonalcem. N|e kandidat za Šmohorski okraj, Domatngo, je odstopil. S tem je kouec levičarske slave ua Koroškem. V tem pa, ko na jedni strani propadajo levičarji, m prebuiajo na drugi konservativci. V rečenern okra,u so ti pri volitvi volilnih mož zmagali v dveh občioab. Malorusi in slovunnku koalicija. Maloruski poslanec in gališki deželui odbornik dr. Savčak ae je pred kratkim, jako odločno izrekel zoper slovansko koalicijo v državnem zboru, češ, da jej je samo po-p Sevanja čeških interesov namen in da se Malorusoin zanjo zategadelj ni brgati. Drž. poal. dr. Romančuk zavrača v listu »Dilo* te nazore jakn energično in priporoča maloruskim poslancem, naj tej slovanski protikoahciji pristopijo. Namen tfl protikoalicije je jasen in točno preciziran, namreč: 1 Izvedenje ravoopravnosti; 2 Potegovanje za slovansko uarodae interese. Ali je v interesu maioru-skepa mtroda, pravi Romančuk, da se ta namen doseže? Kdor pozna razmera v parlamentu, ne more trd.ti, da je slovanske koalicije namen aama opozi cija. Vsaka opozicija hoče dušeči gotove rezultate in mo:e biti različna, brezobzirim, ostra ali zmerna. Mladočeški načiu opozicije ui odločilen za celo bIo-vanrtkr) koalicijo, v kateri .-.< ;d - jako konte rvativni in zinem; možie kakor Meznix, Kla č, Ferjančič in nekateri duhovniki. Ako bi mnloruski poslanci pristopiti slovauuki koaliciji, zavzeli bi lahko neko zmerno stališče in v tem zoaiulu uplivali na radikalne elemente. V nanje države. INekaj se pripravlja v Srbiji. Včeraj ae je javilo, da je razkralj Milan zapustil Pariz in da se vrne v Btligrad. V resnici je pa Milan že prej srapuatil Pariz in se nekuj dnij mu ni v bavarskem kopal žči R-ichenhall, kjer se je bi šel z Rist ćm Tud- to js značilno, da je mini-•tarski predsednik Nikoia'evć uagloma zapustil Sla-t no in peljal v N š, k •• r baiski so zadovoljni samo konservativci^ avstntili, U.'t iim t,« je posrečilo, zvabiti na svojo stran mnogo Gankovljevib aomlfiljonikov. Statnbulov si man.* zadovoljen roke iu neti z vsemi sredstvi raz-por v taboru svojih nasprotnikov. Povsod izigrava trozvezo Nova stuvaom v Bolgarski j«» boigarnko odkriti, kadar se je mimo ujih peljala v ujeni kočiji, poskočila je cena v krogn njihovih zuaucev jako izdatno. — V svojem Življenju še nisem vide! take žene, vzkliknil je Francoz l)uc dč St. Louij, kavalir stare šole, ali bolj duhovit in prikupen, kakor vsak „mladi". — Milijon dveBtopetdeset tisoč frankov letne rente, vzdihoval je marki Satnpierdareno. Bil jo že oženjen. — To je nekaj za-te, Pavel — reče Kaiio Maremma mlademu vojvodi delta Roica, stoječi mu kraj njega. — Jako je lepa, odgovori smeje se deda Rocca in si gladi brke. Videl sem jo že v Tuille-rijah in v Trouvilleu, a bližje je ne poznam. Ni.um jej bil predstavljen. — To bodi moja skrb, se oglasi St. Louis, ki je spadal mej srečnikv, ki so se smeli odkrivati. Maremma sodi prav, trdeč, da bi ta bila za Vas. Moi, je m1 eu change. Della Rocca je zmignil z rameni in si zapalil drugo smotko. Ko pa je zamišljeno gledal za kočijo z dvema ognjevitima vrancema in slugami v črno-belih livrejab, zresnilo ue mu je lice. Na v/prejemu pri angleškem poslaništvu, katero je larfv Hdda pražimo zmntrala za naselbino jetnikov, proBil jo je St. Lou.s, h katerim je bila dobro znana, dovoljenja, da jej sme pndstaviti svojega prijatelja della llocco. Ak ; je bila zjutraj oble-čena kakor srednjeveška svet n . ... je bila sedaj podobna sredojeveški princezinji Della Reci se je zdela, kakor da je ravnokar stopila s kakega Gior-gionovega portreta in predrzuil se je, jej to reči. Seznanil jo je z navzočnimi „pregoauci" in se ž njo dlje časa prijazno pogovarjal. Oa iu St. Louis sta bila jedina, za katera se je sploh zmenila. Ko je po preteku jedne ure odšla, gledale so navzočne Žene za njo pclno zavisti iu srda, ker je imela v svej.li latu-h zaklad divnih dragotin. — Mais quelle fetnme impossible, reče della Rocca, stopivši na nočni zrak. — Nemogoča, zakaj ? Vprašal je St. Louis živahno in skoro jezno. Oa je obtžaval Iady iltldo, kakor je vsako leto triBtopet nšestdeset žen obožaval. — Nemogoča, reče della Rocca, držeč smotko mej zobmi. Vzlic temu je drugi dan, ko je deževalo kakor bi iz vedra vlival, in ni mogla nobena dama zapustiti svojo sobe, šel v hotel Murat in vprašal, vzpre- vprašanje še bolj zamotala in ovira aie hitro rešitev. Zveaa mej zastopniki trozvez« ia Stambulovim se je obnovila. Diplomatje trozvesai v družbi i angleškim zastopnikom delujejo na porasumljenje Kobur-žaaa s Stambulovom. Koburžas se boji, ce bi se udal volji naroda, ki je večinoma ta ozko ivezo s Rusijo, da bi imel potem vezane roke. Protiruska agitacija je mej rodoljubi v vrstah iateligeacije prouzročila, da se boje, da bi bilo porazumljesje s Rusijo na Škodo samostalnosti Bolgarske in zato zahtevajo od Rusije nekake garancije. Sam metropolit Kliment je zavrnil vesti, katere so beležili bolgarski listi, da se hoče Rusija vtikati v notranje zadeve Bolgarske, in sicer s besedami, katere je na Danskem I. 1886. slišal is ust ruskega cara. Pot k miru je na ruski strani povsem uglajena. Treba, da volijo Bolgari deputacijo, katera bi zanje govorila v Peterburgu. Neizogibno potrebno pa je, da bolgarski politiki pozabijo na svoje osebne namene, da slušsjo samo glas rodoliubja in ponudijo Risiji naravnost roke. Naj Bolgari pomislijo, da razžaljena je Rusija, ne Bolgarska. Prvi korak porazumljenja mora torej Bolgarska storiti, Rusija ne more reči, da je kriva, ko ni kriva, da je poražena, ko ni poražena. Risija izhaja tudi brez Bolgarov, kakor je izhajala brez privoljenja Evrope, ko jih je osvobodila, Bolgarska pa brez prijateljstva in zaščite Risije ni nič. Caserlo. Že včeraj smo javili, da je dobil župan rojst nega kraja Cisertovega anarhistično pismo To pismo je podpisano »anarhistični komite v Rivenui" in sldve: „ Anarhisti vseh dežel pozdravljajo rodovioo Caserio in Vam javljajo, da se bo C.tserio maščeval. Ze so i/žrebani trije somišljeniki, ki imajo umoriti Caiimir-Perierja, Crispija in italijanskega policijskega ravnatelja . . Zanimivo je tudi, kar se oita v <.fi-cijoznih itMijanzkih listih. Odkar se je v Italiji odpravila smrtna kazen, je italijanska vlada vbhIbj, kadar |e bil v inozemstvu kak Italijan obBojen na smrt, zahtevala, da se kazen ne izvrši, nego primerno premeni v dosmrtno ječo itd. V Caserio vem slučaji pa je vlada sklenila to opustiti ali pa svojo zahtevo oglasiti v taki obliki, da se jej gotovo ne bo ugodilo. Irski zakupniki. Angleška poslanska zborn ca je vzprejela zakonsko predk-go, b katero «•> določa, da je vbo svoj čas pr< gnane irske zakupn ke pontaviti na prejšnja svoja mesta, to je, jim zopet dati v zakup vsa zemljiška, katera so |>rej imeli. Tudi v gospodski zbornici }s zakonu večina zagotovljena. S tem se je poravnala velika kriv ca. Dopisi. Iz Mokronogu, 6. avgusta. [Izv. dopis ] (Društvene reči.) Znajcč, da se na spomlad veseli staro in mlado prerojene narave in da se naj raje zateka v to divno zavet;e, priredilo je bralno društvu svojim častitim udom majnikov izlet na prijazno Št. Jursko goro blizo vasi Tržišče župe Sv. Trojiške in prav jo je pogodilo! Ž> kraj sam na sebi je zelo prijazen in pri vabljiv! Tu se uživa krasen razgled! Vidi se okolica Dvorska in velik del lepe okolice Št. Ruprske in vsa ta pokrajina okoli in okoli ovenčana z vinorodnimi goricami in v ozadji mogočni „Kuma. Pa tudi drugače se je ta izlet prav vrlo obnesel! Udeležba od btraoi udov bralnega društva je biia prav obila in nepričakovano veliko občnstva iz Sv. Tropske župe počastilo je izletnike s svojo navzočnostjo ! Društveni pevski zbor je prav pridno zabaval z ubrauim svojhn petjem! Kar je pa človeka najbolj razveselilo, to je bilo popevanje naših starih domačih pesmic, katere so prav ubrano popovale Sv. Trojiške pevke s svojim gostoljubnim g. žippjkoa Grčarjem! Tudi za postrežbo j s gosp. Prijatelj is Tržišča prav dobro skrbel, akoravno je prireditev na takem kraju zelo težavna. Zabava je trajala do trdne noči! Vsak se je ločil od tega pri-jasaega kraja s željo, da bi se so pet kmalu nudila prilika k jednakoj ssbavil In ta odmor naš ni bil dolg! Da se nase bralno društvo odzivlja želji nekojih častitih udov, da saj priredi jeden islst tudi ■a drugo stran proti St. Ruprtu in Mirni, je ono priredilo dne 1. julija izlet v prijazno okolico Mirnsko in sicer v romantičen kotiček „pri Žigi* pod Minskim gradom! Tudi ta izlet se js povsem dobro obnesel; le žal, da bo niso k istemu vabili tudi zu nanji, kojih bi se bilo mnogo udeležilo ! Celo iz daljnega Trebna je prišla gospoda I Z izletoma mora biti toraj bralno društvo zadovoljno, osobito pa udeleženci istih! Nad vse ps nas je isnensdila veselica, kojo sta priredila naša podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in niše bralno društvo dne 22. julija! Tu se je pokazalo, kaj se zamore tekom jed nega dobrega tedna storiti z dobro voljo in vztrajnostjo I Bugati vzpored, kateri je obsezal poleg petja in igranja na gosli in citre tudi deklaraovanje in uprizoritev gledaliških iger, se je v vseh točkah nepričakovano dobro izvršil! Vsa hvala čaBtitim pevkam in pevcem, kateri so pod spretnim vodstvom pevo-vodje gosp. Josipa Lizeja svoj nalog častno rešili! Istotako Častitim igralkam in igralcem, kateri so igrali v občo zadovoljnost pod finim vodstvom gosp. Josipa Tekavčiča ! Posebej pa se moramo spominjati še naše vrle Šolske mlad-ži, katera je pod umnim vodstvom trudoljubivega nadučitelja gosp. Jerneja Ravnikarja svoi nalog — namreč razne deklamacije in rprizoritev dveh gledaliških iger — izvanredno dobro izvršila! Konečnu bodi izrečena lepa hvala g. Zirerju za slikarije, koje je blagovolil iivršiti na gledališkem odru bralnega društva! Ker je bila veselica prirejena v blag namen, ae je iste tudi toli odličnega občinstva udeležilo, da je bil vrt gostilne .pri lipi" prenapolnjen! Sklepam današnji dopis s srčno željo, da bi častiti prireditelji te veselice tudi v prihodnje blagovolili svoje moči uporabljati v korist in na čast našega bralnega društva in naše podružnica družbe sv. Cirila in Metoda! Prosveta. Rimljanski napisi v Celju. PiŠa dr Janko Paj k. I. Pod naslovom „Die romiechen Inscbriften in Cilli" objavil je v letošnjem izvestju Celjske gimnazije prof dr. G Scboo v mnogem oziru zaslužno razpravo, katerej želim tukaj nekoliko opombic pristaviti. Celje — za Rimljanov Celeia — Cl tudi a Celeia — Municipium Celeianum ali Celeiense — Civitas Ce leieniii zvana — bila je starodavna naselbina na slovenskem Štajerskem, ob jednem jedna izmej najimenitnejših rimljanakih postojank onstran Planin. Reči se sme, da današnje Celjsko mesto stoji vseskozi na razvalinah stsrorimljanskega mesta in tako na starokla-sičnib tleh; skoro korakoma se tu nahaja na rim- ljaoake starine. Tako n. pr. se je pred leti trn sašlo i a se skoro leto s a leto nahaja pri prekapanju it iskapaš j« hišnih seliič raznovrstnih ostali n: novcev, <*94Jfv,J$ftfj** topličnft ™rav. pettj, cevfj, kamesov i napisi, včaju> tudi kakov kjp. fcred kakimi štirimi leti so pri izkopaajn ttjgeljja, nekemu poslopju zadali na prs|sp, kalg. tri mejgf mereči tlak sobe, mosaikovo delo, zloženo iz be#b in ru-dečih kamenčkov, popolnoma ohrasjeno. Pod tlakom is okoli njega nahajale so se kur javne priprave, znamenje, da je soba služila se kapelj. Tlak bo očistili, fotograf o vali, potem pak prenesli v Gradec Posebno imenitni so kameal z latinskimi napisi, katerih se vidi v Celju še danes precej lepo število; dr. Schoa jih je priobčil 78. Ti kameni so raztrošeoi po mestu in po okolici; nahaja se jih večidel v .lapidariju", potem pa tudi ob cerkvah (župnej in sv. Maksimilijana), pa tudi se sasebnih poslopjih, n. pr. nn velikem trgu, pri „antikenthoru", in tudi zunaj mesta, n. pr. v .hrvatskem" mlinu, v Vojniku na posestvu Stalinerjevem ia na ST.-Mi-klavškem hribu, v veži cerkve. Pred dvanajstimi leti so v Celju osnovali nekakšen „lokal -muieuuiu, da služi v shrambo Celjskim stsrožitnostim in raznim prirodninskim vlastitostim okrsjs. Storilo se je, kolikor se je pač v tako majhnem mestu in pri sporih pomočkih dalo. Lahko bi se bilo storilo tudi već, ko bi n. pr. mestni zastop imel in dal sredstev za kaj takega. Tako dobro podpirana ustanovina, ka-koršua je krajevni muzej, bila bi za domačine in za tujce rabljiva; kakoršen je sedanji musej, menim, da ni preobilo posetovan, premda je pozeta vreden, ker ima dosti znamenitega. Izmej vseh ostalin rimljanske dobe Celjske najvažnejši so napisi, ti 80 tako rekoč iivi in govoreči spomeniki nekdanjega tukajšnjega narodnega gibanja. Rimljani niso bili samo v tem velik narod, da bo ustvarjali nesmrtnih del mirovnih in vojaških, ampak oni so tudi v tem pokazali svojo veličino, da so znali svoje Čine uvekovćčati ter potomstvu isročevati. Koder in kjer so bivali in koder so se naseljevali, povsod bo zabilježevali svoje čine is vse ■voje javne is zasebne dogodke, rekel bi svoja Čuvstva, in to v trdi kamen, kateri prebije stoletja in tisočletja. V istini nsjdeš še danes v C liu kamenih nnpisov, ki so prsmds izpostavljeni solncu ali pa burjam severnim tako čisti in sveži, ko da bivajo na svojem mestu jedva jeden človeški rod! Kamen, iz katerega so ti spomeniki Celjski izsekani, je po* horski mramor, kar opazuje dr. Schon po napove-danju drugih in kar sem tudi sam slišal večkrat Kako malo povestniškega čuta pak napram Rimljanom imamo mi Slovenci, mej katerimi se nekoji slovenskim napisom celo zoperstavljajo! Oslabljeni čut sebeohrane in obrane svojega imena in jezika je oč to znamenje degeneracije, razplemenjenja. Nabiranje rimljanakih napisov Celjskih ne spada v še davno preteklost; jedva kakih petdeset let je tega, kar se tolmačijo in opisujejo, vsaj znanstveno. V novejših časih so se nekoji s pravo gorečnostjo trudili, da zapišejo in razjasnijo temne in včasih močno okršene napise. Izmej najimenitnejših zapisovalcev in tolmačev teh napisov naj omenim prestavnega Berlinskega učenjaka Th. Mommsena, kateremu ide tudi v tem oziru prva in poglavitn zahvala, da je svetu obznani 1 Celjske napise. Potem nnj omenim slavnega nemškega pesnika J. G. Seidle, ki je nekdaj v Celju profesor o val ter v tem mestu zapustil več slavnih spominov. Razveo teh dveh naj še omenim GraŠkega učenjaka K n a b I a , kateri je Bkrbno se pečal b štajersko povestnico, in pa še dveh učenjakov, Kennerja in Conzeja. Izmej Slovencev sta dva moža posebnega pohvalnega pomena vredna, velezaslužni in slavni naš še živeči poveBtničar ter visoki cerkveni dostojanstvenik Ignac Orožen in pa duhoviti ter bistroumni povestničar in jezikoslovec Davorin Trstenjak, kateri je po spodnjem Štajerskem rimske kamene ne samo opisoval in čita), ampak prvi tudi v bajeslovnem in jezikoslovnem oziru razkladal. Skrbno zbiro Celjskih napisov najdeš v Orožnovej „Celjskoj kroniki", Trstenjak pa je o tem napisal celo vrsto dolgih razprav v »Novicah" in drugod. Razven teh mož, v povestnici in jezikoznanstvu slavnih, pa se je kopn drugih menj slavnih bavila s čitanjem, zapisovanjem in tolmačenjem teh napisov; mej slednje može se Šteje tudi moja malenkost, ker mi je že več let lepa prilika dana bila, da se seznanim z rimskimi napisi v Celju in okolici, ter je proučavam na laBtni očigled. Gospod dr. S c h 5 n si je stekel še to zaslugo, da je znovič opozoril občinstvo na te kamene ter k njih jema li inylady. In bil je vzprejet, kakor vsak an- | tikvar, nič bolje in nič slabše — ter nekaj časa dihal vonj trehsto tej, lilijan in helijotropov. — Ah, ah, vi ste jo že obiskali! Veseli me! Povsem v redu! Reče St Louis, ko se ob pol šesti uri anide z della Rocco. Sedite v mojo kočijo. Namenjen sem v klub. Tudi vi gresto tja, kaj? Kaj dela mylady? Ali ni prekrasna? — Bila je jako slabe volje, odgovori della Rocca, zapirajo za soboj kočijina vrata. — Toliko zanimivejša naloga za vas, da jo spravite k dobri volji. — Pri njej traja vse, dobra in slaba volja, samo deset minut. Saj jo poznate. — Žena je in imovita, skoro preimovita, kaj čuda, da ima svoje muhe. Della Rocca zmigne z rameni. — Lepa je jako, ali mene ne zanima. St. Luuis se nasmeje in pogleda della Rocco u strani. — Tem bolje, potem ae zanima ona za vbb. Možje, ki se za kako ženo preveč zanimajo, greše čestokrut. — Domišljava je, sebična in brezobzirna, pravi della Rocca z veliko odločnostjo. — Njenemu ukusu se ne more nič ugovarjati. — V vsakem oziru je pretiran, exagere, odgovori della Rocca jako emfatično, tako glede obleke, kakor glede dragotin, sploh v vsakem oziru. Tristo loncev s cveticami ima v svoji sobi! — Kaj za to! Pošljite jej jih Še tristo! Treba je, da začnete resno delati, mon cher! Della Rocca je gledal skozi okno. — Nečem, tako posvetne ženBke mi ne ugajajo. — Glej, glej, od kdaj pa, mio caro? — Preprostosti, nedolžnosti, iskrenosti ne pozna... — Ah, odgovori St. Louis prezirljivo, ne vem, kje Bte se navzeli teh načel, sicer pa ne verujem, da res tako mislite. — PreproatoBt, nedolžnost, iskrenost — jako lepo. To je naša stara znanka iz milijona vaudevilleov, naivka, „P ingeaie". Vsi jo poznamo. Kaj je to? Zveženj nevednosti in ignorancije. Odprite zveženj in hipoma se premeni nevednost v vednost kakor pri Evi. In začel je svojemu mlademu prijatelju na široko in nekako očetovski razlagati o prednosti, katera gre posvetni dami polni ukuBa pred takoimenovanimi nedolžnimi. (Dalje pri h.) rastolmačea ju 8e nekoliko eovega »bjavil. Naj mi bode dovoljeno, t naslednjih Vrsticah o tem predmetu tndi Širšemu slovenskemu občinstva, mej kojim je mnogo prijateljev stariaatva, nekoliko besed iti. Domače stvari. — (Volilni sD o d v Gorici.) Dne 16. t. m. se bode v Gorici vršil volilni shod, na katerem se postavita kandidata z* deželnozborski volitvi, določeni za kmetske občine na dan 27. in sa velepo-sestvo na dan 38. avgusta. — (Kolera na Kranjskem", Danes se govori po Ljubljani, da je dobila deželna vlada iz Kočevja brzojavno poročilo, da se je v tamošnjem okraju primeril slučaj kolere. — (Abiturijentska veselica v Ljubljani.) Za to veselico se je določil naslednji vspored: 1. B Smetana: Ouvertura iz opere .Prodana nevesta", svira vojaška godba. 2. Prolog, sestavil in govori abit. Ivan Zajec. 3 Fr. Gerbić: .Slovo", kantata za moški zbor in Čveterospev ae spremijevaniem orkestra. Besede priredil Hrabro slsv Rape Zložil in svojim bivšim učencem abitu-rijentom z. kr. učiteljišča v Lmbljaoi I. 1894. posvetil skladatelj. 4. M. Hubad: Slovenske narodne pesmi. 5. Ivan pl. Ztjc: „Zrinjski Frankopau", koračnica za moški zbor. 6. Pran Gerbč: .Slovanski brod", moški zbor. Po končanem vzporedu prosta zabava s plesom. — (Vzpored veselici moške in ženske Št. Peterske podružnice) sv. Cirila in Metoda, ki se bode vršila v nedeljo dne 12. t. m. V vrtnih prostorih Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti, je nastopni: l.Iscbpold: „Hoch Oester-reichs Panier", koračnica. 2. Volarič: .Pri zibeli", poje mešani zbor. 8. S. Gregorčič: .Domovini", pesem deklamuje gospica Ivanka Hočevarjev a. 4. Verdi: 0«ertura iz opere „Aroldo". 5. A. Hajdrih : BNa boj!" poje moški zbor. 6. Slavnostni govor, ima č. gosp. Anton Kob I ar. 7. BDorfjchwalben sus Oeaterreich", valček. 8. Gerbić: „Gondolar", ženski čveterospev. 9. Krakauer: „Der guata Himmelsvster", pesem, solo za rog. 10 Vilhar: .Luoica", mešani zbor. 11. Gretscb: Fantazija iz priljubljenih operet. 12. * * #: .čuj zvonov glas", ženski troBpev s spretnijevanjem na glasoviru. 13. Volarič: .Slovenca dom", moški zbor. 14. David: Potpourri „Narodne pesme". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. za osebo, preplačila se v blagi namen hvaležno sprejme čisti dohodek je namenjen družbi. Narodno občinstvo Ljubljansko naj bi se torej prav mnogobrojno odzvalo odborovemu vabilu. — (PoBtojinsks slavnost.) Na prošnjo dotičnih dveh društev nam je popoln iti poročilo še z nastopnima dodatkoma. Posebni vlak iz Trsta je priredil samo .Tržaški Sokol". .Goriški Sokol", pa se je pripeljal z omuibusi do Postojine in se je še le tam pridružil Tržaškemu Sokolu, pod čegar zastavo je skupno ž njim korakal v sprevodu. Pred njima je bilo v sprovodu 6 biciklistov .Tržaškega Sokola" v svoji elegantni opravi. Sploh je vrli »Tržaški Sokol" si pridobil velike zasluge za obilo udeležbo Tržaških Slovanov pri slavo ost i, kar si štejemo v dolžnost še posebej poudarjati. Javne telovadbe sta se nadalje udeležila tudi dva člana »Dolenjskega Sokola0, in sicer na vseh orodjih v istem oddelku, kjer sta telovadila Celjski in Tržaški Sokol, kar resnici na ljubo b tem prijavljamo. Opozarjamo pa še jedenkrat za bodoče jednake slučaje na to, da vsako društvo pravočasno poda vse potrebne podatke slavnostnemu odboru, kar se to pot ni zgodilo. Le potem je pri tako ogromni udeležbi mogoče sestaviti popolno zanesljivo poročilo. — (Iz deželenege šolskega sveta.) V zadnji seji so se stavili naučnemu ministerstvu dotični predlogi, glede imenovanja za novo siatemi-zovano mesto glavnega učitelja na ženskem učiteljišči in za imenovanja vadnega učitelja na moškem učiteljišči. Potem so bili imenovani: Defin. nadučiteljem na razširjeni v dvorazrednico ljudski Soli v Lienfsldu dosedanji učitelj in voditelj Jožef "VVindiach; def. učiteljem za drugo učiteljsko mesto V Slavini dosedanji začasni učitelj Fran Ver bič; nadučiteljem na ljudski šoli v Mošnjah, ki se razširi početkom šolskega leta v dvorazrednico, dosedanji učitelj in voditelj Ignacij Rozman; kot def. učiteljica za drugo učiteljsko mesto v Litiji dosedanja začasna učiteljica Joeipina S c ho 11. Premeščeni so: Učiteljica Alojzija Bizail iz Vipave na Crni Vrb, nsdučitelja Fran G rosa iz Vrem v Strek-ljevec ia Bajko Justin is Strekljevca v Vrem. Prof. na višji realki v Ljubljani Baltazarju K na pit so h u se je dovolile četrta petletnica7 i a So se rešile raznovrstne prošnje, potem pa se je zaključila seja. — (Izredni obče! zbor slov. del. pev. društva .Slavec") bode v nedeljo dne 12. t. m. ob V|2. uri popoludne v gostilni gosp. Alojzija Zajca na Rimski cesti. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, blagovole naj cenjeni udje to tem potom na znanje vzeti. Odbor. — (Vojaške vesti.) Danes dopoludne je prišel v Ljubljano domači 7. lovski batalijon, ki je zdaj v Gorici, ter s« udeleži vojaških vaj, ki se prično bodoči teden. — (Ljubljanska plinarna. ) Izredni občni zbor delničarjev Ljubljanske plinarne je bil te dni. Sklenilo se je jednoglasno, da se podjetje nadaljuje za nedoločen čas in Be je pooblastil upravni odbor, da ukrene vse potrebno Odpoved pogodbe, katero je prijavil mestni magistrat, se Je vzela na znanje. — (Potniška pisarna) E. Scbmards v Ljubljani priredi dne 25. avgusta t. I. posebni vlak iz Novega mesta in Ribnica v Lesce-Bled in k Marili pomagaj pod jako ugodnimi pogoji. Vozni red in zelo znižane cene se objavijo v kratkem. — (Bizaviško gasilno društvo) priredi, kakor smo že naznanili, v nedeljo dne 12. t m. popoludne veselico v Ve I č ah v goBtilni gosp. Iv. GostinČarja, praznujoč svojo desetletnico. Vstopnina 10 kr. Ker je čisti dohodek namenjen v društvene namene, se je nadejati prav obilne udeležbe. — (Dolenjski raki.) Kakor poročajo zadnje .D >l. Novice", so se raki zopet zaplodili v potoku pri Pleterjah Pred petimi leti jih je prinesel posestnik J. P. 36 iz Bele Krajine in jih pustil ves čas lepo v miru. L^tos jib je že prav mnogo in so nekateri dorasli do velikosti 12 palcev ali 22 centimetrov. Nabrali so že kakih 100 lepih samcev. Samice pa se varujejo še vedno. — (Nesreča.) Iz Ilirske Bistrice se nam piše dne 8. avgusta: Sinoči ee je Bplašil konj nekega posestnika v Dolenjem Zemunu, pridirjal v Ilirsko Bistrico in pri Andražovi hiši gluhega, 77 let starega krojača Ivana Bilca po dcmnče Barako, podrl in na glavi tako hudo poškodoval, da mu najbrž ne bo več opomoči. — (Zdravstvene zadeve.) Novi zdrav-Btveoo-policijski red za Idrijo je potrjen. Ako se bode vestno izpolnjeval, bode gotovo pripomogel, da se zboljšajo tamošnje zdravstvene razmere, ki bo v poslednjem Času bile res jako slabe. — (Deželna sadjarska in vinarska šola v Mariboru) zaključi doe 14. t m. svoje šolsko leto z letnim izpitom. Izpiti se vrše nemški, dasi bo učenci večinoma slovenski mladeniči. Tako hoče deželni odbor v Gradci. — (Ziljska železnica.) Tehnično-policijski ogled lokalne železnice Podklošter-Šmohor Be je vršil dne 6. t. m. s povoljnim uspehom. Nova proga se torej sme odpreti dne 11. t. m. — (Češki gostj e v T rstu ) Po Postojin3ki BlavnoBti odpeljsli bo Be češki Sokoli v Trst. Tržaški Slovenci so jib navdušeno vzprejeli iu jim priredili zabavni večer v „Hotel Evropa", kjer se je zbralo v prostorni dvorani mnogobrojno število Tržaških Slovanov. Mej navdušenimi zdravicami in petjem je minul večer v prijateljskem občevanju Čehov, Slovencev in Hrvatov. V Barkovljah bo se Čebi »kazali prave mojstre v telovadbi, da jih je vse kar občudovalo. Drugi dan so si češki gostje ogledali mesto in okolico. V Mitamar so so vozili iz Bar-kovelj v okoličanski ladiji, ki je bila okrašena z narodnimi trnbojnicami, kar je na češke goste naredilo posebno prijeten utis. Potem bo se odpeljali z večernim brzovlakom v domovino, nekateri pa v Benetke. Gotovo jim ostane izlet na slovanski jug v prijetnem spominu. — (Razpisane službe.) Na štiriraz-redni dekliški ljudski šoli v Kočevji četrto učiteljsko mesto s plačo IV. plač. razreda. Prošnje do dne 25. avgusta okr. šolskemu svetu v Kočevji. — V Ljutomeru mesto občinskega zdravnika z dnem 1. januvarja 1895. leta Letna plača 500 gld. 1 1 _J j Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. *» . Tj* J • . \ 1 . \ . * (Krvava rabuka mej socijalisti in orožniki.) -V BjeUevici v pruski Sleziji so hoteli socijalisti imeti shod v neki dvorani, kar jim pa ni bilo dovoljeno. Pred dvorano je stražilo šest orožnikov. Ko je množica kakih 3000 delavcev hotela s silo v dvorano, so orožniki streljali dvajsetkrat sa ljudstvo. Jedna Ženska je bila ubita, šest moških in jeden otrok pa težko ranjenih. Število lahko ranjenih ni znano. S-j le vojaki so nared.li red. Petdeset os >b pride pred sodišča. * (O dšk o dnine za železniško nesrečo.) Italijanska srednjezemzka železniška družba je izplačala nad jeden milijon frankov odškodnine za železniško nesrečo, ki se je pripetila lani v postaji Limito, blizu Milana. Operna pevka E iza F r a nd i n, ki je bila težko poškodovana, je dobila pol milijona frankov odškodnine. * (Čuden puščavnik.) V Kirchvv.ildu na Bavarskem živi neki puščavnik frater Petru*. Te dni so prišli tatovi v njegovo bivališče in odnesli nastopne stvari: Dve zlati remontoir uri, jedno zlato damsko uro, zlato verižico, 13 zlatih prstanov, dva ducata srebrnih velikih in malih žlic, srebrno tobač-nico, kukalo, šestcevni revolver in mnogo druiih srebrnih in raznih nakitov v skupni vrednosti okolu 600 mark. Kako so vse te stvari in revolver prišle v celico .brumnega" puščavnika, je res malo čudna uganjka. Knjitovnost. — „Argo", Zeitschrift fiir krain sebe Landes-kunde, ima v št. 7. naslednjo vsebiuo: Mtillner: Reiseskizzen aus Italien; — Befeatigte Hohlen sus Krain; — Radics: Tbomas Chrba, FUrstbis :hof von Laibach; — Mittheilungen aus dem Museum. — Dalmaticae res per Vjekoslav Istinović. Aogli amici della verila 1'autore dediča. Ristam-patto dal R nnovamento di Gorlzia. Gorizia. Tipografija „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1894 Str. 64 C^na 30 kr. V tej drobni a jako poučni brošura se pop'sujejo dalmatinske razmere verno, ne* pristransko in resnično in zasluži knjižica, da jo toplo priporočamo. — .Vienac" ima v št. 31. naslednjo vsebino: Mirza Safvet: Bosna šumi . . .; — Ksaver Šandor Gjalski: Radmilović, pripovieBt; — Mirza Safvet: Pod demir-pendžerom; — A. Jiia*ek: Raj svieta, roman; — Od Zagreba do mora; — B. lu-hot: Književno pismo; — Braudes: O narodnom čuvstvu; — Lstak.— Slika: Jedna plače, a druga se smiie. — Matica Slovanska prinaša v 15 se-sitku konec M jatovićeve, iz srbščine preložene povesti „Ikonie, vezirova matka", potem začetek iz slovenščine preložene Kašove povesti „Perla rožska", in nadaljevanje iz ruščine preložene studije .Rusko a Evropa". Celovec 10. avgusta. Pri občinskih volitvah v Beli pri Železni Kaplji je zmagala vsled nečuvenoga pritiska nemškutarska stranka. Doslej je imela v občinskem zastopu narodna stranka večino. Praga 10. avgusta. Staročeška stranka priredi sredi tekočega meseca v Stari Boleslavi shod, na katerem bo prof. Braf poročal, ali kaže približati, oziroma združiti se z Mlado-ćehi. Z ozirom na plemstvo se nekateri elementi staročeške stranke približanju ustavljajo. Cetinje 10. avgusta. Vesti, da je prestolonaslednik Danilo nevarno bolan, so povsem neosnovane. Peterburg 10. avgusta. Veliki knez Mihael se je poročil z veliko kneginjo Ksenijo. Pri povratku iz cerkve v carsko palačo se je voz pri nekem mostu prevrnil in poročenca sta padla v jarek. Velika kneginja si je roko izvila. Rim 10. avgusta. Crispi je dobil brezimno pismo, v katerem sc mu naznanja, da bo na dan odpotovanja iz Neapolja umorjen, naj se obda še s tolikimi stražami. Lyon 10. avgusta. Caserio se usmrti že prve dni prihodnjega tedna in sicer ua trgu Cours Souchet. Carigrad 10. avgusta. Iz verodostojnega vira se javlja, da se egiptski Kediv v kratkem poroči z najmlajšo hčerjo sultanovo, princezinjo Naime. Dotična pogajanja so skoro dognana. London 10. avgusta. Poročila iz Hon-konga javljajo, da so se v nekaterih kitajskih okrajih utrgali oblaki, vsled Česar so nastale velikanske povodnji. Na tisoče ljudij je utonilo. Listnica uredništva. Gosp. M. F. v Z.: Dopisa glede obeda v Postojini pač ne moremo priobčiti. Tujci: 9. avgusta. Pri sionn: Valenta, Hecke, Abeles, Herbing i Dunaja. — Lt'dnor, Trouve, Bianconi H Trstu. — Frohlich 1» Keke. — JcrnbitHcIi, Nemlaine it Gradca. — VVilmers iz Monakovega. — Stern iz Brua. — llajek iz Gorico. — ( cniv iz Zagreb*. Pri JHallel: Anton iz Gradca. — Bliimenthal, Hinkl z Dunaja. — Gaber, Fontana iz Marii-ora. — Treven iz Idrijo. — Casper iz Kočevja. — Sclrvvarz iz Zagreba. — Zednik iz Celovca. — Lakner iz Črnomlja. — Miilier iz Ljubljane. — Lederer iz Monakovega. — Helfer iz Opatije. — Koller iz Keke. Umrli so v Ljiibljanl: 7. avgusta: Junez Zltterer, posestnik, 74 let, Krakovski naa'p st. 10. — Albert Šič, učitelj o v sin, 7 mesecev, Cerkveuo ulice št. 3. 8. avgusta: Frančiška Žitnik, kajžarjeva hči, 3 mesece, Karolinška zemlja it. 15. — Robert Kanin, natakarjev sin, 6 mesecev, Dunajska cesta št. 7. 9. avgusta: Ciril Justin, učiteljev sin, 6 let, Flori-janake ulice st. 13. V deželni bolnici: 8. avgusta : Jera Semcc, gostija, 70 let. Meteorologično poročilo. Stanje barometra v mm. Temperatura Mo- Dan Čas opazovanja Vetrovi Nebo krina v nun« > «8 os 7. Bj u t raj 2. popol. 9. zvečer 736-4 w. 7 34 5 as, 7317 mm. 18 1* C SfiBf C 198° C si. zali. si. jzh. al. znh. jasno d. jas. jasno 1*6 BO dežja. Srednja temperatura 20*3°, za 0-5° nad normaloin. D-ana^Gka borza dne 10 avgusta t. 1. Sknpni državni dolg v notah..... Sknpni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4" „..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 stark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ Dne 9. avguBta t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 18f>4 po 250 gld. Državne s ročke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obi. avstr. 4* ,°/a zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečko........ Rudollove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway amSt. velj, 170 gld. a. v. . . . Papirnati nibelj......... «8 gld. 55 kr. 98 * 50 t 122 • 45 n 97 ■ 55 ■ 121 • 75 ■ 95 a 90 • 1012 b — ■ 363 i BO n 124 ■ 55 n 61 ■ — m 12 » 18 • 9 * 89 44 ■ 50 n ■ 89 J* I4H gld _ kr. 197 • 75 ■ 127 1 ttfl - — r l Sil 197 n • 50 n n 24 » 60 n ■ 50 n 164 ■ 25 m 312 n — n 1 n 33«/ 4 « V A BILO na I. II. IU. SLAVNOST *$* desetletnice «§-delavskega bralnega društva s prijaznim sodelovanjem narodne čitalnice v Idriji dne IT. In. 13. a/vg*ia.sta, 189-3:. -- Vzpored: 1>ii*j> IT". uvgiiNlii rečer v c. kr. rudniškem gledališču: Prolog;. Delavska podoba (tableau). „Bratranso", burka v jedueui dejanji. (Ješki spisal Josip Stolba, preložil Ignacij Borštnik. Vstopnina: loža 40 kr., — Bedež 20 kr., — pritličje 10 kr. Blagajnica se odpre ob tiJ. uri. Začetek ob «/,8. uri. Po gled*liščui predstavi prosta zabava v društvenih prostorih, pri kateri udaraju društveni tamburaši. Dne. IO. nvgiiHtu <1<>|>o1il«1iio: Ob '/,9. uri ae daruje sv. mala v dekanijsko župnijski cerkvi. I>iiO lO. uvguHta popohuluo: Ob 1. uri banket v pivarni „pri črnem orlu" pri zadostnem Številu uglašenih udeležencev. (Kuvert 1 gld.) Prosi se društva in posainezuike udeležbo pri banketu vsaj do 15. avgusta naznauiti odboru delavskega bralnega društva. Popoludne ob '/,4. uri skupni odhod iz društvenih prostorov na „zemljo" k ljudski veselici. (Ob neugodnem vremenu v pivurui „pri ćruetn orlu1*.) 1. „Slave polna Avstrija", koračuica, godba. 2. ,,Cesarska slavnostna himna", inožki zbor. 3. ,,U boj", zložil I. pl. Zaje, godba. 4. ,,Rudarska", zložil Jos. Gnezda, moiki zbor. 5. ..Venec starega Kranjca", zložil A. Salinić, godba. 6. ,,Poziv k petju", lložil lir Volarič, mešani zbor. 7. „Slovenka", zložil I. PavSič, godba. 8. Slavnostni govor. 9. „Zbirka koračnic", zložil Pr. Uršič, godba. 10. ,,Slovan na dan", zložil lir. Volarič, mešani zbor. 11. „Jadransko morje", zložil A. Hajdrih, godba. 12. ,,Venec narodnih pesem", zložil A. Salinie, godba. Vftopnina k ljudski veselici za ude 10 kr., za ueude 20 kr. K obilni udeležbi v»bi ^86i) odbor. %€knlliia ponudim. 24 let star, samski gostilničar in trgovec v najlepšem kraji Kranjske, išče v namen poročitve znanja z gospodično ali vdovo, ki ni čez 40 let stara, pa bodi ekonomična in imej 5000 gld. gotovine, ki bi se zavarovala. Resni odzivi, opremljeni se sliko, pošljejo naj se pod: (828—3) Vekedomoljub • poste rest. LJubljana. C. tr. glavno ramteljitfi mir. Hrt, zelenic Izvod Iz voznega reda -veljoLTmonrav od X. jvuriHav 189-&. Sutopno omeujenl prihajal"! in odhajalni ča.f oinacaul to ? trednjoetroptkem času. BjrednJoaTropaki oaa j« k raj a« m u času t Ljub-IJani za 3 minuti naprej, Odkod la LJubljano (jni. kol.). Ob 1». uri S min. po noči oaebnl Tlak v Trbli, Pontabel, H olj »k, Celovec, Fraiiaeunfoate, Ljubno, oae ftalathal v Auaaee, Iaahl, (Imiiu-dan, Bolnograd, Ijend-flaetein, Zeli n« jeseni, Inomoat, Rregena, Ourih, Geneva, Pariz, Stejr, Lina, Budejevioe, Plaenj, Marijine vara, Kgor, Karlovo Tare, Krmcme »are, Prago, Llpaijo, Dunaj vi a Amatetten. Ob 0. uri 7 min. z)ntrftf mešani vlak t Noro raeato, Kooevjo. Ob 7. uri IO min. »JutrnJ oeebal vlak ¥ Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Kranaenafaete, Ljubno, Dunaj, ćes Selathal v Adiim, Iaohl, Gmunden, Solnograd, Lend Gaataln, Dunaj vla Ametotten. Ob 11, Mri 41 min. (iopoi***lnn melani vlak v Novo moato, Kočevje. Ob 11. mH ao min. dopotudne oaebnl vlak ▼ Trbii, Pontabel, Heljak, Oeloveo, Franaeuefeat«, Ljubno, Selathal, Dunaj. 06 4. uri 14 min. popoludne oaebnl vlak v Trbii, Beljak, Celovec, JTranaeuefoate, Ljubno, oos Selathal v Bolaoajrad, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnio, Ourih, Genovo, ParU, Steyr, Lino, Gmun-ilon, Iaohl, Budejevioe, PlaenJ, Marijina var«, Bger, Kranoove vare, Karlove vara, Prago, LIpeko, Dunaj rim Amatetten. Ob S. uri 30 tnln. mvoief rneaanl vlak v Novo mesto, Kočevja. Prlkod ▼ LJubljano (juž. kol.). Ob A. uri 63 min. mjutraj oaebnl vlak m Dunaja vla Amatetten, Llpaijo, Prag«, Krancoviti varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, PUnJa, Budejevio, Solnograda, LInoa, Hteyra, Gmundena, Iaohta, Aua-aoea, Parlaa, Ganeva, Curiha, Bregenaa, Inomoata, ZeUa na jeaeru, Lend-Gaatoina, Ljnbnaga, (Jalovca, Beljaka, Tranaenafeata, Trbiia. Ob S. uri O min. zjutraj melani vlak ia Novega raeata, Kodevja. Ob 11. uri H7 min. dopoiudn« oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Llpaije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Sgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, LInoa, 8tayra, Pariaa, Geuev«, Curiha, Bregnioe, Inomoat*, ZeUa na jeaeru, Laud-Gaatelna, Ljubnega, Celovca, Llensa, Pontabla, Trbiia. Ob lit. uri 49 min. popotudne melani vlak ia Novega meata, Kočevja. Ob 4. uri 48 min. jtopoluiine aaebul vlak a Dunaja, LJubaega, Selathala, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, PonUbla, Trbiia. Ob S. uri 34 min. mvuter melani vlak ia Novega Meata, Kočevja. Ob It. Mri Afl min. mvefmr oaebni vlak a Dunaja preko Amatettana in Ljubueoa, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odkod la LJubljano (drl. kol,/ Ob 7. uri v.t min. *}utr i OS a popoludne 9 „ n '> n SO KVP^TT n a ,, IO. ,, IO ,, tiwrr ,, ,, (slednji vlak le ob nedeljah in praanikih.) Prlkod v LJubljano (drl. kol.). Oh s. Mri sa min. mjutntf hi Kamnika. . 11, n IS n dopotudn« „ „ (4—180) ip s. ,, itO ,, Mtfober ,, i, n U , SS „ terrrr „ „ (aleduji vlak le ob nedeljab in praanikih.) brzojavna in poštna odpraviteljica. se vzproime z dnem 1. sjeptesrnabroiii t. I« pri c*. kr. pošti v JVoHtoJInl. — Posudbe naj se poSljejo v Postojiso (840—3) Hisa na prodaj v Tolminu blizu sod ti i |e, po^te in cerkve. Obsega dve striuova-ii|i, veliko (IvoriSCe z visako trto, velik vrt s sadnim drevjem, novo podzemeljsko klet; — krasen razgled preti Soči, Volčam in po ostali okolici. Proda se po nizki c^ni Zadnji kup st ia\e pri lastnici gospej Tereziji llvialia Iz Kajire, sedaj na letov šču V Tolminu. (851—3) Št. 100/pr. (845-2) V <14'ž.i'l iti 1»!a/niči na S|imI( 114-i |»oIc>|r f^fubijane izpraz nemi je služba hišnega zdravnika s katsio ;e združena ptača SOO gld., pravica do 6 v pokojnino nev§tevn;h petintiiic po 50 gld., presto Btunovttnjf*, kurjava ia svečava. PruŠsje za to službo naj se pollfsjo do 31, avgusta loiii podpisaueinu deželnemu odboru, morujo pa biti podprte z dokazili o doktoratu vse^'u zdravilstva, o Bloj&bovaoji v kakem zavodu za umobolne ali obi-sifovanj> kakega psihiatričnega teC^ja, o starosti, o znanj! •,!.<. i*i.s"h'«h in nem-fikega jez ka ter o vseli drugih merodajnih osebnih razmerah pros lćevih. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2 avgubta 189-1. ooooooooooooooooooooooo V Postojinski jami priredi se dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoludne običajna veselica z električno razsvetljavo kakor o Binkoštih vsacega leta. Vstopnina za osebo 1 goldinar. (yl4-3> Pžjgf Otroci izpod 10 let so vstopnine prosti. ^Tt-AJ oooooooooooooooooooool L. Luser-jev obliž za turiste. 5 '^»iCi:*'-* Ciiolovu in hitru apli vajoče sredstvo pioti kurjim uieium, žuljem n»i pud- v^.^ * plutih, petah in y£f§P ^ drugim trdim^/^S^ praskam ^^^v'^ «T> 1 /^^^ Veliko prizualnih pisem jo na ogled v glavnr razpoliljalnici J L. Schvvenk-a lekarna Dobiva ae v^Vb <€f>y (40-32) Meidllng-DunaJ. v lekar- v^cSS* vi** / , ■ \ j • nah ik^r ""»en samo, ce imata navod in '^r^^sV' i^^r ©bili varutveno zramko in podpis, Ji V^V^ K* J° tu zraveni toi*ej Daj so pazi in zavrne vso manj vredno ponaroibe. Pristen v LJubljani i Jos. May r, J. Swoboda, U. pl.Tmk6czy. G.Ficcoli, L. Grecel; v Kii mm ž®M&®g> o. priročne v lekarni „k angrelju varuhu" mAJZDmZ2T v Kromerlžu (Morava) Btaroizkufieno in poznato zdravilo, ki oživlja lunkeije želodca in gn krepi, čo je prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. bh Cena steklenici 40 kr., veliki steklenici 70 kr.Bsi Navedeni ao tudi Bustavni deli. Marljticeljsfee kapljice xa želodec dobivajo bo priBtne v L|nbljani : lekarna Piccoli, lekarna Bvroboda; v Potttojiult lekarna Fr. Baccarcic1'; v EJJkot'ji l.oUi: lokama Karol Fabiani; v Ritdovlflci: lekarna Aleksander Kublvk; v Rudolfu«*m: lekarna Dom. Kiz^oli; v Ptucrbactan: lekarna V. 1'iivr; v Kuutuiku: lekarna J. Moćnik; v C'ruuuiljut lekarna 3 Ivan Blažek. ai68-29) bchutztnarke. Ildajatelj in odgovorni ureduik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodno Tiskar ne".