1. štev. po pošti: ^ £ V Ljubljani, četrtek 1. januvarja 1920. Poštnina pavšalirana. K 120 ietrt let« za mesec III. leto. telo leto pol leta četrt let* Z?, mesec Za inozemstvo: ctio lclo ... K 140*— pol leta.... Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu — štev. 8. Telefon štev. 44. ” Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Na pismene naročbe brez pošiljat« e denarja se ne moremo ozirali. Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po ■*• porabljene m prostoru in sicer l&km visok ter 55 mm ^gSlt^vrostor za enkrat 1 K, 91 večkrat popnsk Vprašanjem glede inseratov i. dr.-^g# ngj^^priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dopisi naj se frankirajo. — — ................— Rokopisi se ne vračajo. 1.....— £53 Francozi in Jugoslovani. — Gledališka kriza. (Poročilo glej v listu.) Lahi zapuščajo Reko in okolico. (Izvirno poročilo »Jugoslavije«.) Zagreb, 31. Potniki iz Reke in Bakra pripovedujejo, da se Italijanske vladne čete umikajo Iz okupiranega dela hrvatskega Primorja. Ostale so le še redke mejne straže na demarkacijski črti. Vladne čete na Sušaku sc sicer še tudi ostale, vendar pa jih je mnogo manj. Tudi d’Anminzijeva armada se krči dan za dnevom. Ne da se dognati, ali vojaki v takih množinah dezertirajo ali pa jih d’Anuunzio sam odpušča ali odpošilja. Itlijanaši sicer zatrjujejo, da gre samo za izmenjavo garnizij, ali ker so bile te še le pred kratkim časom izmenjane, je neverjetno, da bi jih zamenjavali sedaj vnovič. Laške čete odhajajo s celim trenom in vsemi zalogami, česar bi pri sami izmenjavi bržčas ne delale. Zato so naši ljudje na Reki in Sušaku prepričani, da odhajajo Italijani definitivno in da jih nadomeste ali medarodne ali pa celo naše lastne čete. Nov italijan* predlog v jadranskem vprašanju« * ... . ji i__* LDU New-Jork, 31. »New-Jork-Times« poroča iz pariških italijanskih krogov, da ponese laški ministrski predsednik Nitti na svojem potu v Pariz in London s seboj natančno izdelan novo-formuliran predlog o rešitvi jadranskega vprašanja. Predlog je sestavljen v sporazumu z zastopniki reškega pre- bivalstva, ki je pustilo d’Annunzia popolnoma na cedilu in ga noče več podpirati. O podrobnostih svojega kompromisnega načrta italijanski vladni krogi molče, zatrjujejo pa, da je sestavljen tako, da mu bo lahko pritrdila tudi Amerika. T udi grška vlada se baje ž njim strinja. Romuni hočejo še več Banatu. (Izvirno poročilo Jugoslaviji.) Beograd, 31. decembra. Iz Bukarešte poročajo, da se bo obrnila romunski vlada takoj po novem letu do naše vlade s pozivom, naj obnovi ž njo pogajanja o Banatu. Romuni utemeljujejo svoje zahteve deloma s pogodbo, ki so jo sklenili pred vstopom v svetovno vojsko z antanto, deloma s trditvami, da sedama meia ne odgovarja jezikovnim mejam in da tudi gospodarsko in strate-gičro ni vzdržljiva. Romunsko ča- sopisje se nadeja, da bo jugosloven-ska vlada ugodila njihovim »upravičenim zahtevam«, zato pa bi bila Romunija pripravljena nas podpirati v vprašanju Baranje. Na to opazko pripominjajo v tukajšnjih političnih krogih, da se je baranjsko vprašanje v zadnjem času že itak preokrenilo v naše dobro, a to brez najmanjše podpore s strani Romunije. Ta bi to priliko samo rada izrabila, da izsili od nas nove koncesije za svoj imperializem. Antanta zopet gliha. (Izvirno poročilo Jugoslavije.) Beograd, 31. decembra. Po zadnjih vesteh iz Pariza nam hočejo antantini krogi, predvsem Francija in Italija naprtiti nova bremena. Tekom pregovorov o predujmu, ki ga naj dobi naša država na račun srbske vojnč' odškodnine, so nastopili zastopniki vrhovnega sveta z zahtevo, da mora Jugoslavija z izdatnimi količinami živil in premoga priskočiti na pomoč Avstriji. Še le ko to stori, bodo mogli dovoliti, da se izplača predujem. Naši zastopniki so izjavili, da zahteve presegajo njihova pooblastila in da morajo počakati novih navodil beograjske vlade. Zato so bila pogajanja za 5 dni prekinjena, da dobita zastopnika Draškovič in Stojanovič nova navodila. Tudi glede višine predujma so se pojavile težk-če. Pasi so antantini finančniki prej sami namigavali, da bomo dobili ' 3 milijardi frankov, so si sedaj premislili In , bi radi določili manjšo vsoto. V tej zadevi se jc oglasil včeraj pri ministrskemu predsedniku Davidoviču francoski poslanik Granard, ki je obrazložil stališče antante. Ministrski svet se bo bavil s tem vprašanjem že danes ali jutri. Avstrijo naj preskrbimo do žetve. LDl> Dunaj, 31. decembra. Listi poročajo iz Pariza, da priobčuje tamkajšno časopisje poluraden komunike, da namerava Francija v Jugoslaviji nakupiti za Avstrijo toliko žita, da bo ta preskrbljena s kruhom in moko do nove žetve. Za sebe bo vzela Francija samo one množine, ki bi Avstriji preostajale. (Kako pijejo za našo kožo! Ur.) Pred revolucijo na Bolgarskem. (Izvirno poročilo »Jugoslavije«.) Beograd, 31. decembra. Po celi Bolgariji zlasti pa v Sofiji so izbruhnili veliki nemiri. Začeli so se z demonstracijami, ki sta jih povzročili po večjih mestih lakota in draginja, ki pa so se jih kmalu polastili komunisti in jih speljali v sociialno-poli-tično smer. V Sofiji je došlo že do estrih m ponovnih pouličnih bojev. Za enkrat je vlada še ostala gospodar situacije, vendar pa se revoluci-jonarno gibanje vedno bolj širi. Vlada dela z vso paro. Nad Sofijo Jn drugimi revoludjcnarnhni pokrajinami Je proglašeno poostreno obsedno stanje, preki sod pa nad celo državo. Promet it zelo omejen, sofijska cestna železnica ne vozi; ko se zmrači ne sme jiihče več na ulico. Nekaj revolucijo mirnih voditeljev so aretirali in izročif. takoj vojaškemu sodišču. Vesti ir Bolgarije so zelo redke in negotove; ker je vlada cenzuro do skrajnosti poostrila. RA7PUST URADNIŠKEGA DRUŠTVA NA HRVATSKEM. Protlodredbe uredništva. (Izvirno poročilo »Jugoslavije«.) Zagreb, 31. decembra. Včerajšue uradne »Narodne novine« prinašajo bansko odredbo, s katero se razpušča hrvatska uradniška organizacija »Savez javnih namještenikae«. Vldaa utemeljuje svoj korak s tem, da je »Savez« v boju za regulacijo uradničkih plač posegel "\.A\ po sredstvih, s katerimi je prekoračil svoj po pravilih mu dovoljen delokrog. Vladna odredba je Izzvala med vsem organiziranim državnim uredništvom skrajno nevoljo in razburjenje. Uredništvo se pripravlja, da se bori za svojo organizacijo z vso silo, če treba tudi z najostrejšimi sredstvi. v®ndar pa je položaj precej težaven, ker je zelo veliko število uradnikov in uradnic, ki dosedaj niso pristopili k svoji organizaciji in se bržčas tudi eventuelnega boja ne bi udeležili. EKSPRES PARIZ-PRAGA-VAR-ŠAVA. LDU Dunaj, 31. Takozvani en-tentni ekspresni vlak, ki je vozil v obeh smereh po trikrat na teden na progi Pariz-Dunaj-Vašava ter imel iz Linča direktno zvezo s Prago, se bo s 1. jauarjem 1920 preosmoval v luksuzni vlak Mednarodne družbe državnih železnic, ki bo dostopen splošnemu javnemu prometu in ki bo vozil pravtako po trikrat na teden v obeh smereh. Premog za ta vlak bo dobavljala ententa sama. POMOŽNE AKCIJE ZA AVSTRIJO. LDU Pariz, 31. Več pariških listov, zlasti »Figaro«, se Je pričelo obširno baviti z obupnim položajem v Nemški Avstriji in objavljajo obsežna poročila o rapidno naraščajoči bedi na Dunaju. LDU Pariz, 31. Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Baltimorea, je po inicijativi Hoverja kardinal Gibbons naprosil papeža, naj pozove ameriške katolike k živahnemu sodelovanju pri pomožnih akcijah za stradajoče prebivalstvo Osrednje Evrope, zlasti Nemške Avstrije. NOVI ROMUNSKI PARLAMENT. LDU Bukarešta, 31,- Romunski tiskovni urad poroča: Romunska poslanska zbornica šteje' 562 poslancev, od katerih je bilo 241 izvoljenih v stari Romuniji, 283 na Sedmpgra-škem in v Bukarešti, 92 v Besarabiji hi 26 v Bukovini. Senat šteje 237i članov. ' K tem pride še princ Karol, dalje romunski metropoliti in Škofja ter zastopnik evangelijskega vero-izpovedanja. NovO leto 1920. 12 mesecev je neznatna doba, vendar je zadostovala, da smo prišli do spoznanja, da je življenje čisto poseben pojav, ki se ne ozira na želje drugih, ampak se drži svojih lastnih zakonov. To spoznanje je jako potrebno, in čiinprej je prišlo, tem bolje. Leto osorej nas je spreietala kar kurja polt, če smo zaslišali francosko narodno himno, kaj bi bilo, če bi zaslišali angleško ali celo amerik. Res so prišli Italijani tako blizu naše prestofice, da ni bil varen daljši izprehod iz strahu, da se ne zadeneš ob nje, pa kaj vse to, saj je bila antanta tukaj, ki nam ne bc sarno dala vsega, kar hočemo, ampak nam bo ponujala. Pa počasi in polagoma se je začelo kazati, da je vsak sebi najbližji, tako tudi antanta. Borila se je zase, sklepala mir zase, in kar nam bo dala, nam ne bo dala zavoljo naših lepih oči, ampak da oslabi Nemčijo in njene zaveznice. S tega stališča gleda na celo mirovno vprašanje, kvečjemu tu in tam še kako vprašanje prestiža — in konec I To je danes že tudi pri nas splošno znano, zato je čudna idejna asocijaci-fa in se sliši kakor čivkanje zapoznele ptice, če piše kdo danes pri nas v vsej svoji resnosti, da je bila Francija ob Marni bitko — za nas. Potemtakem jo Je tudi Nemčija, kajti s tem, da je bila tepena, smo se mi osvobodili. Le povejmo si lepo odkrito, da bo ostalo dosti, dosti naravnost življenskih vprašani zu-naniepolitič. značaja, ki se ne bodo dala rešiti z nobenim odkrivanjem pred tujimi himnami ampak le z najtežjimi lastnimi žrtvami in_ z ravnanjem po reku: bodite ponižni kot golobje in zviti kakor kače. Klin se izbije s klinom. Mnogo bolj na realna tla smo se že postavili v notranji politiki. Kako je bilo danes leto vse složno ta vstajali so preroki, ki so oznanjali v znesenih besedah, da je konec političnih bojev, ali pa se bodo vodili kakor razprave v akademiji. Vse stranke so skoro pozabile na svoje verne. Danes na ima edino tolažbo politik, da vidi svoje zopet zbrane, in tolažba Je tem večja, čim več jih Je. To je življenje, ki ima zakone, kakor je zakon, da se začne vsako leto z Novim letom. Joso Jurkovič. Novo leto neodrešenih. Živimo v letih, ko se rušijo države in porajajo nove, v letih, ko vsebuje vsako posrnezno več zgodovine kot včasih celo stoletje. V takih dobah je težko življeffte za narode — kaj še-le za narode, ki jim ni sreča vsaj toliko mila, da bi skupaj in nedeljeni preživeli te viharne čase. Med te zadnje, še s to nesrečo obta-godarjene, spada tudi naš narod. Vse vciike zgodovinske dogodke je' dočakal deljen in razcepljen, tako da so se igrali z njim lahko dogodki in narodi, in dejstvo, da se ni zgubil v stoletjih, kc je kot suženj služil različnim gospodarjem, ampak je nasprotno vedno ohranil zavest svoje skupnosti — to dejstvo priča o njegovi silni življenski moči. In ta moč ni pojenjala, dokler ni dosegel svojega cilja in se združil. Da, lahko mimo rečemo, da se je združil. Res je sicer, da ječi še del naroda — in ne najslabši — pod tujčevo peto, vendar smo prepričani, da ne bo delala zgodovina izjem - -našemu zapadnemu sosedu na ljubo! Tok zgodovine gre za tem. da se iste narodnosti združujejo v večje celote, temu toku zgodovine mora Italija zahvaliti svoje združenje — svoji lastni moči mnogo manj! Naš narod Je Imel drugačne nasprotnike kot so Italijani, ki niso imeli še potrebe, da bi izvršili obte-žilno preskušnjo na svoji moči. Ml smo vzdrževali naval Nemcev in Madjarov — vzdrževali bomo tudi ekspanzivnost naroda, ki Je že zdavnaj prekoračil najvišjo točko svojega razmaha. Vendar ne glede tudi na zgodovino in nasprotnika, je najbobše jamstvo skoraišnega združenia našega naroda njega lastna moč. Ce se nismo zgubili takrat, ko smo bili kakor otoki posejani po sovražnem morju, bo tem brezuspešneiši italijanski napor sedaj, ko stoji za našimi ljudmi na zapadu večmilijonski narod v svoj mladi sili, ki ne bo prenehala in ne odnehla, dokler ne doseže svojega pravičnega cilja. Ta zavest lastne moči In zavest da stoji za—njim cel združeni jugoslovanski narod, bo našim ljudem za Novo leto svetla zvezda v temi suženjstva in poroštvo, da ni več daleč zarja njih svobode! P. P. VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. s Dora Je prva preudarila položaj ter izrabila priliko, da odstrani grofa s pozorišča. »Prej ste rekli, da bi šli sami pogledat k Pohlinovim« le dejala, vi-kaje ga iznova. »Bodiie tako ljubeznivi m rešite me skrbi! Tudi meni se zdi. da nekaj ni v redu«. Grof je razumel njeno željo in šel, vesel, da ga je rešila bedastega prizora. Ulica je ležala hladna in opustela pod bledim mežikanjem zvezd; glad in zaspanost sta bila davno razgnala paglavce po domovih. Okrog Grabnučevega vrta se je plazila samo še ženska postava v Širokem plašču in z gostim pajčolanom čez obličje, ki je ob grofovem bližanju planila za prvi vogal. Ni le zapazi), kje neki. da bi io bH spoznal: v motni zamišljenosti je jadrno ubral not proti Gorenjski ulici. Dora si Je bila oddehnila vzllc skrbi za Vido. Odločno Je stopila k Nini, ki je pihala v. novem gnevu, vi- deč, da je izginila žrtev z obzorja. > Ukroti se, prosim, nekoliko,« Je rekla z mirnim glasom. »Pozornosti si obudila dovolj! In povej, ali Je šel Egon res po Vido?« »Kaj me briga!« Je'zavrisnila so-pernica. »Ti kača, izdajalka ti, nocoj sem te spoznala! Vsak dan si bila z menoj, in zmerom si mi prikrivala; še veš. kolikokrat si mf tajila v obraz?« Iskala Je besedo, 8 katero bi tanila Doro do krvi: hotela Jo Je videti besno, kakor le bila sama. in se maščevati že naprej za klofuto, katero ji Je'bil obljubil oče tik pred odhodom, »ako tudi nocoj ne opravi ničesar«. »Hinavka, nesramnica!« Je ponovila, čuteč z nezmotnostlo ženskega instinkta, da se nasprotnici vrača nervoznost. Ali Dora se Je krotila. »Tega te ne vprašujem; povej, prosim, če veš, kam Je odšel tvot brat?« Je vztrajala, čeprav z zavestjo, da se nekaj trga v nji. Dolgo premagovanje J! le gnalo šampanjca v glavo; bližalo se Je eno tistih nlenih trenotij, ko Je bila v stanu poteptati vse obzire. »Dejal Je, da gre po Vido, pa ga ni nazaj, in doma iu tudi ni, kakor si slišala. To Je vendar čudno, premisli«. »Kaj nj8 briga on in sladko Pob-Hnovo semel« Nina Je cepnila z nogo. »Onadva bosta že vedela, zakaj Ju ni«. Hihiknila Je s ŠkodeželjnO zlobo. »Nemara se bojiš za njeno de-vištvo? Haha! Orabunčeva Dora pa moralni pomisleki, ko govori o tvojih grehih vse mesto in kaže s prstom za teboj ... Le Jaz, neumnica, sem ti verjela!« »Nehaj,« Je velela Dora ostreje, »ljudje slišijo«. »Ah. vendar te Je postalo sram?« »Da bi le tebe bilo 1« »Mari sem se Jaz vlačugala z grofom?« »Molči,« Je zaškripala Dora, dokler si v moji hiši!« »Podiš me?« Je plsnila Nina in razkrečila nohte kakpr stekla mačka. »Mene podiš?« »Da bi sl vsaj skočili v lase!« Je zahropal Rovan, Uesoč se od Jeze. »Takšne me bodo podile?« ie. vpila Smučiklasova hči na vse grlo, hoteč, da bi Jo slišali. »Kdo na sl, kiamarska hči, da se postavljaš nad me? Vidi se, kje so manire doma! In bi hotela postati grofica, bunka plebejska, ki si, v predmestni štacuni rojena! Pa ne bo nič; pred vsem mestom vaju osmešim, tebe in tvojega kavalirja!« »Poldi Čimpreje in stori tako,« Je rekla Dora s suhim glasom, iztezale prst proti vratom. »Pri tel priči pojdi — razumeš?« Toda Nina je imela še več na 81CU! »Veš, kal Je on? Berač Je, moj oče ga zalaga z denarjem, od Smu-čiklasove milosti živi tvoj grof! Kupiti mi ga ie mislil, da bi si črevlje brisala vanj; ti pa sl počela ž njim — sam Bog vedi kaj! Ali misliš, da nismo slišali, kako Je lazil ponoči k tebi, vlačuga? Zdaj vem, da Je bilo resi« »Molči!« je siknila Dora ter stisnila pest; prsi so ji butale, oči so U žarele v temi. »Nase glejl Vse te Je .videlo, kako. si se. ponujala udcol In zmerom .,. Vedeš sc kakor — sama veš Kdo!« »Vlačuga!« je kriknila Nina, da se je razleglo daleč z vrta no ulici. Na vrtu Je zavladal mrtvaški molk: vse Je prisluškovalo. Tudi Vejpil se je bil primajal iz salona med vrata in je poslušal, ne vedoč, kaj se godi. »Vlačuga?« Je povzela Dora manj glasno od Nine, zato pa trdo in vsakomur razločno; Jez njene volja in preudarnosti se Je bil podrl. »Pa dobro; ni me sram pred vami, sodrga! Ni me sram ne zase, ne zanj. Karkoli vržeš na njegovo ime, ponosna sem, da sem bila njegova, zakaj vse to sem storila iz zaničevanja do vas, vam vsem in vaši iežnivl morali, vaši hinavski spodobnosti vi posmeh . . . Bila sem njegova, naj glas povem; ako meni ni nič za to, Je vam še manj. Ali se upaš trdRL da me obsojaš po svoji vesti? Kal staviva, da me vzame tvoj brat vseeno, on ali katerikoli, ako se mi la zljubi, da mu namignem s prstom p. Vi vsi ste na prodaj za denar!« Francozi in mL »... odlaga |e tujčevi peti.« Pariška mirovna konferenca nam je kar nasula koristnih naukov. Naučili smo se, da se ne smemo zanašati na nikogar, da je ustvarjajoča moč v nas samih kar bomo dosegli s to, bomo imeli in prav nič drugega. Od poloma sem nam vtepa v glavo cc! svet, da se likvidirajo komplimenti, ki jih delamo velikim narodom, ki so stali pred Hindenburgo-vo črto. Človek bi mislil, da so se tega še posebno dobro naučili tisti naši gospodje, ki imajo posredne in neposredne stike z antantnimi krogi v Parizu kot člani ali pa pomožni personal SHS mirovne delegacije Da se ]c šla v prvem navdušenju kaka dama učit frncoščine, in konsta-tiraia takoj pri prvih stavkih, ki jih je sestavljala v Pompadourkinem jeziku s pomočjo monsipurja, ki je služil kot caporal ali pa — oh, quel hon-neur! — celo kot lieutenant pri francoski misiji, da je francoščina najfinejši, najelegantnejši, za nežna usta edino naravni jezik, da je naša govorica robata, da mi jezika pravzaprav sploh nimamo ne — to, pravim, bi po štirih težkih vojnih letih vsai razumel. — Danes je, hvala bogu, to opičje caporalstvo ponehalo, hrbtenica r• nam je nekako vzravnala — iu dolžnost je, da gledamo, da je ne bomo zvijali nikdar več — zato afoikmo zavzeti odločno stališče Pf6ti vsakemu hlapčevstvu y ka|:eršJtikon’i|s{ki — če nas"pa po rec^u zadovoljnega Kranjca tolaži ■do kdo naših ljudi iz Pariza, pa še ako odločno. G. prof. Friderik Jurančič, ki je translator za francoščino pri naši delegaciji v Parizu, je napisal v ned. »SI. Narodu« (28. decembra 1919) članek »Med ekstremi«. kjer nam nasvetuje med kopo citatov iz francoske literature zmernost, potrpežljivost in hvaležnost do antante, ki nas je edina Osvobodila, posebno pa naj bi bili hvaležni — last but not least — Francozom. Da smo danes gospodarji Maribora, Celja. Kranjske hranilnice itd. (kot našteva g. Juvačič) ni v zadnji vrsti zasluga nas, ki smo bul doma ter ustvarjali v našem narodu tako mentaliteto, da je strla dvoglavega orla; brez našega notranjega dela ni jotovo, da bi se bila da vojna rrav tako in takrat kr' ::c {c ozt imajo sicer res frhko ta A da .smo ml gospo-' našit ^fta severu, Francozi maju pa tun veliko zasluge, da nismo gospodarji trm-, kjer bi morali biti, tam kjer dihamo v svet — v našem Primorju. Francozi mm pomagajo povsod tam, kjer se nam 'da natresti v kožuh mrčesa, da bi le Imeli tolike opravka s tem, da utegnemo seči drugam — tja v latinsko sfero ma Jadran. Ta mir nal bo — po mnenju Francije — latinski mir. Ker Amerika ne mara preveč razsipati z obveznimi obljubami, ker le rezervirana precej celo Anglija, je trdna posest okupiranega teritorija za Franciio v bodočnosti zelo neslgur-na. Zato se vežejo latinske sestre, še Španija naj bi se pritegnila, če bi šlo. Jugoslovani in nič manj- Čehi nal postanejo sporno jabolko za Nemčijo In Avstrijo, ki bosta silili na I morje po ozemlju, kjer bo najmanj odpora, zato naj se Jugoslavija kolikor mogoče oslabi in naščujejo nanjo sosedje, ter 8 tein obrne pozornost od Rene in sarskih rudnikov. Ameriški delegat Polk sam Je izjavil nekaterim našim delegatom, da bi mi, če bi gledali v bodočnost, odklenili marsikak danajski terito-rilalnl dar, ki nam, v skladu s tem svojim načrtom, pripomoreta do njega Francozi tam, kjer sploh nimamo ničesar Iskati in ničesar iskali nismo. G. prof. Juvančič hvali Francoze, češ da so nam izredno naklonjeni in spremljajo naše aspiracije z velikimi simpatijami. Zlasti g. Clemenceau, ter citira za finale pasus iz tigrovega glasila »L’homme libre«, v katerem se Jugoslaviji servira nekaj zrn cenenega kadila. Naj podamo tej floskuli mal pendant, kot luč z druge strani na francosko naklonjenost. Pred kratkim je bila v Parizu depu-tacila odposlancev iz zasedenega ozemlja, ki je šla orosit vrhovni svet. da pošlje Italija naše ujetnike domov, da se za okupirano ozemlje določi plebiscit In da se nadomeste Italijanske okupacijske čete s kakim drugim antantnim kontingentom. Nam tako »naklonjeni« g. Clemenceau Je sprejem te deoutaclle sploh odklonil — sprejeti Je ni maral niti zunanji minister Pichon. da — celo g. Berthelot (nekak sekcljskl načelnik v zunanjem ministrstvu) tii smatral za potrebno, da vsaj formalno on osebno' sprejme deputacijo desetih zastopnikov našega naroda, to nalogo je končno opravil g. Laroche, ki mu danes naša javnost gotovo prvič sliši ime. G. Laroche ni ponudi! naši deputaciji niti sedežev, in ko je dr. Gregorin prebral temu veličanstvu spomenico o naših željah, je vprašal g. Laroche. na katerem teritoriju mislimo, da nal bi se čete pre-menjale. Deputacija ie seveda odgovorila: na vsem zasedenm ozemlju, na kar se le g. Laroche imMBtmo nasmejal — ko mu je g. Trnajstič pripomnit da bomo smatrali ml to zemljo kot Francozi Alzacijo za ugrabljeno last, je g. Laroche dejal, da ne dovoli nikake primere z Alzacijo. Enemu izmed udeleženih naših mož Je postalo tega omalovažujočega ravnanja vendarle preveč in ko je g. Laroche končno blagovolil začeti podajati deputaciji roke. se je dotičnik obrnil In odšel iz sobe. Kako je moralo biti možu pri srcu takrat. sl lahko mislimo, če omenimo, da je sam živel večinoma v tujini In se krotil do skrajnosti, toda tako ko-lonijaine manire vendar ni mogel prenesti. Samozavestnega in ponosnega duha nam je treba In vzravnane hrbtenice; kot taki bomo _staW~-*» dati. da samo s takimi računajo z nami tudi drugi. Klanjali smo se dovolj ta simpatij nam Je tudi dovoli. Toliko v odgovor na izvajanja g. prof. Juvančiča in njegove nasvete, kam naj oddamo svojo ljubezen -In hvaležnost. Ce Je beseda semtertja ostrejša, časih Je potrebna; pri nas. ki se že sami radi zametamč. pa še posebno. Spectator, Razdelitev nemških kolonij. Vrhovni svet zaveznikov Je v zadnjih dneh pod predsedstvom Clemenceauja razpravljal o vprašanju nemških kolonij. V prisotnosti glavnega tajnika mirovne konference, Dutasta, in francoskega kolonijalne-ga ministra Henryja Simona so se razdelili mandati za kolonije v tri dele: v prvo kategorije spadajo mandati za področja, ki so nekoč pripadala turškemu cesarstvu. In o katerih se razprava zaenkrat odlaga. >V drugo kategorijo še prištevajo nemške kolonije, katere bodo upravljale zavezne države pod nadzorstvom zveze narodov. V tretjo kategorijo spadajo nemške kolonije, katere se priključijo področjem, ki se že sedaj nahajajo pod upravo te a!3 one zvezne države. Vrhovni svet Je odobril pogodbo o mandatu v bivši nemški Afriki, katero 6o v bodoče u-, privijala Anglija v enem, a Belgija v drugem clelu. Tudi skupina otokov bfem Ji v Tihem oceanu pripade Angliji. Nemški del Zelandije, nemški del Nove Gvineje in Bism. Arhipea plpade Avstraliji, Japonska pa doni Maršalske, Karolinške ta Marijansko otoke. S tem tremi skupinami pa Se Japonci ne zadovoljujejo, in pravijo, da sl glede razdelitve otokov v Tihem oceanu pridržujeta vse pravice, ROMUNIJA IN SOSEDNE DRŽAVE. Romunski ministrski predsednik Vajda Vojvod je Imel v romunski zbornici velik govor, v katerem je razvil vladin pogram. Oovoreč o odnošajih Romunije napram zaveznikom je Vojvod dejal: Odločil sem se za podpis mirovne pogodbe ker nisem hotel izgubiti tega, kar smo dosegli s tolikimi žrtvami. Podpis pogodbe nam ne prinaša uničenja, temveč prijateljstvo Amerike, Francije, Anglije ta Italije. Vzdrževanje dobrih odnošajev z zavezniki je naša glavna naloga. Kri, ki smo jo prelili skupno z našimi zavezniki, nas veže ž njimi, ta zato bo Rumu-nija vedno stala zaveznikom ob boku. O mednarodni politiki Je izjavil Vojvod: Rumunija ostane do ratifikacije mirovne pogodbe v zvezi z vsemi onimi državami, s katerimi se je borila ob boku. Posebno važna je Interesna zveza med Rumunijo in Poljsko. Slična čustva Je Vajda-Voj-vod izrazil čehoslovaškemu ta srbskemu narodu z željo, da bi se Jugoslovansko - rumunskl odnošaji čim-prej ta čim lepše uredili. Rumunija, je dejal, želi državi SHS mir ta konsolidacijo. Rumunija bo jnapram svojim zaveznikom pokazala svojo hvaležnost tudi s tem, da pošlje veliko število svojih dijakov na visoke šole v Framcfjo in Angleško; BOJ ZA ZAPADNO OGRSKO. Kakor znano, bivajo v zapadnem delu Ogrske ob nižje - avstrijski ta štajerski meji od Čehoslovaške do Jugoslavije Nemci pomešani z večjimi in manjšimi naselbinami Jugoslovanov. Madžarov je prav malo med njimi. Te kraje, katere so tudi pri nas zahtevali za takozvani koridor med Jugoslavijo in Cehosiova-ško, je pariška konferenca jirisodila Nemški Avstriji. Glede razpoloženja tamkajšnjega prebivalstva za ali proti priključitvi k Avstriji se širijo razne vesti. Nekatera poročila pravijo, da nemški prebivalstvo navzlic temu, da tudi čuti z Nemci, ne mara ničesar slišati o Avstriji, ker ne mara deliti revščine z avstrjskimi Nemci. Ker pa tudi Madžarska v gospodarskem oziru ne stoji sijajno, ta je torej tozadevno sestrica Avstrije, sklepamo lahko, da so te vesti večinoma tendenciozne vesti madžarskega izvora. Nemška poročila pravijo seveda drugače. Tako piše n. pr. graški »Arbeitervville« sledeče: »V Jennersdorfu se je vršila 15. t. m. velika ljudska skupščina, kateri je prisostvovala antantina komisija. Referent ogrski minister dr. Bleyer je pozval zborovalce, naj se popolnoma svobodno izrečejo glede priključitve k Avstriji. Skupščina se Je odločila z veseljem za Avstrijo. Dr. B!eyer je rekel nato, da Madžarska ne odstopi dobrovolj-no niti pedi svoje zemlje in da si bo morala Avstrija z orožjem priboriti Zapactao Ogrsko. Poslušalci so sprejeli te besede z ogorčenjem In minister je moral tribuno zapustiti. — Podobno zborovanje se je vršilo tudi v Raab-Neumarktu in s podobnim rezultatom, samo da je bila skupščina manj obiskana, ker se je ljudstvo, ki ni vedelo za navzočo antantino komisijo, balo madžarskega nasil-stva.« Jasno je seveda, da se ljudstvo pod terorističnim madžarskim režimom ne bo moglo nikdar dovoli odločno izreči za eno ali drugo, sicer so pa te pokajine menda itak definitivno prisojene Avstriji. Glede razpoloženja Jugoslovanskih manjšin se ne sliši veliko. Narodna zavednost Je malo v njih ta nazadnje jim bo menda vseeno, če pripdejo k Madžarski ai k Avstriji. 99 ii bo veljala v novem letu za celo državo SHS za en mesec 10 K, za četrt leta 30 », za pol leta » » » » « * 00 », za celo leto » . . • • . 120 «. Kljub silnemu praženju papirja, tlsbn tu uruglh časnišklb potrebščin smo se odločili, da nastavimo naročnino kar najnižjer da tako omogočimo naročanje »JugsIaviJe« tudi najširšim ljudskim slojem. Da pa bomo mogli kljub temu Izhajati, prosimo vse naročnike, da nam ostanejo zvesti še naprej In razširjajo »Jugoslavijo« med svojimi znanci. USODA TURČIJE. Grški mta. predsednik Venlzelos, ki se je nekaj časa mudil v Rimu, je dospel prošli teden v Pariz. Rimski Usti poročajo, da se je z Italijo dosegel sporazum glede prepustitve Dodekaneza Grški. Italija obdrži samo en otok, kJ ji bo služil kot pomorska baza za vzhod. Pot Venizelosa v Pariz je v zvezi z rešitvijo turškega vprašanja, ki pride kmalu na dnevni red mirovne konference. Grška bo v Parizu zastopala stališče, da je treba Turke pognati Iz Evrope. Konference, ki se bodo vršile po novem letu, bodo določevale mirovne pogoje Turčiji. Govori se, da Je glede tega vprašanja sporazum med Anglijo ta Francijo že dosežen, tako, da bo pretres turškega vprašanja na konferenci le formalna stvar. Zato se bo tudi v turškem vprašanju razpravljalo najbrže brez prisotnosti Italije in Zedinjenih držav. Komisija za mir s Turčijo, v Carigradu je imenovala posebno komisijo za pomorska vprašanja. Ta komisija bo poučevala pomorske klavzule, ki bodo določene v mir. pogodbi. V Venizelosovi prisotnosti se bo na konferenci reševalo tudi vprašanje Dardanel Clemenceau je tozadevno IzjaVll, da ne bo Dardanel zasedla nobena država. Le glede okp-pacfje Male Azije se zdi, da bo mandat poverjen Italijanom, ker je zapo-vednik čet za zasedbd že Imenovan ta čaka v Rimu le še vrhovnega povelja, da grilde * vojaštvom, na oat. Podpora ljubljanskemu poverjeništvu za socijalno politiko. Beograd. 30. decembra. Poverjeništvo za socijalno politiko v Ljubljani je dobilo dva in pol milijona kron, da jih razdeli siromakom in invalidom. Odhod Članov valutnega odbora v Zagreb In Ljubljano. Beograd, 30. decembra. Člani valutnega odbora iz naših novih pokrajin sc odpotovali v Zagreb, oz. v Ljubljano, da se še enkrat posvetujejo s tamoš-njimi finančniki o predlaganem zedinjenju krone ta dinarja v enoten novec. Sodi se, da ta predlog na Hr-vatskem ne bo zadel na tako občuten odpor, kakor v Sloveniji. »Beogradskl dnevnik« o predvolilnem gibanju v Sloveniji. Beograd, 30. decembra. »Beogradskl dnevnik« piše: V vsej Sloveniji.se čuti predvolilno vrvenje. V Sloveniji se bodo začetkom prihodnjega leta vršile občinske volitve. Interesantno je, da je za bodoče volitve v Sloveniji izbran sistem splošne volilne pravice, kar dokazuje, da se bo mogel narod svobodnejše in v večjem številu udeleževati volitev občinskih funkcijonarjev. Na ta način bo podana splošna podlaga, po kateri se bo moglo ustvariti merilo za predstoječe volitve v konstituanto. Cvljlč pr! Davldovlču v avdl-Jencl. Beograd, 30. dec. Dr. Cvijič ki se Je pred par dnevi vrnil Iz Pariza. .ie včeraj posetil predsednika Davidoviča in ga informiral o svojem delu na mirovni konferenci. Jugoslavija. Znano je, da je prof. Cvljlč predložil vrhovnemu svetu izvestje o narodni razdelitvi v Baranji. Vladno poverjeništvo na Cetinju se Ukine. Beograd,30 .decembra. Zdi se, da se v črnogorskih političnih krogih govori o ukinjenju vladnega poverjeništva na Cetinju. Vse kaže, da so vladnemu poverjeništvu na Cetinju šteti zadnji dnevi. Član likvidacijske komisije nu Dunaju v Beogradu. Beograd, 30. decembra. Dr. Miroslav Ploj, bivši svetnik vrhovnega upravnega sodišča v Avstriji, bivši predsednik jugoslovenskega poslanskega kluba, sedanji predsednik likvidacijske komisije na Dunaju, je kot član jugoslovanske delegacije v uradnih poslih bival 15 dni v Beogradu. Dr. Miroslav Floj Je posetil predsednika vlade Davidoviča in mu poročal o delovanju komisije. ^ Ameriška ponudba posojila naš! državi. LDU. Belgrad, 30. dec. »Pravda« javlja: Vprašanje o najetju posojila v Ameriki se ne bo moglo rešiti prej, kakor da se reši vprašanje odškodnine in ratifikacije miru. Za enkrat obstoja uradn« ameriška ponudba za posojilo 100 milijonov dolarjev. Nov avans naši državi. LDU. Belgiad, 30. dec. Zvedeli smo, da le naši državi Izplačan nov avans 50 miliionov frankov. Od tega smo pre-leli od Angleške 25 milijonov in ravno toliko od Francije. Razna poročila. Razkol v dijaški socialistični internacionali. — Zmaga komunistov. LDU Berlin, 30. dec. »Deutsche All- femeine Zeitung« javlja iz Curiha: nternacionalni kongres socialističnih in komunističnih dijakov v Ženevi se je razcepil. Komunistični zastopniki Švice, Francije, Italije in Nemčije so pristopili tretji internacionali ta se konstituirali kot mednarodna komunistična dijaška federacija. Francoska vlada proti vojnim dobičkarjem. LDU Pariz, 30. V svojem ekspozeju o finančnem položaju je izjavil finančni minister Klotz: Skupni izdatki vojne znašajo 200 milijard. Finančni minister je naglašal potrebo, uvesti nove davke in iztirjati stare davkje z vso strogostjo. Vsako neplačevanje davkov se mora brezobzirno kazniti. Finančni minister razlikuje med bogastvom pred vojno in bogastvom, ki so si ga napravili za volne. Vojna je uničila toliko eksistenc, da sploh ne bi smelo bit! vojnih dobičkarjev. Čut pravičnosti zahteva, da morajo vojni dobičkarji plačati višje takse. Klotz je nadalje izjavil, da Nemčija more in bo zadovoljila zahteve Francije, ki znašajo približno 200 milijard. Da se zviša valuta, obstoji samo eno sredstvo, ta sicer, da se zviša produkcija. Zakon o osemurnem delavniku se mora nekoliko izpremeniti. Predlog finančnega ministra je bil nato sprejet s 491 proti 64 glasovom. Dolg francoske države. LDU Pariz, 30. dec. Poročevalec finančne komisije senata ugotavlja v poročilu, da je narodni dolg Franclje dne 30. Junija 1914 znašal 34 milijard 188 milijonov frankov, da pa znaša danes 207 milijard 269 milijonov frankov, med tem 90 milijard nezalože-nega dolga. P uvodrti! na Francoskem. LDU Pariz, 31. V sled deževja in Južnega vremena so v več krajih vzhodne Franclje nastale resne povodnji. V Mesleresu in v Charlevilleu je reka Meuse poplavila dele mesta. Reke Rhone, Saone, Charente in Aube so prestopile bregove ta povzročile mnogo škode. Tudi v Belgiji so reke, katerih vodno stanje je v nedeljo že začelo padati, narastle iznova. Pri Kolnu je Rena dosegla višino 7.6 m, pri Koblencu pa 8 m. Deli Koblenca so pod vodo. Seina pri Mont Royalu narašča. LDU Pariz, 30. Vodna višina Seine pri Mont Royalu je prekoračila 3 metrov. Pričakuje se, da bo do petka dosegla 6 metrov. Vsaka plovba je že od včeraj nemogoča,v Vendarle menijo, da za sedaj Parizu ne preti povodenj. Pogajanja z Nemci potekajo ugodno. LDU Pariz, 30. Pogajanja ki iih vodi predsednik nemške mirovne delegacije v Parizu pl. Lers-ner z generalnim tajnikom mirovne konference Dutastajem, da doseže sporazum glede protokola, se razvijajo povoljno. Govori se, da se bodo ratifikacijske listine izmenjale dne 6. januarja ob štirih popoldne. Moskovski rdeči teror. LDU Amsterdam, 30. dec. Po brezžičnih' poročilih iz Moskve so zasledili. v guberniji Pensi monarhistično organizacijo. Na povelje izredno komisije so ustrelili 35 oseb. Japonci proti boljševikom. LDU. Amsterdam, 30. dec. Kakor poročalo »Ne\vyork Times« iz Tokija, je izjavil japonski ministrski predsednik^ da japonska proti boljševizmu naperjena politika krako malo ne mor« dopustiti, da bi se nevarni vpliv. . boljševikov razširil do japonske meje. Sedaj se razmotrivajo skupno t Ameriko vojaške odredbe. Japonska ne bo osvojila nobene pedi sibirske zemlje ta bo odpozvala vs« svoje vojake, kadar mine nevamosf*- Madžarskl »rešpekt« pred hrvat-sklm jezikom. LDU Budimpešta, 30.' dec. Minister za bogočastje in pouR Haller je izdal naredbo, ki določaj da se ima v občinah, kjer n. pr. žlv0 Nemci, Hrvati ali kaka druga narod-, nost, vršiti pouk v jeziku, ki je v ve* čini. UJETNIKI V ITALIJI. Kakor se poroča, se je vendarle odločila italijanska vlada, da pošlje domov 50.000 jugoslovanskih ujetnikov, ki se nahajajo v Italiji. Dolgo jih je pridrževala, če se pomisli, da je preteklo že 14 mesecev, odkar je sklenjeno premirje, da je celo Francija izpustila nemške ujetnike — In da je Jugoslavija med zveznimi in pridruženimi silami antante, kar so priznale vse države, ki pripadajo k nji Izvzemši Italija! Italija se ne ozira na vse to, ona vidi le svojo korist, ta kakor se je upirala nekoč ustanovitvi Jugoslovanskih legij, da bi s tem škodovala bodoči Jugoslaviji, tako Je hotela oškoditl že nastalo hi priznano Jugoslavijo — z življenji sinov! Kajti zaman KI sf prikrivali, da stane vsaki da mogoče takoj dobiti se tem potom naproša, da odda najdeno dozo pri blagajničarki kavarne »Slon«. N.S.S. LJUBLJANSKA APROVIZACIJA Krušne komisije bodo uradovale ,v soboto, dne 3. januarja in v ponedeljek, dne 5. januarja 1920 vsakokrat od 8 do 12 ure dopoldne. izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki so že vložile vprašalno pole in sicer: Strankam s črkami od A do K v soboto m strankam s črkami L do Z v poti-‘deljek. Novih vprašalnih pol krušne ko-piisije ne bodo sprejemale in reše Vale, ker morajo priti preje pred posebni odsek, da presodi, ali je prosilec potreben ali ne. Zamudniki za morejo oddati svoje pole le na magistratu in sicer od torka naprej. ; Zamudniki, ki so že predložili vprašalne pole, pa ne bi prišli h krušni komisiji, dobe izkaznice za Živila šele tedaj, ko se to objavi v listih. Vsi krušni komisarji se vabijo, da se zanesljivo udeleže kratke šejki, ki se vrši v petek, dne 2. januarja 1920 ob 5. uri popoldne v veliki dvorani na magistiatu. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera. 1. jan. četrtek: »Lepa Helena«, izv. abon. 2. jan. petek: »Rusalka«, abon. B. 3. jan. sobota: »Prodana nevesta«, abon. G, 4. jan. nedelja: »Hoffmaove pripovedke«, izv. aobn. Drama. 1. jan. četrtek: ob 3. uri pop. »Pe-pelka«. Izv. abon., zvečer »Korenček. — Ženitev«, izv. abon. 2. jan. petek: »Hlapci«, abon. E. 3. jan. so-)ota: »Korenček. — Ženitev«, abon. 9. 4. jan. nedelja: popoldne »Protek-cija«, izv. abon., zvečer »Pepelka«, delavska predstava, Izv. abon Dijaštvo. Članom »Preporoda«. Neodvisni dnevnik »Jugoslavija« bo odslej priobčeval vsa važnejša poročila o naši organizaciji. Ker zaupiki v poje-diinih slučajih niso mogli vršiti vseh vojih dolžnosti in ker zaupmški zboi kot tak v marsikaterem pogledu ne zadostuje, smo se odločili, odslej na ta način obveščati člane o organizacijskih prireditvah in sestan-lih. — Z novim letom so tudi odstranjene vse ovire, ki so nas žal večkrat prisilile, odpovedati kak sestanek ali par ur čitalnice na korist temu ali onemu društvu. Tovariši! Ako nismo mogli, do-zdaj razmahniti vseh svojih sTI/iie pustimc, da bi še vnaprej tekel čas v brezdelju. Zavedajte se svojih velikih nalog napram narodu in državi, nele v bodočnosti, temveč tudi v sedanjosti. Udeležujte se vestno organizacijskih sestankov. Oprimite se svestnega organiziranega dela vsi brez izjeme in pokažite svojemu narodu, kakšna je njegova svobodomiselna srednješolska mladina 1 Upravni svet »Preporoda«. Pouk ruskega jezika. Odbor »Preporoda« je dosegel Dri ruskem kružku, da se vsak član »Preporoda« lahko udeležuje brezplačno ruskega jezika. Opozarjamo vse Pre-porodovce na izredne važnost poznavanja ruskega jezika in naroda ter poživljamo vse člane, da se vpišejo v ruski kružok. Vpiše se lahko v petek, dne 2. januarja ob 5. uri in ob 8. uri zvečer v 7. razredu realne gimnazije. Redni občni zbor »Preporoda« se vrši v soboto, dne 10. januarja ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Podrobneje še naznanimo. Preporod, glasilo »Saveza jugo-slovenskih srednješolskih organizacija«, izide v par dneh. Naroča se pri »Tiskovni zadrugi«. Sodna ulica štev. 6. Vsebino in ceno naznanimo, ko revija izide. DIJAŠKI TRANSPORTI. Dosedaj so določeni: za 2. jan. transport na Dunaj', vodi tov. Ludv. Lobe, Krojaška ul. 6; za 5. januar transport na Dunaj in Bro, vodi tov. Rud. Lavrič, Mestni trg 17/11. Tovariši, ki potujejo po 5. jan. v Prago, Brno ali na Dunaj, naj javijo takoj po dopisnici »Ferijalnemu Savezu« tov. Ivan Ferluga, Hotel Tivoli, kdaj približno in kam žele potovati in kolike prtljage mislijo vzeti seboj, da vemo določiti termine transportov. Tovariši, ki so pripravljeni prevzeti vodstvo kakega transporta, naj se prijavijo še posebej »Ferijalnemu Savezu« tov. Ivan Ferluga, Marjanišče (Akad. menza) vsak dan od pol 1. do pol 2. ure, da jim preskrbi solidarno sodelovanje ljubljanskega dijaštv.a »Ferijalni Savez«. i— Dijaški transport v Prago preko Dunaja in Brna odide 8. januarja ob treh popoldne. Vsi, ki hočejo potovati s tem trasporfcom naj se ja vijo najpozneje do 5. januarja na naslov Romeo Fakin, Vodna steza 1. L nad. Denar za vožnjo in kritje ostalih stroškov se bo pobral pred odhodom. Na prekasne prijave se ne bo oziralo. Izvoznice za živila ln to bak sl mora preskrbeti vsak sam na to v ljubljanskih dnevnikih do javnosti s posebnim apelom, v katerem razjasnuje svoje stališče iai med drugim očita konzorciju slabo gospodarstvo. Konzorcij je bil mnenja, da pomenja to odprto pismo grobo kršitev discipline, in je zato na svoji seji 29. t. m. sklenil uvesti disciplinarno preiskavo. Pustil je nabiti v obeh gledališčih razglase, v katerih naznanja ta svoj sklep osobju in ga ob jednem poživlja, da morajo prLtl k tej preiskavi vsi igralci in igralke. Ob tej priliki naj bi nadalje podpisali izjavo, da obsojajo postopanje svojega odbora; baje je konzorcij posameznike že pridobil, da tc store, in da jih pridobi še več, je pustil po svojih zaupnikih razširiti vesti, da bc prostovoljno povišal plače onim, ki bodo fco protlizjavo podpisali. Če je tc res, je v tem jasen dokaz, da konzorciju ne gre za denar, ampak samo za to, da bi se maščeval nad odborom igralskega društva in razbil organizacijo samo. Proti takemu nelojalnemu in terorističnemu postopanju konzorcija je sklical odbor protestni shod, ki se je vršil včeraj dopoldne v dramskem gledališču in ki so se ga udeležili skoraj vsi gledališki nastavljencl. Razvila se je zelo živahna razprava, J a vsi govorniki sc obsojali konzor-cijevo postopanje. Tajnik Nar. soci-jalne zveze g. Brandner je med živahnim odobravanjem izjavil, da so z igralci solidarne vse narodne stanovske organizacije brez razlike strank. Zborovalci so na to soglasno sprejeli odborov predlog, da suiatra Organizacija pod svojo častjo, da bi se odzvala zahtevi po taki srednje-šolski-disciplinarni preiskavi in da sc zate pozivu konzorcija nc bo odzval noben član. Tozadevni odgovor konzorciju so podpisali zastopniki vseh kategorij gled. nastavljen-cev. Kakor slišimo, je konzorcij zagrozil, da bo pustil obe gledališči krakoinalo zapreti, če se igralci ne uklonijo. Nam se zdi ta grožnja milo rečene neumestna in prazna. Saj je konzorcij vendar samo mandatar, ki gospodari z narodnim premoženjem. In če bi bil res tako zaslepljen, da bi svojo grožnjo izpolnil, saj nadaljujejo igralci lahke s predstavami vendar v svoji režiji. Vsaj za par dni, potem pa mora prevzeti gledališče itak država tudi dejanske v svoje roke. Književnost. Gospodarstvo. OVČJEREJA NA SLOVENSKEM KOROŠKEM. Ovčjereja je bila na Koroškem nekdai zlasti do leta 1890. zelo razvita. iz cele Koroške so pošiljali letno preko 20.000 ovac v Francijo. Leta 1892. je uvedla Francija na uvoz ovac zelo veliko carino, vsled koje nisc več izvažali ovac iz Koroške. Posledica tega je bila, da se je ovčjereja začela polagoma zanemarjati. Leta 1900. je bilo na celem Koroškem 106.199 ovac, od katerih je odpadlo na Slovensko Koroško okrog 34.000. Tekom zadnjiti let se le ovčjereja nri koroških Slovencih zopet precej povzdignila, ker Je prišla domača volna in domače sukno do veljave. To pa bo še gotovo dolgo časa trajalo. Po Koroškem je razširjena poleg drugih pasem tudi takozvana jezerska ovca, ki je gotovo, če ne najboljša, vendar izmed najboljših pasem v celi Jugoslaviji. Te. veliko ovce so vpeljali iz Gorenje Italije (padovan-ske ovce, ki so nastale iz križane benečanske domače ovce in španske merino-ovce). Ovčjereja je zelo pripravna za Koroško, ki ima najbolj pripravne ovčje pašnike v Karavankah. — Kmetijska družba za Slovenijo bo morala podpirati koroško ovčjerejo, ker bi to ne bilo v korist samo ko roškim Slovencem, temveč sploh državnemu gospodarstvu. Kmetijske podružnice imajo zdaj hvaležno nalogo, da to izvedejo. Koroška pasma bi se lahko prodajala tudi dalje na jug, ker je dobro pleme. Trgovske zveze pa poiščemo lahko tudi z inozemstvom. Brezdvomno bomo z povzdigo ovčjereje na lepem dobičku. -f- Odsek za prehrano objavlja: Prve dni meseca januarja dospe zopet transport mineralnih olj iz Poljske. Reflektanti naj vlože prošnje za odkazitev blaga najkasneje do 6. januarja 1920 pri odseku za prehrano v Ljubljani. + Železnica Ljutomer — Ormož. V Ormožu se Je pred kratkim vršilo zborovanje ljutomerskih in prekmurskih občin, ki so sklenile, da se mora čimprej zgraditi železniška proga Murska Sobota — Ljutomer in Omož-Varaždin. Poslednja proga bi šla mimo premogokopa v Lada-nju, ki producira dnevno 20 vagonov premoga in bi vezala ta kraj z Varaždinom in Zagrebom. + Jugoslovanska trgovska agencija v Italiji se je preselila iz Rima v Milan. + Za razširjenje angleške trgovine v Jugoslaviji. Anglija je poslala v našo državo posebne komisijo, ki se je vrnila v domovino z informacijami velike trgovske vrednosti. Za Jugoslavijo se je odredil eksportnl kredit. Angleži so tudi sklenili, da se čimprej ustanovi trgovske tajništvo za angleško trgovine v Jugoslaviji. -f Kompenzacija s Čehoslova-ško. Naša vlada je dovolila Cehoslo-vaškl izvoz 2500 komadov svinj. Ta transport bo oproščen carine. Če-hoslovaška nam da v zameno sladkor, ki ga bomo morali pačati po 8 čehoslpvških kron za kilogram. -j- tldruženje sladkornih tvoralc v državi SHS. i4. t. m. se je ustanovilo društvo sladkornih tvomic za Jugoslavijo. Društvo ima svoj sedež v Osijeku. Namen udruženja je povzdiga sladkorne industrije v naši državi. + Razširjenje splitskega pristanišča. Kakor se poroča, se je sestavila komisija hidrotehničnih inženerjev. ki ima nalogo, da preštudira, če je mogoče hitro dograditi in razširiti pristanišče v Splitu na podlagi načrta, katerega Je še stara Avstrila Izdelala. Če bodo financijalne razmere dopuščale, se bo začelo z delom takoj spomladi. Leonid Andrejev, najmlajši izmed mogočnega trozvezdja moderne ruske literature — Čehov, Gorki, Andrejev —, je umrl 12. septembra 1.1. Bolest nad nesrečo domovine je poj, spešila njegov konec. Nekaj njegovih del imamo tudi v slovenskem prevodu, med njimi »Rdeči smeh«, pretresljivi prizori grozot iz rusko« japonske vojske; naša drama nam je podala letos z lepim uspehom »Dneve našega žvljerija«. Nič manj učinkovita je njegova komedija v štirih dejanjih »Gandeainus*,. verna slika iz življenja ruskih študentov in študentk. Dele je izšlo kot 3—5 zvezek »Narodne knjižnice« v dovršenem prevodu dr. Glonarja v založbi Zvezne tiskarne ter stane broš. K 8. Dobi se po vseh knjigarnah in v založništvu, Ljubljana, Marijin trg 8. G. Keller: Don Correa. Poslovenil dr. J. Glonar v Ljubljani 1919»-Izdal in založil »Ljudski glas«, uaA tisnila »Učiteljska tipkarna«. Iz nemščine se pri nas prevaja zelo malo* čeprav bi se tudi v tej bogati literaturi našlo marsikaj, kar bi s pridom bralo naše ljudstvo. V imenovani knjižici smo dobili prevod znane novele enega najljubeznivejših novejših nemških pisateljev, ki jo vsem prav toplo priporočamo. Romantično, dogodkov poln dejanje nas vleča in zanima, dokler knjige ne odložimo. Upamo, da se bo zbirka, v kateri Je knjižica izšla, nadaljevala ter nam polagoma tudi res ustvarila »Zabavno knjižnico« za naše ljudstvo, ki tako nujno želi lepega čtiva. Cena je pri sedanji draginji Izredno nizka, stane le 3 K, zato upamo, da bc ljudstvo pridne segalo po nji. Dobi se po knjigarnah ali pa pr! upravništvu »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, II. nadstropje. Revije »Jugoslavenska žena«, številke 8—10 so ravnokar izšle Ta trojni zvezek, ki stane 10 K, prinaša med drugim tudi sijajni Meškov »Istočni motiv«. Revija se naroča V Zagrebu, Mafovska ul. 24 Drobiž. Pokrajinske vesti. Kriza v Nar. gledališču. Oster spor med Igralskim osobjem ht gledališkim konzorcijem. Kakor smo že poročaM, so se obrnili igralci in ostali nameščenci obeh naših gledališč do gledališkega konzorcija s prošnjo, da jim za 30 do 49 odstotkov poviša dosedanje plače, ker ž njimi v današnjih razmerah ne morejo več izhajati. Konzorcij je prošnjo zavrnil z utemeljitvijo, da nima dovolj sredstev, ker je gledališče kfiub temu, da je skoro vedno razprodano, vendarle pasivno. Organizacija gled. igralcev se je obrnila Mariborski nemškutarji so se spočetkoma navidezno s svojo usodo sprijaznili, vsaj tako smo razumeli članek, ki je izšel v eni zadnjih Številk »Marburger Zeitung«, dokler je bila še v nemških rokah. Zdaj pa so začeli zopet nositi glave pokoncu, zlasti odkar so dobili tako izdatno oporo pri socljalnih demokratih. Nekateri znani Velenemci se kar formalno vstopili v socijalistično orga-nizacijorda lahko pod to firmo nemoteno hujskajo dalje, čeprav so po svojem naziranju ravno toliko soci-jalisti, kakor Clemenceau ali Llyod George boljševika. ln tako opravljajo ti ljudje sedaj isto delo kakor poprej Mravlag, Orosel, Scherbaum 1. dr., ki se jim pač ni sanjalo, da bomo tudi v Jugoslaviji tako lahko rovarili. Danes pa v resnici oni odločujelo v socijalističnl politiki Maribora, do-čim je ljubljanska centrala, vsaj v narodnih vprašanjih brez moči In vpliva. Maribor. Priporočljiva gostilna je tukajšni »Narodni dom«. Pridem z ženo v restavracijo in naročim pol litra vina. »Katerega? Onega po 10 ali po 16?« me vpraša natakarica. Od veselja, da je tako po ceni, naročim boljšega. Ali kako sem pogledal, Jco sem hotel plačati in mi je natakarica povedala, da stane pol Htra 16 K m ne cel liter, kakor sem iaz v svoji naivnosti mislil. Liter namiznega vina 32 K — to je vsekakor izredno po ceni, posebne za nas srečne neverižnike. Št. IU Slov. gor. Pošta v št. lij Slov. gor. ima še vedo nemški pečat »Sgydi-Tunnel. Gospod poštar zganite se! Ali pa se mogoče bojite sv. lljskih Nemcev ln nemčurjev! — Več zavednih Jugoslovanov. V Šempetru pri Novem mestu se Je vršil pred kratkim sijajno obiskan shod Samostojne kmetijske stranke. Gospod župftik Perko je naročil med shodom potrkavati na vso moč na zvonove, gotovo zato, da bi zborovalce »dostojno počastil«. Vendar pa se mu ni posrčila njegova nakana, da bi shod preprečil ali vsaj motil. Zborovanje se je izvršilo v najlepšem redu in ob splošnem navdušenju za neodvisno in stanovsko stranko. Franclja pleše. Voltaire je napisal v svoji »Histoire Generale«, da so francoski križarji, ko so prišli v Jeruzalem, začeli plesati pred glavno džamijo. — Za časa revolucije je popadla Parižane prava blaznost za plesanje. 600 velikih plesalnih dvoran Je bilo v Parizu, poleg tega pa so se vršili plesi še v privatnih stanovanjih. Proti 8. uri zvečer videvalo se je po Parizu same ženske v belih toaletah, kako so hitele na ples. Tudi v gledališčih so po predstavah plesali — včasih celo do jutranje zore. — Tudi lani po premirju so začeli Francozi in Francozinje zopet plesati, kakor nekdaj v starih! časih in pariške dvorane so vnoviS mnogo premajhne. Bolehava evropska deca. Iz Ko-penhagna 1 ' poroča: V zdraviliškem strokovnem listu piše neka danska zdravnica, da je nasvojem inšpekcijskem potovanju po Evropi nalete!« na izredno mnogo bolehave deee. Zdravnica je ugotovila, da se v-led telesne slabosti pokazuje pri eyrop-, skl madtni vedno večja ne^posobnos* za duševno delo. Petje kot zdravilo. Splošno znnrfo je, da se z neprestano vežbo petja razvija in iači vsak telesni organ. Kdor poje, čuva prsa. — Manassein je na svoji kliniki (v Petrogradu) preiskal pisa 222 pevcev od 9. do 53. leta ter prišel do sijajnih rezultatov. Pri pevcih je obseg prs znatne večji, nego pri onih, ki ne pojejo, ter se prav dc sarosti razvija im širi. Razteznost prsnega koša in moc pljuč le pri pevcih ravno tako mnogo večja, a z leti še napreduje. Od tuberkuloze umre redkokdaj kateri pevec —.ako ni baš pijanec — pa so radi tega more petje priporočati kot Izvrstno sredstvo proti prsnim boleznim ; petje namreč koristi razvoju prs — po mišljenju doktorja Manas-selna — bolj nego gimnastika. Izdajatelj in odgovorni urednik: • Ar ton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Srečno in veselo novo leto želi vaem prijateljem* naročnikom in čitateljem uredništvo in upravništvo ,Jugoslavije4. I Ha tarna Ljubljana. Restavracija „NOVI SVET“ Ljubljana, Gosposvetska cesta. II MUH, Marijin m Schvvab & Bizjak manufaktura, mida : in konfekcija : Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Kavarna „Zvezda“ Josip Ivančič LJUBLJANA, Kongresni trg. Kavarna in slaščičarna Zalaznik Ljubljana, Stari trg. Sobo- in črkoslikar Josip Jug LJUBLJANA, Rimska c. Sodna utica štev. 7. Manufakt. trgovina na debelo. Tržaška cesta štev. 4. Špecerijska trgovina. Fran Medica & komp. Ljutljana. Anton Srebotnjak, trgovina z drvmi Ljubljana, Kolodvorska ulica št 31. Odon Koutny, trgovina z orodjem Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 37. Kavarna Leon Ljubljana, Stari trg. Grand Hote) .Union* Hotel, kavarna, restavracija, vinska klet. LJUBLJANA. Stanko Horak kolodvorska restavracija LJUBLJANA. taDDiia tistiiltila Mini uni AL Matelič, Homiana, Keneresnl trg It. 3. E tektro- tvrdka »SVETLA* LJUBLJANA, Mestni trg. Autotvrdka I. GOREČ Gosposvetska c. 14. Ferdo Sert, uvoz in izvoz. Maribor. lianin Ha Mera Ljubljana, Gosposka ul. Informačni zavod Dfcgo Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it. S. Anončni zavod Drago Beseljak (Podružnica) MARIBOR. Gregoričeva ulita Štev. 6 (Schillerstrasse). T. Grošelj, trgovina z delikatesami In zajutrkovalnica. Ljubljana, Poljanski nasip štev. 7. Brivnica ALEKS. Ct JU D Ljubljana, Kongresni trg. Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Š^lenburgova ulica 8 in II Ljubljana, Kolodvorska ulica. Veselo in čez vse srečno novo leto ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka Fran Derenda, Ljubljana, Emonska cesta Štev. 8. '-a«?——-............. :on: Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. naročnikom Tone Malgaj, stavb, in pohištveni pleskar in ličar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. — :qss" Da bi zdravi srečni bi l Voščim Vam k novem letu Barv dost da naročili ln denarce prihranili. Se priporoča Rudolf Cotič, Vrhnik-, zaloga la barv za obleke. :rn: :nn: Trgovci, pozor! Zajamčeno čisto bučno olje razpošilja po najnižji ceni > sako množico tv dka Martin Sumer v Konjicah. 1575 Ognja in vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati In wertheimove kasete, priporoča tvrdka Franc Schell, t. Jugoslovanska izdclovalnica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596 Kupi se: Seno sladko, več vagonov za takojšnjo dobavo išče Miloš Regovc, Jesenice. 1637 Kupim rezan in okrogel lesjn ža ranče v velikih množinah. Mi Jesenice. ranče v velikih množinah, Deske, trame, hlode in bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. št. 5. iloš Regovc, 1638 Gostilna v Spodnji Mi Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom Fani in Zdravko Koren. :qcc :esd: Prazne vreče in razna semena kupuje Josip Urba čič, trgovina s semeni. Ljubljana, Miklošičeva c. 8. 1640 Seno dobro konjsko, ter slamo kupi takoj tvrdka Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 1658 Službe: Absolventinja trg. tečaja, zmožna slov. in nem. jezika, išče službo kot kon-toristka, ev. prakticira 1—2 meseca brezplačno. Naslov v upravništvu pod šifro .Takoj4*. 1647 Kolar za vozove in kočije se išče. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se Je: Cesta na Kodeljevo štev. 8. 1648 Delniška družba pivovarne .Union žel) vsem cenj. odjemalcem Gospodična ali gospa s primerno naobrazbo se sprejme k otrokom. Pismene ponudbe je nasloviti na 1. Sušnik, ' Ljubljana, Zaloška cesta 2i. 1013 I in m želi vsem cenjenim naročnikom JAROSLAV BREUER, mestni stavbenik. Vojaška ul. (za belgijsko vojaš.) I1G Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. T. Mencinger delikatesna trgovina Ljubljana, Resljeva cesta 3. Tvrdka O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg. vsem naklonjenim društ vom. Godba, Domžale. ””1 želi svojim odjemalcem KAROL MAJCE in DRUG, čevljarski mojster Ljubljana, Radeckega cesta 6. rali želi svojim cenjenim gostom Anton Tonete, kavarna „Evropa". Vzgojiteljica zmožna tujih jezikov (angleščina prednost) ter glasovirja se tako) sprejme. Plača po dogovoru Ponudbe na poštni predal 79. Ljubljana. 1657 Ramo: Zahvala Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes in v meso zaraslih nohtov, kojc mi je odstranil brez vsaeih bolečin, ter ga vsakomur najtopleje priporočam. a. Franc Mohar. Ope- Oarmzijska bolnica, rira od pol 1. do 2. ure. 1655 Iščem tneblovano stanovanjc, obstoječe iz 4—5 sob, kuhinje in pritiklinami za nek konzulat. Stanovanju v vili dam prednost. Cenjene ponudbe pod »Konzulat* na upravništvo. 1644 im 2446 Udi tunika i Lilijani, Sodna »lita j opozarja cenjeno občinstvo, da se začenja zimska mrtva sezona ▼ krojaški stroki in mi je možno v tem času, eventuelno že za pomlad, dana naročila tem točneje izvršiti. Tudi obleke za obračati in vsakoršna popravila prosim sedaj donašati v delo. Razpolagam z novimi izbornimi močmi in imam fino blago v zalogi. Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki „Svetia,“ Ljubljana 2448 Mestni trg štev. 25. Naznanilo. Na Silvestrov večer je otvoritev zimskGCja k©gl|Hi