POLEMIKA 0 OBČINSKEM PRAZNIKU
29. oktober bomo ocenjevali šele iz časovne oddaljenosti
Letos je po nekakšni inerciji in zaradi ukvarjanja z bolj pe-rečimi problemi šc vedno ostal občinski praznik - 29. okto-ber. Tudi stranke Demosa (SDZ-NDS, SKD in SKZ-LS Grosuplje) so se zbudile neko-liko pozno, in šele v trenutku, ko je bil po različnih usklajeva-njih že objavljen spored prire-ditev. med njimi tudi slavnost-na akademija ob 50-letnici od-pora proti okupatorju in usta-novitve Grosupeljske in Stiške partizanske čete, javho objavi-le svoj protest proti temu da-tumu (Delo, 25. 10. 1991). Med drugim so zapisale: »V tem tre-nutku se nam ne zdi smiselno razglabljati o operativnem de-
lovanju teh dveh čet na terenu. Po spravi v Rogu in v želji po prenehanju forsiranja ene sa-me resnice smo mnenja, da svečana akademija v sklopu uradnega občinskega prazno-vanja ne prispeva k umiritvi strasti o medvojnih in povoj-nih dogodkih.«
Iz govora Franceta Perov-
ška na slavnostni akademiji pa lahko povzamemo naslednjo utemeljitev, da je za slovenski narod odpor proti okupatorju vse prej kot dejanje, ki bi se ga morali danes sramovati: »Na območju sedanje občine Gro-suplje je OF zaradi globoke na-rodne zavesti že kmalu po svo-ji ustanovitvi zasnovala oboro-žen boj proti italyanskemu okupatorju. Ta zavest je na-mreč velevala, da se vsak Slo-venec po svojih močeh upre fašistični okupaciji in s tem obvaruje slovenski narod pred uničenjem. Grosupeljski, viš-njegorski, stiški, šmarski, šent-jurski in ostali predeli te obči-ne so tako ravnali po svoji svo-bodni odločitvi in opozorim naj, da tudi brez vsake komu-nist!ene indoktrinacije ... Vendar pa so Osvobodilni fronti poglavitno začetno in kasnejšo prodorno moč v gro-supeljsko-stiškem okrožju dali nekomunisti. ljudje, ki jim je bil boj za obstoj slovenskega naroda in ne za t.i. komunistič-no revolucijo življenjska opre-delitev. To so bili številni tu-kajšnji intelektualci, delavci tovarne   Motvoz   in   plalno.
kmetje. mladina. skratka vsi, ki so se neposredno opredelili in delovali proti fašizmu na evropskih in tudi naših doma-čih tleh. Šlo je za pripadnike grosupeljskega in ivančnogori-škega Sokola, za veliko samo-stojno mislečih Ijudi iz katoli-ških organizacij, za kulturne delavce, študente, dijake in druge. V tistem času so bi!i ti večinoma prozahodno usmer-jeni... Vsem nam, ki smo ta-krat delovali, sta bila OF in njen boj za osvoboditev vse. Stiška in Grosupeljska parti-zanska četa sta bili torej sad izključno narodno-osvobodil-nih pobud. Ti četi nista imeli ničesar opraviti s tistimi kas-nejšimi primeri deviacij, ka-kršne prinaša vsaka vojna in s katerimi smo imeli opraviti v njenih kasnejših letih tudi mi... Iz ustrezne časovne od-daljenosti bomo šele lahko ocenjevali NOB tako objektiv-no, kakor Slovenci že dolgo ča-sa gledamo na kmečke upora ter na posledice reformacije in narodnega preporoda na naših tleh...«
Prepričani smo, da se bomo v prihodnje takim sporom izognili. če se bomo občani grosupeljske občine skupno odločili, kateri koledarski dan bi najraje praznovali. Zato vas že zdaj vabimo. da sodelujete pri anketi o bodočem občin-skem prazniku, ki jo bomo ob-javili v prihodnji številki Naše skupnosti!