Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta o gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seraeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob
l/,6. uri popoludne.
^tev.
1.
V Ljubljani, v petek 2. januvarja 1885.
Letnik XIII.
"Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski konservativni dnevnik,
nastopil je z današnjim dnevom XIII. leto svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jili uljudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da so jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na daljo blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. „Slovenec" velja za Ljubljano 110 da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... č> „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. , pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Kontrola pri hranilnicah in bankah.
Ko je naš deželni zbor letos pretresal postavo, po kteri naj bi imel deželni odbor nekako nadzorstvo ali kontrolo pri Ljubljanski hranilnici, zagnali so bili naši nasprotniki strašanski vriš, češ, da deželni zastop nima nobene pravice se vtikati v društvene zadeve in govoriti o porabi društvenega premoženja. In še to dni trosila se je po mestu govorica, da se hoče hranilnično društvo nad narodno stranko, ki je glasovala za omenjeno postavo, nekako znositi s tem, da narodnim zavodom letos ne bode dovolilo nobene podpore, kakoršno so dobivali od njega druga leta. Tak sklep bi bil zlasti sedaj, ko je dežela vsled propada eskomptne banke silno zbegana, jako velika napaka, ker bi ljudje iz tega sklepali, da je hranilnično društvo res le strankarska naprava, ktera od dežele pač rada prejema, pa ji nič ne daje. Eavno te dni pa, ko se je pretresalo vprašanje, naj li naša hranilnica pomaga eskomptni banki ali ne, pokazalo
se je, da je pri hranilničnem vodstvu še modrih mož, kterim jo v resnici mar za blagor kranjske hranilnice, ki vestno pazijo, na sebi v oskrbovanje izročeno premoženje, in so skrbno varujejo, da bi z napačnim ravnanjem tega našemu ljudstvu tolikanj priljubljenega zavoda ne spravili ob dosedanje zaupanje. Zato smo prepričani, da hranilnično društvo ne bode naredilo prej omenjene napake, ampak da bode z letos pridobljenim dobičkom nepristransko obdarovalo vse raznotere zavode, kterili se je bilo spomnilo lani, in jim morebiti še ktere nove pri-dejalo.
G. Svetec je v deželnem zboru obširno in jasno dokazoval, da svojega nasveta ni stavil iz strankarskih namenov in hranilničnemu društvu na kvar, ampak da bode zaupanje našega ljadstva do tega denarnega zavoda še rastlo, ako bode videlo, da je društvo pod nadzorništvom dežele, in se ljudem ni bati, da bi se z njihovim premoženjem slabo gospodarilo. Ugovarjalo se je tedaj, da take nove kontrole ni treba, ker ima že vlada svojo nadzorovaluo pravico, toda ravno dogodki novejšega časa, ko je Dunajska eskomptna banka po goljufijah svojega ravnatelja prišla ob dva milijona goldinarjev, ko je na Ceskem silen polom stresel zemljiščno-kreditno društvo, ko je bilo pri nas Zenariju mogoče kranjsko eskomptno banko okrasti in ogoljufati za več kakor 100.000 goldinarjev, in ko so tudi pri raznih drugih bankah raznotere goljufije prišle na dan, pokazalo se je, da dosedanje vladino nadzorstvo ne zadostuje, ampak da je treba poojstriti kontrolo pri bankah glede denarjev in vrednostnih papirjev, ki jih jim ljudje izročujejo. Neki telegram z Dunaja 28. t. m. res tudi poroča, da v ministerstvu že delajo potrebne priprave za to, in tudi pri nas še taki krogi, ki so se prej hudovali nad kontrolo, ktero je g. Svetec v deželnem zboru zahteval pri kranjski hranilnici, sedaj pripoznavajo, da je treba pri bankah in denarnih zavodih, kteri imajo opraviti s ptujim blagom in premoženjem, ojstrejšega nadzorstva in zdatnejše kontrole, kakoršna je bila do sedaj. Morda bodo ti ljudje sedaj prevideli, da g. Svetčev predlog ni bil odveč, da ni bil stavljen i/, nagajivosti do hranil-ničnega društva, ampak edino le iz dobrohotnega namena, da bi bilo hranilnici izročeno premoženje
našega ljudstva bolj varno in brezskrbno. Morda bo ta predlog tudi pri slavni vladi, ki mu prej ni bila posebno nagnjena, sedaj našel več milosti in vspeha.
Z ojstrejo kontrolo samo pa ne bo še vse opravljeno. treba je drugačne notranje osnovo naših bank in denarnih zavodov. Po dosedanji postavi so upravni svetovalci ali odborniki pravi oskrbniki in voditelji bank; ta upravni odbor ima pravico z bankinim premoženjem gospodariti, banko preiskovati, knjige pregledovati, denarje preštevati itd., da se prepriča, je li vse v redu in pošteno. Ako pa upravni svèt to svojo dolžnost zanemarja, ako le površno kontrolira in preiskuje ter goljufij ne zapazi, mu postava ne naklada nobene odgovornosti. Upravni odborniki denarnih zavodov, piše „Triester Tagblatt", so toraj najsrečnejši iu najbolj zavida vredni ljudje. Ako se banki dobro godi, jim denar delničarjev donaša lepe nagrade, ako ji gré slabo, zgubé le denar delničarjev. Ako propade in pride v konkurs, zgubé lo delničarji svoj denar, ako jo kdo okrade, odnese zopet le denar delničarjev. Upravni odborniki imajo toraj zmerom dobiček, zguba zadeva edino le delničarje. Ako ima reč žalosten konec, se vstreli kak vodja ali uradnik; nikdar pa se ni še slišalo, da bi se bil vstrelil kak upravni odbornik. K večemu, da delničarji pri kakem občnem zboru nekoliko zaropotajo in upravnemu svètu izrekô nezaupnico, ako je slabo gospodaril. Delničarji zgubé svoj denar, ravno tako oni, ki so v banki kaj zastavili ali naložili, vodje in kasirji zgubé življenje, upravni odborniki pa še ob svojo dobro voljo ne pridejo. To je korenina vsemu hudemu. Pri naših bankah se mogočnost ne vjema z odgovornostjo. Upravni svèt ima vso moč, pa nima nobene odgovornosti. Delničarji mu zaupajo gospodarstvo, hranitev in nadzorstvo svojega premoženja. Ako se pa to premoženje pod njegovim varstvom zapravi, ako se vpričo njega krade, imajo delničarji pravico upravnemu svètu dati — nezaupnico. Ako bi bili upravni odborniki po postavi zavezani, na tak način zapravljeni denar delničarjev povrniti, ako bi morali za sebi izročeni denar dobri stati, bi se pač nikdar ne mogle goditi take reči, kakoršne so sedaj prišle na dan.
LISTEK.
„Dvanajsterim večerom" dodatek.
(Konec.)
Razodenite že enkrat, vi brezverci, jasno svojo proti-krščanske namene, kteio znate tako previdno zakrivati; da, vrzite že z obličja krinko, ki pripro-stemu brani zreti vam v obličje; pokažite očitno, kaj mislite in nameravate, in potem pojdite in vprašajte slovenskega kmeta, to zaslombo naše prihodnosti, vprašajte ga, ali hoče za vami in z vami, in prepričali se bote, da slovenski narod ne misli in ne čuti z vami, ker hoče ostati zvesti sin katoliško Cerkve. Toraj tisto bahanje nekega liberalnega časnika: „Ves narod je za nami" ni bilo dru-zega, kakor vedeča in navestna laž. Ne, ne za vami, vi liberalci, narod slovenski je in hoče ostati katoliški. Ta volja narodova morala bi biti vsakemu sveta, posebno pa v naših časih, ko se tako zelo povdarja narodovo pravo in svoboda vesti.
Pred vsemi drugimi pa bi imeli to vedeti pes-
niki in pisatelji slovenski, ki prevzamejo častno nalogo slovenski narod podučevati iu blažiti. Vedeti bi morali, da narod ta izneveriti krščanstvu in odtrgati ga od katoliške Cerkve, je toliko, kakor odtrgati ga šiloma od preteklosti, in posaditi ga na nova tuja tla. Znano je pa, da se po naravnem zakonu prihodnost razvija le iz preteklosti, zatoraj je vsako silno odtrganje sedanjosti od preteklosti protinaravno in zdravemu razvoju naroda pogubno. In res, odtrgati narod od preteklosti njegove, je zamoriti v njem stare tradicije in zbrisati iz njega spomin na nekdanje stare čase. Ne tajimo sicer, da so ti časi za narod naš polni trpljenja in brit-kosti, a vendar so slavni, in ko bi tudi no bili, vendar so naši, kakoršnikoli so. Zadnjič mora narod, ki se izneveri svojim tradicijam, svoji zgodovini, zgubiti ljubezen do domovine. Zakaj namreč ljubimo domovino, ako ne posebno in pred vsem zarad tega, ker je zemlja naših očetov, ker krije v sebi njihova trupla, spomin njihovih krepostnih činov? Da, zgodovino našo, našo slavo, naš narod pokoplje oni, 1?1 mu vzame krščanstvo.
Kdor hoče toraj ta narod naravno odgojevati z besedo ali s pismom, mora se ž njim postaviti na njegovo stališče, na krščansko stališče.'Zajemati mora iz preteklosti slovenskega naroda, in ker je ta krščanska, mora tudi on zvest ostati krščanski preteklosti in njenim tradicijam, zvest onim principom, po kterih se je nekdanja zastarela Evropa in človeštvo prerodilo. Se več. Pisatelj kot pravi umetnik, mora v preteklosti stoječ in iz nje govoreč, narodu duševno oko tudi v prihodnost obračati; ker je pa narod svojo prihodnost položil v naročje katoliške Cerkve in se hoče le na podlagi krščanstva dvigniti k viši dovršnosti in napredku, zato mora tudi pisatelj takemu narodu svoje vzore kazati v oni luči, ktero jo krščanstvo človeštvu prižgalo, od krščansko vere navdihnjen mora tudi svojim umotvorom vdihniti poveličavnega duha krščanskega, ki prešinja vse človeške razmere. Zatoraj pa pravi slovenski umetnik je le tisti, ki Slovencem upodoblja krščansko Čeznaravno lepoto. Ako pa že tega noče, smemo zahtevati, naj vsaj ničesa ne izraža, kar je krščanstvu nasprotno, naj ne taji resnic, brez
V tem smisla bo treba toraj postavo prenare-diti; upravni odborniki morajo biti vsaj odgovorni za denar, ki ga kak tat ali goljuf odnese iz blagaj-nice, ktero so oni imeli v svojem oskrbovanji. Potem lahkoživi in denarja lakomni ljudje gotovo ne bodo več tolikanj hrepeneli po takih upravnih službah, kterih so dozdaj tako hlepno iskali in se pri njih mastili, dostikrat na veliko škodo delničarjev.
Eskomptna banka Ljubljanska.
Naj zdaj še dostavimo, kar se je še zvedelo o ekomptni banki Ljubljanski. Upravni svet je 27. t. m. sklenil napovedati konkurs; toda že drugi dan je ta sklep zopet ovrgel ter sklenil prositi upnike, da bi mu dovolili moratorij ter čakali na svoje denarje do konec 1. 1885. Razposlali so do vsih pismo, v kterem jih prosijo, da naj v treh dneh odgovorijo, so li s tem zadovoljili ali ne. Kolikor se pa čuje, mnogo vložiteljev ne mara banke čakati, ker bi bil tak moratorij veliko bolj njim na korist, ki so banko molzli, kakor pa njim, ki so svoje pošteno zaslužene denarje v njej nalagali. Toraj skoraj drugače ne kaže, kakor da bo banka napovedala konkurs. Pri vsakem konkurzu pa ima državno pravdništvo preiskovati, je bil li zadolžen ali ne. V tem slučaji bi prišel upravni odbor v preiskavo, in ko bi se pokazalo kako zadolženjo njegovo, bi vložniki imeli vzrok, od upravnega odbora tirjati povrnitev denarja, ki je prešel po njihovem zadolženji. Res se po mestu govori, da hočejo nekteri pravniki, ki imajo v banki naložene denarje, sodnijsko prijeti upravni svet in od njega zahtevati povračilo, ako bi banka tudi ne napovedala konkurza. Zmešnjava je toraj čedalje veča, Bog daj, da bi se le ugodno razvozljala, in da bi nedolžni ne trpeli za grehe, ki so jih delali drugi.
Liberalci.
Dobro je, da se ozremo od časa do časa na naše nasprotnike, liberalce, naj so že te ali one narodnosti, ter opazujemo njih vedenje in taktiko. Prepričamo se, da so si povsod dosledni ter podobni kakor novčič novčiču. Povsod se poslužujejo jed-nakih pripomočkov in zvijač. Najprvo napadajo z besedo, spisi in dejanjem to, kar je konservativcu svetega in dragega, kajti ne znajo spoštovati pravic, bodisi verskih, bodisi narodnih. Če se jim pa. po robu postaviš, bodisi z besedo, bodisi v časopisih zaobrnili bodo stvar ter hoteli dokazati, da si ti kaljivec miru, ne pa oni; da trdijo oni pravo, ne pa ti, če tudi se poteguješ le za svoje pravice, za to, kar ti je drazega in svetega — za vero ia narodnost.
Ozrimo se nekoliko po svetu. Na Pruskem, v kraljestvu svobode in strahu božjega, divja proti katoličanom že več let tako zvani „kulturni boj". Če pa vzameš v roko kakov liberalni list, kaj čitaš? Na vse grlo vpijejo po svojih časopisih: „kulturnega boja ni več; narod katoliški ga več ne čuti!" Razume se, da tega niti sami sebi ne verjamejo. Dobro namreč znajo, da sodnija še dandanes obsodi vsakega katoliškega duhovna, ki brez dovoljenja opravlja daritev sv. maše, ali pa deli druge zakramente, recimo, spoveduje, previduje s poslednjo po-
potnico za smrt bolnega itd. Dobro tudi vedo, da je nad sto in sto faril brez dušnega pastirja, in da ljudstvo od dne do dne huje čuti nasledke. V pri-četku slaboglasne dobe so kričali: Saj so prenapeti duhovniki sami vzrok vsega; sami so kalivci miru. Naj bi se bili podvrgli tako zvanim majevem postavam, — in vso bi bilo ostalo pri starem. Tekom časa je ta pesem zgubila svojo mikavnost. Zategadel so si izumili drugo: „Saj ni več kulturnega boja; čemu toraj hujskati ljudstvo po časopisih?" Zakaj tako govorjenje? Zato, da preslepe katoličane in jih umire, da bi ložeje ostalo vedno pri starem; svet pa hočejo preslepiti, češ, saj so katoličani sami krivi; kaj jim treba biti toliko trmastim; naj pa od-jenjajo. In vendar so bore katoliki le za svoje pravice. Takovi so pruski liberalci.
Jednako se godi tudi v Belgiji. Liberalno, prostozidarsko ministorstvo z liberalno zbornico je leta in leta z nogami teptalo pravice katoličanov. Osnovalo brezversko šolsko postavo in brezverske šole in še dokaj druzih brezverskih postav. Zatirani katoliki se zdramijo in pri volitvah zmagajo. Liberalno ministerstvo je bilo prisiljeno odstopiti. Libe-beralci nikakor niso pričakovali takove zmago katolikov. Jako razsrdi to liberalce; še bolj pa, ko prične večina po svoje popravljati krivice, koje je po postavah vzročila katolikom liberalna vlada. Le nekoliko prestroji liberalne šolske postave. Velik krik nastane po liberalnih časnikih in raznih zborih. Slednjič našuntajo ničvredno druhal k uporu. Po časopisih pa trobijo svojo staro pesem: „Vso te izgrede so provzročili klerikalci s svojimi novotarijami, ker hočejo vse obstoječe postave prevrniti, učilnice pa prestrojiti v staroveške. — Kako nedolžna, da, liberalna jo bila ona preostroja šolskih postav, znano je vsem čitateljem novin. — Toraj tudi tu jednaka pesem liberalcev.
Ozrimo se še na jedno deželo, ki je našim liberalcem vzor svobode, toraj menda tudi pravice — na Francosko. V tej nekdaj blaženi in cvetoči deželi vladajo že več let liberalci — prostozidarji — ter tlačijo in preganjajo cerkev. Omeniti hočemo le jednega slučaja iz najnovejše dobe. Prefekt in mestni sovet v Parizu zaukaže, tebi nič, meni nič, naj se poruši zakristija pri cerkvi „sv. Nikoja des Champs", in to brez vsacega odškodovanja. Razume se, da cerkveno predstojništvo s takim ropnim ukazom nikakor ni bilo zadovoljno, ter vloži pritožbo pri mestnem svetovalstvu. Preden je mestno svetovalstvo odgovorilo na pritožbo, poslužilo se je mestno predstojništvo divje sile. Vsled tega nastane nemir. Ničvredna druhal se zbere in oskruni hišo božjo na nezaslišan način. Proti zločincem je postopala sodnija le na videz in prav mehko. Po časopisih pa liberalci trobijo med svet, češ, saj je župnik zakrivil vse izgrede. Se vp da menda s tem, ker se ni hotel tjevendan podvreči roparskemu ukazu mestnega pre-fekta in zastopništva.
Oglejmo si še naše svobodnjake. Tudi tem niso ni verske, ni narodne pravice svete. Se nam po ušesih doni vpitje liberalnih časopisov, kterega so zagnali proti konservativni stranki zaradi nedolžne šolske novele, ki le nekoliko olajšuje in zboljšuje liberalno šolsko postavo. Po tem vpitji bi bil človek moral soditi, da je v nevarnosti vsa kultura, veda
in naobraženost. Koliko vpitja je bilo po liberalnih časopisih vsake baže proti rajnemu Linškemu škofu, ki se je predrznil opomniti liberalnega učitelja njegove dolžnosti in ga pokarati zaradi protiverskega poduka. Jednako godejo ti tudi glede narodnih pravic. Na češkem — tako tožijo — je Nemštvo v nevarnosti. In vendar so v istini liberalni Nemci, ki hočejo čez večino češko gospodovati ter povsod nemški jezik vsilujejo. Če se potegujejo štajarski in koroški Slovenci za narodne šole in protestujejo proti učiteljem, ne veščim jezika učencev, zopet so le-ti ne-mirneži in kalivci miru
Jednako lice imajo tudi naši domači liberalci — brezverci. Naj so le predrzne kakov list, držeč se načel zdrave morale in zapovedi katoliške cerkve, opozoriti ali pa kritikovati kakov pohujšljiv spis v kakem leposlovnem listu — naj sestavek ali povest hvali in poveličuje tudi take strasti in čine, koje so celo paganski modrijani obsojevali, ki je prišel isti-nito iz mrtvega srca in pisan za mrtva, t. j. nenravna in brezverna, oj, koliki hrup! Le treba Citati platnice, in vidi se, da so si liberalci v načelih povsod jednaki. Vzemimo drugi slučaj. Kakemu društvu, ki ima pa tudi take člane, kojim cerkvene zapovedi še niso deseta briga, pride na um, prirediti veselico, recimo ples, o času, ko je po cerkvenih zapovedih ples prepovedan. Gorje onemu, ki bi se predrznil to grajati, dregnil je v liberalno gnjezdo. Vse gode. Lejte jih kalivce, ki se vtikajo v vse!
Dalo bi se navesti še dokaj druzih slučajev, a ti nam že dovolj svedočijo, da so si brezverci povsod jednaki.	—f—.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. januvarja.
Notranje dežele.
Šest tisoč duhovnov iz cele Avstrije podpisalo je peticijo za Uravnavo kongrue, in^ jo bodo po novem letu izročili državnemu zboru. Škofje do-tične peticije sicer niso podpisali, pač pa se strinjajo z njeno vsebino popolnoma. Povsod se giblje za duhovščino preimenitno vprašanje o uravnavi kongrue, le v naši domovini je o tem vse tiho, kakor v grobu. To je skoraj znamenje, da se za o uravnavanje naša duhovščina ne zanima ravno preveč, da ako se ne motimo, se ga še skoraj boji in menda tudi po pravici, kajti ako bode država za duhovnike skrbela, se jim zna naposled tako goditi, .kakor na Pruskem. Po uravnavi kongrue se bo tii pa tam kakemu duhovniku zboljšalo gmotno stanje njegovo, večina bo pa vendar-le iz dežja pod kap prišla.
Ni še davno, ko je po raznih listih oglasila se novica, da se na Koroškem pričenjajo priprave, ki na vpeljavo kulturnega boja v Avstriji kažejo. Pisalo se je z veliko nevoljo in iz tega stališča popolnoma opravičeno, da se odslej na dalje v Celovško ali Krško semenišče ne bode več bogoslovcev sprejemalo, kakor le po trideset. Danes smemo za-trdovati, da tista novica ni bila resnična, ampak poročevalci raznih časnikov niso reči prav razumeli. V Celovškem semenišči bode tudi zanaprej še 76 bogoslovcev prostor imelo, če se oglasijo, kakor je bilo to do sedaj običajno. „Vaterland" ve povedati, da minister nauka je škofijstvom le naročal, naj naznanijo o pravem času število sprejetih bogoslovcev, da se bode potrebna plača iz verne matice o pravem času nakazati zamogla.
kterih krščanstvo ostati ne more. Resnice pa, brez kterih krščanstvo, kot pozitivna vera, pade, so pred vsem te-le: daje Bog, oseben, nadsveten, za-toraj tudi resnica le ena; da je bistven razloček med dobrim in slabim; da ima človek v sebi duhovno dušo, zatoraj tudi prosto voljo. Kdor te naravne resnice v svojih spisih kakorkoli taji ali dvoumno o njih govori, je sovražnik krščanstva, sovražnik in izdajalec slovenskega naroda. To naj bi pretehtal vsak, ki se čuti poklicanega slovenskemu narodu pisariti.
Sicer pa, preljubi Mirko, me prav veseli, kar si mi zadnjič pisal, da si že omislil si raznih mo-droslovskih del in da ti bode odslej prva skrb iilo-zofično se izobražiti, kar je, kakor sam priznaš, vsakemu omikanemu neobhodno potrebno, ako se noče dati drugim slepo za nos voditi. Morebiti da imaš še ktero vprašanje, še kak dvom; toda upam, da se bodem o teh in druzuh rečeh s teboj še pogovarjal, ko se z Dunaja povrneš, ako se mi ne bo zdelo rnorda primerniše že pred zopet ti pisati. Zdrav ostani.	Tvoj
Dr. Anton Mahnič.
Božičnica v Marijanišči.
30. decembra 1884.
Znamenit je bil dan 29. decembra 1884 za Vincencijevo družbo v Ljubljani, in ta dan bode z zlatimi črkami zapisan ostal v hišni kroniki zavoda: „Marijanišče" — „Collogium Ma-rianum", ki bode leta in leta, še poznim rodovom glasno in prisrčno govoril o lepi slavnosti onega dneva v tem zavodu; s prisrčno zadovoljnostjo se bodemo pa tudi pri tej slovesnosti pričujoči gledalci spominjali prekrasnega večera, ki ga je svojim prijateljem — dobrotnikom napravila Vincencijeva družba v svoji veliki dvorani.
Mnogokrati potrka, podpore potrebna in vredna družba sv. Vincencija, z milimi prošnjami na do-brotljiva srca; danes zopet jo potrkala, a vse drugače, ko navadno. Danes ni potrkala s prošnjo: „Prosim ponižno kakega milodara!" — ampak danes je ona potrkala z besedami svetega Pavla: „Be-atius est dare, quam accipere": („Veliko boljše je, dajati, kakor jemati"); danes je ona delila svojim preblagitn dobrotnikom. Napravila jim je namreč božičnico, in siccr božično igro z naslovom ,1'i p-
pir med dvanajsterimi meseci" — („Der Monate Wettstreit"); o kteri igri hočeui obširneje spregovoriti v naslednjem.
Blagonosna Vincencijeva družba pa ne šteje le v Ljubljani blagih dobrotnikov, ampak tudi daleč okoli po naši domovini; ne šteje tudi njih samo toliko, kolikor jih je pri tej slavnosti pričujočih bilo, ampak mnogo mnogo še drugih, ki vsled premajhnega prostora itak niso mogli za zdaj povabljeni biti k prvi predstavi; in vsim tem dobrotnikom v pojasnilo, slavnostnemu odboru pa v popolno zasluženo čast in hvalo naj mi bode dovoljeno, da v kratkem obrisu v „Slovenci" naslikam to božičnico, kolikor in kakor sem si jo ohranil v spominu svojem. Pred stopnicami v veži Marijanišča bili so razpostavljeni dečki tega zavoda, ki so lepo pozdravljali dohajoče p. n. goste; dvorana bila je razsvit-Ijena z lampijoni, kterih eden nam je kazal avstrijskega orla.
Prostorna dvorana je bila popolnoma napolnjena l u.naSnji večer. Med visokimi p. n. gosti blagovolili si i počastiti slovesnost premilostljivi gospod knozo-skrif s svojim prihodom; potem p. n. deželni pred-
i
Priloga 1. štev. „Slovenca".
V torek, 30. preteklega meseca prinesel je „Slovenec" telegram, kterega mendr. naši bralci niso prezrli. Telegram nam naznanja, date je prijatelj (!) JHsmark tudi na Avstrijo ozrl ter hoßt| v Trstu napraviti društvo za prekmorsio trgovino. Na nas je vest naredila vtis, da ko bi se to vresničilo, je most iz Berolina do Adrije gotov. Zdaj gospoduje v Trstu laika ,irredenta" in potem bi gospodovala od druge strmi nemška „irredenta", slovanstvo v sredi bilo bi zdrobljeno in zadušeno. Mar li simo slovanstvo? Oj ne, naj se nikdo ne moti te: nikdo ne dal preslepiti, strta in zadušena v ;redi bila bi Avstrija! Že 1. 1866 bila je zdužena Pru-sija z Italijo za vničenje Avstrije in uJaj naj si roko v Trstu podate! Kes bolj na lqjem in na tihem ne dala bi se Avstrija zadaviti! Upamo pa in trdno se zanašamo, da avstrijska vkda tega ne bode nikdar dovolila. l)a se trgovstvu, a i če hočete, tudi Trstu pomaga, je prav. Naj se torij Lloyd po-državi, ali naj se, če treba, tudi noro trgovinsko društvo napravi, le Berolinsko ne, I \ško ne, ampak podvzetno domoljubno avstrijsl
Narodna stranka v hrvaškem deželnem »boru povabila je člane zmerne opozicije (Strossmayerjevo stranko), da naj volijo dva moža v regnikolarno deputacijo. Starčevičaricav narodnjaki niso hoteli pozivati, ker so prepričani, da bi bilo vse bob ob steno, kajti prijatelji obeh Starčevičev ne pripoznajo pogodbe med Hrvati in Madjari za veljavno. Eegnikolarna deputacija se bode sostavila na podlagi dotičnega kraljevega povabila, da se bodo morda z njeno pomočjo poravnale razlike med Madjari in viirvati, ktere se spodtikajo ob ustavno pogodbo. Če se pa v resnici bodo, je drugo vprašanje, če tudi je nekoliko upanja za to, ker v regnikolarni deputaciji ni Starčevičancev, kteri že a priori vsako pogodbo zametujejo, kar nimajo prav. Kavno dandanašnji čas je tak, da se s pogodbami najlaglje in najvspešneje gospodari in bi taista i Hrvatom ne škodovala, ako bi se po pametnem potu določilo, kaj da se v bodočnosti na podlagi ustavne nagodbe ne sme več trpeti v državnem življenji. Poglaviten namen regnikolarni deputaciji je pa ta, da se ravno za bodočnost zabranijo samovoljnosti, ki ustavno nagodbo v obraz bijejo, od strani ms dj ar ski h uradnikov. Poleg to naloge ima pa hrvaški deželni zbor še drugo in ta je, da določi ali naj se prepoved, zadevajoča izključene Starčevičance raztegne tudi na zasedanje deželnegi zbora po novem letu ali ne; kajti število sej, za ktere so bili Starčevičanci izobčeni, ni še poteklo. Slična je bila podoba lansko leto in tedaj soje Starčevičancem vdeležitev dovolila.
Vn an je države.
Pisali smo v minulem letu, (ia se lHsmark misli na potovanje podati, in sicer v južno Evropo, kamor misli pot preko Pariza nastopiti. Poročali smo tudi, kako se ga Francozje vesele! Bismark so potovanji še ni odpovedal, pač pa njegovo glasilo „Nordd. Allg. Ztg." pravi, da jo misel potovanja preko Pariza izmišljena časnikarska raca, da Bis-marku ni nikdar niti na misel prišlo, Francoze dražit hoditi. Sicer se pa Bismark za svojo osobo Francozov prav nič ne boji in ste si sedanji vladi jako prijazni, kakor tudi oba zastopnika popolnoma zaupanje svojih vlad vživa. Vse prav in lepo! Öe sta Bismark in Ferry prijatelja in če so francoskemu poslancu v Berolinu dvoruje in nasprotno nemškemu poslancu v Parizu oken ne pobijejo, se iz tega še vendar ne more sklepati, da bi Francozje tudi la-voriko okoli čela vili, ako bi jih Bismark v Parizu obiskal.
Bohumski rudokopi nabrali so med sabo za JUsmarka nekaj denarja, s kterim naj bi plačal tretjega ravnatelja v uradu za zunanjo politiko. Bismark je denar sprejol in se je delavcem
zahvalil, rekoč, da če prav se denar ne bo za ta namen porabiti zamogol, ga vendar veseli zaupanje, ktero delavci vanj stavijo, zanašajoč se trdno na zboljšanje delavskega stanu po potu postave, ktero je Bismark nastopil v zvezi s cesarjem Viljemom.
Francozi zgubljene Alzacije ne morejo nikakor pozabiti. Ob vsaki priliki spominjajo se svojih rojakov in jih navdušujejo, da ne smejo Alzacijo pozabiti, ter ne poprej mirovati, dokler si je zopet ne pribori. Politika francoske vlado pa je zdaj popolnoma naselbinska. Minister Ferry je z Bismarkom prijatelj, toda to prijateljstvo nima korenin v francoskem narodu in se ne bo vzdržalo. Javno mnenje na Francoskem je proti Bismarku in proti Nemcem danes po trinajstih letih še vedno tako, kakor je bilo tedaj, ko so Nemci Pariz oblegali.
Spanj ska dežela postala je zopet tisto žalostno pozorišče, ki pozornost vseh na-se vleče. Ni krvava vojska in ne moreča kuga, ki ondi razsaja in človeško življenje pokončuje, ne, temveč grozen in silovit potres, kakoršen je razrušil Pompeji in Herkulanum, je preplašen človeški rod na pirenejskem polotoku iz varnega zavetja na piano tiral, da ga ne podsuje podirajoče se zidovje. Mesta in vasi lete na kupe, kakor bi bil sodnji dan, hiše božje se podirajo, da si ljudje že več notri ne upajo. Več nego tisoč ljudi našlo je naglo smrt v kamenitih grobljah, ki so se kar čez noč napravile iz krasnih in ponosnih stavb. Vsakdo še ve, koliko strahu in groze provzročil je pred nekaj leti silen potres v Zagrebu, kjer je bila toliko poškodovana stolna cerkev. Kako nam je tedaj segel do srca obupni krik naših bratov, kterih se pa vendar ni toliko pokončalo, kakor je do sedaj že na Španjskem našlo zgodnjo smrt. Kolik strah je bil v novejšem času na laškem otoku Ischija, kjer so je tudi v temni noči zemlja tresti jela in so se hiše podiralo, vda je bilo groza. In kakor vse kaže, hudih dni za Spanj-sko deželo še ni konec. Telegrami vedno še prinašajo dan na dan žalostne poročila groznih podrtij.
Anf/leiem je bilo že sto in stokrat žal, da se niso ob pravem času zadosti brigali za Angro P o ken o v Afriki in druge otoke okoli Avstralije, kjer so jim Nemci v zelnik všli in jim bodo škodo delali. Ta od celega sveta priznaui pregrešek skušajo s tem prikriti, da jim bodo nemške naselbine ondi v trgovinskem oziru na dobro. (Jem več nemških trgovcev so bode ondi naselilo, pravijo, tem več se bo lahko angleška trgovina razprostirala. (Je lo ne bo ravno narobe?
Vsaka reč ima svoj čas in tudi zvezda Angleške jela so je pomikati proti zapadu. Nečomo ravno trditi, da se Velika Britanija bliža razpadu, o tega ne; pač pa nam bo vsak rad priznal, da je njena slava že prekoračila svoj vrhunec. Kaj je bila Angleška do sedaj na morji, nam pač ni potreba popisavati in je zadosti rečeno, ako pravimo, da je že več desetletij semkaj veljala za izključljivega gospodarja vsega prokmorskega sveta. In glejte, kakor bi bil trenil, se je svet presukal. Nemci in Francozi jeli so Angležem v škodo zahajati ravno ondi, kjer so le-ti mislili, da jim nihče ne more do živega. In kolikor dalje se pomika čas, tem večja je skrb, tem silneje pritiska mora na zavest sebičnih Angležev, ki se s posebnim ponosom imenujejo gospodarje čez 300 milijonov duš. Posebno rapidno pa gre z An-gleško in njenim vplivom navzdol, od kar je Glad stone državne vajete v roke vzel. Kjer se podstopijo, povsod jim spodleti. Toda kaj še to, to bi se že še dalo prenašati, ko bi le Nemci ne bili pričeli vsilje vati se jim v prekmorske naselbine in jim ondi v trgovini konkurenco delati; Nemci imajo poleg sreče in poguma tudi še sočutje ondašnjih narodov na svoji strani. Tudi temu so edino le Angleži vzrok s svojo sebičnostjo. Namesto da bi bili za razvoj in napredek narodnega gospodarstva po naselbinah skr
beli, gledali so sebični kramarji le na to, kako bi pridobljene naselbinske pokrajine do dobrega izmolzli. To jim je naklonilo neznosno sovraštvo urojencev na glavo. V južni Afriki ga ni človeka, ki bi ga ondašnji domačini huje sovražili mimo Angležev. Nespravedljivi so jim Bojerci tudi v južni Afriki živeč. Le-ti, ker si ne morejo ognja maščevanja nad njimi pogasiti, jeli so se od njihovo bližine seliti na vse kraje široko Afrike, le da bodo Angleže spred oči zgubili. In kdo hoče biti porok, da si bodo znali ohraniti Kapsko deželo v južni Afriki? Kakor ondi delnice dandanes stoje, je čisto lahko mogočo, da so bodo danes ali jutri sprijeli z Nemci za one pokrajine in tedaj bi bil joj čez joj za Angleže, kajti z Nemci v zvezi dvignili bi se tudi vsi Bojerci, Culukafri in drugi zatirani Afrikanci proti svojemu zatiralcu. Sueški prekop že tako za Angleže nima več veljave, kakor za kako drugo državo. Ako se pa Francoska in Laška ondi vgnjezdite in pred se za stražo vsaka po nekaj velikih kazematnic po-slavite, potem je kaj lahko mogoče, da bi Angležem tudi ondi predla, kedar bi hoteli prav hitro v izhodnjo Indijo, pa bi krajšo pot zaprto našli, ob Kapu bi jih pa Nemci strašili. Kje bi bilo tedaj gospodstvo sveta?
V Tonkinn je vse tiho postalo. Menda se oboji na delo pripravljajo; Francozi, ker čakajo pomoči, Kitajci se pa zbirajo. V glavnem mestu „nebeškega kraljestva" (Kitajskega) v Pekingu so pogodbo, ktero so Kitajci s Francozi v Tsien-Tsinu sklenili, popolnoma zavrgli in vse po vojski vpije. Francozom mora že smodnik dišati, kajti nestrpno zahtevajo iz domačo dežele pomoči, ktera jim bo šo lo konec januvarja došla. Mesec dni pozneje, konec fcbruvarja mislijo se pa „zares" sprijeti. Admiral Courbet, ki si je do sedaj že marsikako lavoriko priboril v kitajskem vodovji, zbolel je kar nenadoma silno nevarno in zahteva, da ga pokličejo domu, kjer se mu bo mogoče zdraviti, kakor to Evropejcu ugaja. Tako se Francozom godi v Aziji. V Afriki so so pa v neko spletke zapletli z mednarodno družbo, ki bo ob Kongu novo neodvisno državo vstanovila, o kteri smo že večkrat omenili. Tako so so bili neki razkačili, da so si z orožjem v roki nasproti planili in to na zemlji, ki je pod francoskim pokroviteljstvom, o kteri pa mednarodna družba trdi, da je njena lastnina. Povod je bil prepir med zamorci in llolandčani, kterega je francoske ladije poveljnik, ktera ondi za varstvo stoji, z vojaško močjo rešiti mislil. Pustil je ondi podčastnika in nekaj mož, kterega so pa neki silno prezirali in so mu v obraz zabavljali. Na to so se poslužili orožja.
Tako smo začeli novo leto tudi v tem (političnem) predalu. Naj nas imajo čč. naročniki in bralci izgovorjene, če jim čez leto znabiti to in uno ni bilo po všečnosti. Politika je sploh čudna stvar, ki nima le devet glav, kakor tista žival po grškem basno-slovji, ampak neštevilno. Dalje je politika najbolj suhoparna in dolgočasna reč nekterim, da je zelo malokrat čitajo, drugim pa zopet imenitna in važna, da dotično vselej najprej čitajo. Po tem takem je pa tudi očitno, kako težavno je za časnikarja vsem vstreči. Zato prosimo v tej stroki potrpljenja in pri-zanašanja naših čitateljev. Prizadevali si bomo tudi zanaprej nekako srednjo pot hoditi. Naznanovali bomo vestno in zvesto politične prigodke domače in inostranske, ogibali pa se malenkostnih vesti, ker gotovo nas in naše čitatelje malo briga, kaj so pri dvornem obedu v Belemgradu pili ali jedli, koliko dreves je Gladstone lastnoročno v svojem vrtu posekal, kolikokrat je Bismark kihnil med svojim go-
s«dnik, visokorodni baron Andrej Winkler s svojo P- i- gospo soprogo baronovko, v sredi kterih dveh visokili p. n. gostov so vzvišeni gospod knezo-škof svoj prosv>r imeli; p. n. odlična gospoda Ljubljanska ter mnogo gospodov duhovnikov.
Ko so premilostljivi gospod knezo-škof o 5. uri vstopili v dvorano, st je knalo potem pričela predstava, ktero naj blagovoljni nekoliko opisati smem. — Zagrinjalo se vzdigne; našim očem so odpre razgled v starinsko dvorani; na steni visite dve podobi; ena je podoba Mateie božje, druga po gosp. Franketu naslikana in zavidu podarjena podoba pokojnega prvega vodjo in vstanovitelja Marijanišča, preblagega gospoda dr. .aneza Gogale; ob obeh straneh v kotičku stoji pa po eno božično drovo, ki jo vsako dobro obdarovan) z različnimi jostvinami in drobižem, kakor je to v navadi — v pravo otročje veselje.
V sredi njo stoji miad deček, šolarček v tem zavodu; ta v lepi sloveieki besedi pove žalostno britkost, da „so mu oče umrli in so mu tudi mater zakopali"; toda, nadaljuj, „da ni mu vendar prehudo žalovati, ker božični p azniki, božično dro-vesce, darovi in premi i, prt mnogi dobrotniki mu
govorijo preglasno, da tudi zdaj, siroti mu, bije za njega namestovalno očetovo in materno srce."
Tako nekako je ■ govoril mladi sirota; govoril jo gladko, lepo in milo, da bi 'ga — vsaj jaz, in gotovo z menoj sleherni — dolgo skoraj ne mogel poslušati. V resnici, prekrasen, mil prizor!
Po končanem tem prizoru pade zagrinjalo in prečast. gospod prošt dr. Anton J are spregovore nekoliko prelepih besedi.
Počastili so v izbrani besedi visoke goste, mi-lostljivega gospoda knezo-škofa; visokorodnega gosp. deželnega predsednika s preblago gospo soprogo baronovko, in vse odlično občinstvo, ki se je v pravi podobi milih dobrotnikov v toliko lepem številu tukaj zbralo. Omenili so v daljnem govoru o pomenu zavodovem ter rekli, da sedaj vživa dobroto tega zavoda 98 dečkov, mod kterimi nekteri vse — brezplačno; spomnili so se bili vstanovitelja tega zavoda, blagorodnega pokojnika, imenovanega gosp. knezo-škofa Ljubljanskega, prečastitega gosp. dr. Janeza Gogale; sosebno hvalno so omenili neutrud-ljivo in neumorno delavnega blagorodnega gospoda Miroslava pl. Laschana, ki v resnici vso vse hvale in časti zasluži; potom so so preblagim dobrotnikom
kaj prisrčno zahvalili v imenu odbora in v imenu ubogih sirot; osobito prečastnim p. n. gospdm in gospicam one preblage družbe, ktera ne malo podpira ta zavod; med tem so omenili še žive potrebe lastne hišne kapelice, kteri je položil temelj nedavno umrli magistratni svetovalec Ljudevit Perona. Prav lepo so izrekli zaupanje, da se bo tudi to delo gotovo dokončalo s pomočjo božjo in blagih dobrotnikov, da bodo v svojem poslu sloveče šolske sestre laglje opravljale s svojimi šolarčki svete verske po-božnosti, ktere vodi in opravlja tukajšnji samostan prečastitih oo. frančiškanov. Nato se obrnejo do dečkov ter jim v slovenski besedi razložijo pomen „božičnega drevesca" in daril na njem in v okrožji; živo jih opominjajo k hvaležnosti do milih dobrotnikov, pa k bogoljubnemu življenju, naj po vzgledu Jezusovem rastejo v starosti in modrosti in v ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh. In slednjič z gorko prošnjo, da naj bi vsi dobrotniki še daljo ostali dobrotniki, končajo visoki gospodsvoj govor.
Zdaj se prične igra. „Prepir med dvanajsterimi meseci". (Zložila nemški gospica Sidonija Purschko na Dunaji, vglasbil učitelj g. Jurij Schweninger), V prvo zapojo dečki, po gg. P. Angeliku in K.
vorom itd., s« bolj se bomo ogibali nerodovitnega časnikarskega ugibanja. Le zvesti poročevalci hočemo biti, prihodnje prigodke naj si pa potem vsak sam sostavlja, če ga veseli, ali pa naj blagovoljno počaka, da jih pozneje „Slovenec" naznani. Bog!
Izvirni dopisi.
Iz Bohinjske Bistrice, 29. dec. (Blagoslovljenje nove cerMc.) Vesel dan za našo faro bil je dan 7. decembra ali druga adventna nedelja, ko smo obhajali blagoslovljenje naše novo farne cerkve in velikega altarja. Že poprejšnji dan je pokanje možnar-jev, prelepo in premilo pritrkavanje zvonov, vsa z zastavami okinčana cerkev glasno klicala faranom, da so spolnjene njih presrčne želje, da bodo smeli skoraj pristopiti k službi v prelepo cerkev, ktero so s tolikim trudom in stroški sozidali. Kdo bi tudi zameril faranom, da so res tako težko pričakovali blagoslovljenja nove cerkve, ker stara iz dilj za silo napravljena cerkev bolj kaki baraki kakor hiši božji podobna, je bila res žalostna, le za silo se je za-mogla služba božja opravljati. Marsikteri tujec, ko je prišel v to cerkev, porailoval je duhovna pastirja, pomiloval pa tudi ljudstvo.
Naj tukaj tudi omenim, da silno vesel dan za celo faro je bil že tisti dan, ko smo v nedeljo poprej po poludanski službi božji prenesli novo podobo farnega patrona sv. Nikolaja, potem podobe ss. Petra in Pavla, ki stojita na vsaki strani sv. Nikolaja na velikem altarju, v novo cerkev in postavili na altar. Nosili so podobo sv. Nikolaja cerkveni, farni in po-družniški ključarji, vsi v najlepšem oblačilu, podoba sama pa tudi je bila okinčana z venci in šopki, ktere so darovale pridne naše bohinjske dekleta. Druge podobe, dva angelja, ki stojita poleg trona sv. Nikolaja in dva prekrasno zdelana in velikanska kerubina, ki kleče molita najsvetejše Rešnje Telo, so pa nosili zali in krepki naši fantje. Ees lepo je bilo gledati ta sprevod, kterega je spremljalo obilno ljudstva. Med pokanjem možnarjev in lepim zvonenjem prinesli so vse te podobe in jih postavili na prelepi altar, kterega je prav umetno izdelal naš rojak g. Matija Ozbič in njegov sin iz Kamnika, o kterem pa hočem prihodnjič kaj več spregovoriti.
Če je bil pa že ta dan tako vesel za nas vse, kako vesel je še le res zamogel biti dan, ko je bila cerkev v službo božjo blagoslovljena, blagoslovljen pa tudi altar, na kterem naj se ima ponavljati nekrvava daritev večnemu trojedinemu Bogu.
Že poprejšnji večer, ko so prišli prečast. gosp. dekan, Jožef Razboršek, zbrali so se naši vrli pevci pod novim pevovodjem, g. Nik. Bernardom, vsi s svečami v rokah pred farovžem in obdajali so jih fantje z lepimi lampioni v različnih barvah. Med tem pa, ko so daleč na okrog donele premile pesmice in pokali možnarji, bila je cerkev bengalično v različnih barvah razsvitljena.
Gosp. dekan so občudovali prelepo petje naših vrlih pevcev, kteri pa tudi dobro napredujejo, ne le v navadnem, ampak posebno še v cerkvenem petju, kar so drugi dan pri slovesni sv. maši tudi res v djanji pokazali. Komaj odbije polnočna ura, že zvonovi naznanjajo faranom, da je prišel tisti presrečni
Burgarelli-ju izvežbani ter z harmonijem (P. Angelik), glasovirjem (g. učitelj Mayer) in mnogovrstnimi muzikalnimi orodji spremljani, uvodni zbor; potem sledili so o svojem času posamezni zbori po dvanajsterih mesecih, kakor se je namreč predstavljal oni prepir, oni ljubosumni prepir med njimi dvanajsterimi.
Naj k boljšemu razumu — nepričujočim dostavim kratek zapopadek te jako lične in zanimive igre. Taki-le je:
Dvanajsteri meseci se prepirajo ter ljubosumno med seboj pravdajo, kteri izmed njih bolj zadovoljuje in razveseljuje človeka. Vsak mesec razkazuje svoje prednosti; vsak hoče prvi biti in trdi, da le on zasluži lavorov venec.
Ti bistroumni in ljubosumni tekmeci pridejo potem k prepričanju, da nc bode miru med njimi, dokler bodo le sami sebi sodniki; zedinijo se toraj, da si hočejo postaviti sodnika, ki bode ta ljubosumni prepir med njimi razsodil in čigar razsodbi se hočejo potem vsi — in vsak radovoljno in potrpežljivo vdati.
A kdo hoče biti sodnik? Med njimi samimi, se v*5, da nihče; kdo drugi naj bode; in kdo? Kmalu
dan, ko bodo prvikrat zamogli moliti Jezusa v pre-svotem Rešnjem Telesu v novi cerkvi.
Niso zastonj klicali zvonovi, ne zastonj pokali možnarji, kajti od ranega jutra do 10. ure nabralo so je bilo toliko ljudstva, ne samo domačih faranov, ampak tudi tujcev, da se je vse trlo okoli cerkve. Ko pa odbije deseta ura, pomika so prelepa procesija duhovnov in vernega ljudstva od župnijsko hiše proti novi cerkvi. Duhovni se ostavijo prod cerkvijo pri srednjih vratih iu se začne blagoslovljenje. Gosp. dekan, sam vrli pevec, zapoje s premilim glasom prvo antifono, ljudstvo pa tiho in mirno do solz ginjeno gleda to slovesnost in v srcu daje hvalo in zahvalo Bogu. Ne bom tukaj popisoval posameznih ceremonij pri blagoslovljenji nove cerkve, ker predaleč bi me peljalo, ampak omeniti le hočem, da koj po blagoslovljenji cerkve in altarja, stopili so g. dekan na prižuico, in so sami do solz ginjeni v jedrnatem govoru popisovali zgodovino nove cerkve, posebno nesrečo, ktera se je bila zgodila, ko se je podrl zvonik in tudi velik del cerkve porušil.
Niso se mogli g. dekan solz zdržati, ko so se spominjali tudi svojega nekdanjega sošolca, č. g. kaplana Janeza Jerala, kteri je našel smrt pod razvalinami porušene cerkve, in tudi marsiktera solza se je vtrnila iz oči poslušalcev, posebno, ko so rekli, da g. Janez Jerala, vaš nekdanji duhovni pomočnik, se tudi danes gotovo z vami vred vašega veselja vdeležuje, Ker z nebes gleda na svoje nekdanje Bistriške farane.
Dalje opominjajo poslušalce, posebno farane, naj posebno danes zahvalo dajo trojedinemu Bogu, naj se pa tudi hvaležno spominjajo vseh dobrotnikov nove farne cerkve, kterih imajo veliko med duhovnimi pastirji in tudi med vernim kranjskim prebivalstvom, posebno naj se prav živo spominjajo danes in vselej, no le sami oni, ampak tudi njih otroci in otrok otroci ranjkega knezoškofa Ljubljanskega, Janeza Zlatousta Pogačarja, največega dobrotnika te cerkve in naj molije zmiraj za njih dušni blagor. (Naj tukaj omenim, da res vsako nedeljo in vsak praznik in pri vsaki očitni službi božji se moli za vse dobrotnike naše farne cerkve sploh, prav posebej pa še za r. knezoškofa Janeza Zlatousta.) Ta navada, mislim, se bo tudi ohranila. Posebno ginljivo je bilo, ko so se g. dekan v imenu vseh faranov zahvalili našemu čast. g. župniku, Janezu Mesarju, kteri so res veliko prestali pri zidanju te cerkve, kteri so skozi celih dvajset let darovali vse svoje moči in premoženje le za novo cerkev. Videlo se je pa tudi g. župniku, da ta dan je bil gotovo za njega najsrečnejši, ker bile so spolrjene gotovo tudi njegove presrčne želje, kakor je tudi potem pri obedu med drugimi napitnicami sam rekel, da ves njegov trud in vse trpljenje je danes pozabljeno, ko je videl, da se je prvikrat Jezus Kristus v tej cerkvi daroval nebeškemu očetu.
Po pridigi bilo je darovanje za cerkev, kterega se je vse pričujoče ljudstvo vd^ležilo in tudi prelepa svotica se nabrala. Darovanje je trajalo poldrugo uro.
Svotico darovanja sta tudi pomnožila dva bližnja duhovna, kterih jeden se ni mogel vdeležiti te slovesnosti, pa je čez hrib poslal lepi dar, in to je č. g. Anton Jam nik, župnik v Sorci, drugi pa je č. j g. Matija Z ar ni k, župnik v Srednjevasi v Bohinj i,
kteri je že | poprej večkrat iz lastnega premoženja marsikteri ¿oldinar dal, danes pa jo položil cekin zavit v desetaku. Srčna hvala obema gospodoma! Po darovanjj! je bila slovesna sv. maša med obilno asistenco, kt«-o so darovali preč. gosp. dekan sami, med ktero s| se naši pevci in tudi naš nadučitelj, g. Jakob M«|icingor, na novih orgijah pokazali res za mojstre. 1
Po sv. njaši bila jo še zahvaljena pesem in blagoslov s Najsvetejšim.
Vsa ta slovesnost blagoslovljenja cerkve in altarja trpela je do polu dveh popoludne.
Naj tudi pri tej priložnosti omenim, da vso to slovesnost je močno povzdigovala prostovoljna požarna brambaj ktora se je lotos pod vodstvom sedanjega vodja požarne brainbe, g. inženirja Leopolda Bokeljna ml., in gosp. župana Janeza Mencingerja, vstanovila.
Iz Štajarskega, 1. januvarija. (Statistični pre (¡led Lavantinske duhovščine.) Najnovejši imenik Lavantinske škofije za leto 1885 se ravnokar razpošilja, zato Vam pri tej priliki kakor vsako leto tudi letos pošljem iz njega kratek posnetek o statističnih razmerah Lavantinske škofije, kolikor bi utegnile Vaše čitatelje zanimati.
Lavantinska škofija, ki od leta 1859 obsega ves slovenski Štajar izvzemši par župnij, ki so še takrat pri Sekovski škofiji ostale in se razun Marije Snežne še niso naši škofiji pridružile, ima 470.597 prebi-nalcev in 4G3 duhovnikov, tako, da bi poprok na 1000 duš prišel eden duhovnik, vendar ker je duš-dih pastirjev samo 355, pride na enega dušnega pastirja nad 1300 duš.
Službenih mest za dušno pastirstvo je v škofiji 424, toraj je zdaj G9 prostorov izpraznjenih, to pa samo kaplanskih prostorov, zato še o resnem pomanjkanji duhovnikov pri nas ne moremo govoriti.
Imenik duhovnikov po kanonični starosti so-stavljen kaže, da je vseh duhovnikov starosta č. g. Jožef Sancin, ki je bil leta 1792 v Primorji rojen 1. 1815 posvečen; domačih duhovnikov starosta pa so č. g. Marko Glaser pri sv. Petru, ki so bili rojeni v Rušah 1. 180G, posvečeni pa 1. 1829. Bog jih ohrani v tej časti še mnoga leta! Žlatomašnikov je 17, h kterim bode se jih letos pridružilo še 6, če Bog vse pri življenju ohrani.
Vrsta odlikovanih duhovnikov v začetku imenika je precej dolga; častnih korarjev je 5, konzistori-jalnih svetovalcev 10, in duhovnih svetovalcev 46. Posvetna vlada jo odlikovala z višjimi rodovi 2, s križci pa 6 duhovnikov; iz Rima ni najti nobenega odlikovanja.
Mladi naraščaj duhovniški je povoljno zastopan, ker se v bogoslovnici nahaja 43 bogoslovcev. Smrt je pokosila v preteklem letu 15 duhovnikov, novo-posvečenih pa je bilo samo 8; ko bi dalj časa bil tolik razloček med umrlimi in novoposvečenimi, potem bi pač kmalu tudi pri nas moralo nastati občutljivo pomanjkanje duhovnov. Vendar kakor se kaže, smemo upanje imeti, da se bo ta razlika zbolj-šala.
Redovnih duhovnikov je v škofiji 45, izmed kterih jih večina pomaga v duševnem pastirstvu; sicer pa imajo redovi veče pomanjkanje duhovnikov nogo naša škofija.
se zedinijo iu izbero si za sodnika „Božjega angelja".
To je v kratkem zapopapek tej igri, in ta se je vršila v tem le sporedu:
Ko se je zagrinjalo vzdignilo, oglodamo v že omenjeni dvorani onega sodnika „angelja", v belo oblečenega, z zlato kronico na glavi in kodrastimi lasci; zraven njega stoji majhna miza in na njej „knjiga časa", v kteri je vpisano delovanje vsakega meseca, in v kteri naj bi toraj vpisala se tudi razsodba.
Sodnik „angelj" zdaj vstane s svojega sedeža, ter razodene slavnim p. n. gledalcem in poslušalcem, da ima nalogo, po kteri je sodnik in pri kteri naj razsodi prepir med dvanajsterimi meseci, kteri izmed njih zasluži prvo mesto, ker se oni sami o tem nikakor ne morejo zediniti. „Poklicati hočem" — pravi nekako — „enega za drugem, da si jih vse ogledam, in potem hočem izreči svojo sodbo."
Zdaj se „angelj" sodnik vsedo in — mesec za mesecem prihajajo na oder; vsak mesec je vpodob-Ijon po svojem lastnostnem znamenji, ki ga je predstavljal deček iz onega zavoda po značaji.
Prvi se prikaže mesec „januvarij". ("vrst
deček pride, oblečen je v dolgo zimsko suknjo z visokimi čevlji, na glavi ima kučmo v roki pa drži drkalice. Ponosno se vstopi v sredi odra ter r ve" zani besedi omenja svojo prednosti, ki jih dmgi nJe" govi tovarši nimajo, iu kaj krasno je bile videti, ko mladi deček s povzdignjenim glasom z desnico vdari ob prsi ter zmagonosao zakličo: «Jaz sem tisti močni, ki vtrdim mogočno refce in bistro studence!" — Po tem pa je nekaki zadrkal po odru in — od-drkal na stran na svoji mesto, kjer so se lepo v vrsto vstopali posamezni „meseci".
Zdaj se oglasi pe\6ki zbor in kaj mično in močno prepeva k temu prizoru primerno sestavljeno in vglasbeno pesem. Meil pesmijo žvenkljali so kre-guljčki, kakoršni se rabijt pri vožnji na saneh, tako, da bi človek v resnici škofij menil, da naj so ogiblje prihajajočemu vozniku na saneh, ko bi no — videl, da so vdeležuje le večerin božičnice.
Drugi mesec „fobruvarij" se prikaže po odpeti kitici, svečan pride; ta je predpust; šaljivec, plesalec, razveseljevale. Ti je ablečen kot harlekin v rudeči, modri in rumeni barvi z enako kapico na glavi.
Ponosno pristopa gibčni deček in zopet sebe
Domače novice.
(Poslednjo števillco Slovenca) zasačila nam je ■c. kr. državna oblast zarad dopisa z Dolenjskega, označujočega žalostne razmere današnjega časa v šoli. Pri tej priložnosti si ne moremo kaj, da ne bi slavne vlade najponižneje prosili, naj ona izvoli vplivati na c. kr. državno pravdni šjtvo, da bi taisto ne oviralo tiskarskega dela s tem, da še le popoludne pošlje stavek razpečatit, stavci lista pa čakajo nanj. V Ljubljani je namreč navada, da se zapečati cel list, kedar taisti zapade paragrafu ne pa samo inkriminiran stavek. List se drugi dan raz-pečati, zapečati se pa zopet iz novega inkriminiran sostavek njegov, ki potem nekaj časa pod pečatom ostane. Drugod, kolikor mi vemo, tega dvojnega dela ni!
(Duhovščina Ljubljanska) poklonila se je v sredo mil. knezu in škofu, da jim je voščila srečno novo leto. Govoril je preč. g. stolni prošt Zupan, se spominjal škofa Gruberja, ki je bil kot tujec prišel v našo deželo, pa pri duhovščini in vernem ljudstvu našel toliko ljubezni in spoštovanja, da je pri svojem odhodu v Solnograd na Ljubelu še jedenkrat blagoslovil deželo kranjsko in se Bogu zahvalil za vse dobro in za obilne tolažbe, ki jih je tukaj našel. Tudi sedanji škof se smejo za trdno nadjati, da jim bota ljudstvo in duhovščina vedno v ljubezni in pokorščini vdana, in naj bi tudi oni po dolgoletnem pastirovanji blagoslovljali našo deželo in Boga zahvalili za vse dobro in za vse tolažbe, ki jih bodo vžili. Knez in škof odgovarjali so jako ljubeznjivo in voščili tudi srečno novo leto ne le vsi duhovščini skupaj, ampak tudi še vsakemu posebej, rekši, da hočejo te voščila izročiti v molitvi tudi Bogu. Omenjali so med drugim, da je slovenski narod zares veren, svojemu škofu in duhovščini vdan narod; ko bi se pa pričele razprtije v verskem oziru med njim, bi bil zgubljen. Veseli jih, da je ravno to misel v torek izrazil „Slovenec", in zato priporočajo slogo in edinost. — Danes se podajo knez in škof, kakor smo slišali, v Gorico, da se poklonijo nadškofu in ob enem vdeleže posvečevauja Poreškega škofa dr. Flappa, ki se bo vršilo v nedeljo. V ponedeljek se zopet vrnejo v Ljubljano nazaj.
(Pridigi) za poslednji dan leta bili ste v sredo Šenklavži in pri sv. Jakobu. V stolni cerkvi pridi-goval je duhovni svetovalec in profesor veronauka na c. kr. tukajšnji veliki realki, preč. g. Ivrižnar.
(Prof. Šuklje) je prestavljen na akademično gimnazijo na Dunaj.
(Okrajni šolski nadzornik za okraj Kočevski) postal je namesto bolnega viteza Gariboldija gosp. Ambrož, gimnazijski profesor v Kočevji.
(Žaloigra „Zrinski") ponavljala se bode na korist zgradbe novega narodnega gledališča v Zagrebu v nedeljo 4. dan januvarija. Dramatično društvo čuti se obvezano to predstavo prirediti v smoter hvaležnosti, kajti vodstvo gledališko je bratske prijaznosti, kadarkoli je bilo glede oprav treba radovoljno in brezplačno posodilo krasno, dragoceno garderobo. Smelo toraj trdimo, da se tudi ta večer
pred drugimi sobrati povzdiguje v vezani besedi, $eš, oni vsi so dolgočasueži, jaz pa razveseljujem svat in prinašam življenje med družbe; meni gre prednost! In v gibčnem nekakošnem skoku se zavrti — na svoj prostor ter drži v svoji roki celo vrsto kregaljčkov. — Zbor odvrne z peto „mazurko."
Tretji mesec „marec" pride. Sirotni deček je oblečen v kratke hlače pepelnato - črne barve; bele spodnje hlače mu segajo po nogah, ki jih ogrevajo nogovice višnjeve barve; tudi za vratom ima beli kolar in na glavi klobuk.
Pogumno, zmage čez tovariše si svest, prihaja; v roki drži velik šopek iz vijolic in hvali pred sodnikom svojo lastnost, po kteri „on zemljo zbuja iz njenega spanja in jej donaša zopetno življenje." — Njemu tedaj po njegovih mislih spodobi se prednost in venec na vsaki način!
In med petjem, ko je deček že stal na svojem prostoru, so so jeli glasiti tički, tako prijazno in veselo, da sem jaz — skoraj da, no! — čutil se na klopici pri svoji njizi v domačem župnijskem gaji, kamor že več let zahajam v prvi spomladi poslušat prve tičkine glasove. Tako dobro je „svojo" žvižgal ta sobin, zimski kos.
razprodajo vsi prostori, k čemur naj pripomorejo tudi vnanji narodnjaki. Zelo obširna igra se je pa, ne da bi bilo predstavi v škodo, primerno okrajšala in se koncil ob 10. uri.
(Žrebanje) pričelo seje v sredo ob 9 za srečke, ki so se izdale na korist zidanja „Narodnega doma" in bo kake tri dni trajalo.
(Božičnieo), ktero je priredilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na novega leta dan v svojih prostorih v knežjem dvoru, počastili so razun nekterih duhovnov in odličnega občinstva tudi premilostni knezoškof dr. Jakob Misija. Kedar so pri vratih sprejeti po g. predsedniku, spremljani po mostovži z mnogimi raznobarvnimi lampijoni razsvetljenem vstopili v sobo, zapela se jo Božična pesem, in nato spregovori č. g. predsednik, Janez Gnjezda, slovenski. Pozdravi pričujoče vse, posebej prečast. g. knezoškofa, z iskrenim: Bog daj srečo! Sreče si vsak želi, pa je vsak ne dobi. Doma je le v nedolžnem poštenem srci. Zato je skrbeti najprej; potem treba je delati. Delo nam je po grehu kazen, pokora; v malikovavstvu bilo je celo sramotno; v krščanstvu je počeščeuo po Jezusu Kristusu, kteri je hotel celo imenovan biti sin tesarjev. Poleg dela je treba k pravi sreči pomoči od zgorej, in v ta namen poprosi blagoslova tudi pričujočega višega pastirja. Predno preč. g. knezoškof zbrane blagoslovijo, spregovorijo lepo po slovenski nektere besede, oziraje se na že po predsedniku povedano: da je delo res kazen, pokora, a tudi dobrota, blagoslov. Zato naj družniki rokodelski skrbijo za pravo srečo najprej, za dobro, pošteno vest, naj radi delajo, vzlasti varujejo se slabe druščine, hude tovaršije, po kteri jih dan danes toliko se pogubi. Naj brezvernežem ne verjamejo, marveč naj poslušajo svoje učitelje, ter pod varstvom sv. Jožefa sebi in svojemu stanu čast delajo, in k temu podelijo pričujočim sv. blagoslov. Nato zapoje zbor „Zvezno", in krepko „Jadransko morje." Vmes bila je deklamacija „Novoletna", v kteri je govornik čestital tudi navzočnemu višemu pastirju. Za deklamacijo „Plato vor der Krippe" pa „Smrt sv. Metoda", ki je v tej dobi vzlasti pomenljiva, so družniki čvrsto zapeli „Domovina" pa „Društveno pesem". Vodil je petje podpredsednik, č. g. Anton Keržič, kteri je spisal jim tudi veselo igro „Denar ali pa nos", ktera seje potem zvr-šovala na splošnjo radost ter na hvalo izvrševalcem. Kdor pomisli, da rokodelski pomočniki malo utegnejo se uriti ali vežbati, iz glave učiti, skupno poskušati, mora le čast dajati voditeljem in družnikom samim. Po dokončani igri vršila se je tombola. Pričujoči vsi so pripoznavali, kako silno potrebuje društvo večih prostorov, posebej za take prilike, in so kakor tudi odhajoči vladika voščili mu k temu obilo velikodušnih darovateljev. Bog daj!
(Silvestrov večer) praznoval se je po Ljubljani z godci in petjem, kakor je ravno priložnost nanesla. O Ljubljanski Čital niči nam ni mogoče prav nič poročati, ker ondi ni imel nihče pristopa, kdor ni ud, toraj tudi vredništva kot taka ne. Pač pa se nas je spomnil „Slavec", ki se je pri „Tavčarji" veselil in reči moramo, da smo bili prav vrlo zadovoljni in vsi, kolikor jih je bilo ondi, bilo je pa natlačeno polno. Nekako ponosno čutili smo se v sredi toliko žuljavih rok delavskega stanu, vidoč, kako da se taisti čvrsto vežbajo v krasnem domačem petji, ktero je bilo nocoj posebno dobro in so g g. pevci obilno in lahko rečemo, zasluženo pohvalo želi. Veliko smeha izvabili so komični prizori „Urlaubar", „Pevski stroj" in posebno izvrstni „Ivlepetec". Naj bi se pa za „Pevski stroj" drugikrat rajši izbrali šaljivi kupleti, kakor pa veličastne in krasne pesni in vspeh bo še dvakrat tolišen. Nagovora gospoda predsednika Jeločnika bila sta oba jedrnata, dnevu in njegovemu pomenu primerna in za delavca spodbudna. Le tako naprej vrli „Slavec" in bodočnost hoče ti mileja biti!
(„Učiteljski Tovariš1'), list za šolo in dom, ki ga vreduje g. Andrej Praprotnik, zalaga pa g. J. K. Milic, in stane 3 gld. na leto, obhaja letos svojo petindvajsetletnico, ter v čvrsti pesmi obirajo se na obile britke pa prijetne skušnje, proseč zdatnega vezila umstvenega in denarstvenega, vzbuja svoje šolske družnike: „Ostanite v poklicu vztrajni, — ostanito možje značajni!" Bodi vsem šolskim možem in podpornikom živo priporočen!
(Neopravičene novosti) razširjajo se po Trstu, da se je v Ljubljani vsled poloma na eskomptni banki več do sedaj trdnih trgovskih hiš majati jelo. Naj se le nič ne boje, do sedaj se ni še nobena podrla! Toda spas a parte; ni prav, da se v „Tr.
Ztg.K, ktera vendar za uraden list veljd v vseh trgovskih krogih, take novice za gotove razširjajo, dokler se niso obistinile. Trgovcu škoduje vsaka sapica, ki le od daleč cika na to, da bi ga danes ali jutri utegnil „krah" zadeti.
(Pri občnem zboru delniškega društva „Prvi Narodni dom" v Rudolfovem) dne 16. dec. 1884 vdeležilo se je osobno 15 delničarjev, ki so zastopali s pooblastili 47 delnic. Za predsednika se je izvolil g. dr. Albin Pozni k in za zapisnikarja g. Eajko Perušek. Po odobrenji sporočila osnoval-nega odbora, po kterem se je vplačalo na delnice 2500 gld. in od teh 2400 gold. naložilo proti obre-stovanji in zavarovanji, se je enoglasno sklenila sprememba pravil v smislu od vlade potrjenega načrta.
(F Šmartnem pri Kranj i) se je na sveti dan zjutraj vbil veliki zvon, ki tehta menda nekaj čez 40 centov. Bes nesreča velika! Vsi štirje zvonovi so bili vliti nekako pred 9 leti v Hilcerjevi livarni.
(Umrl je) v torek, 30. t. m., na svojem posestvu v Semiču vpokojeni stotnik Kunčič. Poznan jo bil zarad svoje nenavadne debelosti na daleč okrog.
(F Bibniei na Poliorji) je, kakor se nam poroča, znani slovenski pisatelj, g. Peter Miklavec, v enem dnevu izgubil dobrega očeta in pridno sestro. Pokojnik bil je vrli katoličan, odločen in zaveden narodnjak, dolgoletni naročnik „Slov. Gospodarju", o svojem času občinski predstojnik. Tudi marljivi sin Peter je bil nevarno vzbolel, pa je že nekoliko okreval in upamo, da bo zopet zamogel prijeti za svoje spretno pero. Legar, ki je imenovaneema nit življenja prerezal, obiskal je tudi tamošnjega gosp. kaplana; temu se je že toliko vzboljšalo, da zamore sv. mašo služiti.
(Nepopisljiv strah) nastal je na sv. Štefana dan v Beljaškem gledišči na Koroškem. Bog ve, na kakošen način se je na zgornji galeriji raznesel glas, da gori. Ljudje so kakor besni drli proti izhodom, ter se jih je vsled tega mnogo premečkalo in pretrlo. Povod nereda je bilo to, da je v bližnji vojarni nekdo vstrelil.
(Umor na Pragarskem) nad židovskim skuplje-valcem sena, Bauerjem, doprinesel je mesarski hlapec na Pragarskem, ki je zvečer poleg Bauerja v gostilni sedel in videl, koliko da ima trgovec denarja v žepu. Počakal je, da se je ta po večerji domu odpravil, ter se je prav po mačje za njim splazil. Vsekal ga je s tako silo od zad s sekiro po glavi, da se je Bauer takoj mrtev zgrudil. Pobral mu je 700 gold. denarja, zlato uro in verižico, prstane in druge vrednosti, ktere je vse potem na vrtu zakopal. „Glas ljudstva — božji glas" označil ga je takoj za morilca in orožniki so ga prijeli. Tajil je, a ker ni mogel dokazati, kje je bil dotični čas, so ga zaprli. Po daljšem izpraševanji obstal je grozovit umor in je tudi povedal, kam je naropano blago spravil, kjer so ga tudi vsega našli. Sedaj ga imajo zaprtega v Slov. Bistrici, od koder ga bodo v Celje poslali.
JJ^T" Današnjemu listu smo dali pol pole priloge, da naše bralce odškodujemo.
Razne reči.
—	„Grad Zagreb" imenuje se avstro-ogerska ladjica, ki je nedolžnih otročičev dan pri Brijonskih otokih na pesku obtičala. Na globoko sta jo zlekla zopet vojna parnika „Triton" in „Gemse"; preden se je pa to zgodilo, morala sta ji nekaj blaga odvzeti. Pripeljala sta jo v Pulj.
—	V Aachenu na Nemškem so imeli pred svetim dnevom katoliški delavci, ki so se ondi združili v društvo „Arbeiterwohl", svoj četrti glavni shod v zavetišči za mlade delavke. Tisto zavetišče vrlo napreduje in je pod vodstvom usmiljenk. Prostora imajo ondi sedaj za 193 odraslih delavk, od 14 do 20 let. Otvoril je shod fabrikant Franc Brandts z jedrnatim govorom o dolžnostih, ki jih imajo katoliški fabrikantje in gospodarji do svojih delavcev in pomočnikov. Povdarjala se je dalje misel, da je na Nemškem še mnogo mest, ki se premalo brigajo za podporo katoliških društev delavskih, ktera se posebno v poslednjem času s čudovitim vspehom razvijajo po vseh krajih nemške dežele. Ondašnje katoliško delavsko društvo ima med sabo tudi katoliške pisatelje za svoje ude, kteri mu skrbe za primerno berilo, ktero društvo samo zalaga in tako dobro reč razširjati pomaga. Do sedaj so izdali „Das hiiusliche Glilck" in pa „Der Schnaps". Obe knjigi razprodali ste se že v tisočih odtisov in ste tudi že na več tujih jezikov preloženi, poslednja „Schnaps" celo na kitajski jezik. Posebno pogubno za mladega delavca smatrali so ondi to, da si svoje hrane po gostilnah išče, kjer se mu gladka prilož-
nost ponuja, težko zaslužene krajcarje v teku ene noči pognati. Na veliko radost lahko ravno na Nemškem priznamo vedno krepkejo razširjajočo se katoliško zavest med delavci, in ta bo najkrepkeji jez strmoglavemu anarhizmu, kterega podreti mu ne bo mogoče, pač pa ga bo v lastno pogubo preskočiti zamogel.
Telegrami.
Dunaj, 31. doc. Dunajski uradni list razglaša postavo o podržavljenji Albrechtove železnice in o zopetnem podaljšanji veljave postave za lokalne železnice od 25. maja 1880 tikajoče se raznih dobrin tem železnicam namenjenih.
Freiwaldau, 1. januarja. Urarja Kaubo našli so v njegovi prodajalnici umorjenega, štacuno pa oropano.
Rim, 31. dec. Ruski dnevniki so pisali, da je papež Leon XIII. namenil tisoeletnici slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda dati poleg verskega tudi političen pomen. Iz Vatikana se tako razlaganje preklicuje in se ravno nasprotno trdi, da se je papež že do Dunaja in Petrograda obrnil in na obeh krajih zagotovil, da bo slavnost odločno le versk značaj imela. V njeno poveličanje izdala se bo pri sv. stolu posebna enciklika.
Madrid, 31. dec. Potres razsul in razdjal je Albuquerque; poginili so vsi uradniki. V Alharni imajo 192 mrličev, ki so so pri potresu pobili. Včeraj čutili so se novi sunljeji.
Madrid, 1. januarja. Včeraj se je v Gra-nadi. Velezu, Nerji in Arludoni zopet treslo in se je velika škoda napravila. Mesta Torrox in Fayena ste se podrli.
Madrid, 2. januarja. V Torroxu, pokrajina Malaga na Spanj skem, imeli so zopet krepak potres s strašnim podzemeljskim bobnenjem. V Alcunuclasu, pokrajina Granada, raz-počila se je zemlja in je pogoltnila cerkev do križa na zvoniku v se. V zevaj očem strašnem prepadu poginilo je veliko ljudi in živali.
Tuj c i.
29. decembra in "2. januvarija.
Pri MaZičl: Tli. Petutschnig, zastopnik tovarne, z Dunaja. — Hugo Wissiak, mizar, s Štajarskega. — A. Glasser, trgovec, iz Celja. — Cešnik in Gross, iz Ljubljane. — Bitter in Beck, zasebnika, z Dunaja.
Pri Slonu: Josip Töpfer, trgovec, iz Linea. — Perzel, trgovec, iz Gradca. — pl. Dorothka, zasebnik, iz Radoljice.
Pri Bavarskem dvoru: G. Voest, trg. pot., z Duuaja. — Janez Zunder, komi, iz Maribora.
Pri Južnem Kolodvoru: Josip Tschuak, iz Celovca.
Pri Avstrijskem čaru: Prane Dobernik, mlinar, iz Jezera.
St. 20294.
Razglas.
Z dopisom dno l>. decembra 1884 štev. 9828 je visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko v spo-razumljenji s c. kr. linančnim ravnateljstvom mestni občini Ljubljanski dovolila dalnje pobiranje tlakovine na vseh mitnicah s tarifo 4 kr. od vsake vprežene in 2 kr. od vsake gnane živine za prihodnjih 5 let, to je, od dne 1. januvarija 1885 do konca decembra 1889. leta proti temu, da ostanejo veljavna postavno določena oproščenja od tlakovine.
Mestni magistrat razglaša, da se je po tem ravnati slehernemu, in pristavlja, da se bode tlako-vina kakor dosihmal tudi od dnč 1. januvarija 1885 do 31. decembra 1889. leta pri vseh mitnicah pobirala, se ve da z vednim obzirom na postavna oproščenja od tlakovine.
Mestni magistrat Ljubljanski dne 20. decembra 1884.
Župan: Grasselli.
Župan GRASSELLI p. t. prijateljem in znancem, kakor vsera čestitiui someščanom po tem potu voši
veselo novo leto
ker je za-se in za svojo obitelj vzel oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade, da se oprosti običajnega posamičnega čestitanja ob novem letu.
t
i
Vis. čast. duhovščini in vsim cerkvenim predstojnikom
voši podpisana srečno iti veselo novo leto, in priporoča ob enem svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga, vsakoršno cerkvcuo obleko, posebno lepo svilnato blugo /.a baudera, križe, baldaliinc itd. Z besedo: sprejemljem ter izvršujem vsako dotično naročilo, in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni. Z najodličnišim spoštovanjem
Ana Hofbauer,
(3)	Gledališne ulice št. 4.


»WMH»M»HMM»MM»»M»M»»<
Izvrsten med
(H)
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
Ojroglavu. BoleaoM,;,
sveearji v Ljubljani.
Dobiva se tudi med v satov ji.
L
Ob enem priporočam visokočastiti duhov ^ ščini svojo	J
zalogo pravih garantiranih
kr.
Umrli so:
28.	dec. Avgust Souvent, e. k. umirovljeni major, 64 let, na Bregu št. 20, Cystilic chronica.
29.	dec. Marija Kante, delavčeva žena, 33 let, Kladezne ulice št. 24, vodenica. — Marija Krašovic, delavčeva hči, 5 let, Poljanska cesta št. 18, skrophulose. — Jožef Doplikar, delavec, 71 let, sv. Petra cesta št. 2, vodenica.
V bolnišnici:
28. dec. Prane Jelene, mizarski pomočnik, 24 let, jetika.
Dunajska borza.
(Teiegrafično poročilo.)
2. januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	82 gl. 10
Sreberna ,,,,„„• • •	83 „ 20
4% avstr. zlata renta, davka pro3ta . .	104 „ 10
Papirna renta, davka prosta . .	97 „ 45
Akcije avstr.-ogerske banke . .	859 „ —
Kreditne akcije............293 „ 10
London.......123 „ 35
Srebro.......— „ —
Oes. cekini.......5 „ 80
Francoski napoleond......9 „ 76Vi
Nemške marke......60 „ 25
Od 31. decembra.
Ogerska zlata renta 6% ....	124 gl. —
., 4% . . . .	96 „ 15
., papirna renta 5% . .	90 „ 95
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	95 „ 50
„ Liinderbanke.....97 „ 10
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	564 „ —
„ državne železnice ....	307 „ 50
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	209 „ —
K% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	— „ —
4% ., ., „ 1860 . 500 „	134 „ 60
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170 „ 50
........ 1864 . . 50 „	168 „ 50
Kreditne srečke . . . . 100 „	176 „ —
Ljubljanske srečke . . . 20 „	— „ —
Kudolfove srečke . . . 10 „	18 „ 25 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnici* . . 110 „ 50 „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 40 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 ,. —
Šaljivi list
„JURIJ S PUŠO"
nastopi II. tečaj v večji obliki,
prinašal bode primerne slike ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. — Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Vredništvo „Jurja s pušo" v Trstu.	(l)
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(5)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr.
Žlice, noži in vilice Bnim^ Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Ču j te, pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismen o vsake mu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišno vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo svojo cono prodaja. Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posneinača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave angla-brit. srebrno vilice za desert, 3 lepe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(9)
3 tase lepo cizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj flno,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 4!i reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svarilo! Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen.
Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč no bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga smo toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na
Haupt-Depot der Angio-Hrltun. Silberfabrik, Wien, II., SchilTamtsgassc 20.
Snažilui prah za navedeno namizje prodajam v škatljieah po 15 kr.
Ravnokar je izšla v drugem natisu in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Die Heicixe
der
teilen irei
ihr
Sterndienst, ihre Reise nach Betlehem etc.
Nach den Gesichten der gottseligen Katharina Emmerich
im Vergleiche mit den Aussagen der Geografie, der Geschichte, der heil. Schrift und der Alterthümer.
Nabrai in sostavil Anton Urb a s, kanonik in stolni župnik v Ljubljani.
Z zemljevidom. "Velja sešita 80 kr., po pošti 5 kr. več.
%
JES7
kr.
Dunajsko zavarovalno društvo na DunajL
P. XI.
S tem usojamo si naznaniti najuljudneje, da smo pogodbo sklenjeno z g. ¡Takob»« I3o1>riiioiw razdrli in da jo naše glavno zastopništvo v LJ.a>yciiii prevzel naslcdmk .Tau. l.v. LSutuijtt
g. VIKTOR SCHIFFER
(„pri Bučarji").
Zahvaljevajoč se za zaupanje, ktero je skazavalo p. n. občinstvo ,1'rvem« nomu /.avaroValncmn društvu", kakor tudi njeni pravm naslednici, pios.mo, da se nam taisto
ohrani tudi še za bodočnost.	T .. . .„„. i.„i,m. »„ji hrntri
Ponudbe na zavarovanje sprejema takoj g. "Viktor Schiller v	ii, kakoi todi drugi
gospodje naši krajevni zastopniki po deželi, kteri tudi z vesoljem dajo pojasnila vsakemu, kdo. jih poüebujo.
V G rade i, 7. novembra 1884.
4*lavno zastopništvo društva „Wiener Versicherungs-Gesellschaft in Wien".
(3)	d. Micori.
(3)
............fi, 1........ .. 1 «..KU.»»,4