★ Vvirttcrtfdha,
BORBA
Vsi sovražniki ljudstva v teh dneh pozabljajo, da ima primorsko ljudstvo svofo Osvobodilno bonto, ki ni zrasla slučajno zato, ker si jo te morda želel nek poedinec, ampak je zrasla iz potrebe trpečega naroda, iz hotenja ljudskih množic.
Leto II. — Štev. 15.
Ajdovščina, sobota 20. aprila 1940
Cena 4.— lire
Prosvetno življenje jo tudi last naših množic
Potem ko so sovražniki ljudstva 0 coni B izgubili v politični areni ht> i° m°*nost za protiljudsko bor-°> ker je naše ljudstvo o njih spo-. j 0 svoje sovražnike, so- začeli naJbolj zakrknjeni protiljud-1 škodljivci novih sredstev za Protiljudsko rovarjenje. Našim mno-^cam, ki vodijo narodno osvobodilno <r°°’ se danes ne postavljajo po ° u kot hlapci Mussolinijevega fa-. zrna> kot domobranci, ampak sku-
šaj.
, ...sooje delo prenesti na druga °^a. Velik del je pobegnil pred ?°..P ljudstva v cono A, kjer pod tescito tamošnjih ljudstvu nenaklo-Jen, oblasti rovarijo proti ljudstvu, ,ru8} del skuša pod raznimi krin-bami ovirati ljudstvo o njegovi bor-1 na gospodarskem polju, en del ^med teh pa si je skušal prilastiti ]°nop0i prosDe(e monopol ustanav-prosvetnih društev, da bi v Ah nadaljeval s protiljudsko borbo.
rrav neaktivnost nekaterih pro-ftndl društev je pokazala to stvar. eja tu način skušajo protiljudski cruenti izigrati naše množice prav ri prosveti, ki je našemu ljudstvu, m dvajset let zatiranemu po fa-i . > tako nujno potrebna. Ti pri-ltl sovražniki ljudstva skušajo pod znimi frazami in parolami ter s da mečejo drobtinice prosvete e“ ljudstvo, ovirati tisti polet, ki J® že napravilo prosvetno življe-D popolnoma svobodni Sloveniji i P tistih krajih, kjer se zavedajo 0 ^doa svoje velike naloge in odgo-rn<>sti napram ljudstvu.
, 1 rav o zvezi s tem je treba nače-pribili nekaj dejstev: Naše n ^hstoo se je borilo 25 let za svojo ^acl°nalno osvoboditev, za to, da bo ,7° o svoji domovini o svoji be-631 izražali svoje misli, svoja spo-t^nja, svoje hotenje. Nadalje se je
0	ljudstvo borilo za to, da bo prometa tribuna širokih ljudskih mno-
lc’ da bo prosveta last ljudstva ter Paiono in aktivno odvisna od mno-Zafo so tudi naše množice pra-
1	n0 razumele vlogo Osvobodilne ronte pri prosvetnem delu. Kakor ,e Osvobodilna fronta in v njej za-
množice oblikovalec ljudske °. lusli, oblikovalec dela in odnosa P dela, tako mora biti tudi Osvobo-dna fronta oblikovalec naše kullu-P1 Pr°svete. Prosveta, kateri ne 's °ji na čelu Osvobodilna fronta, je Našemu ljudstvu tuja, danes njego-Datnu čutenju in razumu oddaljena ln škodljiva.
d ega se morajo zavedali tudi vsi lfH, ki so kjer koli še nasedli reak-'lonarni paroli o apolitičnosti pro-s°cte. Kateremu najbolj oddaljene->nu kmetu na Grgarskem ali Čepo-t)anskem ali pa Cerkljanskem, Pate-re,nu izmed naših delavcev in rudar-■Jp0 pa bi prišlo na kraj pameti to?
°mu iz samih ljudskih vrst bi pri-^ 0 na misel, da je vseeno, kdo obli-uje slovensko besedo, komu izmed nuših množic bi prišlo na misel, da Je vseeno, kuj se na odru odigra ali aJ se o pevskem zboru zapoje. Ko-niu izmed poštenih ljudskih vrst. ki Jc sodoživljal gigantsko borbo našemu ljudstva za osvoboditev, ki je °idel žrtvovanje naših ljudi, ki je 'hdel nesebično prelivanje krvi zanjo, °viu more bili vseeno, kdo oblikuje slovensko besedo in kaj z oblikovanjem slovenske besede hoče! Ksak ine prost človek dobro ve, da je bila u bivši državi Jugoslaviji nekdaj :'P‘ko svobodna slovenska besedat le ndnieo hotenja drugih, preprostemu Moveku tujih in sovražnih hotenj. -‘Uto se je naše ljudstvo tudi o pre-cklosti tako krčevito oklepalo samo judskih oblikovalcev slovenske be-Sede, samo tistih, ki so se ljudski pa-in ljudski zavesti povsem pri-Užali in ljudsko hotenje izobliko-Va^vD kulturne veličine, to so bili od ježema, Jurčiča, Levstika, Cankar-la in ostalih listi, katere je naše ljudstvo prineslo skozi osvobodilni boj ® Citavo svobodo.
Dve zborovanji delavstva v Julijski Krajini
sta ponoven dokaz volje delavnega ljudstva v Julijski Krajini, ki hoče s svojim delom, kot je s svojo krvjo pisalo, pisati svojo pravico in voljo, in ta je, da hoče biti to ljudstvo priključeno k Jugoslaviji
V istem času, ko delavstvo v coni B s požrtvovalnim delom, s tekmovanjem gradi industrijo, v istem času pa grozi v Trstu našemu delavstvu največja brezposelnost, ker je okupacijska vojaška uprava v coni A dovolila lastnikom podjetij odpuščanje delavcev. V istem času, ko je delavstvu v coni B omogočeno, da v največji meri prispeva k normalizaciji življenja, k odstranitvi sledov vojnega uničenja, v istem času pa se v coni A našemu delavstvu ovira celo osnovni zaslužek, ki mu je potreben za življenje. To postopanje okupacij-
Delavcem, ki so do zadnjega kotička napolnili trg in protestirali proti uredbi št. 106 anglo-ameriških oblasti, s katero dajejo lastnikom industrijskih podjetij pravico za odpuščanje delavcev, sta spregovorila predstavnika pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov Solieri Marino in Bukovec Ivan — Vojmir, ki sta omenila junaško borbo tržaških delavnih množic v času nacifašistične okupacije, ko so delavci, organizirani v »Delavski enotnosti« z zaupanjem gledali v bodočnost, od katere so pričakovali možnost za obnovo ladjedelnic in tovarn in za izboljšanje življenjskih prilik. Toda danes, skoraj leto dni po osvoboditvi, se nahajajo delavske množice v še težjem položaju. Delavstvo stoji pred množičnim odpuščanjem od dela. Medtem ko se v krajih Julijske Krajine, kjer ima ljudstvo oblast v svojih rokah, delavci udarniško udejstvujejo pri obnovi, se spuščajo direkcije na j večjih podjetij v Trstu v najpodlejše špekulacije z enim samim namenom, da bi zlomili udarnost delavnih množic s tem, da bi zmetali delavce na ulico. Niti na kraj pameti jim ne pride, da bi obnavljali podjetja.
Nadalje v svojem protiljudskem snovanju govore, da ladjedelnice, ki imajo že itak minimalno zmogljivost, nimajo naročil. Tržaško delavno ljudstvo pa dobro ve, da ladjedelnice nimajo naročil zato, ker jih direkcije odklanjajo. To vse kaže, da tržaški kapital noče obnavljati in ne želi naročil.
Zadnjemu delavnemu človeku v coni A po svetu postaja torej jasno, da je takega položaja v coni A v ogromni meri kriva prav angloameri-ška vojaška uprava, ki postopa v coni A, kakor v poraženih deželah in demobilizira industrijo. Cono A, kjer so se delavne množice borile 20 let proti krutemu nasilju fašizma, jemlje v obzir okupacijska oblast kot poraženo deželo.
Prav o spoznanju teh dejstev je treba posvetili predvsem v samih ljudskih vrstah več pozornosti prosvetnemu življenju in prosvetnemu delu, povsod tam. kjer množice, to se pravi, kjer Osvobodilna fronta ni nosilec prosvetnega življenja. S tem v zvezi je treba pri naših ljudeh še pojačati zavest, da reakcija ne spi, da so sovražniki ljudstva še na delu, 4a reakcija še ni prenehala s svojim protiljudskim rovarjenjem. Treba je, da naše množice postanejo budne napram tistim, ki govore o apolitičnosti prosvetnih društev, da posta-njo budne napram tistim, ki se za ljudsko prosveto niso zanimali takrat, ko se je bilo treba za njen obstoj boriti in žrtvovali. Treba je v naših množicah vzgojiti zavest, da danes niso dovolj prosvetne drobtinice. ko ima možnost ljudstvo najširšega prosvetnega razvoja, ho lahko črpa iz zakladnic prosvete o Sloveniji in to prenaša sem, kjer je
ske oblasti v coni A je jasno le en člen v verigi protiljudske borbe, je eden izmed členov verige nasilja, ki se vleče tam od odvzema ljudske oblasti našemu človeku v coni A, zapiranja slovenskih šol, trganja zastav, organiziranja in podpiranja fašistične policije, umorov in atentatov zavednih ljudi itd. Zato so se spet zbrale v Trstu na trgu Garibaldi delavske množice preteklo soboto in protestirale proti krivičnemu postopanju z delavstvom, ki se nahaja v zelo težkem položaju.
To množično zborovanje delavstva v Trstu je tudi jasno prikazalo našim delavnim množicam, da pripravljajo gotovi protiljudski krogi načrte za množično izseljevanje delavcev. V svojem protiljudskem besnenju so prišli sovr žniki
Samo en dan kasneje pa so zborovali delavci cone B v Postojni. To zborovanje pa je bilo živo nasprotje zborovanju v Trstu in je bilo m o-gočna manifestacija požrtvovalnega dela našega delavstva, obenem pa silna pripravljenost, da se delavna storilnost dvigne, da se odpravijo dosedanje napake pri delu in da se šepospeši hitrejši razvoj obnove in gradnje, ki je predpogoj za boljšo in srečno bodočnost vsega ljudstva Julijske Krajine.
Izvajanja govornikov na tem zborovanju so jasno pokazala, da se bijeta v Julijski Krajini dva svetova, izmed katerih skuša v coni A svet
Dolgo pot je prehodilo primorsko ljudstvo od dne, ko se je v vrstah Osvobodilne fronte dvignilo v oborožen upor, pa do danes, ko tolče po poslednjih zagrizenih nasprotnikih nacionalne osvoboditve primorskega ljudstva. Pot narodno osvobodilne borbe, to je ena najtežjih, toda tudi ena najlepših poti našega ljudstva, pot, na katero je naše ljudstvo krenilo iz globokega patriotizma, iz neizmerne ljubezni do
fašizem 25 let prosveto načrtno iztrebljal. Prav slednje dejstvo mora v ljudeh, ki niso o času narodno osvobodilne borbe spoznavali samo izgradnje trdnih političnih organizacij, izgradnje ljudske oblasti, ampak tudi izgradnjo prave ljudske prosvete, vzbudili prano ljudsko kritičnost prosvetnega dela in izživljanja.
Kakor ni vseeno, kaj se na naših odrih poje in igra, prav tako ni vseeno, koliko ljudi se o prosvetnem delu lahko aktivno izživlja. Treba je, da si osvojijo osi naši ljudje zavest, da je nujno, da prosveta zajame prav ose množice, prav tako kot jih je zajela Osvobodilna fronta. Zato je enkrat za vselej treba razbiti ožino prosvetnih društev, monopol v prosveti, ki si ga laste takozvani strokovnjaki, v prosvetna društva je treba ljudskih množic, treba je zdravih ljudskih sil. Treba je, da prosvetno društvo ne bo samo ozek dra-
Ijudstva že tako daleč, da bi že radi izgnali delavce iz njihovih hiš, iz njihove domovine in jih poslali pr e. ko oceana, kjer bi se znojila v tujih deželah kot hlapci tujemu gospodarju. Tega primorsko delavno ljudstvo ne bo dovolilo, saj domača industrija v rokah poštenjakov lahko zaposli vse delavce na Primorskem. Prav zato pa so delavci na tem svojem zborovanju tudi enodušno zahtevali obnovo industrije in zaposlitev vseh delavcev. Če tega ni zmožna angloameriška vojaška uprava, naj da oblast v roke ljudstvu, ki bo našlo način, da obnovi industrijo in zaposli delavce.
Vse to ne kaže samo dejstva, da so reakcionarji zmožni v svoji protiljudski borbi storiti v škodo delavstva vse, ampak jasno kaže tudi to, da je Trstu potrebno njegovo zaledje, da mora tudi Trst s celotno Julijsko Krajino biti priključen Titovi Jugoslaviji.
protiljudskih elementov razbiti delavsko enotnost in onemogočiti delavstvu borbo za dosego vseh pridobitev narodno osvobodilne borbe, v coni B pa -vet ljudske volje in ljudskih koristi, ki ustvarja delavnim množicam boljše življenje. V coni A se ne vrši samo pripravljanje za množično odpuščanje delavstva, ampak so bili za razbijanje delavskih vrst organizirani Julijski sindikati, med tem ko v coni B ljudstvo utrjuje pridobitve narodno osvobodilne borbe in delavstvo združeno v svojih Enotnih sindikatih more nuditi pomoč tudi svojim tovarišem v coni A. D e-lavske množice, preoblikovane v vrstah Osvobodilne frontevborbi zaljud-ske koristi, ki se dobro z a-
svobode preprostega človeka, to je pot domovinske borbe vsega slovenskega naroda. In v tej borbi, v katero je naše ljudstvo planilo samo-hotno in zavestno ter v njej vzdržalo kljub vsem težkočam in žrtvam, je naš človek spoznal pravo lice svojega ljudstva, spoznal svoje pravice in dokončno spoznal svoje nasprotnike. In kakor v odmev ljudskega hotenja in ljudske zavesti je zapel tudi Fran Levec:
matski krožek ali pevski zbor, ampak da bo prosvetno društvo o svoj okvir zajemalo vse sektorje prosvetnega življenja. Na tak način bomo naše množice za prosvetno delo o celoti zainteresirali, na drugi strani pa nam bo prav zdravi ljudski element postal temelj prosvetnih društev, ki bo izpljunil tudi pod to parolo zakrinkane protiljudske škodljivce.
Naše ljudstvo je razumelo m čuti potrebo po prosvetnem izživljanju, saj si je postavilo v prvomajsko tekmovanje skoraj povsod ogromno obvez izrazito prosvetnega značaja. 1 e obveze je treba prav tako podpreti in prav tako pomagati, da bodo prekoračene. kot ose ostale ker bomo na ta način podprli tudi borbo proti tistim ostudnim protiljudskim rovarjem, ki so si nadeli ovčje kožuhe ljudske prosvete prav zato in samo zato, da bi pod to krinko snovali protiljudsko delo in odtegovali ljudstvu prosveto.
vedajo, da je industrija potrebna našim ljudskim množicam, da mora taindu-strija imeti surovine, da ne sme biti sabotaže, ke. je v coniB vse to naše, so z enim in edinim ciljem: »H očemo biti popolnoma neodvisni in delati samo v dobrobit širokih delavskih množic, napravile celo vrsto sklepov, ki bodo pripomogli k postavitvi in prekoračenju delavnih norm.
Med tem ko mora tržaško delavstvo v borbi za svoje življenje naslavljati na zavezniško vojaško upravo memorandum, s katerim zahteva obnovitev podjetij, zaslužek delavstvu na domači zemlji, prepoved špekulira-nja v industriji, v istem času si delavstvo v coni B postavlja sklepe, v katerih stremi za tem, da zviša produkcijo in da še izboljša načine dela, da še bolj poglobi sodelovanje med vsemi faktorji produkcije. Isto delavstvo stremi za tem, da poveča prostovoljno delo, da odkriva nove požrtvovalne delavce ter da vzbuja veselje in smisel za tekmovanje To delavstvo se hoče tudi politično vzgajati, utrjevati svoje odbore Osvobodilne fronte, tako da bo lažje sledilo dogodkom v svetu in še bolj požrtvovalno podpiralo narod v borbi za priključitev k Titovi Jugoslaviji. In v istem času, ko vidi delavstvo v Trstu upravičeno v tamošnji oblasti svojega nasprotnika, postavlja delavstvo v coni B utrjevanje ljudske oblasti, poglabljanje odnosov med ljudsko oblastjo in delavstvom kot prvo in osnovno nalogo.
Ti dve konferenci delavstva v Julijski Krajini sta ponoven dokaz volje delavnega ljudstva v Julijski Krajini, ki hoče s svojim delom prav tako, kot je s svojo krvjo pisalo, pisati svojo pravico in ta pravica je, da hoče to clelavstvo biti priključeno k Jugoslaviji.
0	domovina, smo te ti ljubili dovolj? Kako bi te mogli ljubiti še bolj?
Saj tisočkrat mokri in lačni,
prezebli,
braneč te že vsak smo razor
prehodili
tipaje pred sabo ob temnih nočeh. Je še kak drobec slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri?
To je globoka zavest našega človeka, » prekaljenega v osvobodilni borbi, to je klic v vrstah Osvobodilne fronte strnjenih množic primorskega ljudstva. Zato je Osvobodilna fronta tako zakoreninjena v našem ljudstvu, ker je zavest našega človeka neločljivo povezana s hotenjem in življenjem Osvobodilne fronte.
V silnem poletu, ki ga je doživela Osvobodilna fronta na Primorskem, je naše ljudstvo dalo iz sebe ogromno. Iz vrst zatiranega, oropanega, pobijanega, a vendar klenega in upornega primorskega ljudstva sta se rodila TX in VT1 korpus, junaka Jugoslovanske armade, se je rodilo .na desettisoče partizanov, aktivistov, je zraslo na desettisoče junaških mater, se je prekalilo naše
1	judstvo Četrt stoletja zatirano primorsko ljudstvo je našlo svoj pravi obraz v Osvobodilni fronti
In letos poteka peto leto borbe primorskega ljudstva Hitlerjev in Mussolinijev fašistični stroj in moriine horde so razbite, razbite so
Nadaljevanje na 2. strani.
V Trstu delajo z vsemi silami na to, da bi zlomili udarnost
delavnih množic
Hočemo biti popolnoma neodvisni in delati samo v dobrobit širokih delavnih množic
četrt stoletja zatirano primorsko ljudstvo je našlo svoj pravi obraz
v Osvobodilni fronti
Peto leto gre že h kraju, odkar se borimo in umiramo v vrstah Ovobod’lne fronte slovenskega naroda z neomajno zahtevo, da se Primorska priključi k Jugoslaviji
Stran 2.
PRIMORSKA BORBA«, 20. aprila 1946
Štev. 15.
Prvf maj je praznik delovnega ljudstva, je praznik bratstva in svobode
Prvič v zgodovini bodo naše ljudske množice, množice Julijske Krajine veličastno proslavile 1. maj, praznik vsega delovnega ljudstva, ki pa je prav za nas vse posebne zgodovinske važnosti, ker je ta praznik dela za nas tudi dan, ko so naše partizanske edinice skupno s silami IV. Armade Jugoslovanske armade strle odpor nemškega okupatorja in v silnem poletu osvobodile naš Trst in Gorico in takoj za tem očistile vse ozemlje Julijske Krajine fašističnih tolp. To je bil najlepši, najsrečnejši dan našega ljudstva, ko je v bratstvu z Garibaldinci uničilo sovražnikove tolpe in jasno pokazalo, da si želi samo eno: živeti za vedno združeno z brati v Jugoslaviji.
Zato bomo 1. maja, po enem letu zmage nad fašizmom, ponovno manifestirali nerazdružno bratstvo sloven-sko-italijanskih demokratičnih množic, skovano v krvi in trpljenju, ponovno bomo manifestirali svojo voljo in svoje upravičene zahteve za priključitev celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji. Pesmi dela, bratstva in svobode bodo orile ta dan ob sinjem Jadranu in povedale vsem, ki kakor koli teptajo s krvjo priborjene pravice ljudstva, povedale, da hočejo prebivalci mest, trgov in vasi, ne glede na narodnost skupno živeti, skupno obnavljati, da hočejo s svojim trudom in delom ustvariti pogoje za skupno srečno prihodnjost.
Ljudske množice v coni B se s prostovoljnim delom pripravljajo na dostojno proslavitev tega zgodovinskega dne. Rezultati dela v okviru prvomajskega tekmovanja bodo najbolj stvarno prikazali resnično voljo primorskega ljudstva, ki si želi samo mirnega razvoja in napredka v okviru Titove Jugoslavije, za katero se je tako nesebično borilo.
Za dostojno proslavo mednarodnega praznika delovnega ljudstva se pripravlja ne samo mladina, ampak tudi starejši ljudje po vseh, tudi naj-
Nadaljevanje s 1. strani, tolpe četniških in domobranskih izdajalcev, skoraj vsa Slovenija je svobodna zadihala v mladi Titovi Jugoslaviji. Na okrvavljenih in izmučenih tleh dela in obnavlja svoboden slovenski človek. Je pa še kos slovenske zemlje, kjer skušajo nasprotniki ljudstva, sovražniki Jugoslavije, s pomočjo bivših Mussolinijevih in Hitlerjevih fašistov kratiti pravice slovenskemu narodu do njegove samoodločbe, tisočkrat zajamčene in obljubljene. Je to kos primorske zemlje, tiste zemlje, ki je sorazmerno največ krvavela in največ žrtvovala, ki je tudi sorazmerno najdalj časa trpela in čakala svobode. Zato v teh dneh slovenske množice po vsej Sloveniji, tem sil-neje pa v sami Julijski krajini ne bodo praznovale samo v znamenju veličastne zmage, ki jo je dosegel naš narod v vrstah Osvobodilne fronte, ampak tudi z neizprosnim borbenim klicem: »Fašisti, proč roke od naše zemlje!«
Za ljudstvo Julijske krajine pomeni praznovanje pete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ponovno manifestacijo za priključitev k Jugoslaviji ter še tesnejše strnje-nje vseh ogromnih sil primorskega ljudstva, zajetih v Osvobodilni^ron-ti, v eno samo neporušeiio borbeno enotnost, ob kateri se bo razbil in razkrinkal tudi znova porajajoči se fašizem v coni A. ki skuša tamkaj pritisniti naše ljudstvo ob tla, kakor izgubljenega psa, ki skusa nase ljudstvo in njegov glas razbiti z mučenjem in nasiljem po ječah, kakor je Coroneo, ter s terorjem, ki mu ni primere, strahovati naše množice, ki skuša z načrtno demobilizacijo industrije pripraviti našega človeka na pot, na katero ga je brezsrčni kapitalizem že enkrat poslal, na pot iz domovine na žalostno po-ginjanje po tujih rudnikih in tovarnah, kjer naj pusti svojo kri in svojo življenjsko silo.
Vsi sovražniki ljudstva, v teh dneh pozabljajo, da ima primorsko ljudstvo svojo Osvobodilno fronto, ki ni zrasla slučajno zato, ker si jo je morda želel nek poedinec, ampak je zrasla iz potrebe trpečega naroda, iz hotenja ljudskih množic. Sovražniki ljudstva nadalje pozabljajo, da je bilo primorsko ljudstvo eden izmed borcev junakov, katere «> veliki zavezniki pozivali v osvo-
bolj oddaljenih gorskih vasicah. Vsi hočejo čim več pripomoči k dobremu uspehu te proslave vseljudskega značaja.
Po skupnih naporih vsega ljudstva v osvobodilnem boju in v sedanji borbi za dosego pravic je ta praznik popolnoma upravičeno postal praznik vsega ljudstva. Vse ljudstvo se danes vadi in pripravlja za pevski in telovadni nastop in druge kulturne prireditve, ki bodo v okviru te proslave in bo 1. maj obenem tudi največji kulturni praznik Julijske Krajine.
Proslave t. maja se bodo v zvezi s peto obletnico ustanovitve OF Slovenije začele zvečer 26. aprila. V samem Trstu bo tale program:
Dne 26. aprila — zvečer kresovi na hribih.
Dne 27. aprila — italijanska in slovenska predstava v dvorani Doma pristaniških delavcev in v dvorani Kulturnega krožka »R. Rinaldi«.
Dne 28. aprila — ob 11. uri dopoldne bo imela godba Kulturnega krožka »R. Rinaldi« na trgu Unità godbeni koncert. Popoldne bodo najboljši slovenski in italijanski pevski zbori imeli na trgu Sv. Justa množični pevski koncert.
Dne 29. aprila — Uprizoritev drame »Anine Christie od 0'Neil-a« v gledališču Fenice.
Dne 30. aprila. —Zvečer bo na gradu Sv. Justa fizkulturna akademija, v teatru Fenice pa gledališka predstava-
Dne 1. maja — ob 6, uri budnica po mestu z godbami; ob 6. uri fizkulturna generalka za I. fizkulturni zlet; ob 9. uri prvomajski sprevod po mestu; ob 15. uri I. fizkulturni zlet; ob 17, uri veliki množični pevski koncert slovenskih in italijanskih pevskih zborov; zvečer prireditve na prostem na gradu Sv. Justa, v Ljudskem vrtu v ulici Giulia in na drugih mestih. Obenem pa naslednje štafetne teke, ki se bodo izvršile na
bodilni boj proti fašizmu in jim obljubili samoodločbo narodov. Nadalje pozabljajo sovražniki ljudstva, da se je primorsko ljudstvo že na desettisočkrat odločilo in da te samoodločbe ni pisalo samo v bojnih vrstah, anlpak po vsej primorski zemlji s svojo lastno krvjo in žrtvovanjem svojih najboljših sinov in hčera. Zato je danes to ljudstvo tako močfio, zato zahteva ljudska pamet, porojena v preprostem prepričanju našega ljudstva, v zavesti pravice, ki je zakoreninjena v naših ljudeh, da se mu prizna vse to, za kar se je borilo in nemalo žrtvovalo v domovinski borbi. Zato naše ljudstvo ne kloni pred znova porajajočim se nasiljem, ampak še bolj odločno stopa v borbo proti fašistom v coni A, proti črni policiji, ki jih neposredno z brzostrelkami in bajoneti ščiti pri protiljudskem delu, ki vrši nasilje nad protifašisti in pobija zavedno ljudstvo, ter proti okupacijski oblasti v coni A, ki vse to dovoli in celo podpira.
Danes torej vodi Osvobodilna fronta naše množice v borbo proti fašističnim ostankom z neomajno ljudsko zahtevo: »Primorska hoče in mora biti priključena k Titovi Jugoslaviji!« V coni A pomeni to manifestacijo slovenstva in jugoslovanstva, boj za ljudsko oblast, boj za obnovo, za delo, boj za uresničitev samoodločbe, v coni B pa pomeni to najmočnejšo moralno in materialno podporo bratom v coni A, ki trpe pod fašističnim nasiljem, pomeni to nenehno utrjevanje ljudske oblasti, izgradnjo domovine, dvig industrije, povečanje tekmovalnega poleta, pomeni nenehno zahtevo po dokončni priključitvi celotne Julijske krajine s Irstom in Goričo vred k Jugoslaviji.
Kakor je v prvih letih osvobodilne borbe našel človek svoj obraz slovenskega partizana in terenca v Osvobodilni fronti, tako danes dobiva naš človek svoj obraz nosilca ljudske oblasti, udarnika, najpožrt-vovalnejšega graditelja zapadnega koščka naše mlade Jugoslavije v Osvobodilni fronti.
Zato se danes nase ljudstvo pripravlja na praznovanje pete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, pete obletnice tistega dne, ko j® borba slovenskega naroda dobila svojo pravo vsebino in svoje pravo lice.
I. fizkulturnem zletu Julijske Krajine za prvenstvo zleta:
Mladinci 4XlQ0m in švedska štafeta (800X400X200 metrov).
Mladinke — 4X60 metrov.
Štafete tečejo po mednarodnih prepisih o lahki atletiki. Tekmovalne skupine naj se prijavijo Zvezi društev za telesno vzgojo do 25. t. m. ulica Fabio Filzi 10, Trst.
Tako bo slovensko in italijansko ljudstvo dostojno proslavilo vse tiste ogromne žrtve, ki jih je darovalo primorsko ljudstvo v teku narodno osvobodilne borbe — oddolžilo se bo tisočem padlih borcev hrabre Jugoslovanske armade, ki so dali svoje življenje v borbah za naš Trst. Padli so sinovi Bosne in Hercegovine, padli so kmetje iz Kosovega, borci iz Črne gore in prelili kri svojo na ulicah Trsta, skupaj z našimi borci IX. korpusa. In te žrtve so bile darovane zato, da bi v miru in bratstvu živeli združeni vsi narodi Jugoslavije, da bi bile popravljene krivice, ki so nam jih storili po prvi svetovni vojni. Te žrtve so bile končno darovane zato, da bi ustvarili bratstvo z vsemi narodi in državami, ker le tako bo možno ustvariti boljšo bodočnost našim otrokom.
V Julijski Krajini se v coni A nenehno nadaljuje borba demokratičnih ljudskih množic proti banditskim poskusom podle mednarodne reakcije, ki se na vse načine trudi, da bi to ljudstvo čim bolj oškodovala, da bi razbila njegovo udarno moč in tako ustvarila temelje njihove osvajalne politike na tem delu sveta. Ko govorimo o reakciji, ne mislimo samo propadlih fašističnih voditeljev in band, ki so se iz raznih držav zatekli v cono A, ampak tudi lastnike tržaških velepodjetij, ladjedelnic itd., ki kljub temu, da imajo možnost razvoja in obnove ter dela, enostavno ne sprejemajo naročil delavstvu ter groze z odpustom. To so čisto jasni manevri italijanskih reakcionarnih ve-lepodjetnikov, ki pa najdejo vse razumevanje in pomoč pri najvišjih funkcionarjih anglo-ameriške vojaške uprave, saj so cilji teh gospodov eni in isti. Z gospodarske strani hočejo prizadeti tržaško delavstvo, ga spraviti v njihovo odvisnost.
Zato uredba 106 ZVU, ki daje podjetnikom pravico za odpuščanje delavstva, zato priprave za načrtno izseljevanje brezposelnih delavcev na ameriške plantaže.
Fašizem je pod pritiskom demokratičnih sil v svetu politično in vojaško propadel, z vsemi silami in sredstvi pa se bori na gospodarskem polju. Toda zborovanje delavstva v Trstu je odločno razkrinkalo namene združene reakcije, njihovo podlo protijugoslovansko in protidemokratično politiko in izrazilo, da se bo borilo tudi proti tem ukrepom in napelo vse sile za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji, ki edina lahko zagotovi vsemu primorskemu delovnemu ljudstvu gospodarski in vsestranski napredek.
Cisto razumljivo je, da se italijanska reakcija boji priključitve Trsta in ozemlja Julijske Krajine k Jugoslaviji, to pa ne toliko iz gospodarskih ozirov, ampak iz čisto imperialističnih nagibov, kfr bo s tem za vedno odvzeta vsaka možnost razširjenja italijanskega ozemlja in onemogočen vdor v Podonavje in Balkan.
Tako vidimo, da
De Gasperi
še vedno skuša vplivati na bližnjo mirovno konferenco ter poudarja protijugoslovanske imperialistične težnje. Ko je De Gasperi pred nekaj dnevi sprejel takoimenovani »komite osvoboditve Trsta«, v katerem so zbrani sami reakcionarji, je imel toliko poguma, da se je izrazil, da je »Wilsonova črta največja žrtev, na katero bi italijanska vlada lahko pristala«. Vsekakor govorijo te besede v prilog mednarodni reakciji in fašizmu, ki v Italiji zopet dviga glavo. Italijansko ljudstvo in zlasti delovne množice severne Italije pa ne bodo podpirale takih tez v nasprotju s pravicami narodov, ne da bi se odrekle svoji borbi proti fašizmu. Z enotnostjo demokratičnih sil morajo premagati italijanski neofašistični šovinizem, kakor tudi protiitalijanske in protijugoslovanske načrte mednarodnih trustov.
Danes italijanska reakcija nima enotne stranke ali velike organizacije, razpolaga pa z velikimi denarnimi sredstvi, je gospodarsko najmočnejša skupina ter ima mrežo agentov v državnih ustanovah ter veliko število fašističnih elementov, ki so ohranili svoja mesta v državnem aparatu.	.	.
Hrup, ki ga je pred kratkim dvig-
Slovenski književniki na Primorskem
V petek dne 12. aprila so prišli v Vipavsko dolino člani društva slovenskih književnikov iz Ljubljane, da ponesejo primorskemu ljudstvu, ki je toliko let trpelo pod fašisti, ki je toliko let samo na skrivaj govorilo v materinem jeziku, lepoto slovenske besede, bogato vsebino svojega umetniškega ustvarjanja.
Skupina umetnikov se je ustavila na sedežu Poverjeništva PNOO v Ajdovščini, kjer so jo sprejeli predstavniki narodne oblasti, zvečer pa so nadaljevali pot V Šempas, kjer so imeli prvi recitacijski večer. Iz 2 do 3 ure oddaljenih vasi je prišlo ljudstvo pozdravit umetnike slovenske besede in poslušati njih umotvore, podane v našem jeziku. Z godbo je ljudstvo pričakovalo predstavnike slovenske kulture in umetnosti, šopek cvetja so jim podarili v znak veselja, v znak ljubezni do lepe slovenske besede, do svoje ožje domovine Slovenije, ki pokaže vso skrb, da nudi ljudstvu čim več za njihov kulturno prosvetni dvig.
Dvorana v Šempasu je bila nabito polna, prihajale pa so še nove skupine ljudi, in vsi so hoteli biti deležni globokih občutij pesnikove duše, silnih doživetij in trpljenja ljudstva, ki ga podaja recitator Bogomir Magajna v svoji »Regina Coeli«.
Izprazniti je bilo treba dvorano,
da so slišali tudi ljudje na prostem besede umetnikov, so nadaljevali s programom na travniku, pod ffii' lim nebom. Ljudstvo je navdušeno spremljalo izvajanja slovenskih umetnikov, saj je ogrevala njih srca topla domača beseda Miška Kranjca, ki ie recitiral svojo črtico »Stara jablana«i ogreval jih je nov revolucionarni duhi ki veje iz Borovih del.
Recitirali so svoja dela še primorski rojak Igo Gruden, dalje Vladimir Bartol in Anton Vodnik.
Gostom v čast je pevski zbor iz Šempasa zapel več slovenskih pesmi-
Večer se je zaključil z jugoslovansko državno himno, ki jo je zaigral® domača godba.
Navdušeno ljudstvo je pripravilo umetnikom slovenske besede za' kusko. •
Naslednji dan so gostje odšli na Brje in tamkajšnjemu ljudstvu prir®' dili topel kulturni užitek.
Končno pa so odšli še v Kozin0' kjer jih je ljudstvo z navdušenje® sprejelo s pesmijo in vzkliki.
Tako je slovensko prebivalstvo ^
Šempasu, Brjah in Kozini po dolg® 25. letih političnega nasilja ter pr®" ganjanja slovenske besede, prvikrat pozdravilo v svoji sredi umetnik® slovenske besede, ter iz njih ust sli* šalo slovensko pesem in prozo.

nila italijanska reakcija proti Jugoslaviji pod pretvezo obrambe Trsta, je na las podoben šovinistični gonji italijanskih imperialistov po prvi svetovni vojni, s katero so zavajali ljudske množice. Dogodki so pokazali, da je Trst potreben italijanski reakciji samo za spletke proti demokraciji.
Vendar italijanske demokratične sile so danes združene, strnjene pod vodstvom množičnih strank. Izidi občinskih volitev povedo, da je italijanskemu narodu kljub 20 letni fašistični diktaturi uspelo, da se napredneje orientira, da te stranke lahko pričakujejo velik uspeh, če se bodo držale skupaj in da samo te stranke lahko vodijo Italijo po poti obnove in po poti do obnovitve izgubljenih simpatij in zaupanja pri svobodoljubnih narodih. Seveda pričakujejo svobodoljubni narodi od Italije, da njen vrhovni predstavnik in organ oblasti dokaže, da je za vedno prekinila s fašizmom in da je dokončno odstranila njegove pogoje, ostanke in posledice.
Prav tako so tudi zastopniki delavstva 16 držav na
kongresu generalne federacije dela,
ki se je prejšnje dni vršil v Parizu in katerega so se udeležili tudi delegati Slovenije in Jugoslavije, opomnili vse narode na nevarnost reakcije in pozvali na boj proti ostankom fašizma, ker dokler bodo obstojali ti, ne bo mir dokončno zavarovan. Središče vsega boja proti ostankom fašizma p_a je danes v gospodarstvu — industriji. Bitka za proizvodnjo predstavlja borbo za poboljšan je življenja delovnega ljudstva, predstavlja borbo za zavarovanje boljše bodočnosti vsega človeštva — to je borba za zmago najširše demokracije.
Kongres je ugotovil, da predstavljajo predstavniki trustov nevarnont za mir, ker skušajo preprečiti denacifika-cijo v okupiranih conah zapadne Nemčije. Nemci skušajo rešiti težko industrijo, ker je to njihov neposredni interes in ker v tem vidijo možnost, da jo jutri zopet uporabijo v novi reakcionarni imperialistični vojni, o kateri že sanjajo. To so tisti, ki preko Churchilla pridigajo o antisovjetskih blokih, vendar je gotovo, da ne bodo ponovno zapeljali ljudskih množic s svojo obnovljeno propagando.
Svobodoljubni narodi so se pet let borili za obrambo svobode in ne zato, da bi velekapitalisti obdržali svoje privilegije.
Na podlagi bilance dela vidimo, da se proizvodnja v glavnih sektorjih industrije neprestano veča, kar bo občutno pripomoglo k zboljšanju življenjskih prilik. Narodi, ki so dobili borbo proti fašizmu, zahtevajo gospodarske in družbene spremembe, ki jih bodo zaščitile, vendar mora delavstvo stati budno na straži, du bi narodi ne bili ogoljufani za svojo zmago.
Kongres generalne konfederacije dela je tudi ostro obsodil teroristični režim Franca in sprejel sklepe, ki zahtevajo prekinitev vseh odnosov s Francovo Španijo.
Ves svobodoljubni svet pa odločno zahteva, da pride vprašanje
Španije in krvavega Francovega terorja
pred Varnostni svet organizacije Združenih narodov. Tako so zastopniki osmih največjih ameriških organizacij objavili spomenico, ki so jo 23. marca poslali Varnostnemu svetu.	_	.
V spomenici zahtevajo, da Združeni narodi prekinejo odnose s Francovo
Španijo, da pripravijo ekonomske rije ter da priznajo špansko repnim' cansko vlado kot zakonito. V spom ' lici je rečeno, da je zaradi nacional*' itičnega prodiranja v Španijo Fran®0 režim postal »žarišče nevarnosti«, ** igroža svetovni mir.
Spomenica zahteva, da Združeni na' rodi uradno proglasijo Francovo SP®' lijo kot bivšo satelitsko državo in *0 ;ako sovražnico Združenih narodov.
Spomenica naglaša, da je skup®1 leklaracija Združenih držav Amen* ’ Melike Britanije ter Francije, ki so J izdale 4. marca in v kateri pozival ipanski narod, da na miren način 0 ' strani Francov režim, dokument, k* n radošča. Španci s svojimi napori n morejo vreči režima, ki je danes n iblasti. Edina možnost, ki ostane, l revolucija, ki bi mogla biti uspešna, ® ji špansko revolucionarno gibanje m* preskrbljeno z orožjem. Danes ni ve mogoče odlašati akcije proti Francu. _
Ne moremo govoriti o končani v°j® toliko časa, dokler zadnji ostanki m' iizma ne bodo uničeni. S Pirenejske*, jolotoka izhajajo nebrzdani napadi, * ,o usmerjeni proti našemu zaveznik sovjetski zvezi. Kakor je poprej Hiti® ’ tako hoče danes Franco igrati vlog sranilca krščanske civilizacije pi,?,! soljševiški nevarnosti. V spornem®^ proti Francu je rečeno tudi, da je Fra»' ;ova vlada bila vzpostavljena z oboroženo silo sil »osi« in da pomeni naj' rečjo koncentracijo nacističnih ageU’ tov.
Podpisniki spomenice ugotavljajo * citiranjem podrobnih dokazov iz P°' ročila ameriškega oddelka za sovrag' ne države, da se je izvršila nacisti®0 gospodarska okupacija Španije na P00'
V poročilu je rečeno, da kontroli® koncern »I. G. Farben-lndustrie« eie*' trokemično družbo »FLIX_« in drug španske proizvajalce kemikalij. P°rT čilo pravi nadalje, da je Španija p®1 znala, da je dala Nemčiji 100 milijono dolarjev za pomoč v vojni.
Spomenica je dopolnila dokaze P0' ročila ameriškega oddelka za sovrazU države (FEA) z dokazilnim materialom' ki ga je zbrala ameriška obveščevalna služba do 31. decembra 1945. Po te» podatkih se sedaj nahaja približno 1 tisoč Nemcev v Španiji.
Ti Nemci so razdeljeni v 4 skupine-1. Nemci, ki so že poprej bivali v Spa' niji in imajo špansko državljansko pi«* vico. ž. Okoli 20.000 Nemcev, ki imeli zveze s Španci in španskimi 1 šisti. 3. Največja je skupina Nemcev, ki so prišli v Španijo za časa vojne, ni ki so pobegnili iz Francije po osvob°' ditvi in ki sedaj prosijo za špans*0 državljanstvo, da bi se tako vtihotapi* v špansko industrijo. 4. Najnevarnejša je skupina gestapovskih agentov, kakor je Kossler, ki vodi in plačuje g®' stapovske agente na Pirenejskem Po1' otoku, ter Stock, šef nemškega oddel*» zn propagando v Barceloni.
Po vseh državah vlada silno neraz-položenje proti Francu, vsi narodi so edini v tem, da je treba s tem režimom, ki je v sramoto in posmeh vsemu el; viliziranemu svetu, enkrat za vselej obračunati. Posebno sedaj ob 15. obletnici proglasitve španske republik®, so bila po Angliji, Ameriki, Poljski in drugod velika zborovanja, na katerih ljudstvo zahteva od svojih vlad P*-®' kinitev odnosov in tudi gospodarske sankcije proti Francovi Španiji, ljudstvu pa obljubljajo vso pomoč.

TEKMUJEMO
Prvomajsko tekmovanje zajema ved-
0	večjo širino in obveze ter se tekmo-alm načrti stalno izpolnjujejo. Ljudstvo vsak dan bolj občuti, kako veliera pomena je načrtno delo v tekmovalnem poletu, ker se zaveda, kaj vse ^ioji pred nami, kaj vse bomo morali Ke,n-apE?viti> 1111 Preidemo k delu za »oljse življenje, za naš lepši jutrišnji
Dnevno se vrste poročila. Iz okraja Herpelje-K°zina poročajo: m .Pro.stovoljnem delu od 3. do U. aprila je sodelovalo skupno 254 tovarišev in tovarišic ter 69 pionirjev, r, eri so opravili 4068 delovnih ur, do-clia je 152 pionirjev izvršilo 652 delov-mh ur.
Izvršena so bila naslednja dela:
Nasntih in popravljenih cest je bilo -jOO m v 401 uri; poljskih poti je bilo Popravljenih 8700 m v 1726 urah; pri
*	ui6' .1 P0!ja potrebnim je bilo po-abljenih 607 ur; pri tem je bilo posajenih 4230 m* njiv in povezanih trt 900.
1	.*eìa tteIu sto bt*’ zaposleni dve Slavi, živine. Pri kopanju brinja za okrajno apnenico je bilo v 42 urah nakopanega 5 voz brinja v vrednosti |810 lir; enemu posestniku je bila s 112 arami dana pomoč pri obnovi hiše; očiščenih je bilo kamnja 10 vrtač v 66 arah; pri popravilu vodovoda je bilo Porabljenih 208 ur; zgrajeno je bilo novo betonirano stranišče v 82 urah; za napeljavo elektrike je bilo porabljenih 16 prostovoljnih ur in izkopanih
Jam; pri sekanju drv za šole je bilo Porabljenih 28 ur; za pranje in šivanje Perda vojski 566 ur; za ureditev vasi P® je bilo porabljenih 192 ur; za očiščenje enega vaškega vodnjaka je bilo Porabljenih 22 ur. Vse izvršeno delo skupaj 4068 ur.
Pionirji pa so opravili naslednja dela:
Posajenih je bilo 3500 borovih sadik
*	«0 urah in očiščeni travniki v 242 Urah. Skupaj 652 ur.
. Po poročilih v tej tekmovalni dobi Je bilo izvedenih v okviru tekmovanja: kulturnih prireditev 6, množičnih se-stankov (izrednih) 2, političnih preda-.anj 2, in to »O kontroli uradnega potovanja«, »Metode množičnega dela«, j.ba Jia sedežu INOO Herpelje-Kozina, pitijska predavanja 4 (na 4 sektorjih “kraja Titov govor), novih naročnikov 9 časopise pridobljenih 18, in sicer 5 j;9 »Ljudsko pravico«, 12 za »Primorsko “orbo« in 1 Za »Mladino«.
Nadalje je bilo zbrano v času tega Poročila za stavku joče v Trstu in po-bl°č preganjancem v coni A ter posla-J10 dne 11. aprila 1946 v Trst 5018.60 kg ‘rane, 300 kom. cigaret, 860 kom. jajc ‘n 28 litrov mleka. Poleg tega je bilo nabrano 1582 lir. Ta znesek bo uporab-JJen za plačilo 50 kg nabavljenega sladkorja.
Najbolj so se izkazale vasi: Kaste-.‘c, Ocizla, Prešnica, ki so tako v svo-Jih načrtih kot poročilih najbolj točne In natančne, kakor tudi v svojem delu Najbolj požrtvovalne. Enako se je v ?vojem delu izkazala tudi vas Mihele •n Nasirec. Vse navedene vasi so se
tudi dobro izkazale pri nabiranju denarnih prispevkov in življenjskih potrebščin.
Idrijski rudarji nenehno delajo in zaslužek dela so darovali za tiskovni sklad »Primorske delavske enotnosti« v znesku 36.800 lir, za preganjane aktiviste in potrebne družine v Trstu pa 47.196 lir. Rudarji jaška Delo so napravili 200 prostovoljnih ur brezplačno za odstranitev ruševin pri podrti hiši poleg mehanične delavnice in nabrali med ruševinami 300 kg starega okroglega železa, katerega bodo sedaj kovači predelali v orodje za obnovo. Za vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole so dali rudarji od svojih prostovoljnih dnin 10.000 lir. Rudar Felc Anton je izročil 2200 lir za nabavo knjig za sindikalno knjižnico.
Rudarji v rudniku bakra Planina so od svojih dnin dali 4567 lir za dijaški dom Janka Premrla-Vojka. Sindikalna podružnica cestarjev v Cerknem je zbrala 7323 lir za socialno skrbstvo, za preganjance v coni A pa 5800 lir. Preteklo nedeljo, ko so v območju krajevnega medstrokovnega sveta v Ilirski Bistrici delali delavci prostovoljno, je opravilo v tovarni Tomšič 64 delavcev 434 ur, v Mizarski zadrugi 20 delavcev 150 ur, v tovarni Samsa 27 delavcev 198 ur, v rudniku Snežnik 102 delavca 705 ur, na žagi Urbančič 32 delavcev 253 ur, pri gozdni upravi Snežnik je 44 delavcev napravilo 324 ur in
v tovarni Falersa 38 delavcev 205 ur. Skupni zaslužek so vsi podarili v znesku 79.280 lir za preganjane aktiviste in njihove družine v Trstu. Mizarska zadruga je ta dan zvišala produkcijo za 10 %, tovarna Samsa pa za 5 %.
V	Št. Petru na Krasu je delalo enkrat 192 delavcev in drugič 217 delavcev, napravili so prvič 1521 delovnih ur in drugič 1486 ur. Zaslužek od prvega dela 54.203 lire. kakor od drugega, 52.366 lir, so darovali za stavkajoče v Trstu in za KPJK.
V	Planini pri Cerknem pa so rudarji popravili pot od glavne ceste proti spodnjemu rovu, kar je 200 m, pretesali dva okvirja in očistili tri metre jaška, kmetom pa so očistili 28 dreves.
V	«Cerknem so obdelali 800 m doslej nerodovitne zemlje, za opekarno so napravili 873 ur, pri obnovi lt06 ur, pri čiščenju požganega gozda 960 ur, pri čiščenju travnikov 403 ure.
Belski žagarji so zbrali 1576 lir za tržaške delavce, napravili eno prostovoljno delovno nedeljo in zaslužek 13.089 lir poslali v fond za obnovo. Za pogorelce iz Gorenj so po urah napravili 4147 m3 lesa brezplačno in to je opravilo 13 delavcev v 78 urah. V tem času so procent pri štednji lesa z ozirom na odpadke dvignili za 3 %.
Na splošno so naši ljudje mnogo opravili, vendar pa sedaj pripravljajo celotne preglede o dosedaj izvršenem delu. Pri teh poročilih naj sodelujejo vsi ljudje in naj jih po objavah tudi strogo kontrolirajo, da bodo poročila zajela res vse delo.
Zbor volivcev v Idriji
Minuli teden se je vršil v Idriji v dvorani mladinskega doma tretji zbor volivcev v tekočem letu in prikazal delo v tem kraju.
Navzlic pomanjkanju strokovnih delavcev je delo obnovitvene zadruge v polnem razmahu. Opekarna je že pričela delovati. Dnevno se napravi 1000 kom. strešne opeke. V načrtu je, da se bo zidne opeke v teku enega leta napravilo 1,000.000 komadov. Zanimivo je bilo poročilo prosvetnega referenta, ki nam je poročal, da se je upoštevala želja ljudstva po celotni gimnaziji, kar je nam Poverjeništvo PNOO naklonilo.
Čipkarsko šolo poseča sedaj 172 učenk, kar bo precej (pripomoglo k strokovni izobrazbi čipkaric.
Tudi mladinski in pionirski odbor sta sodelovala v prosvetnem tednu. Pridno se pripravljata še za prihodnjo prireditev.
Ustanovil se je fond za postavitev prosvetnega in telovadnega doma. Zanimivo je dejstvo, da so prispevki v ta fond prišli prav od ljudi samih, kar nam dokazuje, da naše ljudstvo
Prostovoljno so šli pogozdovat
V soboto dne 6. t. m. je odsek za gozdarstvo pri Okrajnem NOO, s pomočjo strokovnega osebja odseka in 5 Pomočjo strokovnega osebja uprave gozdov Snežnik organiziral na udar-n‘ški način pogozdovanje državnega gozda Dletvo.
Pogozdovanja so se udeležili go-jenci in gojenke gimnazije v Trnovem, Ier šolarji iz vasi Kutezevo, Pograjc jo Zabiče. V teku dneva je bilo posajenih 20.000 smrekovih in borovih
sadik.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se gojenci in gojenke pričeli zgrinjati v
skupinah in posamezno na določeno mesto za odhod. Bili so vsi nasmejanih obrazov in v polni zavesti, da bodo tudi oni doprinesli svoj delež za obnovo naše domovine. Mladinci in mladinke so pri tem delu pokazali veliko veselje in zanimanje. Tekmovali so med seboj, kdo bo posadil največ sadik in boljše izvršil svoje delo.
Državni gozd Dletvo je bil za časa okupacije močno prizadet in upo-stošen. Gozd je bil okupatorju ves čas dostopen, ker ni bil zaščiten od strani naše NOV, med tem ko v druge predele okupator ni imel dostopa.
Neizprosen boj črnoborzijancem
* le bil eden izmed sklepov delovne konference AFŽ v Tolminu
V nedeljo 14. t. m. se je vršila delovna konferenca AFŽ v Tolminu, Li se je je udeležilo okrog 300 žena ‘z okraja, kot gosta pa sta pozdravila žene tov. Eva, članica OOAFŽ in tov. •lurij Stante, profesor na učiteljišču v Tolminu.
Na tem zborovanju so si žene pre-vzele naloge ustrezajoče potrebam tolminskega okraja. Predvsem so sklenile posvečati vso skrb in paž-nio vzgoji otrok, da postanejo vredni člani sodobne razvijajoče se člo-veške družbe. Med drugim so skle-j'1 e izboljšanje organizacije in njenih rajevnih delovnih tajništev, posebno Pa so polagale važnost, da hočejo odpraviti netočnost, ki je vir vsem neuspehom v delu. Žene so omenile, da Po nekaterih naših vaseh so še črno-‘■zijanci, ki prenašajo čez demar-acijsko črto tiste pridelke, ki y coni
B še niso v izobilju, zato so si zadale za sklep: Neizprosen boj špekulantom in črnoborzijancem, da deloven človek ne bo prikrajšan pri svojih najnujnejših potrebah.
Na tej konferenci je bil izvoljen tudi okrajni plenum in del. tajništvo iz vrst najpožrtvovalnejših tovarišic iz vsega okraja.
Zborovanje je pokazalo na splošno veliko voljo in pripravljenost žena, da stavijo vse svoje sile za delo za boljšo bodočnost Primorske v Titovi Jugoslaviji.
Tiskovni sklad
do sedaj 205.256 lir — 592 Din.
Tiskovni sklad 20. aprila 1946: Lapajne Ivanka ......	90 lir
Delavci žage Riccato .... 5.000 lir
Fajdiga Marija, stanujoča Mali Otok št. 27, rojena 26. 9. 1923 v M. O. Postojna, je zgubila denarnico in osebno izkaznico.
samo čuti potrebo po tej gradnji, Delavci tvrdke Medvedič so prispevali v ta fond 1440 lir. Mladina III. rajona je prisipevala 937 lir. Da se čimprej uredi za higienske potrebe letno in zimsko kopališče, so v ta namen v razprodaji srečke, katerih nakup priporočamo. Po poročilu za socialno skrbstvo so se razdelile sledeče podpore pomoči potrebnim:
Redne podpore, denar nakazan od Okrajnega soc. skrbstva 79.200 lir; dodatno izplačilo vdovam padlih partizanov 44.200 lir; nezakonskim otrokom se je razdelilo 13.400 lir; izrednih podpor seje razdelilo 3.298 lir.
V namen socialnega skrbstva so darovale sledeče tovarišice in tovariši:
Kobal Mirko 625 lir, Bacnar Albina 500 lir, Koler Anton 100 lir, Tratnik Mici 13.800 lir, Pagon Jože, mizar, 200 lir, Rejc Janko, rudar, 200 lir, Troha Cveto 5000 lir, Bevk Marija 10.000 lir.
Sklenili so, da se bodo v čim večjem številu udeležili praznovanja 1. maja v Trstu. V kratkem času se bo ustanovila produktivna čipkarska zadruga. Sklenili so dati na razpolago potrebni les za popravilo pralnic. Tov. tajnik je tudi tolmačil problem glede nabave drv. — Sklenili so, da bodo vse osebe, ki si skušajo na neupravičen način nabavljati v škodo ostalim cenena drva, javno razkrinkati.
Sodniki so se sestali
Dne 14, aprila 1946 se je na Okrajnem narodnem sodišču Herpelje vršil sestanek vseh sodnikov tukajšnjega sodišča. Tudi sodišča so se namreč pridružila prvomajskemu tekmovanju v tem, da izpopolnijo svoje znanje in izboljšajo poslovanje. Namenu, da se o vseh novih zakonih in o vseh problemih, ki se pojavljajo na sodišču, seznanijo naši ljudski sodniki, je služil ravno ta prvi sestanek sodnikov, katerega so se udeležili vsi sodniki razen dveh.
Sestanek je otvoril predsednik sodišča tov. Žerjav Ludvik, nakar je tov. tajnik pravnik Gaberšček Zvonimir podal svoj referat o zgodovini sodstva in sodišč ter o njihovem pomenu pri ustvarjanju naše nove države. Nato je referirai o ljudskem sodstvu v okviru ljudske oblasti tov. tajnik, pravnik Rupel Slavko, ki je razložil tudi novo organizacijo sodišč ozir. sodstva sploh. O obeh referatih se je nato razvila živahna debata, v kateri so se obravnavali vsi problemi našega sodišča in sploh novega sodstva. Iznešene 80 bile številne koristne pobude. Triurni sestanek se je zaključil s soglasnim sklepom, da se bodo v bodoče enaki sestanki vršili vsak mesec, da se vsi sodniki čimbolj seznanijo z našo novo zakonodajo.
Dušan Fortič »spoznan« za nedolžnega
Iz tržaških zaporov je prišel na svobodo naš uredniški tovariš Dušan Fortič, okrog katerega so reakcionarni provokaterji razpletli celo zgodbo obtožb samo zato, da so ga odtujili terenu v času, ko se je nahajala v Trstu zavezniška razmejitvena komisija. Prišel je na svobodo v času, ko so spustili v Trstu na stotine zavednih protifašistov, ki so že s svojim bitjem ovirali reakcionarne provokacije. Dejstvo, da je bil Dušan Fortič oproščen pred tržaškim sodiščem, ki ima tendenco, da obsoja protifašistične borce, saj nas v teh trditvah ne podpira samo dejstvo, da je bilo obsojenih nešteto protifašističnih borcev, ampak da je bil obsojen zaradi resnicoljubnega članka urednik lista »Lavoratore«, kaže, da so neosnovano odvzeli slovenskemu novinarju svobodo. Vse to nadalje jasno kaže, da je svoboda tiska v coni A rezervirana za gospodo okrog časopisov »La voce libera«, »Glas zaveznikov«, »L Unedi«, »Coda del giavolo«, »Uomo qualunque«, »Informatore« itd., da pa se svoboda tiska pusti nesramno pregaziti vsem tistim, ki pišejo in poročajo v imenu ljud-
stva, od strani bivših fašistov in SS-ovcev, ki skušajo z lažmi in pod krinko legalne uniforme civilnega policista blatiti poštene protifašiste,
Prav aretacija Dušana Fortiča pa nam kaže še nekaj. Ves čas namreč, ko je bil za rešetkami, so spletali reakcionarni časopisi vsa mogoča bla^ tenja ne samo našega novinarja, katerega so po krivici dolžili, ampak celotne Julijske Krajine in celo Jugoslavije, metali smrad svojih laži na Pokrajinski narodno osvobodilni odbor v Trstu itd. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi postavili Fortiča pred sodišče še takrat, ko je bila v Trstu Zavezniška razmejitvena komisija, da bi tudi oni videli, zakaj so protifašisti v Trstu zaprti. Sama aretacija kaže na to, da je moral Fortič v zapor samo zaradi tega, ker so reakcionarji potrebovali orodje za blatenje ljudske oblasti in Jugoslavije.
Take demokracije si pa naše ljudstvo res da ne želi, ampak pod njenim okriljem spoznava najostudnejše reakcionarno delovanje, če že ne zarodek novega Churchillovega fašizma.

Razstava slovenskih likovnih umetnikov na Primorskem
Naša Primorska je v teh dneh poleg slovenskih književnikov sprejela v svoji sredi tudi zastopnike slovenske likovne umetnosti, ki na raznih krajih corte B prirejajo razstave grafičnih del iz časov narodno osvobodilne borbe. Razstave so organizirane v treh smereh: prva ekipa, ki jo vodi slikar Vidmar, bo seznanila s svojimi umetniškimi deli ljudstvo Vipavske doline, druga ekipa, ki jo vodi slikar Petrič D. bo prirejala razstave po Krasu in tretja pod vodstvom Rika Debenjaka je začela z razstavo v Idriji.
Slovenska Primorska, ki so jo toliko časa hranili s tujo besedo, tujo umetnostjo, je z odprtimi rokami sprejela znanilce resnične slovenske kulture, kulture novega naprednega človeka, ki je zrastel neposredno v borbi za svobodo svojega naroda. In ta novi človek nam je še posebno blizu, saj smo se z njim skupno borili, v njem spoznali pravega brata, brata po krvi in ideji, za katero smo se vsi borili.
Prva od teh razstav je bila odprta preteklo sredo V Idriji in sicer v prostorih čitalnice, ki so jo tamkajšnji mladinci in drugi domačini okusno opremili in okrasili. Ob otvoritvi je tajnik mestnega NOV tov. Kavčič izrazil zadovoljstvo prebivalstva Idrije, da je tu prirejena umetniška razstava, kakršne še Idrija ni videla.
Umetniki so na tej razstavi prikazali trpljenje, preganjanje in mučenje našega naroda, prikazali zločinsko pobijanje talcev, upodobili barbarsko ropanje in požiganje slovenskih vasi in ovekovečili herojsko borbo naših borcev.
V imenu društva slovenskih upodabljajočih umetnikov je govoril tovariš Riko Debenjak. Dvorana je bila nabito polna in mnogo obiskovalcev je ostalo zunaj. Zato so postavili mikrofon, da so lahko prisostvovali otvoritvi tudi oni, ki so stali na pločnikih.
Samo prvi dan je obiskalo razstavo preko 1500 ljudi, Tudi drugi kraji si žele razstave. Tako bo mimo predvidenega programa razstava odprta nekaj dni v Cerknem, nato pa bo prirejena v Sv. Luciji in Tolminu.
Po ogromnem obisku, zanimanju in navdušenju vseh slojev ljudstva za razstavljena dela vidimo, kako je naše ljudstvo žejno resnične slovenske umetnosti, saj v njej vidi svojo podobo, podobo trpečega in borečega naroda, ki ga je tuja sila nasilno ločila od materinega telesa in ki ga je zadnja gigantska borba zopet združila. Obenem pa vidimo, da smo na pravi poti, da bo na ta način umetnost postala last vsega delovnega ljudstva in ne samo nekaterih družbenih krogov kot je to bilo dosedaj.
V šebreljah delajo
Minulo nedeljo se je vršil v Šebreljah zbor volivcev. Iz svoje srede smo si izvolili novega tajnika K, N. O. O. Ker se je novoizvoljeni tajnik za časa naše osvobodilne borbe dobro izkazal, smemo pričakovati od njega, da bo tudi od vsega ljudstva zaupano mu mesto z vso vestnostjo izvrševal. Postavili smo si tudi novega cestarja.
Obnovitvena zadruga je v polnem razmahu. Pričeli smo z organiziranim delom četrte apnenice, ki naj bi služila splošni potrebi in ne samo posameznikom. Organiziralo se je prostovoljno delo, tako bodo tudi članice AFŽ in vsa mladina sodelovali pri napravi te apnenice. Za vzgled vsem ostalim so šli najprvo prostovoljno za to apnenico pripravljat kamenje in drva KNOO in člani obnovitvene
zadruge. Tudi stavbe so se pričele obnavljati. Čim bo gotov most, ki veže našo vas pri Stopniku z glavno cesto Idrija — Sv. Lucija, katerega delo in izvršitev naglo napreduje, potem pa se bo tudi obnova naše požgane vasi pospešila, kajti bo omo-čen hitrejši dovoz raznega stavbnega materijala.
Z obdelavo naših njiv smo letos končali že 14 dni prej kakor sicer prejšnja leta. Da si gospodarsko čimprej opomoremo, smo letos obdelali tudi vse zapuščene njive, katere so bile že več let v zanemarjenem stanju.
V naši vasi imamo sedaj tudi poslovalnico nabavljalne zadruge s sedežem v Cerknem. Pričel je tudi delovati pevski odsek prosvetnega društva »Mlakar Silvi«.
Natečaj za otroško igro
Na razpis Slovenske prosvetne zveze za najboljšo otroško igro se je odzvalo 9 avtorjev s svojimi prispevki. Dela, poslana po določenem roku, so bila izključena od tekmovanja.
Komisija je pregledala ostale igre ter na podlagi stavljenih pogojev priznala II. nagrado v znesku 3000 lir pravljični igri »Hruetač« v enem dejanju. I. nagrada ni bila podeljena nobenemu avtorju,
ker niti ena igra ni izpolnila vseh pogojev razpisa.
Pozivamo vse avtorje, ki žele, da jim poslane prispevke vrnemo, da javijo svoj točni naslov na pisarno Slovenske prosvetne zveze, ul Carducci 6/III, soba 4. Če se avtorji nenagrajenih iger do 31. maja ne javijo, bomo smatrali, da prepuščajo svoje delo v našo up rabo.
Pregled dela Pokrajinskega avtopodjetja od ustanovitve do danes
Pokrajinsko Avtopodjetje je pričelo s svojim delom dne 1. novembra 1945. Za sedež podjetja je bilo izbrano par objektov v bivši tekstilni tovarni, ki pa je bila opuščena od 1932. Objekti so bili precej poškodovani. Od ustanovitve pa do danes se vršijo stalna popravila na teh objektih, tako da so danes že skoraj vsi popravljeni. Za obnovo teh objektov se je porabilo 9214 ur.
Podjetje ima tri oddelke in sicer oddelek za promet, mehanično delavnico, skladišča. Pri prometnem oddelku imamo dva sektorja in sicer avtobusni in tovorni promet. Meseca novembra se je vzpostavila prva avtobusna proga Ajdovščina— Postojna. V tem mesecu se je prevozilo 12.050 km in 10.400 potnikov, v decembru 15.800 km in 13.200 potnikov. V mesecu januarju je začela poleg te proge obratovati še proga Ajdovščina—Tolmin in Ajdovščina—Ajševica ter št, Vid—Ajdovščina. Vsi avtobusi vozijo dvakrat dnevno, Št. Vid—Ajdovščina pa trikrat. V mesecu januarju je bilo prevoženih 25.108 kilometrov ter 23.415 potnikov, v mesecu februarju 25.844 km in 24.132 potnikov* in v mesecu marcu 31.240 km ter 28.992 potnikov. V tem mesecu je obratovala poleg teh prog še proga Koper—Buje dvakrat dnevno.
Tovorni promet pa se je razvijal takole: november 18.477 km. 2908 ton; december 9547 km, 1148 ton materiala; januar 13.928km, 3692 ton; februar 19.694 kilometrov ter 2516 ton; v marcu 29.747 kilometrov in 3177 ton materiala.
Z vzpostavitvijo avtobusnih prog se je rešil velik problem.
Mehanična delavnica je razdeljena na sledeče oddelke: za tovorne avtomobile,
za osebne, za popravila karoserij, oddelek za gume, kovačnica, strojnica.
V	oddelku za tovorne avtomobile so bila izvršena sledeča dela: 8 generalnih popravil pri avtobusih, 12 generalnih popravi! tovornih vozov, 3 na novo prede-labe prikolice, 24 deloma obnovljenih kamionov
V	oddelku za osebne avtomobile pa je bilo izvršenih 13 generalnih popravil.
V	oddelku za karoserije so popravili in pobarvali 3 avtobuse, 6 kamionov, 16 osebnih voz, 3 prikolice in pobarvali 4 motocikle.
V	delavnicah je bilo dosedaj izvršenih 42.819 delovnih ur, 981 nadur, 1255 prostovoljnih udarniških ur. V delavnicah je zaposlenih 138 mehanikov, šoferjev in vajencev ter uradnikov.
V	okviru prvomajskega tekmovanja se bo izvršilo popravilo 3 avtobusov, ki bodo končani 1. maja, v oddelku za tovorne vozove pa 4 težki kamioni.
Vsi oddelki se počasi izpopolnjujejo z orodjem in raznimi stroji, vendar pa se pri rtabavah istih kažejo precejšnje tež-koče.
Od 1. februarja je podjetje postavilo avtomobilsko bazo v Kopru, v kateri je zaposlenih 22 uslužbencev, V programu je tudi postavitev baz v Postojni, Ilirski Bistrici ter v Idriji.
Podjetje ima tudi svojo menzo, kjer se hranijo delavci, ki so iz drugih krajev. V sindikalni podružnici jih je organiziranih 98 %■
Po izgotovitvi treh avtobusov bodo prometne zveze še ugodnejše. Podjetje je s sredstvi, ki jih ima na razpolago, storilo ogromno, za kar gre priznanje predvsem požrtvovalnemu delu delavcev mehanikov.
sull 600 m ceste ter 800 m obcestnega jarka. Skupno so napravili 928 udarniških ur.
Od te skupine se je odcepila manjša skupina in odšla v bližnji Podstenjšek. Tam so očistili ruševine dveh hiš, od katerih so odstranili 12 m3 materiala.
Od teh se je najbolj izkazala skupina vojakov vodnika Gjokiča Voji-na, katera je *ama odstranila 86 m3 materiala.
V	Podstenje se je peš napotila skupina vojakov, 50 gimnazijcev in 12 mladink iz Topolca s šestimi vozovi. Očistili so ruševin šolo in 6 hiš. Porušili 70 m* neuporabnega zidu. Sortirali 70 m3 kamenja in odstranili 120 m1 drugega materiala, od katerega so odpeljali 80 m3 na cesto. Popravili in nasuli 2000 m ceste, skopali 3000. m obcestnega jarka. Pozidali na suho več metrov obcestnega zidu. Očistili vinograd. Na cesto pa se je nasulo 12 kub. metrov gramoza, katerega so tudi nakopali. Skupno so napravili 918 udarniških ur.
V	Tominje pa s eje odpravila druga skupina, kateri se je pridružilo 30 domačinov, 30 mladincev iz Pregarja in 5 iz Harij in vojaki. Porušili so 210 kub. metrov neuporabnega zidu, sortirali 223 m3 kamenja, prepeljali 130 kub. metrov neuporabnega materiala na cesto, odstranili še nadaljnjih 31 rm materiala in izkopali 15 m3 kamenja za cesto. Nasuli in popravili so cesto in izkopali obcestne jarke v dolžini 1500 m. — Napravili so skupno 2156
Prostovoljno delo zajema vse večji razmah
Napravili so skupno 2000 udarniških
14. aprila so v Sl. Bistrici organizirali prostovoljno delo v porušenih vaseh po okraju. Izbrali so 6 najbolj prizadetih vasi, in to: Podstenje, Mereče, Ratečevo Brdo in Kilovče.
Dalje so poslali udarnike še v Tominje in Podbeže. V vsaki skupini je bil po 1 član Tehnične baze kot tehnični vodja.
V	vseh vaseh so po končanem delu, ki se je završilo ob 4. uri popoldan, priredili predstave, nakar so plesali in peli. V Tominjah je mladina celo darovala zastavo, povsod pa cvetje vojakom, ki so tudi pomagali pri delu.
V	Ratečevem Brdu so preostale vdove in mladinke sprejele udarnike z zastavo. Takoj se je organiziralo delo. Nekateri so odstranjevali ruševine iz pogorelih poslopij, drugi so popravljali poti in ceste in s konji so orali polje.
Očistili so 11 stavb od ruševin. Na cesto so odpeljali 65 m2 neuporabnega materiala, zemlje na njive 101 m3 in 50 m’ neuporabnega kamenja. Dalje so pripeljali na njive 13 metrskih košev gnoja, zorali 19 njiv. Popravili so nadalje 3 km poti in napravili 250 m obcestnega jarka. Skupno so napravili 1610 udarniških ur. Tu je delalo precej vojakov in 20 mladincev iz Knežaka in 10 domačinov.
V	Kilovče so na štirih kamijonah odšli vojaki* in mladinci iz II. Bistrice, katerim se je med potjo pridružilo, št. 20 mladincev iz Prèma in tudi domačini.
Tukaj so se očistili ruševin popolnoma vse stavbe Z vozovi je bilo odpeljanih 40 m’ neuporabnega materiala na poti. Presejali so 15 m3 peska in sortirali 55 m’ kamenja. Nasuli so cesto iz vasi do železniške postaje in očistili obcestne jarke. Z enim plugom so preorali 1500 nr njiv in prekopali drugih 3000 m2 z motikami.
Sodelovanje mladine z vojsko je bilo prisrčno in živahno. Po končanem delu in po prireditvi jih je navdušena mladina spremljala z zastavo in petjem.
V Mereče je odšlo nekaj vojakov, mladine in njim so se pridružili tudi vaščani. Očistili so ruševin 11 hiš. Odstranili so 124 m3 materiala, 51 nT uporabnega materiala in 45 m3 neuporabnega materijala, odpeljali na cesto skupno 220 m3. Popravili in na-
udarniških ur.
Po končanem delu je napravila vojska prireditev in nato so spremljani od mladine odkorakali domov.
V	Podbeže so odšli s 6 pari konj, ter tam orali. Odstranjevali so ruševine, vozili trame itd.; skupno so napravili 525 udarniških ur.
V	vseh vaseh so skupno napravili 8137 udarniških ur, odstranili in odpeljali 1229 m3 materiala, popravili in nasuli 7900 m ceste.
Ljudstvo se je zahvaljevalo udarnikom za njihovo prostovoljno in požrtvovalno delo in za pomoč pri obnovi.
Dne 10 .aprila se je na Kozini vršil množični sestanek članov OF, na katerem so bile razdeljene članske izkaznice za tekoče leto.
Pri pregledovanju in pretresanju preteklosti in sedanjega zadržanja posameznih članov, je prišlo, preden so bile izdane legitimacije, do resne debate. Končno pa je ljudstvo po obširnem razpravljanju ugotovilo, da v vasi ni niti enega, ki bi ne zaslužil članske izkaznice. Nato pa so člani med seboj tekmovali za prostovoljno
Kozinčani so zborovali
obvezo glede mesečne članarine; pri tem so se nekateri zavezali prostovoljno plačevati sorazmerno zelo visoko članarino ter s tem pokazali popolno zaupanje v organizacijo.
Razen tega pa se je ljudstvo na istem sestanku zavezalo, da prostovoljno očisti nekaj travnikov vaščanu, ki sam nima dovolj delovnih moči, da popravi eno poljsko cesto, ter da posadi s krompirjem eno njivo, katere pridelek bo v jeseni izročen dobrodelnim ustanovam.
Župančičeva in Prešernova pesem svobodno orita med nami
Naš pevski zbor je nato zapel tri-glasno: Zvonovi.
Sledile so deklamacije:
Dne 7. aprila smo priredili v dvorani Dijaškega doma Župančičevo proslavo, da tako počastimo našega največjega še živečega pesnika, moža, ki je stal trdno s svojim narodom v težkih letih borbe za svobodo in ki je tudi zdaj na ves glas povedal vsemu svetu, kaj se godi v našem Trstu.
S tremi deklamacijami so sodelovali tudi osnovnošolski pionirji. Program je bil naslednji:
Uvodno besedo je izpregovorila tov. prof. Sonja Gabršček.
Sledile so deklamacije:
Ciciban, Žabe, Kangljica, Indija Koromandija, Zlata ptička, Sneguljčica, Žebljarska.
Za invalide
V »Invalidskem tednu« se je v okraju Tolmin nabralo prostovoljnih prispevkov za naše invalide borce 28.931 lir.
Člani Okrajne nabavne in prodajne zadruge so na svoji skupščini da-
To nam dokazuje, kako je ljudstvo, ki je izčrpano od vojne, ko je ves čas pomagalo z dobro voljo in zavestjo, danes še toliko bolj pripravljeno dati od svojega bornega trdo priborjenega koščka kruha svojim najbolj-
rovali 18.000 lir da se oddalži njim, J šim sinovom in da zna ceniti njihove ki so dali za domovino svoje zdravje, j žrtve in trpljenje in da danes vsega
Sindikalna podružnica okrajnih nameščencev je darovala 1700 lir, Podružnica železničarjev pa 1390 lir. Mladina iz Sv. Lucije je darovala 2280 lir, Okrajno naàelstvo Narodne zaščite 1337; AFŽ iz Tolmina 2500. Zadlaz Žabče 227 lir, Žabče 676 lir, Dolgi Laz 179 lir, Zatolmin 215 lir, Čadrg 60 lir, Idrija pri Bači Prosvetno društvo 850 lir, drugi vaščani 440 lir, Logaršče 626 lir, Modrej 570 lir, Lom Tolminski 748 lir, Podbrdo 746 lir, Klavže 130 lir, Slap Roče 677 lir, Zadlaz Čadrag 98, Magdzd 250 lir, učiteljišče Tolmin 116 lir, Ljubinj 834 lir, Sela 150 lir, Poljubinj 177 lir, prispevki na raznih prireditvah 1676 lir.
tega ne pozablja in ne bo nikdar pozabilo.
Za invalide so darovali: Ujčič Katarina iz Staroda Lir 100.— in 10 jajc. Žene iz Novokračin, ki so se vedno izkazale za prve, so tudi to pot darovale za naše invalide 0 k«? moke, 52 jajc in 250 kom. cigaret Žene iz Koritnic so darovale Lir 250.—. Tudi mladina je pri teh akcijah sodelovala in darovala: Mladina iz mesta Bistrice je darovala za Lir 1950,— pomaranč in 30 jajc. Mladina Male Brce je dala 50 jajc in 3 kg moke. Mladina Harje je dala Lir 750.— Iz nekaterih vasi pa je Šla mladina obiskat naše bolne v Postojno in jim je kat sama ponesla darove, tako n. pr. mladina iz Pasjaka, Topolca in Pregarja.
Rodni dom iz Dume, Kovaška, Zemljevid, Veš, poet, svoj dolg?
Po končani prireditvi smo skupno zapeli Hej Slovani.
Ker je prireditev lepo uspela in so bili vsi poslušalci zelo zadovoljni, smo sklenili, da jo bomo izpopolnili še s Prešernovimi pesmimi in nato obiskali bljižnjo vas Rodik, da ponesemo prelepo Prešernovo in Župančičevo besedo med naše ljudstvo, ki si tako želi slovenske besede.
Dne 11, aprila smo nastopili v Rodiku, kjer se je zbralo veliko ljudi in sò nas sprejeli z največjim navdušenjem.
Nastopili smo z istimi Župančičevimi pesmimi, kot v Hrpeljah - Kozini, od Prešernovih pa smo podali sledeče:
Strunam, Vrbi, 8. sonet iz sonetnega venca, Železna cesta, Soldaška, Ukazi, Uvod h Krstu pri Savici.
Vaščani se kar niso mogli načuditi, da že v tako kratkem času tako lepo recitiramo težke pesmi, saj nikoli nismo hodili v slovensko šolo. Veseli, polni zadoščenja smo prepevali vso pot nazaj v Hrpelje-Kozino,
Mladinka
Obnovitvena zadruga v bistriškem okraju
V vasi Pregarle se je naprej ustanovila obnovitvena zadruga, obsega pa tudi vasi Huje in Gaberk. Vse tri vasi so požgane. Zadruga dobro napreduje in dela; čeravno je še mlada, je že napravila eno apnenico, ki je široka 4.50 m in 8 m visoka .obnovila eno stanovanjsko poslopje in 'očistila 21 poslopij- Člani zadruge in mladina iz vasi so se tesno (»vezali v delu in so si napovedali tekmovanje, napravili so že 622 udarniških ur.
žad rugar ji in mladina, vsi za obnovo naše domovine!
Zbiranje materiala za obnovo: Mladinke iz Idrije čistijo opeko za svoj
Mladinski dom.
Delitev suhe hrane
Razen obrokov hrane za mesec april 1946, katere smo objavili v »Primorski borbi« štev. 15 od 6. aprila 1946, bo izvršena v aprilu tudi delitev Un-rinih paketov.
Paketi se bodo delili na posamezne družine in sicer prejmejo družine do 4 članov po 1 paket, nad štiri člane pa 2 paketa. Družina je obvezana nabaviti pakete pri oni zadrugi ali trgovcu, pri katerem je prenotirala živilske nakaznice za mesec ap/il 1946. Družina je nadalje obvezana sprejeli tiste vrste paketov, ki so na zalogi, ter možnost izbirp ni podana iz razloga, ker ni do-voljnih količin samo ene vrste paketov.
Zadruge in trgovci so o prodanih paketih dolžni voditi registre s sledečimi podatki: 1. tekoča številka, 2. naslov družinskega poglavarja, 3. stanovanje družine, 4. število družinskih članov, 5. število prodanih paketov, 6. čitljiv podpis kupca paketov.
Ob koncu meseca, najkasneje do 50. aprila 1946 predložijo zadruge in trgovci spisane registre gospodarskemu odseku (trgovina in preskrba) okraja* v svrho kontrole. Gospodarski odsek okraja vnese v družinsko kartoteko P?® rubriko A, B, C, ali D, število kuplj6" nih paketov. Na ta način je okraju dana možnost kontrole in ugotovitve, z.a slučaj, če je kaka družina kupila oziroma zadruga ali trgovec prodal večje število paketov kot družini pripada, oziroma, če je družina kupila pakete pri več zadrugah ali trgovcih.
Zadruge, trgovce kakor tudi potrošnike zaradi tega opozarjamo, naj se predpisov strogo držijo.
Zadruge in trgovci takoj prijavijo ri svoji podružnici Prerada število l>a' etov, ki so jim potrebni z ozirom i,a število družin, ki so prenotirale nakaznice.
Kaj nam je dala 0F
Kako čutimo danes, kaj nam je bila in kaj nam je še danesOF, so dokazali posebno zaščitniki iz Tolmina, Sv. Lucije in Drežnice, ki so zbrali za OF 4000 lir prostovoljnih prispevkov. To je najlepši znak, da se naši zaščitniki zavedajo velike važnosti organizacije OF in to danes tudi prvi z dejanjem dokažejo.
Neki dan je prišla na tajništvo revna ženica, ' ki je tekom borbe ogromno žrtvovala za OF. Ko je pogovor nanesel na članarino za SIAU, se je ženica oglasila dobesedno takole: »Kaj pa bo OF s tisto golo liro? To je vse premalo, če pomislimo, kaj vse je OF dala in doprinesla za naše slovensko ljudstvo, ko nas je povedla do tako velike zmage. jaz bom vsak mesec dala 5 lir namesto ene, čeprav sem revna.«
Kaj naj rečejo pri tem tisti, ki imajo ogromno več možnosti, da pokažejo svojo pripadnost OF tudi v dejanju in dajo še toliko lažje, kot revna žena.
Pomagajmo vojnim sirotam!
Težka leta okupacije in osvobodilne borbe so vsekala tudi naši pokrajini globoke rane, Jašistični in nacistični zločinci so z ognjem in mečem divjali po naših vaseh in puščali za seboj požgane domove in pomorjene ljudi. Usodne posledice vsega tega občutijo posebno vojne sirote in otroci revnih roditeljev sploh. In, ko zastavljamo svoje sile za obnovo, smo dolžni, da skrbimo za otroke in sirote padlih borcev za svobodo, ki so navezani predvsem na našo pomoč.
Zavedajoč se svoje dolžnosti vrši Rdeči križ tudi v tem oziru svojo plemenito nalogo. Že lansko poletje je vzdrževal v Tolminu otroško kolonijo, kjer so podhranjeni in šibki otroci uživali planinski zrak in izdatno hrano. Uspeh je bil prav dober, povprečen prirastek ha teži je bil od tri in pol do šest kilogramov. Prav tako nameravamo tudi letos osnovati v Tolminu počitniško kolonijo za približno sto potrebnih otrok iz najsiromašnejSib predelov, posebno iz Istre in Brkinov. Da zberemo potrebna sredstva, priredi RK 12. maja dan Rdečega križa. Pozivamo že sedaj vse krajevne in okrajne odbore RK, šolske odbore PRK, masovne organizacije AFŽ, ZMS. SIAU in vse sindikate, da takoj prično s pripravami za ta dan, da bodo prireditve in zbirke popolnoma uspele in da ne bo niti enega človeka, ki se ne bi odzval našemu pozivu.
Pokrajinsko podjetje za predelavo sadja
S Pokrajinskim podjetjem za eksport in predelavo sadja, ki se je ustanovilo v Ajdovščini, je Slovensko Primorje dobilo stalnega odjemalca sadja in zelenjave, ki je skoraj glavni pridelek te pokrajine. Obenem ph bo podjetje nudilo revnemu primorskemu ljudstvu zaslužek pri nabiranju brinja, gob, malin in drugih sadežev. ki jih bo podjetje pridelovalo in zalagalo z izdelki domači in inozemski trg.
Od februarja, ko je podjetje začelo s kuhanjem brinjevca, je skuhalo že 2000 litrov. Poleg tega izdelujejo tudi džin. t. j. štirikrat prekuhan brinjevec. Če upoštevamo, da je trenutno v obratu samo en
kotel, potem je bilo storjeno mnogo del» in so delavci pokazali mnogo razumevanja in so delali tudi ponoči, da so skuhan tako količino žganja.
Poleg tega še neprestano gradijo ri obnavljajo ter izpopolnjujejo svoj obrat-'V prihodnjih dneh bodo postavili kotla za kuhanje žganja, v drugem oddelku pa pripravljajo stroje in kotle a» izdelavo sadne mezge, sadnih sokov itd-V naslednjem objektu pripravljajo velike sadne sušilnice najnovejšega tipa.
Podjetje bo zelo racionalno porabili? tudi poškodovano sadje in sicer za kis (d1 kuhanje žganja. S tem se bo poživi'0 sadjarstvo v naših krajih, ki bo prinašal0 primorskemu in istrskemu ljudstvu lep dohodke, obenem pa bo zaposlilo znata0 število delovnih moči.
Če računamo, da je bilo l. 1945 sam0 iz Koperskega okraja izvoženih 8000 stotov češenj, 1000 q smokev, 500 q breskev* 900 q grozdja in 300 q drugega sadja P0" leg graha, buč, paradižnikov in drug® zelenjave, da se v gozdovih nabere lahko 60 do 80 vagonov malin in da se bo t0 z rednim odkupom le še stopnjevalo* predstavlja to važen činitelj v razvoj® vsega našega gospodarstva.	.
Razvoju in napredku naših podjeW daje poseben polet organizirano delavstvo, ki v okviru prvomajskega tekmo; vanja pridno obnavlja industrijo, skrbi za zvišanje proizvodnje in tako izboljšuje gospodarski položaj vsega Primorja-
Razglas
Po razpadu Italije in za časa okupacije je izginilo skoraj vse cestarsk0 orodje in inventar, razne priprave iD material za vzdrževanje cest ter oprema cestarskih hiš in skladišč.
Ugotovljeno je, da se mnogo teSa materiala nahaja v raznih zasebnih stavbah in pri kmetovalcih.
Uprava cest pri oddelku za gradnje PPLOO poziva tem potom vse, ki posedujejo kakršen koli material* opremo ali orodje, last Uprave cest* ki je prevzela vso imovino bivše avtonomne družbe za ceste (A. A. S. S-) odnosno bivših uprav pokrajinskih cest (Genio civile) na področju con® B Slovenskega Primorja, da to javijo v roku 14 dni Upravi cest v Vipavi, odnosno Kopru, ali pristojnim poveljstvom Narodne zaščite.
Proti, vsakomur, ki bi ne prijavil odnosno izročil zgoraj navedenih predmetov v odrejenem roku, se bo uvedlo kazensko postopanje.
Oddelek za gradnje pri PPN00 Uprava cest
ZAHVALA
Družina Kovsca iz Ajdovščine sc tem potom zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba tragično umrlega sina Kovsca Antona, podporočnika inštruktorja avto šole IV. Armiije, ki se je pri izvrševanju službene dolžnosti smrtno ponesrečil.
Prav posebno se zahvaljujemo borcem in oficirjem avto šole IV Armije, ki ?° polnoštevilno spremili svojega tovariša na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala tudi krajevnemu odboru OF, dalje Slavki Krapež in Vidrih Zdravku in vsej ajdovski mladini za vence in sploh za lep pogreb našega dragega sina.	Driižinn Kovsca,
Ajdovščina.
»Primorska borba« izhaja tedensko « Ajdovščini.
Urejuje Albreht Roman.