"\-jS3i iV ■ N.i N m t v e Č i i slovenski dnevnik o Združenih državah * Veli* za vse leto - . . $6 00 | Za prJ »eta - - • • $3 00 2* New York celo leto - $7.00 1 7» inoteoutvo celo leto $7.00 u fi ° I J List slovenskih delavcev t Ameriki« Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. lfcLEFON: CORTLAKDT 2876 Entered as 8econd Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 75. — STEV. 75. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 31, 1926. — SREDA, 31. LlAjiCA 1926. er VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV PIVO KOT ZDRAVILO DOVOLJENO Zmanjšanje Tekom naslednjih šestih mesecev bosta smeli dve pivovarni izdelovati medicinsko pivo, ki bo vsebovalo tri in tričetrt cdstotka alkohola. — Ostra določba. — Načelnik prohibicijskega urada bo Franc poglanska zbomi. povabljen kot priča. — Zaslisavanja glede pro-hibicije. kreditov za vojno v Siriji. ca je pristrigla kredite za vojno v Siriji. — Novi mirovni pogoji za Marokc. — Frank pada še naprej. PARIZ, Franu:J&, :J0. marca. — V -poslanski .zboraiei je izjavil včeraj m in istr.-puvd sodnik Briaiul, da bo vztrajala Francija pni mi-jrovnih pogojih, katere bo v kratkem ponudila rifskim plemenom v Izjavo fianeorikepa lnLnivtrske-jra predsednika, t«kom katere je priznal, tla se formul ra nove mi-j ravne poboje, je povzročila imter- tere bi se dovolilo izdelovanje in prodajo lahkega piva in vina. Edina omejitev, ki bo uveljavljena glede te, že sedaj dovoljene sladne pijače, se tiče števila zabo jev, katere sme dobaviti lekarna. Dovoljenje, katero sta dobili obe imenovani pivovarni, dploča, da sme vsebovati pivo 3.75 odstotkov alkohola po vsebini. Ena lekarna lahko naroči v enem tednu od pet do 25 zabojev takega piva. Število zabojev se bo ravnalo po obsegu prometa dotične lekarne. Vsakdo lahko kupi to novo pivo brez zdravniške- WASHINGTON, D. C., 30. marca. — Medicinsko pivo, ki bo prav tako močno kot je bilo ono, katero je pred uveljavljenjem vojne prohibicije vsakdo lahko kupil, bo prebivalstvu na razpolago vsaj za dobo naslednjih šestih mesecev. Anheuser-Busch pivovarna v St. Louisu in Papst Brewing Co. v Milwaukee, Wis., sta dobili od pomožnega zakladniškega tajnika Andrewsa, ki načelu je izveden ju prohibicije, dovoljenje, da smeta Maroku spraviti na trg proizvod, kojega ime bo "Health Booster". Ta nova "patentna medicina" se bo prikazala na trgu, ko bo pričel senatni justični komitej . , _ _ . z javnimi zaslišanji glede predloge, na temelju ka- komunistov -lede maro- tvke politike vlade. Predrtem pa je vojni mirrister Pjvnleve navedel številke, ki se tičejo velikih vojnih stroškov v 31aroku in Siitiji. V Maroku so izdali januarja meseca 47.000,000 frankov, februarja 79.000,000 iii' marca 42,000.000 frankov. S vote za vojno v Siriji iznašajo 35 milijonov frankov za mesec januar. 37 milijonov za, februar in 22 milijonov za mesec marec. Briand je izjavil, da želi njegova vlada ustaviti prelivanje krvi, „ -it I ^^ česar so sporočili AUlel Kri- ga recepta, ce je mnenja, da zahteva njegovo jimi j^ija me«ec* preteklega leta zdravstveno stanje to patentno medicino. Stvar pa ima vendar svojo slabo stran. Dočim ima navadno pivo sedem do deset odstotkov sladne vsebine, jih mora imeti nova medicina pet in dvajset in ni kdo ne bo mogel vsled tega zavživati tega piva v velikih množinah. Uradniki izjavljajo, da bi v takem slučaju brezpogojno zbolel. splošnem pa se alkoholna vsebina ne razlikuje do- ^ celo prebivalstvo" sti od piva kot so ga prodajali pred prohibicijo. To 1. °bjava IK>ve pomike i i . • i i . t i je Jiledila, ko je pristrigla zborni- pivo je namreč vsebovalo tri do sest odstotkov al- llica za Mijtm franli0°v krbdLte kohola po vsebini. katere je zahtevala vlada za voj- Dovoljenje so dali za poskušnjo, a pivovarnarji v Siriji. Tega glasovanja, proso morali obljubiti, da bodo pomagali vladi pri t! vladi.Tm 80 ni s,natral° zfi . .vi . iii ~r* nezaupineo. tem, da ne bo prišlo to pivo v roke butlegarjev. Tu- | JERVZALEM. Palestina 30 di trgovci na debelo so bili naprošeni, naj isto stori, marca. — FVancotski vrhov™ ko Medtem pa se pripravljajo voditelji suhačev in luUar v 8 riJi- > <*°spH i i . „ . na potovanju semkaj v Haifo Ži- mokracev na zaslisanja pred senatnim justicnim ki (Wav>S() vprizcrfli de. odsekom, la zaslišanja se bodo vršila dva tedna 'mon^t racijo, tokom ka.iere »-o ga Vesele Velikonočne .praznike H^3 že«*, vseiu naročnikom in pri-ET* jateiljem Ured. in nprava G. N. Policija išče plen roparske tolpe. Vsled ovadbe neke deklice iščejo sedaj plen Whittemore-a v Brooklyn«.— Tudi kupci plena so najbrž tam, je namignila policija, ki je cula pričevanje ljubice Paladina. Pustolovska kari jera starega zdravnika. Zdravnik, katerega zasledujejo radi konjske tatvine, izvršene pred pred 45 leti, omenja v svojem životopisu svoje doživljaje v Nemčiji. miiovn i {»obrije. Od takrat naprej j*1 prizadeval neki "dvomljiv jemisar" uveljaviti poseben 'mir i med Marok-can, .Špansko in Fran-eijo. Rriaawl je izjavil, da bo vzdržala Francije t>voje staiVšče v Maroku in Sinji, "ker bi v .drugačnem slučaju izbruhnila -strašna v konflagracija, z masakri :n bedo napravili odgovornim za prelivanje krvi v Siriji. Voditelji Arabcev so pozvali prebivalce Haifev naj ne delajo -v ter bodo enakoerno razdeljena med zagovornike in nasprotnike splošne suše. WASHINGTON, D. C., 30. marca. — Pomožni zakladniški tajnik Andrews je bil poklican včeraj "torek, v znamenje protesta proti kot prva priča pred senatni justični komitej, ki bo Židovske orgamiza«> pričel zaslišavanja glede predloge za modificiranje prohibicijske postave. General Andrews je dobil to povabilo na prošnjo senatorja Edge-a iz New Jersey a. so pozvale vse delavce, naj se u-fle leže demonstracije proti Jouvc-nclu. Vlada je ektorja Cougli-l:na in večje število detektivov v Brookljn, da najdejo «tam milijon dolarjev vreden plen ter izslede ljudi, ki so kupili dragulje od tolpe. Potiio včeraj zvečer ni imela policija pri tem še nobenega aisspe-ha. a je namignila, da pričakuje da ur«; več uspehov. Nova oseba v .sln-čaju, ko,ie ime je -zamolčala policija, je priznala, da je bik. ljubica Antonija Paladina. mladega ItaVjana, ki je izdal svoje tovariše. Glasi se. l[>e. V Breoklynu so se jim pridruivti okrajni pravdnik Dodd, poanožni okrajni |>ravdnik Duff in pomožni inšpektor SuMi-van. ki načelu je brooklvmskim detektivom. Rdečelask, deklica je izpovedala, da se je sestala s Paladinom ne ne«ki ple>ni za^avH preteklega oktobra in da je živela ž ujfm v Brooklvnu ni dobival, pač, pa izgubil sko-ro vse, kar je dobil pni ro-parskib napadih. Medtem pr« sta bila tudi brata Jacob in Kraemer pripravljena govoril]. 13- Ia sta dosedaj edina člana tolpe, ki sta vtztrajno molčala. Malo prodno Kta bila olia brata prlpravlejna govorki. je rekel o-krajni pravdmk Banton: — Če hoče Jacob Kraemer mok'-aJti tor «č-itrti kaikega zločin-■skega prek.Uipt-a1, ga bom -poslal v ječo za osemKlesot let, da vse dobro premisli. WASHINGTON. D. C.. 30. marca. — /fVfst'ljeniiški urad delav-ske«»?i depaTtmeaxta ix> tekom sedanje spomladi de^sortiral veliko «oč dolarjev. 5>odišča so jXKlaJa odločitve glede nekako pet tisoč slučajev. Nad osemsto prizadetih od de^x>rtaeijskih odloeb drži vlada v srvojih rokah. Ostali «o nasata-njeni v razlj-čnih zavodih. Tam se jih je našlo ter odločilo, da sip made nepofttavno v deželi. V priseljeniškem uradu so izjavili, leti. Kil^itb viwoki istaro>*i je stari možak ter at te ran Krinuske vojne še ifzvanredno svež, telesno in du-šeno. Kot je izjavil saan, zi*e lahko nazaj na borno življenje, na ipre-tcklost, v kateri ga je sovražna u-»oda neusmiljeno metala .semin-tja. Najbrž ne bo mogoče niikdar ugortovirti, koliko resnice in izmišljotine je na tem, kajti nekaten dogodki iz njegovega življenja nosijo preveč očividca znak živahne dom išljije. Dr. CWbaldeNton je, kot »izjavlja Associated Prei4<. sin nekega angleškega fplemiča iz njegovega morganatičnega zaikona. Par eska-pad, katere je naprtil svojemu bratu, je pozneje pojasnil z izjavo, da je bil sam junak teh. doživljajev. Istotfarfko je .pn'iznal, da je identičen s " |vn»fesorjem" Edr\vi-noin Ci-ibaldeKton, ki je pogosto nastopal v -čudnih časnikarskih poročilih. Včeraj zvečer je »pripovedoval med drugim o neki ženski, 'ki je bila pred tridesetimi leti luslužbe-na pri njem kot tajnica. Bila je izv an redno lepa. Pozneje je baje izvedel, da je zaročena o stopil nanenaška tla. Ravno radi *e |)rejnje pa je takoj odpotoval v Nemčijo, kjer je baje umoril v dvoboju zaročenca d ^'učne deklice. Ta afera ga je spravila pred sodišče. Bil je oproščen, a dobil ukaz. de ne sme za IG mesecev odiH iz Nemčije. Vsled prizadevanj ameriškega poslanika pa se mu je poe-reeilo vrniti v Združene države. jROMUNSKA IŠČE KABINET PROTI BEATIANU. 46,525 umobolnih v državi New York. ALBANY. N. Y.. 29. marca. — število bohiikov v newyorskih bolnicah se je z\~išalo zadnje leto za 145G. Y.soga skupaj jc sedaj v državi New York 46,.>20 umobolnih. / BUKAREŠTA, Rotorun^ka. 30 marca. — Tukaj bodo skušali stvo rit i kabinet, tki bi izključeval Bra tiana, kojega vlada je preteklo &o 'poto od-stai)iIa. ' Kralj Ferdinand je naprosil vo ditelje naeijonali-itičnih, kmečkih in drugih etrank, naj mu prt^llo«^ "kupne predloge za u^tt-varjenje koalicij ikega- min>ttr.-Jtva. ki bi 'Obsegalo gla>*ne skupine, ki nasprotujejo dosedanjemu mini-str-skemu 7>redf»edmku. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V fcTiRirfcEmrf TOL*AVATT 0BN0VLJENJE BOJEV V SIRIJI inozemske družine beže iz Damaska. — Zvijače napadajočih Druzov. — Strašne razmere v jet- nišnicah. — Natančen položaj ni znan. — Ječe v Damasku so peine političnih osumljencev. DAMASK, Sirija, 30. marca. — Iz mesta beže družine inozemskih prebivalcev ter bogatih Sircev, ker ne morejo še nadalje prenašati razburjenja, spojenega z neprestanim streljanjem. Na glavnih točkah komunikacije se nahajajo tri vrste ovir iz bodeče žice, in bločne hiše stoje pri različnih vhodih v mesto. Druži vržejo vrv s privezanim kamnom preko žične okraje, vsled česar prične zvoniti zvonček v najbližji francoski bločni hiši. Francoski vojaki privro ven ter pri-čno nato divje streljati, dočim se skrivajo Druži za drevesi ali zidovi. Notranjost mesta straži jo francoski vojaki iz Francije in Alžira. Na nadaljnih postojankah se nahajajo Armenci in Cerkesi, katere pa sovražijo Druži hujše kot pa Francoze, ker so pred tremi tedni navalili na mohamedanski okraj, ubili m ranili veliko število mohamedancev v njih hišah ter odvedli ženske. Preteklo sredo se je moral neki vlak na Hedžas železnici vrniti, ker so razdrli Druži pet tisoč čevljev tračnic. Skrajno težko je izvedeti, kaj se završi tekom nočnih bojev. Vojaški governer, general Andrea, skomigne ponavadi z ramama ter pravi, da je bil ubit eden njegovih ljudi in kakih petdeset sovražnikov. Ječe v Damasku so polne političnih osumljencev. Štirideset ali več jih je natlačenih v prostore, primerne za pet ali šest ljudi. Na sanitarne odredbe ni sploh misliti. Nekateri jetniki, ki so sumlje-ni simpatiziranja z Druži, so bogati trgovci. Pred enim mesecem je bil eden teh stavljen pred sodišče ter oproščen . Ko je prišel na prosto, je bil zopet aretiran iz administrativnih razlogov ter se nahaja še sedaj v ječi. Soglasno s konzularnimi uradniki je neki sirski hišni gospodar naprosil nekega francoskega častnika, naj plača najemnino, a častnik ga je grdo pretepel. Navzoče so bile priče in Sirec se je pritožil pri generalu Andrea, vsled česar je prišel slučaj pred sodišče. Ko so vprašali častnika, če je pretepel moža, je odvrnil, da ne, nakar je bil slučaj repen. Sodnik pa je nato kaznoval hišnega gospodarja in priče, ker so žalile čast francoskega častnika. — Vsa taka dejanja vzbujajo po Siriji vedno več simpatij do Druzov. Senator de Jouvenel, francoski visoki komisar, bo odpotoval v Jeruzalem preko Haife in Beiruta. Pet dni bo preživel na Oljski gori ter razpravljal o različnih zadevah z lordom Blumerjem, angle-škim visokim komisarjem. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IS ZNANCEM. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dum to bnU cen« slcddU: JUG OSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, bi cnaftajo manj ko* en Umi tfnarjer nfcmim poseke* IS centov sa pofttnino in drage stroftke. RktpoiilJ* na udnje pofcte ta iiplolaje Total fakonrf mf, ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir........... $ 9 10 500 lir..........$21.75 300 lir.......... $13 35 1000 Hr..........$42.50 Prt naročilih. U nate jo manj ko« tN Ur, rifinw »o U trn poštnine In droge otročke. BupofiUJa na earfnje potto ta bptaftaje LJnMJaataka kreditna v Trsta. Za poilljatre. ki presegajo PETTI8O0 DINABJT5V aH po DFATISOC UB dovoljujemo po mogofeoet! le poseben popust. Vrednsst Dinarjem h» Liram *edaj al stalni, aienja se veBcrat ta takovftno; Is taga razloga nam od mogoče podati natančne eene vnaprej: računane po oeol tistega dne. ko nam pride postani denar v raki POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE ti.— °ear """ 1° >"'»« najbolje po Pinuik reotal Mm« Order »31 m New ¥srk Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK ' Oortlandt Btrnt M Torb T ....... • ..... . ,-jl;. J4l . . Iii Ž « GLAS NARODA, 31. MARCA 1926 GLAS NARODA ' (KjOVKKB DAILY) povzročene od sedanjega ustroja J Torej vidite. da je med nami se'Naa-oda. vas prosim, da mi odka- and PMUked bw PUBLISHING COHPAKT3 (A CvpmmiUm) LonJfl Banadik, Ireaawrer «f hnain— a£ tha aorpormlion and »ddr—m of »bor« offiectra: P« Cartload* 8L, Borough of Mmnhattan, Now York City, N. Y. G L A 8 NARODA" "YmUe mf *ke People" Every Dmy Except 9wmdmyt ami HoUdoy*. Za New fork em eeie Ut# Zo poi Uto Za nioeemstva ea eele lete Za pol leta $7j00 $7 DO faftacriptom YaoWy $6.00. Advertisement on Agreement. na trpljenja in nadaljne l>oje dntžbe, tukaj ki v Evropi. — Preje gre laliito velblod skozi uho si vamke kot pa bogatin v nebeško kraljestvo. — je rekel Odrešcnik in. tc njegove besede so v današnji-h časvli še bolj resnične kot so bile .kedaj poprej. Le pravilna raizdelit-ev bogastva more prinesti srečo, razdelitev na tak način. da bo Msak (proizvajajoči deleržen primernega deleža tega, kar je pioizvtxlel. unesto da se mora zadovoljitvi, kot x'du j. / diobtinami. kot revni Laizar, ki p«ulajo z mize bogatina. Xi j>a še vseh dni kouiec in tako gotovo kot pr.'de vsako leto si;k>-mlad ter predrami naravo k novemu življenju, tako gotovo bodo zaKsijali tudi delavskemu razretLu lepši časi in šele takrat l>o zavladala na svetu resnična bratov ska lju'bav. bo zavkdalo soglasje me 1 narodi ter bodo zibrane vse oveice v hlevu enega Očeta. Teh časov sicer ne bo doživela generacija .v kriten živimu mi, j« prišli bodo vendar, kot je ratzvidaio iz številivh anakov. Brez ozira na to pozdravljamo mi vsi VeUkonoč kot »praznik s}»o-mladi. kot novo poos4ušal go*4olenje ptičev in ogledoval cvetlice in obrezoval kinolo. Skoro Vselej je pela pali- drnVva del i : jo "izlete in veselice efj. ker sem bil »prepozno doma. Da . izvem mesta. "Domovina", eno Prijel je zapet velikonočni čas! Prie«l je obenem s spomladjo, ko se prebuja narava iz dolgega cjnokega tipanja, ko podaja snlnee vedno bolj goo>tavila v ta let- !e tisti uspavajoči vonj, k.i se dvi-m 6an trj>lje«ije, «nurt in vstajenje Odreš<'nika sveta. Kr«ta. j ga oib pr\ib solnen'di žarkih gpo- Izza paradavuiii eaaov. davno pa-ed prihodom Krista. so proslav- mladan-kega jutra. Izsili narodi sveta prihod spomladi. Piwlavjjaii so znuaigo sohu-a nad ; Slikaim si nazaj v otroške dni. teme, je vladala po sani, proslavljali sveio raj« ter doj>*i- ko me je msta nagnala v goed ipo-rajbiH daritve nepoznanim, naklonjenim silam. Stari čaei, polni simbokenih cerimonij in obredov, ^o da\-no izginili. Današnji svet je svet trdih realnosti, velikanskega boja za ab&taned<, tako med posameoxiiniii kot narodi. Današnje -svet živi prehitro, posebno v tej deželi, da bi imel kaj resničnega smisla za starodavne obdcaje, ki so vladali nekoč. GoV maRerijalkzem se je raače peril na način, ki je naravnost nevrjeten. (Vlo življenje je prila-godeno temu aiaairanju m |x>vsem naravna posledica tega je površnost, pohlep po uživanja in plitvo.t, katero je ojiflxiti vsepovsod. To fiploino razpoloženje pa se razodeva tcidi v življenju naixxlov, v-medsebojnih odnošajih med ruirodš. Ko je izbruhnila svetovna \o»jna. r-o iy.javljaJi. da se bo vršil boj za demokracijo »in pro^o^t Kleihniega naroda, in naj je še tako majhen in reven. In kaj se je iarimilo iz tega* Večja jsmeda kot je vladala kedaj poprej. Ce bi hotel Wilson res kaj doseči, bi moral rzpreineuitf človeško naravo od temelja, kar pa je seveda lumotgoče. .Moralaiih klej ni mogoče airiU v svetu, Jai je udan najbolj izrazitemu egoizanu. Raz ven tega pa je treba pomisliti, tki obutotfe moderni narodi iz dveh razredov. — prvega, ki dejanski vse pr izvaja, namreč dela v-. leti. ko so ga prvič zagledale mo-Aqta in drugič iz razreda parazitov, zajedavcev, ki ntič ne delajo, je oči. m cesar ne pro4z> eilejo, a vendar ni i vaj o sadove dela iii truda drugih. — Delavec, ki se muci v poJu svojega obraiza. ki pa. zaskiži konnaj toliko, da preca\-i sebe m svojo driuVno. ne mooKaija vedno večje, mesto manjše. Dočim se na eni .strani narsivjiont nevrjetna bogastva, dočim se strinjajo boga-tina v velikanske kon>oracije, ki kontroMrajo cele panoge imduKtrije ter določajo .samovoljmi cene. — kajti v ta namen so bile ongafircSirtne. — se mora delavec boriti za vsak košček kruha. Javkati ter trpeti lajkotn in pomanjkanje, če si hoče izvojevaii le mabo izboljšanje svojega življenjskega polomija.: po-Lago neomejeuo muožano sred-Vlada volokapptala pa ni razvidna le na indoi^rijakiem polju, stev, da si krajšajo dolge ure, — ton več taadi v politiki. Nobena skrivnost vi več, da ne vlatdajo de-, bogastvo je nagromadeno tu kot želaan kralji m predsedniki rapufb&k, temveč velekapitalistti. Kar "'kjer na zemeljski obli, na ta-ko prarjo ti, ce izvrai in kar prepovejo ti. se opusti, Anieraki veleka- mali površina. A človek, ki si s-lu-pital posoja naprimer velikanske svo*e vnsein zoagočnm. narodom sve-1 ži krnili s svojimi rokaani, ima le K seveda profta primerni varnost a. in povsem naravni konec tega malo smisla za ogromne tstavike je, da ao narodi, ki »o >f:. ^»oMKlili večje svorte, »bližnji ameriškega (in za (to "bogastA-o. Njemu je finančnega kapitala, ki jih nato po«te«o izkorišča. ' ,'o le predmet, ki si ga je še toli- Tsfco fee je zgodilo s skoro vsemi evropskimi narod.i ki so bili koikrat ogledal in hjgtibrl je že zapleteni v vojno in požrešni mednarodni kapatU sieiza svoje roke v-ako pozornost zanj. t odi po arijskih dn drugih iz\*enevrop^kih deželi, kaHere sikuša vko-r Za podcžeNkegn človeka je varti v svoje spone, v spone finance odvisnosti. iXew York Ravao v sedanjem času ^e vrši tak boj in sicer za kontroliranje^ to im>sto 7iekaj n€" Kitajske, kr je neizmerno bag?(ta na naravnih virih, ki niso še ~ taknjeni. Vele^apitai Si na ^ mogoče načine prizadeva da se po- ^Tobmh 11001 m latšti tega masnega kosa in jasno je. da se .pojavljajo pri tem tudi Pozori^c ->e "ajdi.zne^h -zlocmov medsefcojna ljubosumja med posameznimi ka^talisti. zastopniki te 111 c'b Wle,m ™ vebcasten ali one države. .kraj. ki ti midi Nih pokorni singe, poslaniki in konzuli inozemskih držav, pa ^ . « ^ , . !t, .. , . . „ .. , . , i A, ko natančneje spewmas z store Tse, itar je v njih moči. da ustrezejo zeljaan kapitala. Ne sra- ^ ... . ' , . , j. . . _ , . , . .. .. njun. — tn aiTiidi -presenečenje, v mnjeio se sataviii narodiu vladi uit>matum, ter javno podpirati vsts- - , ^ , n , . , V, , . , , ... , .. :vec kot tpokmeo slnra'.ph m clo- sa proti tej vledi. ker islucajno slozi njih ixatmemnn. i , . _ . vek pride na prastam larek. 'da Sraarjotna se vrši naprej in kaprtali^tiano časopisje prkna-'^ lepšega kra;^ kot kjer ša stebmi dan neitevilna opravičila ter izja\ija, da, hočejo velesile je .tvoja Tabel" rtkgoumti in »y\*esti svoje pravice, katere «> ddlfle rtetoom bokser-j z drfa dcv _ ^ d(xma. v kl. ske vjdaje, tiaperjane proti vladi tujcev. 'no. e kina domov in zjutraj na se iz goitovih vzrokov ne morejo otltrgati cd doma za daljšo pot. Tudi mi Slovenca, ki ii£is je tu nekako dva tisoč, ne zao»staja.mo za drugimi, lil kaiko tuneli ■ Slovenec rejcu takorekoč v cvetu narave, — kot lahiko imenujemo naš' dr i nov ii o, mjeiMini iiaraivnini kra>ot?md, naj se priklene na vroče tratoarje med raclbcljrne ste ne, v zad«U)lile sobe in tam 'tcipi — ko je ibnl rojen cib v/nožju go ra. med viiiiskimi griči, ter orpa jnl svoj pogled na diiviuih zelen I pa tn'.li grtzdov ki ponižno leže kot krasen ^*enee pred našim bra niktwu in očkom ' Trigla vom '.poi ki.tc*. ini se blišči biser Slovenije "BJejsfeo jezero", in vsa njegova krasota. Jaz sem. ymeui reči, kiir za ljub ljen. v naravo, — da lv vidim trn vo in drevje pa sem poživi*jen. In menda vsakdo tako. Slovenska nec. Kar se i t če deis, se ni nič dosti let, odkar je bil priobčen zadnji dopis iz te naselbine. Zato upam. Peter Zgaga no toliko srečni, da sko-ro vsi delamo. ali visay imamo delo. če ho-fiito ilelati. Vina tudi ne manjka med ifa-mi. :n človek se ga lahko nasrka kadar mu ce v Lijubljami. Torej v -soboto, 23. oktobra bo do trgali grozdje v Arlington Hail. ne'ka.ko umi rsai. Mosrkdo bo Tekel eak:aj? Zato, ker mi eanimaaija in navdfuše-.nj« za to -stvar. Nekateri pa ■=pioh eahitevatjo, da ako hi se kdaj po- Drapcr, Wis. Cenjeni uredailc, tukaj vam po* š>1 jam naročnino za eno leto i;i tudi malo opišem razmere na farmah. Tukaj je iuts ]iet Slovencev nekaj Hrvatov in Poljakov. Velikokrat sem se že .pripravljal, d? bi na>pisal par \Tstic iz naše misel line. ker še ni 'bilo nobenega dopisa. od tiikaj, ipa. sem bi na.m 'bilo dolsti lažje, ako bi se malo bolj raizuuieli. tako pa nris ta bogati malo preveč zavida-;Pa naj Imi. daz~»i vedno mislim, d * smrti bomo še živeli, če ne do bro. pa >labo. Z:mo imamo dolgo. Zemlja pa praiv rodovitna, skoraj bi re kri. da š<* nisem videl bolljše kot je tukaj. Ra>^te vse. aLi ne dozor' vs.». Najbolj se izplača živinoreja Krompir ku zelje dobro obrodi, če prav je kratko poletje. Je pa vrag ker ne vemo. kdaj bo krompir drag .Ttz imam posebno srečo. Kadar je drag. ga imam nikoli tlosti. Lar iko leto je bilo dobro, kdoi gr je imel do->ti za prodati. l\ai -e pa dela tiče, ni toliko preslabo. ali plača je skuba to leto. Delamo v šumi potzimi. poleti pa imamo doma dosti dela. Ako pa kat*--regr, uša -prime, pa tudi lahko gre da si zasluži za kakšen žakelj moke. Tukaj kil am o malo parno žago (shinkel will), kar je nam je dosti v jKWiioe da človek lahko za služi, kadar mu je j>otreba. Dosti sem jih že slišal, da na farmi ni krulirv Sprva skoro res ne, ker izačetek je slab vsepovsod To pa rečem, ja-z sem zadovoljen pa tudi ne maram več jroislušati piščalke. Delal sem tudi po tovarnah in premog ok o pili. kjer sem primerno zatslužil, ali sem se na velieal vsega. Tukaj imam zdravo hrano, zdravi vzra.A tn sem sani svoj bo<. Kar ne storim danes, bom pa jutri. Do stisk rat se spominjam stare slo venske pdsmi. ki pravi; "Na pla-JVnci jc lušno biti, kjer je dosti mlekei piti. 'pastirc pa pravi juhej. :oihej. na planinci lušno je'*. Toi-ei rojaki, ako ima kateri veselje do zemlje, ven h smrdljivih pro-itorov, ne bo vaun treba bosom se hliniti. II koncu dopisaipoizklravljam vse vse slovenske farmarji«, da si- kaj ver k rat oglase. Tudi n'a Zgago ne smem pozabiti. k.i t ako lepo sestavlja svojo kolono. Zdaj pa voščim vsem čitc/teljem veselo velikonoe! S pozdravom Anton Golob. glasim, j K) osmih dolgih letih. Mogoče nas je javinast že izbrisala iz > spomina iai misli, da sano že zdav-naj miuii, pa to ni tako. Vzrok.' da so tako poredko oglašamo, je le prevelika zanikrnost. Tukaj je naselbina, ki ne izumira, temveč polagoma narašča. Tudi slovensko društvo snno ustanovili pred dve.mi leti. To je najlepši vzgled 1:1 dokaz, da na--eibina jx>l;i.goma narašča in ravna zat-6 bi bilo z£«elji\X), da bi se večkrat kdo oglasil v ja\"nosti. Kad bi poročal še več drugih reči. >a moram dopis omejiti samo na najvažnejše pri godbe, da se ne bo-lo cenjeni čitatel.ii preveč dolgočasili. Sem prihaja sponnlrd, če tudi čez hribe in doline, pa \Tseeno hitrih korakov. Enim prinaša vesC-1 je. enim žalost kaikor povsoil dnv god. Kdor je zdrav in ima av-t nnobi!. sL» lahko ve.-eli lepe spr-nnladaisske nlobe. Vožnja na avtu da človeku najlepšo priliko, da s« nasrka sponiladauiiskega zraka. To V zapeljivo pc-sebno za .premogar-ja, ker .se je v tej dolgi zimi na »oln.il s -jKKlizeineljskimi plini. Rnsvno sedaj bi rmeli premo-garji dovolj časa in prilike za voz i.io. zato kor imamo prisi'm-e pn-čLtniee in ^.icer ža tri tedne, tako da sedaj delamo samo po en dan na teden. Vesela ^jvoanlad pa ni l>rišla brez žalosti! v našo na *elbi-no. Prišla je ž njo tudi bela žena i so je ipriknudla v hišo rojaka Frana Siligoja. in -it-er IS. marea o-min pa ostane za vedno med nami n njeno družino. Nnroenik. Visem svojim sovražil ikotn ii prijateljem želim vesele velkk< nočne praiznike! * Iz Berlina poročajo, da se je tanj v nekem cLrkusra razkazovali čl< vek, ki tli štiride-ct lini zaužil m bene jedi. Na razpolago je imel samo vc vlo in cigarete. Bil jc -zaprt v st< klenem zapečatenem prostoru, noj n dan .zastražen, da mu nihče n mogel vtihotapiti niti enega mejra fižolčka. Štirideset dni je v/itrajal. naj kar s,o ga odvetlli v 'bolusnico. Pd treh aH štirih dneh je popolnoanj okreval. Najbolj značilno pri tem je pi to: Ko fse je postil petintridese dni, je dobil ipefideset ženr.tovanjj -kili ponudb. Ko se je postil oisemj iiutridesct dui, je število ponudi narahlo že na s4o štirideset. Ko sj je po-til štirideseti dan, mil je ni tisoče vdov hi deklet }X>nutjalo za| kon. ftt * ■ ■ «»• ^ «r, Aimc ar onEnn (ulločil. Vsekakor je pa ta stivar jak< značilna. S takim možem bi bil-j marsikatera zadovoljna S takiaJ možem, štirideset dni niti cen] ta no zapravi, ki štiride^-t dni nj pol reši nijti centa iza hrano in pij jačo. Z«li sar je v? H- ve. kaj bi napravili Kr;\n li: jim bila Amerika drdyj stotisoč milLjoih>v dolai Spomenik dr. Razlagu pri Mali Nedelji. Pripravljalni t hI bor za pn.-itavi-tev spomenika im odlw>r Narodno-kulturncga di^ištva pri Mrli Ne-delji sta otvoritveno slavnost. združeno z velikim Ijud-kim ta-borom. določila na dan 2-i. julija. S'pomenik, 'ki (bo 'izdelan po načrtu inž. Ferdo Lupše. bo imel p(»-dobo -kale, v kateir se bo nahajal bronrst relief dr. Razlaga. Isti bo stal -na drvnem in zgodovinskem /.namera inaVotiwleljskem griču v bližiii šole. ITin«tnis(ka deta za spomenik je prevzel umetnik do-mač.n Košar ipri .Sv. Duhoi na ri Gori. Velike za^lutre glede de-tiajiih T>ris"pevkov ima blagajnik Narodno kulturnega društva. Slavko Senear. Avstomobilska nesreča pri Brežicah. L/. Krške va * 'poročajo: Popoldne sta pri Krški va^i trčila dva -tvitomobila; (iden je vozil proti Brežicam, drugi pa proti Novemu mestu. No ovinku blizu Bukovče-vp gost'hie sta se hotela izogniti drug dntgemn in se uma'knila nn sredino ceste, kjer sta potem trčila. Oba avtomobila sta bila močno poškodovana, žrtev pa k sre« •ii bilo. Čudežna pot do ozdravljenja. pofai fjtt- aiaittla dvorana, da mofa imeti Ime ''AvHtrijsko-kranjaki dom". Severova Zdravila zoper prehlad vplivajo ravno na vzrok neprilike ter morejo vas privesti na pot ozdravljenja. Hude bolezni in komplikacije pogostoma slede navaduemu prehlajeuju. Ustavite to takoj s pomočjo Severovih preizkušenih zdravil, katere vam bodo pomagale postaviti vas na čudežno pot do ozdravljenja. SETER.VS SEVERA'S SEVER.VS ANTI8EPSOL COI GH BALSAM COLD AND ZA BOLNO GRLO ZOPER GRIP KAŠELJ TABLETS 35c A 50« 25« b 50e Saš 5000 lekarna»jev Jih prodaja. W. F. Severa €m Cedar RapUlts |ow» .lugoslavija je podala v Wadi ington posebno komisijo, koje nal loga je 'bila domeniti se z asuer J škiin dr/^vnim zakladničarjen| •rlede doliga, ki ga dolguje duge sl»vija Zdmiženim tlrŽavaan. Komisiji je načel o val jugoslol vanski finančni mini sit er Stojadil novič. Ker je bil pa medtem otvorj jen jugoslovanski parlament, moral dr. Stnjidinovič nenrilom; • .1 potovat i iz Washmgtona v l»coJ irr;wl. StTašno se mu je mudilo. Kljuni) tea mi. si je pa utrgal to lik o v-asa, da je ostal eno noč Parizai! ter a- neki fgrrflnici v l miljona franco -kih frankov. Ko ga b(ido pozvali na odgovor bo najbrž odvrnil: — Delal f«» iz golega .partriot:zma. Za. igralni mizo st-nu -sedel v nesebičnem na menu, da priigrzan d va kn»?estdese milijonov dolarjev, katere -dolgu je Jugoslavija Združeaihu tLiža va ni Ta izgovor bo najbrž obveljal In tiiiko čaka dr. Stojadinovie; d v omejiva ea^t. Kla Ih> nek or pro-zb'tsen narodnim imičenikoni. V prejšnjih časih je bilo dru gače. Prej je rekel zalkonski mož svo ji ženi: _ Dra.ga moja. tako čudna tako bleda m r»z?bT\n-jena. tako bo .lebna . . . kaj ti vendar manjka Pcaie« ji pa pravi: — Dr»ga moja. tako čudna tako bleda in razburjeno, tako br lelma . . . povej mi. koilrko manjka ? Da. tako pravi dandanašnji. A pa kar molči. * Vprašan ie: Draži Peter Z^a^ra: Dovoli, da te nekaj vprašan Kje pa je ^edaij MariČka Mikk šič. da se nikdar več ne pojarvi tvo# kolrfni? Ali je umrla, ali j šla v stari kra:j ? Če je v New Yoi ku. zakaj se nič več ne pofkaže Jaz sem jako radoveden. Prosil te sporoči mi. če kaj veš. Potedra1 ljen! * K. Odgovor: ,Zdi se mi. da. je Marička IHklc šič v korn,p2niji z dofctarjem P< lono. kaiteri «(e je svoiečaCTio jak zanimal zanjo. Najbrž jo bo "aipre ge-1. da bo piohirala ckeije ca SRo venski Dom. i 1 ■■ - • - ^ . ■ GLAS NARODA. 31. MARCA 1926 Praznovanje velikonočnih praznikov v Palestini, Tisto leto, ko sem bil jaz v Pa-li-stini. »o s krwtjataa praznovali tudi Jlu<|je svojo Pasho, obenem pa mohamedanci svoj veiiM praznik preroka Nebi Musa. Mesto Jeruzalem je 'bilo v pravem pomenu besede nabito polno tujcev z vsega sveta. Samo ruskiii romarjev se je nabralo nad oisem itisoč, razen mnogoštevilnih Ann once v, Tatarov in Judov, lo; so prišli tu-
  • Vn samostojnih so ljudje spali kar na hodnikih in v vežah ker ni bik> drugod več prostora. Veliko dvorišče Ha ram pred Omarjevo moaejo je bilo na dan pr»/mrka Nebi Musa natrpano z muslimani. To praznovfifije je zvezano z ro- roka, nastajajo navadno vsi pogrom i in pokol ji Armencev in Židov med sfanaliziranimi narodi. PopoAdne je bila v Jozafatovi dolini na ravnici pred Štefanovimi vrati vel/Lka ljudska veselica, katere se je poleg mohamedancev udeležilo ali si jo vsaj. ogledalo audi veliko tujcev. Kar je Evropejca v tem gnevu najbolj zanimalo, so bile najpestrejše, uajeraz-novrstnejše narodne noše, ki si jih lahko tukaj videl. Poleg drugih zabav »si imel tiadd priložnost, sesti v veliko vzdižno kolo, iz čisto primitivnih lesenih delov sestavljeno. Z enim obratom si bil v pekla m «»obesih, M.soko nail šumečo množico. Kar se Židov tiče, ni bilo njihovo praznovanje pashe tako zuina- Gol<;oto: toda tudi katoliki. Ar-j ja odpre me spusti v mesto. —J rutzalemskemu patri jarhu sam an-menci, protestanti in kopti so jwi- Tam je pravcati dirindaj. ker vicrel božji z neba " sveti ogenj" ter šlf. na svoj ra^run, ker vsak ima v manjern oia Mojzesov grob, ki se "Je, kakor je (navadno pri Turkih nahaja baje na neki gori tostran ™ kristjanih. jZbraili so se na ti-Mrtve^ra morja. Prve vračajoče llera po svojih molilnih dcrmih. Le se miinarje smo opazili na južnem v "»ali osrki ulici pred kamenitpmi sklonu Oljrske gore okoli devete ostanki sten razdejanega jcruiza-ure /.ju,traj. Z mnogoštevilnimi kc- l«*m«kega templja se jh je od ranc-len. ini, rdečimi in rumenimi z a3a- jutra do ]>ozne noči kar trlo. trnu olmitimi prapori so se med kraj smatrajo za popolnoma bobnalijem bobnov in sviranjom hV0J ™ semkaj prihajajo kar iz piiČflH v velikih gnučali bli/ab: »V tla st? spominjajo nek- iin-titi mu obzidju. j da njega veVčja Salomonovega sme- tišča »n tarnajo nad izgubljeno Pml Stefauskuni vrati jih je sv,ltjnju pričakovalo vojaštvo z godbo in velika množica ljudr. Ko so se vsi Vm> Pa dojamejo krist-razvrstili .je sprevod z godbo Ja!wki velikonočni prazniki. Z ne-tia čelu po mednih ulicah. Jaz Premagljivo * lo ]>otegnejo v svoj ►eni ga opazoval s stopnišča av- vrtinec tiuli moliamedanee in žkle strijskega zavetiiča. Bil je prizor ker *» il1 oni «"a«.k» od teh prazni-c., l>ogove. Razen dolge vrste na-, kov velikanski dobiček: Tujec -vnrh; tega Rusi vsako leto občo pozornost gledalcev. Videl kar ozlate- \ imin na ono , , , .. v . . , poldne gre krize v pot. ki ga vodi- davno noc te tako prevzameta, da . r . . , p .. . , i , i .?o frančiškani Mkora po ravno is- ti postane srce mehko ko vo~ek na. .. .. , , .. . , . , ,. , .......tih ulicah, t k) katerih h- nosu nek- Nokieu in solze ti kar lijejo iz oc;, ... . .. ^ , , . . .. _____, . tiaj Jcizus Krizna GoLgoto. Od tur- ko jK>slu>ias govor tranuškana, ki ... ... „ , , , . . . ske vojašnice blizu Steianovin razlaga bogoinolcem. kaj je Jezus užnili vročih krajih ulice šele na J mu pred oltarjem zažge trojno svečo. lyn od tam se bo ogenj hipo- ma razširil po vsej ogromni cerkvi in vsa kontu verniku bo zagorela sveča, ki jo bo držal v roki. To je nekaj tako lepega, tako nenavadnega, da želi vsak romar bitii deležen te sreče. Ker jutri ni mnogo upanja, da bi se mogel človek pririniti v cerkev, katero zapre turška straža zvečer in jo šele zjutraj zopet odpre, gleda vsak pamet než. da pride že pred nočjo notri in si /izbere primeren prostor kjer čaka potem na slavnost vso procesijo ob dveh ponoči kar v j tudi si>oznala. Kar »e pa one vasi cerkvi, preprosto, brez velikega , v hrubih tiče. pa gotovo ni nikoli hrupa. Z velikim sijajem je pa' ]>eljala cesarska cesta skozi in tu-izvršil ceremonije par ur pozneje di oštarijc ni moglo lbiti tamkaj grški patitjarh. ' kaj prida,- kvečjemu če je točil NfTto so zopet zapeli zvonovi in kak vaški bogatin fin oderuh pik-peli ves dan. Po mestu se je pa ' m kiselico. drenjalo praznično blečeno ljudstvo. Zdaj je stopil v ospredje ru- Totla kaj hočemo! Franičiškacii niso sezklali samostana in cerkvc v vasi v noč in vse jutro. Večina vzame s'— Kristos vo^krese! ^Kskrese! — Kristus je Nastal! — delal ono noč v vrtin, kje je ho- vrat, kjer je bila nekdaj palača ' . seboj tudi ogrinjala in hlajzine, v( košarah pa jeil in pijačo in je. pl- Rdsnično je \*Ntal! . . . ski mužifc. Velikonočno nedeljo v vassi Y doVini. temveč in pondeljek je b i Jeruzalem rus- hribih 0ui pravijo, da je El Ku- ki. Povsod i si slišal le mivko go- bebe starl Enuivs, ia treba jhn je vorico, \s»e dmgo kakor bi oneme-. verjoti In snio «e mi napotili lo. Po vseh ulicah, na vseli oglih. y Elttavs< ki je siCer v hribih, a po dvoriščih, trgih, gostilnah in ima eerkev iu samostan. cerkvah so si ljudje podajali ro-j ke. se poljubljala i npozdravljali:! Vo istinu 0zra?jc . , celo oddaljene tkraje tako blizu. Pot gre par ur po ravnem. — tam čisto in tii kaže je in kar v cerkvi, kakor oanika spirevod ik> ta-x dil, kje molil m kje nascl svoje , . . _T. . . ^ . ma za pcejo. (ikowneuovani \ ia dolorosa mrmo I speee ucence. ^ .. _ , . T .... , . avstrijskega zavetišča Kvišku k Jaz »eni se pririnrl v cerkvi na Jaz grem z vrta j>o poti na Olj- 1 cerkvi P,ožjega groba. Pri vsaki I desno a nisem vzdržal dolgo, sko goro. Pri cerkvici "Očenaša". 0d štirinajstih postaj se procesija se ustavim in ozrem. Pod menoj ustavi iln frančiškan razlaga verni-lcži v globok mollc za,vita dolina kom kraj in pomen postaje, bere smrti Jozafat, z grobnicami oča^angelija bcsexle, nanašajoče kot patJ*iarhov Jakoba. Jožefa in'M. na ta kraj in po kratki molit-drugin, kralja Davida in Absalo-1 Yici gre križev pot i>o ozkih, večna. Tukaj b» na sodni i dan sodil krat obokanih ulicah naprej do Alah žive in mrtve. Lučice v Get-zemanskem vrtu migljajo tako ljubeče, božajoče, onstran doline pa žari obsevan od tisočerih svetilk grešni Jeruzalem lin v navidezni velikotedenski pohožnosti kar šumi veselica. naslednje postaje. Čez noč je cerkev Ro/jega groba pravo taborišče romarjev obojega spola in razne starosti *»« stanu. Jutri, v so*boto, je za pravoslavne Ruse in Grke skoraj večji praznik, kakor pa vstajenje Go- ker je iz stranišča, čigar vrata so ravno tam. premočno dišalo. Vendar se mta kratek čas opazil več starejšrli ljudi, med njimi t.nsdi par menihov, ki so z boguvdano potrpežljivosti jo prenašali smrad, da ^o le mogli gledati nebeška lica mladih, lepi hkristjanDc. ki so hodile semtertja skozi ta vrata. " Svet i ogunj" je prišel z neba. zažgal je sveče patrijarha. duhovnikov in vernikov in cerkev se je izpraznila. Zopet se .je napolnila sledečo noč — veliko noč. Kato- Lz Nazareta nismo šli s karava* »no naravnost po Isti poti nazaj v Jeruzalem, ker ja-z ubereni najraje za povratek vedno drugo >j>oi. Meni se je pridružilo v Naizaretu še sedem Rusov, ki so tudi želeli videti kaj več Palestine. Prvo jvh" smo spali v sannosta-nu na gori Karmel, dmgo noč smo se zarili v pesek na obali Sredozemskega morja, ki nam je bučalo uv Ko pridem preti mestno obzid- spodovo. Jutri zjutraj prinese je- 1'ški patrijarh je imel velikansko čaj. ki bi imel laliko strašne y»o-Mlediee, ako bi j lil ne preprečilo vojaštvo: Med gledalei je VlV» ^>evežjega prtoba. Najbolj dobič-ma Gosj>odovega in % Velikonočna procesija v Jeruzalemu. da misliš: kar j../oko lw segel, da bi jih prijel. Tn nas je zmotilo, da nismo m'č kaj hiteli. Zraven nas je pa tudi ix»|>oldaii^ka vročina tjifko prevzela, da se nam je komaj ljubilo prestavljati noge. Le za studeiH\ Mino stikali in napravili večkrat ve V k krog. da smo prišli do njega. A solnee nas ni čakak), temveč m* je bolj in bolj nagibalo k napadu in slednjič utonilo v morju, : preden smo mi prešli koma jjK»lo-pava n ko valov. Tretjo noč smo do-1 ^ poU A ^ ^stanc v onih krajih hitreje kakor pri nas. >Ja prostem spati se nobenemu ni lju- bili prenočišče med razvalinami rimskega mesta Oezareje, Strato-na, pni dobrih jugoslovanskih bratih. ki so zapustili Bosno in se tu bilo. Takoj nad nami je vrh strme gore čepela mala vas in t jakaj naselili. Četrto noč smo proveli;^ ^ inahniH n:vm jo ^ na polju bližal starega zapuščene- • al in sveta Mati , Bila ga gradu. Do ranega jutra «> tu- jc to mohjmieaanMko . arabska vas lili in zavijali okro^ig nas šakali, da nismo mogli spati in povrh smo sr nalezli boldi. da ^o bile srajce oko- Heturettahta — dobro sem zapomnil une. In tu se nam je •zgodilo nekaj, kar spominja človeka li pa*i kar črne od njih. Bogve. ^ na ,op/> SVt.t0])i,enisko zgodbo. ali so 'bile šakalje. ali jih je stresla tu kaka druga četa potnikov, in so se potem tako grozovito raz-plodile. V Lido smo prišli petega dne popoldne, se ustavili v grškem po-dvorju i:i se šele drugega dne odpravili na pot v Kniavs. Glede Einavsa so st paiestino,-slovci zelo na\tzkriž. Eni »rdijo, da je to vas Kalonije. pičlo uro kriti dolinici ob lepi cesti, kjer je v starih časih gotovo tudi Bog roko ven molel in kamor sta učenca dobro-v olje k a na veliki pondeljek izvabila svojega Učitelja, da je izpil ž njima čašo vine a rujnega in lomil kruh, po čemer sta Ga potem Dragi čitatelji. vam povem to zgodbo, želim pa. da bi jo slišali tudi oni ljubi kristjani, ki goaiijo bednega, trudnega potnika linspred praga svoje hiše in zapirajo uše-Ja in vrata pred njim. Zgodilo se je one dni po velikonočnih praznikih, da je šlo osem tujcev, mladih. nei/Jcaišonih ljudi iz Jeruzalema po Pidestini. da vidijo. kje je »vel njih Odre senik. Hodili so po Njegovih stopinjah peš. revni in navdušeni za lepoto in resnico kakor On sam. In zgcxli-lo se je. da j'h je dohitela v opas-iiili gorah. sred; ^o^"ražnega naroda. moč. Ko so se v strahu pripravljali. da ležejo brez kruha in vode na vroče skalovje brez sna in miru. prideta dva mladeniča iz sosedne sovražne vasi k njim in jim, ker n"so razumeli njih jezika. z znaki i>okažeta. naj gredo za njima. Peljala sta jih naravnost (Nadaljevanj« na 6. strani.) Velikonočni nasvet. Vložite denar v naš obrestni oddelek kot nekaj plodonosnega za bodočnost. HERKIMER COUNTY TRUST COMPANY Rogers Ash Inc. ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA Kadar hočete kupiti liišo, pridite ter se oglasite pri nas v Burrell poslopju, — Little Falls, N. Y. V zalogi imam DOCK ASH PEČI Prodajam vsakovr^e KLEPARSKA DELA W. H. Avery 105 W. Main St. POSEBSA VELIKONOČNA RAZPRODAJA OBLEK ZA MOŽE IN FANTE Po $22.50 in $24.50 BREZPLAČNO. Z vsako obleko za fanta damo lrpo uro. Ta ponudba traja le do Velike noči. — — — M. L GOLDSTONE Opp. Hotel Kiehmontl LITTLE FALLS. X. Y- Nove spomladanske suknje in obleke za žene, gospodične in otroke. NAJNIŽJE CENE SM ALLEN'S Nasproti Me*tne hisr. na So. Wm. Street. NASTS' LOAN OFFICE Little Falls, N. Y. V zalogi imamo OBLEKE ZA OTROKE v staroMi od dveh do štirinajstih let. A. V. GILMARTIN STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY 40 W. Main Street Tel. 479 KLESM AVTOMATIČNI GRELCI IN RADLTATORJI PETZOLD & WHITCOMB FORD — FORDSON . Potrebščine za avtomobile. Poljedelsko oro.lje. LITTLE FALLS. N. Y. Willcox Watts & Co. ZAVAROVALNICA Telephone 119 J 16-18 W. Main St., Little Falls W. F. COURTNEY M A X UFA KT UIIX A T RGOVIX A VOYE SUKNJE in OBLEKE ZA VELIKONOČNI ČAS ALLEN & BOWERS OBLEKE ZA MO&KE IN FANTE. Največ, kar morete dobiti sa svoj denar. Little Falls National Bank Plačuje 4% obresti na uloge. VELIKONOČNE RAZGLEDNICE in vsakovrstni darovi. B. E. Chapman Littl« Falfs. N. Y. L H. GODIN Oiileke za moške in fante POSEBNE CENE za ŽEPNE I RE. STENSKE 1'RE, ZLATNINO ZA VEUKONOO G. A. Oppel & Son Oglejte si našo zalogo. MALONE & O'ROURKE Izbcma plumb ar j a. N. ANN STREET T. & J. D ASE Y Perilo, suknje in obleke. H I S A DOBREGA BLAGA ' PECI—Kuhinjske peči in grelci.—Zidane peči. JOHN WALDVOGEL & SON 556 Main Street. JOSEPH FUBLAK 25» FLINT AVENUE SLOVK1C8KA MESNICA in QROCWJA n« m krmim M. CLAUSE POPOLNA ZALOGA HIŠNE OPRAVE 022 Salt Kain Street Little Falls, N. Y. LITTLE FALLS, N. T Vesele Velikonočne praznike. BURNEY BROS. Zeleznina in športno predmet je. O'EOURKE & HURLEY ČISTA ZDRAVILA ZDRAVNIŠKI RECEPTI Ako hočete kupiti dobra moška, ženska ali otročja OBUVALA obrnite se na: P. Slavik Shoe Store PRODAJALNA OBLEK. OBUTVE Id DKUGGGA BLAGA Kupite svoje darove pri meni. Stefan Zeman vogal E. Jefferson St.. Litt e Falls. N. Y. ZDRAVILA — BARVE SEVEROVA ZDRAVILA South Side Pharmacy RAYMOND O. EHRMANN. la*tnik ti Flint Ate, Little Falls. N. V. —-7-— Vesele velikonočne praznike želi — FRANK M A S L E , zastopnik "Glas Naroda". * — - * * '■* Si GLAS NARODA, 31. MARCA 1926 Združenih držav. Zadnji ea> je Delawki depart- pa prijeli. 27. t. 1. pa je bila uka- meiit zopet ukazal deportaeijo nekaterih nnhitli dnžavljatiov. Nekatere t »-h deportacij so tsž izvržene, drug« še r-wkajo na izvršitev. Matej Franz, rojeni 23. septembra 1S9JS v Nemški Crnji, okra j Tomic. 12. maja 1925 je e kaseljc-mškim |KKJ)im listom za Kanado pi i V! v Halifax. V Windsor ju mu je neke, žeonka dejala, da ga spravi v Zdrikžeiie države, plačal ji bo pa, kadar.1k> toliko zaslužil. Sami ga je s ccktmo žehizirioo od peljala do La Salle, Out., kjer je s tremi drugimi sedel v čoku. Ko no priSh v Wyandotte, Mieh.. so btti areti-rax*i. — Prauz je bil v Združenih državah od 7. januarja 1921 do 16. novembra 1922. Vrnil se je v domovino z namenom, da ostane lam le kratek čas. Toda moral je služiti 12 mesecev pri vojakih. 10. februarja tega leta je bila ukazana njegova deportacija. Janez Hribar, roj««n v Stobu pri Kamniku, 19. maja 190G. Prišel jo z materjo dne S. decembra 1923 v Zlružene države. 1. septembra 1925 je bil izročen v Manhaaten State Hospital — Dementia Prae-ne 4. januarja t. 1. ukazana deportacija. Josip Hutar; rojen 29. februarja 1S92 v Sediiji vasi pri Ceniom-lju. Oženjeu. 12. novembra 1925 je bil s tremi drugimi aretiran v Banners Ferry, Idaho. Pravi, da i»e je v Winnipeg« zglaisil pri ua-šoiu konzulu. Dne 7. novembra je s svojimi tovariši o. aprila 1925. Iz New Porka je oosli v grozdu. V Združeued ržave je prišel 27. julLrja Kvečer iz Sault St. Ma lie. Ont.. čez mo^t. Pravi. » Graaule> v avtom oblin je plačal 140 do) ar je v. Nekako po petih mesecih am je ncia eiorek, ki ira >matra za Amerikanca. obljubil. da g« xpravi za 20 dolaiv jev v Združr«e države. Prešla sta jH>noei p«» v Naco. Tujec mu je dal neke ntare pfeeilne kupone ne fee*a »mereScejra tntdnika. % k ate ^inti bi baje lahko dokazal, da je bil že dolgo v "Zedtnjenih državah Z avtomobilom «ta se odpeljala ▼ Aiwt», pote« je Kuron od Im za na njegova "deportacija. Frank Makovec, roj. 6. oktobra 11*02 v No vetu mestu. Zklar. Necženjen. Dne 7. julija 1924 jc prišel v Vera Ctuz. Pravi, da so mu v Mehiki ukradli potni lfcst. 15. januarja t. 1. je šel iiz Nuevo Lao-edo čez most v Laredo. Tex. Pravi, da je »pogostotna pribajai čez mo-rt. da si nakuj* raznih potrebščin, da so ga uraoleg njega štirje Asneri-kanei. Peljali no se v Cactus, l-n odtod >c je on dalje odpeljal z omnibusom v San A-nxcfnio. eŽ 15. decembra je bil j>oskib4al jwiti v HINDENBURG V SVOJEM ELEMENTU — Novice iz Slovenije. Odlikovanje Josipa Zurca iz Kan-dije. Na predlog ministra za notranje zadeve je odlikovan dolgoletni bivši župan v Kandiji pri Novem mestu Josip Zure, splošno znan pod imenom Štembur. z redom Sv. Sa.ve V. ra^reila. MCNMV MILLCn. WASH, a C ~ Laredo, pa je bil zavrnjen. Dne Ko je dospel pred ikra* ki m predsednik neauške republike maršal Hindeaibnrg na semenj v Lipsko. IG. februarja je bila ukazana M,je-! gova -tembra 1905 v Velikem Beokerr-ku. Dopotoval je v Zedinjeue države dne 14. Jiovembra 1920. — Tukaj živi njegov oče. Dve leti je delal kot pek. Dne 1. okt. 192;'» , ga je pred kolodvorom pozdravila skupina nemških vojakov. Za njim stopa (v oficirski uniformi) njegov 'sin major v on Uindenburg. Izsleditev velike banditske tolpe. l)a oprosti svojo mlaido že.no. je •sklenil Richard Reese Wliite-je bil sprejet v Manhattan State 'tmorc ra^riti ^ovaiye svoje gau- se je polastila ganiga tekom svojega delovanja, če bo povedal Kraemer Vse,'kar Ilosjiital. Due 5. januarja je bila irk&zana njegova deportacija. Nikola Medic jc pitšel v 2klru- žene države leta 1913. Leta 1924 je otlšel v Kanado. V Združeaiih državfh je bil obtožen, da je v nekem bankrotu ecatajil nekaj imovine. 1. novemra 1924 odo jx) mnenju o-senetila New York. Wlittemore je kraj nega pravilnika romali za dol-stavil svojo 'i>omidbo jwtom s\o-; ga leta v ječo številni jcuvelirji, s jega očota, majhnega, starega mo- • katerimi je "unela ganga ]>osla te-žička. ki je jvnišel iz Baltimore, da ! kom enega deta svojega Obstanka, obišče svojega sina prvikrat, od-j V zvezi s tem išče policija ne-kar je mladi mož zapustil dom. dn kega draguljarja s Pete Ave., in izvrši rop, ki ga je spravil v Ma- j nadaljneg«a. ki ima svoj urad v ne-rvland jet Hišnico, iz katere .le'kem uradniškem poslopju na pobeg-nil. potem ko je mbil nekega I Broadway. Urada obeh se nalia- paznika. To je bil odgovor "Whitemore-j*a na prošnjo očeta, naj vse pove oblastim. Starejši Wliittemore je ugleden meščan v Baltimore. Okrajni pravdnik J. Banton je rekel včeraj ssvečer, o Mrs. {jata v bližini 48. ceste, kjer se je polastila ganga v jutru 11. januarja $170.000 v nakitu. Banton je naiuignil, da se bo nato odpovedal svojim zahtevam glede mladega Whit»temore-a. Od okrajnega pravdnika v Buffalo. kjer je potrkal na vrata inpiek-torja John Caugldama. Obvestil je slednjega, da je oče Rich are tu Whitteinore-a ter izvedel, da se •nahaja sin v Tombs zaporih. Inšpektor jc poklical nekega detektiva. s katerim se je naipotil sta-reši Whit tem ore v Tombs. Tam sta >c ustavila j>ri pomožnem o-krajnom j>ravdniku Mun>liy-ju. ki! je dal poklicati mladega bandita iz ječe. Murphy jc isdšel iz .sobe. v kateri so ostali oče. sin in de-it«iktiv. Nekaj časa ip.»zneje je prišel oče mladega morilca ven ter rekel pomožnemu okraj, pravdni-j ku: _ — Mojisin je rekel, da bo pojasnil vso -zadevo in da bo povedal zgodbo, ki bo 'presenetila New York, če izpustite njegovo ženo. Oče in *in sta govorila eno uro. Na poti iz poslopja je srečal sta- Smrtna kosa. V »plašni bolnici v Ljubljani je umrl višji .re viden t državne železnice Drago Vučnik. Rodom iz St. .štveno in Jurja ob j. ž. se je prvotno po- »strokovno, svetil učiteljskemu stamu. kasneje pa prestopil k železnici in služboval po več i>ostaj&h. Od leta 190:; je bil stalno na po-itaji v Ljubljani. — V Trstu je umrla te dni Ana L«ivreiK-ič, vdova po pokojnem, med tržaškimi Slovenci dobro znanem žel. uradniku Mat joku l.av-renčiett. — V Zidanem mostu je umrla v sarosti 7G let Marija Markušek. blaga žena in dobra mati. — V Ljubljani je umrla Adela Skabeme roj. Schrev pi. Redl-warth. vjetrgr>Mk;i in posestniea. — V Ljubljani je uanrl Ernes* Ci go;j. predmestni učitelj na teh- n ški srednji (prejšnji obrtni) šoli. Bil je po .službovanju na tem zavodu naj-larejši član učiteljskega zbora,. Služil jc na za.vla za umevno vezenj«' in šiva.nje čipk, ki sta se pozneje zdnižili v umetno-obi-t.no strokovno šolo in se razvili v sedanji zavod. Poučeval je pohi--stavibeno mizarstvo, tehniško-konstnukt iv-no in ditkorativno risanje. Aktivno je kot učitelj noprekiduo o-oravljal službo na zovodu skozi celih ."57 let. Z začetkom tekočega šoK>kega leta je dobil bolezenski dopust, a sedajj ga je bolezen 'i>o-3 let. V Ljubljani je umrla Iva Go-stič rojena Tomic. soproga upravitelja drž. žrebčame Stanka (io-stiea. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V '/T^nr^Ti-vnn DR^ava.I Gledališce-Glasba=Kino Whititemore eventiuelno izpuščena kjer hočejo jetnika radi umora, je: Whittemore pomožnega o- ee bo mladi roparski glavar pove-1 odvisno, če se bo Whittemore-a Lz- k raj nega pravdnika, Ferdinanda dal stvari, ki so resnične ter me ne ročilo oblastim v Mar>-land. kjer 11'ccora. Slednji ga je A-prasal, na ■ki so bo skušal pitati s stvarmi, mi že zui^ne. Mr. Banton .je tudi izjavil, da namerava Jacob Kraemer. katerega so obdolžili Ulj ergo vi tovariši, da jc naplavil načrte za skoro vsak koratk. katerega je storiLa ganga in da je posredoval pri prodaji plena v vrednosti $S30.000. ]k*la-ti ipolno priznanje gl-ede svojega deleža pri aktivnosti gauge. Okrajni pravdnik je rekel, da je City. Na ladjfci ga jc nekdo iz- Kraeancrjev brat Leo, povedal lie- praševal, Iii jc bil po njegovem mnenju kmsrracij^iki inApeikt^<-. Oven mu je dejal, da je br"l rojen PeniLsylvaniji an tam al vel, sedaj pa da gre nabirat bombah. Dol«al ije na nekaterih bombažnih plantažah m pravi, da so mu nekateri plantažolkt dolžiri plačo. Ko je delal na kanadski ladji, jc moral j>oložiti prisego zvestobe kanadski i« britanski vladi. V jaruu-arju je 'bila ukazaoia njegova dc-l>ortaeiji'-. kaj o svojem deležu pri različnih zločinih, katere jc izvršila bandit-.ska to3pa. Nadallje bo zaslišim tl-a-ne« zjutraj in/ta'kral bodo .privedli iz .Tombs zaj>orov njegovega brata. ravnodušnega Poljaka (?), ki je vztrajno molčal i;oza svoje aretacije v petek preteiklega tedna. ^Ir. Banton je mnenja, da je od povesti starejšega Kraemerja od-vi.sna edina možnost, da -se d(*bi mukzaj velike množine dragocenih kameiiov in drugih stvari, katerih se bo vršil proti njemu proces radi mnora jetnik eg a paznika. Ro-beift Holt,mana. Whittemore je bil identificiran v sredo z Leonom Kraemerjem in Antonio Paladino kot eden tolpe šestih, ki je ustavila oborožeai avtomobil na eni iglavnik cest mesta Buffalo ob devetih zjutraj dne 29. oktobra ter pobegnila s .43000 plena. poleni 'ko je ubila dva človeka ter težko ranila tretjega. Oblasti Erie Okraja hočejo dobiti člane te toipe v srvoje roke. a končna odločitev je oa je prevladoval vtU. da bo Whittemore izročen oblastmi v Marylandu. kjer je bil neki zrunorski jetaiik priča umora paznika im ker bi se pri obravnavi v Buffalo najbrž dvignilo vprašanje identifikacije. Oče Whiittemore-a. ki jc star kakih petinštirideset let, jc prišel včeraj zjutraj v New York in sc napotil v policijski glavni stan. Mestni bondi, bondi za javne potrebščine, zemljiščni in korporacijski bondi. Vase bratske organizacije kupujejo od nas bonde za investiranje. OTIS & CO. I'stanmiieBo 1899. CLEVELAND John Perko, zastopnik ka'k naetn ese je posvetil njegov sin življenju zločina. — Ne vem. — je reke* oče. — vedno je imel dober dom. Mislim, da je zašel v slabo družbo. Že dve službi sem izgubil lansko leto, ko se je izvedelo. da je 011 moj sin. Ne vem, kako bo šLo to naprej. Nato se je appeljaA 11a Pennsylvania postajo ter s*» vrnil v Baltimore. Rekel je. da ga ne bo več v New York. Slučajno .sc je vračat u istim vlakom kot anati William L'nkel-baeka. devetega člana, tofcpe, ki jc bil aretiran v torek 4>oflioči. Obiskala je tekom poi*>ldneva svo-jflgvj sina v policijskem glavnem stanu. Okrajnega pravdnika Bantona so vprašali, kaj namerava storiti z Whittemorom. — Nisem še gotov ž njim, — jc* odgovoril. — Povedal -sem ipomožneniu drža~\nieniu praivdniksu ELgett^i iz Baltimore, da nru ne morem do pondeljka ]>o-vedati, kaj se bo zigodklo v "Whitte-moroni. Obljufl>il sem 'govemerju. da ga bom ob^stil, Ivaikoiiiitro se bom oozornOst >]K>s\*e-čam sedaj aretaciji ljudi, ki delajo izvrševanje 'zločinov dobička-ilosithn. — je dostavil. JUGOSLOVANSKA PRIREDITEV V NEW YORKU. Dne 4. aprila priredi Jugoslovanski Delavski ihi At]tvt4ii Klub svoj sedmi letni koncert in ples v Češkem Domu, 321 East 73. ulica. Koncert se prične točno ob dveh popoldne, ples .pa ob sedmih zvečer. Vstopnina je 50 centov. Igrala bo izborna goilba prof. Aragnettija. Na prograimu sta tudi dve igri. namreč "Tudi grobovi bodo spregovorili" in "Vrt ob cesti". Upati je, da se IxmIo Jugoslovani v velikem številu udeležili te prireditve. "12 MILES OUT". V znani igri "12 MILES OUT'" na»topa st*daj edem naji>oljših amer. igi-a l<>e v William Courte- S tem je nastopil ]>ot do slave in uspeha. Nato je igiral v 'The Vemlctta*, "The Wolf", "Arsene Lupin", 1' Roma nee " Ready Money * "Under Cover", "Under Fire" ter v "Honors are Even". Zadnjič so ga videli 11a Broadway u v "The II a rein*'. RINGLING BROS & BARNUM BAYLEY. Vsa newyorska mladina je ve->«ia. kajti v mesto je do>i>eJ «ir-kus Riugliug Bmthcrs i Barmun Bailey. Svoje predstave bo imel v ! novem Miidkson Sjuare Garden na iS. Ave., šil 4D. cesta. To bo prvič, da si* bodo vršile »predstave v novem domu. Iz svoj. ga. pretimo v a liše-a je do- liav. Igra vlogo Jerrvja, katero j spel cirkus v New York s jM>seli-nni je avtor 3Ic(iuire lioseliej do- itmi vlaki. Delavci so noč in dan ločil. Ta znameniti igralec bi moral uastopnti že takoj v prvi prelista- na dehl ter pretvarjajo am fit eater v ogromni cirkuški šotor. Ringling Brotliers niso š«* nik- Vi. j>a mi moigrl zat-tran korit rak« a. dar nudili tako raznovrstnega }>ro- Preveč zaupajo naši ljudje marsikateremu italijanskemu gost obese d nežu. Po ko-baridski okolioi, po šent\*iškogor-jski planoti in še drugod po-tolmin skih krajih je hodil neki Zotti. Mi je .ponujal za maslo večje sv o-te kakor drugi trgovci. Prva poši-ljatev je bila točno plačana, na-daljna naročila pa se nisa izvršila več in samo okoJi Libušenj je o-s-talo blaga za kakih 30,000 lir. Sedaj prodajajo mardo qx> najnižji ceni. Voditelji mlekarn naj nikar siepo ne verujejo tujcem, ki he i|>ostavljajo pred njima č est okra t kot veljavni trgovci, pa le špe-kulantje brez premoženja. Kako ubijajo naše ljudi. Mož čistega slovenskega srca je Edvard Žvanut V Ix*^cah pri Vipavi. Italijanska oblast je izvršila pri injem preiskavo, vedno brez uspeha. Vzeli so mu gontil-no in ga šikanirali neprestano. Mož je strt. PorOčano je bilo pred kratkim o požara, ki mu je prizadejal veliko Škodo, Kako je na-n as tat požar, fie vedno ui dognuto. ki je imel Be-.laf=eo. Courtejiav je bil rojen v \V<«— Chester, Malss.. ter --e je povsem slučajno posvetil gledališki kari-jeri. Najprej je obiskoval I lolly CiH)ss College ter nameraval listati zdravnik. Za otler ni kazal nobenega zanimanja. Nekega dne se je seznanil z nekim gledališkim uprav i* o tj can. k': je hotel organizirati gledališko družbo v Poittlandt, Me. Pi^al jo Courtenavu. ter ga povabil, naj ■se pri draži njegovi družbi. Nekaj časa se je obotavljal, potoni je pa vseeno prevzel vlogo v igri "Ten Nights in a Bar-room'\ Tedaj je bil star šele šestnajst let. grama kakor ga bodo letos. Glc-dalei bodo Mklola na >lotine novih prizorov, nastopili bodo slavni u-metniki, nekaj posebnega i>a bo menažerija. Nastopilo bo i>et. čred «lonof\*. nad tristo konj. konji, k; presikočijo raizdaljo 2-i čevljev. bormne in ob <*sio'kh zvečer. Glavna vrata so dprta ob 1. in ob 7. zvečer. Vsitopnice so že sedaj naprodaj. Ker je novi Garden še enkrat tako velik kot je bil stari, so vsem ziijamčeni dobri sedeži. "... ~ . ^ VifiS Dvoje zanimivosti i* največjega cirkusa na svetu. a ■ - . --.-c,i... GLAS NARODA. 31. MARCA 132G Henry Mfcrftr*fl LA BOHEME Slike iz življenja ciganov. iN td«lj«vMijt.) — N«\ aie, — ga je preknd Marcel, — vzela bova rajši slugo, ki nama bo obenem kuhar. Poglej •malo. kako ogromen dobiček bova imele od tega. Najprej bo najino gi-]>odinjxt\-o vedno v redu: čistil nama bo čevlje, umival mi bo čopiče, hodil za. naju po opravkih ; 7 t ku* .1 bom celo. i iMuna škodovali 4»ri delu. — A ja« irnaui drugo misel, — je dejal Rudolf, — toda pojdiva je*t. Cm pet niiuuft sta sedela oba prijatelja v x-Ah sosetine restavracije in sost do razkošnoMti. Svoje prihranke l>i porabila za ivože, da zakol jeva drug drugega. Slugi dajem prednost, to daje tudi ulgled. Zares. — jc rekel Rudolf. — preskrbela si bova pametnega dečki.; iu i*e bo uaial malo pravopi-- «. ga bom naučil urejevati. - To mu lx> vir dohodkov za stare dni. — je dejal Marcel, — >eštevaje ravnin, ki je narastel na petde et frankov. No, 1>o je dovolj drago. Na v n no svr> obedovala oba dovršita za salon — Toga duie nisva mo^la mnogo zaprtatviti. — Zares, prav malo, komaj 30 frankov. — Zakaj pa — Ne vem več, — jc rekel Marcel. — to je zabeleženo v rubriki "razn; izdatki''. — Nedoločen iu podel naslov, ra distilator, preden jc postal slu. ~ j<: ,-T>rekillil Rudolf. — 22. marca. To je dan, ko je iz športnega sveta i > »iz iijejra n*g»uit. Ker je bil vrh te- J ga, jc ukral velik del čauia, ki ga jc bil dokšaji svojima goNpOdarje-ma, da. je iskal novo boljše %dra- na.->topil ^iiržbo Babtiste; dala m a mu na račun njegove plače pet vilo, ki mu je hotel dati svoje i-1 1'rankov. «« orgOice 50 c: za od-me; tudi se je odlikoval v izdelo-(kujp *t,rih anaj4m>ilh kitatfikfJi ot-vanju orehove a. Toda v nečem lx>k' ki ^ ^ njekovi -neverjetno Habtiste ni imel .tekmeca, namreč j bavarski ^starši obsodili, da if h v umetnosti, pušrti Ma.rcelove cigare in jih prižigafti z Rudolfovt-mi rokopisi. vržejo v Rumeno reko, 2 franka 40 c. — Kaj. — je dejal Rudolf. — Nekega dne je hotel Marcel, naj'r:lz,oži mi 7nado nasprotje, ki -a mu bo Habtiste za model za faa*a-!/at>azilil v tcv,'ki- dc* ona pri sliki "Prebod skozi Rdeče I ^ ^arbaivkc orglice, zakaj morje'*. Hal/ti-rte je ta predlog odločno odbil rn zahteval svoj račun. — Dobro. — je rekel Marcel. — vas lraeuu boui poravnal danes zvečer. Ko -=e jc Rudolf vrnil, mu jc prijatelj ktjavfL, d«. je tresba BaJ»-tista odpustiti. — Ni nama za nobeno rabo, — je dejal. — R< - .ic. — je odgovoril Marcel. — Ra'btist je žirva unietniua. — Neumen jc kot noe. — Len je. — Treba ga jc odsloviti. — Odstavi ga! žališ barbarske starše? In al* .k bilo sploh potreba odkupovati kitajske otroke? Čc bi bili--- — Po rojstvu sem pleincuite narave, — jo odvrnil Maavel, — daj. nadaljuj! — Doseno 26 ■ lliarea- Različni in napraviti. Jglcde umetnosti potrebni izdatki — In ort-hovec. Za orehovec je franW c-pravi Rafael. I ~~ sva vendar kupi- — Da. a za drugega nič. to pa 'ti tako koristnega ? je reket! Rm- iianva ni dovoij. Ves svoj čas iz-!dolf- ~ spominjam. 36 g ubijava z razpravljanjem ž njim. | f™«k<>v 40 e. kaj more vendar io — Ovira naju pri delu. , bi.ti? — Vzrok je. da ne bom mogel' . ~ K*ko s0 110 ^minjaš! To je ' Preboda čez. na ko sva ^ stolpe ODPORNOST ŽIVALI PROTI STRUPOM nerazkrojen in ne tvori nikalolt novih spojin, ki bi uničile organizem. UNDERWOOD «. UNOEKWOOO, N. f. vrlo dobi o znana ameri'ka bs^eJ)all>ka igralca Fred Clarke in Bill McKcchnie oc že vežbatr za priliodnje tekme. Oba sta člana kluba "Pittsburgh Pirates". Iz angleške visoke družbe Neki Kiiic Home je bil oT let tak a j v rairmih službali angle'ikr rist o k rae - j e. Sedaj je rzdal knjigo, v katerih < tpi.-vul.je >jvojc >.pomr-ue, kar je doživel tekom doSgega službovanija. Služboval je pri navadnem barončkiu pa gori do i:i-dijske^a kneza. Eden i'z-yn-d teli njegovih službodajalcev. neki !< • je imel to navado, da je cblekel |)o 5!l pe t do št.-t srJkercj eno vrh druge, kadar je šel n; sprehod. Ko se je n h<«jo cigrel. i'ih je pa po vrsti slačil in metal od sobe. Lakaj pa in.il je mora! o.l dailoč slediti in n:oj » uro 'kradli:! — Ko se je vini! domov, je prižga-l luč in jc na t ralctui mizi našel — — — svojo in o. »ki jo .je hit doma pozabil. — Ime! j.- zdaj dve. Nv.ka la:lv je imela to navado, da je. vozeč sc v avtomobilu, š<>-ferja vsakokrat, kadar nut je ho-"ela !.aj ]x>vedati. dregnila z dež-v lrriK't. Nekoč mu reče: — Smith (bumf v hrbet) — zakaj niste zavilii tam na levo? — Zdaj bomo kmalu tam — (buinf) — ustavite pred hotelom — oiunf) — ne tu. tam na levi stra- Znano je, da nekaterim živalim, .-lav«i ježu, šrorklji ?:i koko5,'an ži-vaW.ci -trup prav nič ne škoduj". Jež sc celo hrani -a in o > takimi živalmi. kateran siiuži strup kot e-ti'no obrambeno sredstvo. Dolgo :i v/. '> vedeli. al!i so te živali proti vsem strui]>om odporne ali samo proti žiw.f kini. Rail tega so delali «M;r-ir-.številne ek>peri-meut" n:i ježr.i v iu' itutu profesorja Ilar-1 na :ka v Ilalle. Pnlagoana ^o do-znali. d;: jc odporen -amn proti o-j nlm >tni.;>om. ki ga vsebujejo emu-žn-ali. ki mu služijo v hrano. —i Eden n i jstrašn^jših -trupov so ev-anove srpojf.nc, ki ga imajo tudi strupen" kače v svojih žlezah. K'i> -o dali mački -amo eno stotinko v?ra.ma ciamkalijr^. je v štir h minn-*ah j>og'.niUl. dočim jc ježa petkratna doza tega sirui|xi sprawl a šele toliko iz ra-vnotežja, da -^o se začclli i^ojr.vlinti znaki zastrn.p ajenjn. Ko -o pa dali ježu strup -t.rrhnin. tetlaj je -zadostovala e-naJui do»za in emik čas. da je po •-rinil, kakor pri vseh dru«rh živalih. Iz toga je torej raavi-no, da se je jež na živalske strupe tekom razvojne dobe tak ) privad-il. kakor na primer privadi človek polagoma na čebelne pike. Stror,: ostane namreč na pfčenem mestu Smrtna kosa. — \* Vegovi ulica je umrla Ber-!a Ku«ar. roj. Pleiwciss. —Ljubljeni je umrl Valen-::i R. žek. uradnik Vzajemne zavarovalnice. NAPRODAJ ^ P IŠČETA in jajca za valcnje od velikih White Rock kokoši, kakor tud' od več drugih različnih vr^t. fa-mozne White Leghorn za katerim stoji poroštvo in zadovolji-vost. Za e-?ne i:i ojasni-la pišite na: MRS. (!!•:<>. KOSS. Broad head. Wis. Po zore :itate!ji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 'Olas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. za trxiexet frankov. I>a. je odvrnil Rudolf. — r. obed« va!a sva ola^m in prinioeaan -va bila z\'ečer večerjati. Ce v>e vjvostevava. je to varčnost. — Mničnejši si, — je jrodntjai timetnik. {»rnnagan po tem dokazovanju. — ti imaš v»idno prav. — „\l'i ileiaia nocoj? — Pri moji veri. ne, — je dc-.l.d Rudolf. — Jaz grem, da ob-1 :čeni svojega sUrica; to je vrl mož — |>ovedal mu boni o svoji novi 1* 'icijri mi dal mi l>o dobrih svetov. Iu ti. Mer cel, kam greš? Jaz greni k staireinu Medicini. da ga vpna&rm, če mi hoče zaupati kake -Hkc. i-0}>o^. daj mi pet frankov! Kaj boš ž njimi ? — Da bom šel čez Mo t umetino-fcti. — Ah, lo so nepotrebni stloški, in čc|ira,v iniznr«tuii. naju oddaljujejo d uajintiga piiimipa. - Res. nimam prav. — j«* rekel Mareel. šel bom čez N^i uio>-t a naje Iboin voz. . . Oba prijjtelja sta se ločila in šla vsak svojo pot. ki je po čudnem nakljuvj.u privrtlla oba na iMi kraj. kj<-.r sta m* zo|>et našla. — No. ali Iki»i .našel strica? — jc V(>raMai 3IarceL — Torej nis4 našel Medic i sa t --je vprašal Rudolf. Iu zakrohotala. sta se. Vendar *ta se \"niila domov zelo Tigodajj. a nabita kot soda in — drugega dne. . . Dva dni ijato sta bila Rudolf in Marcel pnpr-lnoma izpremenje-nr. Olulečeua oba fkot ženina pr\*e-ga razretJa sta bika oba tako lepa. tako svetfe, da sta se o(lxvtav*jala dinjg dinugeigu spoznati, ee i^e srečala no. cestd. Vzela -ta bila slugo. Rrl je to velik fant tridesetih let. »viearske. ga pokolenja in ;ako slal^e pameti. Sicer pa ni 'bil rojen iza slitgo; in če mu je eden mjegovih iročilmalo večji zarvoj. da ga Icnr.i ne-*e. je B«btinte zardel v lievolji in je dal to napravi po po.wtreščku. Vendar je imel Batb-ti-te tudi dobre lastnosti: tako je uavpravH t -»K. če si mu dal zadca. Hdeče morje''. Odbil je naj mi bo model za faraona. pobirati sivknje za njim. ; rti (,buinf v hl bet) To jc bPo Nokii drug tak čudak je rmel py l. ferjti zadosti, zapeljal je na šestdeset rlbkik. \*-ako nedeljo je levo k:-aj ce-te. udan-i a,vto. iz-mora.1 lakaj vse t- obleke znr-ir stopil, vrgel kapo in suknjo v-vo-v sp ■ <:ije 'pros-tore, i zložit i j >;i tleh > t. r n-kel: _ Go? .pa. sedaj pa j sf) ali tiče, nakar je lord vseh šest 'iofirajte saoni. če znate, jaz imam deset pome i il, zopet -lekel, in kovanih br.nfc prošnjo cerkv« Notre Dame. da bi videla 1jva*jli bunfe žalosti, se pr->klo- : Pai*iz S tičje perspektive. . . !JC.ZadlI>jo vr?el " > -in'I • • I ^-MI damo tam. kjer je Radi njega nkem mogel kon-j _ ~ to -taaie le Osem gro- čati dela, iza katerega so rae pro-, sili. Nii hotel iti v : — Piočm. z"' ri- vi- '-er j m keira večera je iutš p> k.i i c al svojega prijatelja v jedilrseo. da bi skup- OCtEJTE at TO KRASNO mo SLIKO Dvakrat dnevnb: 2.M — ».M A88T THEATRE — Plačala ga bova, a maj odide. Daj mi denar, da ga i/.pVčam! — Kaj, denaT! Saj „rmam ja« blagajne, temveč ti. — Vsekakor ti. Prevzel vi j>o-de generalnega tajnika. — je rekel Rudolf. — Toda zf-Krotavljam te. da nimam denarja. — je vzkliknil Marcel. — Ali ga že nič več ni ? To je nemogoče: Človek ne more Napravit; v oeflnih dneh petih *cto frankov. posebno :ne. če živi, kot Živela midva, v največji varčnosti in se omeji na Mkrajio potrebne izdatke (mor;nl 1«: reči na i^kra^j-no nepotrebne). Treba je pregledati račune, potem bova našla lačc 6 frankov. — Oh! Zd^j sem prepričan, da jnUvft Baptistu ude več dolžna. Celo on bi 'Uocignil biti naana kaj dolžan. Trptba bo pogledati. — Dne 29. No. 29. ni nvč zabe-ležtfnega; namesto izdatka je rvi začetek člaaika o nravnosti. i : te e-kno. — i i Nekoč je !bii irclužbeo na starem gradu, ki je imel okn jr in okroir jarek, nasi k) Iti jen z vodo ter je bil vstejp v «rraoročil neko koristi-njo. \* ružbo je ni mogel s seboj jemati". k"r je govc rila tako škotsko imrečje. da bi ga labko re^al z nožem. Bil je zeio nesrečen za kon. Tola mož je vsakega samca.. 'IvjerkoLi je mogel, nagovarjal. lnKo Imamo pos»-I.ni «»!jnim darkoin in železnico vred. za tja in nazaj pa soxno $jn svojo jahto, je izvedel, da so vs> - Totem mora Ostatii še denar'no javi: - Vaša milost, nihče ^^žbenei -na njegovi ... . , , ,, . . narki. saum samci, rakoi le po:i;i- m prišel od \izel Marcel, ko je videl, da j'e blagajna prazna. — Za Boga, to je čisto enostavno. — je rekel Rudolf. — dal<« sva vse Babtistu. — Čakaj vendar! — je vzklilimi Marcel in s»egel v predal, kje:-je 'zapnzil kos papirja. — Pobor-nica za zadnjo najemnino. — je vzidi kit i. — Vraga. — je dejal Rudi.lf. — kako je prisia seni? — In še podpisana. — je pristavil Mareel. — torej -»i ti plačal gospodarja T — Jaz. pojdi, pojdi! — je rekeT Rudolf. — Pa vendar, kaj poaneni. . . — Toda zagotavfj«a»n te. . . — Kakšna je torej ta skrivnost? — .sta vzkliknrla oba. Prišel je Bab t Iste. Marcel mu je jwka^al pobotnico. — Oh. da. — jc malomarno de-ial Babtiste. — pozabil -em vam oo veda ti. gospodar je pnš ' danes zjtutraj. -ko vas ni bilo doma. P*a-eal sem mu. da «bi m« ne biio trt-ba se enkrao pniti. Neki knez je zanuudil. da bi oddal pismo 'na jx>što. zato je šel sam do tr.ga s pNm«-ju. M»sl po t.jo se nekdo v itn j zaletel. — Ka.j vraga --je pričel prime, toda pred- Baron je obhajal neko svečanost no je mogel še kalko besedo apre- in ob tej priliki povabil vse »osed- govoriti. je oni že izginil. Na poš- ne pasesi-nike in farme rje. T-oca.j ti je Qpaizil, da mu manika žepna je :ialival majhne kozarčke liker I rra. — Aha. za*«> >e je zaletel va- ja. Neki kmet. kateremu je pija-l me! Le počakaj! — l "drl jo je za ."a ugajala, misleč, da ta mali k>»- n.)im. ga ujel. potolkel na tla. mu zarec |k*!nerr. le vzorec, je za vpil: odvzel nro ter ga pustil ležati z — Ilej, natakar, to-le mi pa uga-bet \ t L k<4 (Nadaljevanje.) — lJtibro, če >te svoje »tvari tako sve.vt, se ne boste brigali za kratki ča>» čakanja, kotna j euo leto, — je odvrnil knez mimo. - Ne bojnn »e iiikake m->talna>lr, omahljivosti, ker ve grofica -^igi d »zelo dubro, da u'*cm človek, s katerhn bi se kdo lahko igral. — - je o«iv. nil CSpini z močnim povdaxkom. — Vi pa se rgTate z me-i i-.j. Kinsi \ <^1 inl-ki. Tole ž* t«? me ;» čar»ouiT kv> bo grofica Sigrid pr» sto razpolagala s »vojo Joku. * vi .se izojg bate odgovoru n*a vprašanje. zakaj mi kot vaiuli odrekate njeno roko! Knez je ]>omi*ljal z odgovorom. N<>: Ali ni Spini. markij deHa Pe*eaja dosti dober za grofico Yri«sko! — je vpras'al Spini. •laz na. va^eiu mol u. mark j, bi ne izzval odgovora na tak n.« ii». je <.«.1 vrnil c»»«laj km z. brez sledu razburjenja. — Ker pa .■•» hi -ete vedeli: ni markij Sipini deli« Peseaja, katerega moram " i utm kotlj .-aubača grofiee Sigrid, — pač »pa d m/ribnik stan:-narja v Via Porta R<»ssa . . . — Ah! — Bilo je hripavo tulenje, ki je prišlo iz grla Spitija. — Razunuie me iprav. — je nadaljeval knee anirno. — Da iste b i.'li :m |KXova'bili v svojo hišo, če me niste več priznali kot m -bi enakega ? .laz ni-em storil tega. — 3Ioja .^-stra in Sigiul an i nista pustili nJvake izbire, — je rekel knee mimo. - taljenje za zaljenjem l — je vzkliknil Spini. __ Dali me bosi« t anua o oj«»I uie ne delaon ničesar drugega, — t*e je glasil popolnoma mirno odgovor. — Jaz mislim, — s pištolo v roki, — je zaščpetttl Spini, ki jt >topil bližje. Po bi bilo zelo bedasto od mene, — je odvrnil knez 'ter 'zmaja! /, tokama. — Ce bi moral v-ak vr„nih. ki da snubcu korbieo. ta-\«M pod pištolo. bi kanalu 'prenehalo preobljaidesnje sveta. Kot rečeno. markij. moji osebni rauslogi. katerih Sigrid ne pozna, temveč le v a.-, uc -bodo ovir a'j, da m» po preteku enega, leta vendar poročite / mojo svakinjo, če bo takrat še mnenja, da Ial:4co iKXgrcSa moj 'na svet . . . Aha, vidim. Kan \z je tudi bojaizljiv, — je menil Spini porogljivo. .Marcel je hotel "vzrojiti, a se je premislil. — M; j kij. — prosim vas še enkrat, da »izbirate svoje izraze. — •• rekel mirno, a s takim )Miwlarkoui, da je et korak nazaj. Posluh ste se d v, h izrazov, katerih se ne rabi med ka valu f. S stalila čo-stnega blišča domnevam, da, nrste teh izrazov prav razumeli. Ce pa ste jih, hoorai poklicati v.m« v gradu navzoče L'ospfde, pred katerimi b«**te te izra-e j»ono>vili. l>«rfeiu vam bom seveda na raz|K>laigo. Spini se je ugrizni v ustnici. Bil je sieer zloglasen dvObojev-ink. a v ovojem bistvu se iu brigal za dvoboj s knezom. Streli, ki bi tam padli. negi ode na izid, bi zadeli tudi vez med njim in Sigrid. < ; je čutil Spini v M 0i kako slabo točko, je bila to le Sigrid. ° Na ta način ni mogel torej kneam do i vega. V>led te>ga je obrnil ost. — Teh fines seveda ne ra/umcw, — je rekel prevzetno. — Toliko pa vendar razumem, da vztrajale vi, gospod kneiz, _ pri odpoved! — Dobro, m«.goče bo te jK>stali bolj popustljivi, če vam po-Vem, - pri tem je Spin/ zui&d svoj gla.> ter uprl svoje oči na kneza, - da poznam skrivnost rdeče luči. Pn. »kovani učinek je izostal. Knez je stal nepremično na istem m.- tu kot v pričelku pogovora in le bolestno utripanje krog nje h u>t je bilo tako oiniariauo, da je ušlo celo Spiniju. ,\o in:' — je vprašal knoz z neizpreineiijenim glasom. Ah, — vi me ne razumete, _ je nadaljeval Spini ter stopil ;e bližje. — Jaz jxjfcnam «krivinost rdeče luči, jaz ]>oznam skrito gn.lM.e« [at vem, da obseva luč vašo žrtev da da neguje to luč vaš služabnik . . . N »peto je pieiiehal. — a knez se ni zganil. — No — in — je vprršal zopet. Moj lw*g, ali ne razumete; — je vzrastel Spini. —~Jaz. jaz sem razkril ol^toj grobišča. Ravno prihajam o ki.kšno pravico ste vi. — kot vredno povračilo za mojo gostoljubnost. — npijonirali imj sUtrean krilu gradu? Dovolite mi »ti -traz, s katerim >te me preje j>očestili. — je rekel bnez glasno, ne da bi se vznemiril. Spini se m brigal za zadnjo pripombo. — preveč je bil zaporen s mojimi « .ta*mi mislimi. — Zakaj.' Gosjxxd knez, bilo mi je '■a tem. da imam v svojJi roke h orožje proti vami. — je rekel vne t«. - ZajHistd bom grad še dan«^. dol>io. To boni storil radi Sigrid a /a.jHi!*til bt*m va^i Ikišo le kot proglašeni .zaročenec deklice, koje varuh *te vi, ali q>a . . . No— ali pa .' — je ponovil knez poobioma mirno. — M 'p" b«»m oj»nzoi'il pobicijo na ono pošastno, rdečo luč.__ je rokcl Spem zmagoslavno. — Ah, mi me hočote denuneirati, če iprav ra«zumem, — je odvrnil knez malomarno. — To hočem. — je rekel Spini "hitro. — To se pravi, le v slučaju .da mi hočete še vedno odreči roko Si'grid. — Z največjo odločnostjo in konečao, — je odvrnil knez z železnim mirom, čeprav se je pričela dv:gati v'njem vročina. — l>obro. si» mi lx»ste nosi V |>o«ledice. — je siknil Sjxni. — No>il posledice, katere bi povzročili vi? — je vprašal knez ironično. — Da. jaz. — j.- odvrnil Spini ošabno. — Jaz use m vajen streljati v modro nebo. knez. in ki »nor merim, tja tudi zadenem. Ja:: vem, da .se ualiaja «otov zaboj tam spodaj, že skoro dvajset let. V dvajsetih letih zastari v \a.ši deželi >*xlnii-iko zasledovanje zloč-na take vrste, a eas ni še ]>otekel. Torej, jaz vem. da je prišel pred -koio dvaj-etinii leli dotiču za h: j seankaj p(kl nadzi r.-t voiu vašeg;: j služabnika ier tudi j)OCTiam vsebi.io zaboja, katero je videl slu žab-I nik. katerega vte ta4:ri:it otlpustuli. l)a. vse pride na dan. Na skrivnostno vsebno tega zaboja sveti rdeča luč, katero ste dali prižgati vi. — Oprostite. gOK}x>d markij. dal sem prižgati rdečo luč s prav posubium nauienoan, — je prekinil knez Italijana z mirnim, a odloČ- | niin glasom. — V splošnem {ki me Inwte povedali :ščem uiees;irj novega, kajti rdeča luč gori že skono dvajset let, kot ste p »vsem' pravilno povdarjali. s privoiljejijem ]io!Leije. Spini je stopil korak nazaj ter se pričel poi-Ogljivo smehljati. — Dobro, — zakaj ij>ote.m lako . krivno>1no .' _ je vpra'al. — Nisem dolžan dati vam poja.nil« glede tega ter si odločno prejH)ved'ujem ird ikreto« Mi bivatallitna uintšiiv?aja v moje zade-vc- — redaicz knez s tako odločnostjo, da je stoiki Spni nehote korak nazaj. — Jaz malini, da sle mero, ki sem vam jo odmeril kot gostitelj, prekoračili na tak uač-in. da -e hočem sedaj jx^hmti svoje pravice ivot go-sjKKlar. IVi|K)roeani se vrjn. ^os}kx1 markij. N.i stQp k noža, 1-r je — t1 visoko \ zravnan pr^l Italijanom, ni pripuščal nnkiikega dvoma — ter tudi sij zgrešil učinka. Spini ::e je nehote umuknil do vrat. kei je >toj>o kiljuki. iroi:\čno t: "klonil ter rekel: _ Hoteli ste tako. _ Culi boste o meni. Nato je izgini!. •Metanje parnlko* - Shipping New 3. aprila: Majestic. Chvrl»i>urg: France, Havre; VolentJam, Kuttcrdam: Mutrn-cben, liremen; Oiduna, Hamburg. 7. aprila: Mauretar. a, Ch« rbi.urg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 8. apri'a: TJiuringla. Hamburg. 10. aprila: PARIS. HAVRE: SKUPXI 5ZI.ET. L^'Viatlian. Cherbourg; Ilouieric, Cljerbouig; Belgenland, Cherbourg. 14. aprila: Atiuitan a, Clierb»>urg; George Washington. CherLuorg, Hremen. 15. aprila: . Ui- Unisse, Havre; Yourck. Bremen. 17. aprila: Olympic. Cherbourg: Andania, li»tnburg, Xiw Amsterdam. Rotterdam. 20. aprila: Columbus. fireman. 21. apri'a: Herengaria, Cherbourg; Savole, Havre: Pres. Hard ng, llremen. 22. aprila: Bremen, Bremen. 24. aprila: Majestic. Cherbourg; France. Havre. 29. aprila: Mauretanla, Bremen. 29. aprila: iierlin. Bremen. 30. aprila: Levilathan, Cherbourg. Cherbourg; America, Cherbourg; Homeric, 22. maja: PARIS, HAVRE, IZLET. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, SKUPNI IZLET. 6. julija: PRES1DENTE WILSON, DRUGI SKUPNI IZLET. DRUGI SKUPNI TRST; TRST; MHIi* nrihodniiA Velikanoč v Palestini. Nadaljevanje z 3. strani. v vas, kjer jvh je eaika'a velika ■mnoKiea ljudi. Zvtnlela sta, da so ti tuje i Rursi. oil katerih očetov je bila ivji.li država tolikokrat premagana in oropana najlepših pokrajin. In odvedli so tujce na prostrano dvorišče in zanetili sredi njega velik ol idazine in (Mleje in kruh in Emavs. In kakor da nas je sreča, ki so nam jo voščili Arabei, sprennljn-la vedno in jw>vsodi, -so nas tu.h tukaj nad vse prija.zno sprejeli. Oglezneje v ^imn-j stanskem refektorijumu — jed"il-niei — in nam je sttregel !{>astai-erj I franjevec. ki nam je t tuli prej pn-ka/.al vs<* zaciimi\f»sti kraja, se t«i kar ni mogel nagledat-i ruskih ..Putujte pod ameriško zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga \7KSELITE sc varnosti in u-* dohnosti na parnikili. katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslužite se posebnih izletov, neprekosjjivih u-dobnosti na kateremkoli parniku hrodovlja 1'nited States Lines—-parniki. ki plujejo pod ameriško zastavo. Odločite se sedaj, da se pridružite izletu v Jugoslavijo na s.s. GEORGE WASHINGTON preko Bremena ki odpluje iz New Vorka 12. maja Izlet bo osebno vodil Mr. T. Turek, upravitelj čel-.oslovaške-ga departmenta. ali pa izleta na s.s. PRESIDENT HARDING kateri odpluje iz \cw Vorka 2. Junija Ta izlet vodi Mr. U. J. Lazovich. Za vse podrobnosti glede od-plutia 1'nited States brodovja. S- S. Leviathan. S. S. George W ashington, S. S. America. S. S. Republic, S. S. Pres. Hardinpr. S. S. Pres. Roosevelt—vprašajte danes svojega lokalnega agenta ali pišite na United States 45 Broad wry (PHore. Whit-hatt rano) New York C:tv mleko in čaj in kavo in sladkor j fantov, katere je globoka vera in in razne hladilne naprfcke. v.se. kar | ljubezen do Jezni a pripeljala iz ,ie preanogla njih hiša. In nap:-a- j tako daljnih krajev Rusije semkaj vili so gostijo, kakršne še ni vide- v Pale-itino. Vedno jim je prigo-' la njih vas. in i>ogostli tu jce — varjal. naj jedo. <1 a ne "bodo lačni, drage froste. In peli so jim narod om ko sem ga gledal, se mi je zde-ne pesmi, igrali na plščali in boh- \ lo, da se mu zdajci idi.je.jo iz oči nali z l>o1>enčkl in plesali njim v zabavo. In ko so videli, da so gosti trudni, ^o jim pasi la J i kraj 02-nja. In vso no« sta dva mladeniča poklaKlala vejice na ogenj, da .je njetga d/'in odp^injal komarje od spečih. In jmstili jib spati, dokler jih ni srnlnee zbudilo. Potem sor^e. tako globoko .je bil gin.jon. Ko smo se poslavljali od njega, je z glavo i>okazaI nanje in mi rekel : — Sono buoni. ma sono poveri. j>ereho ehe sono sehlsmati-ci- — (So sicer do^;-i. toda. so re-veži". ker krivov«rci). In ]>o gla-mi sem ft}k)znal, kako mu je bilo Nič ni boljšega PAIN-EXPELLER kot močan, pomirjajoč VarJtvciu liuxka kcg. I'. S. Pat. Off. za vdrjnenje v slučaju revmatičnih bolečin, trganja v hrbtu, otcoreiega vratu, nevralgije in ohromelosti. Pain-Expellcr pre-ganja bolečine iiza časa. ko je bil stari oče še otrok • 35c. in 70c. v lekarnah. Pr*vi ima varstveno znamko SIDRO F. AD. RICHTER & CO. »ssmr a so. sen srs. Brooklyn, h, y. o jih še enkrat pogostil«! s čajem j v resnici žal zanje, ker je bil pre in mlekom, jih vpremili iz vasi, j pr.eaii. da so izgubljeni, ker ne jim pokazali pot v Emavs in jim priplavajo pot«, | obrnili proti jugu in prišli skozi ki so jo liani pokazali Arabci I|Damaska vrata še zarana v Jeru-prLšli smo še pred i>oIdnevom v'zalem. IZLETI V JUGOSLAVIJO Prirejena sta dva iMiseliua osebno vodena izleta na razkošnem parnikti RELIANCE iz new vorka odpll je 20. APRILA in 18. MAJA ju«! vodstvom tzliraiiib članov našega štaba, ki lie |»'"lo skrlndi s-.tmo za udobnost in zabav«-IHitnikov na krovu parnika. pae pa tudi vse ]x»trebno uredili, da 1»«do hitro d<»iK'll na svej eilj po svojem ]»r:h(Hlu v Hamburg. Izletna vožnja tja in nazaj TRETJI RAZIIKI) 1)'! X<-\v V Torku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Anglešk* državnik Lord Cur-eon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje t? polurno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Hjalmar Branting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Eindenburg. Smrt Roberta La Polletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. 8mešnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 cortlandt street new york cmr ■ ■v - _I__