Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka l Din. Št. 17. Leto XIX. - Kranj, 27. aprila 1935, Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. i. Telefon št. 73. »Gorenjec** izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki~ ranih pijem ne sprejemamo. — Naročnina za Gorenjca**", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Država in gospodarstvo Evharistični kongres v Ljubljani V nedeljo leden bodo volivci sirom Jugoslavije poklicani pred volivne komisije, da izberejo zastopnike za parlamentarno delo. Razumljivo je, da bi vsak volivec dal rad izvoljenemu ljudskemu zastopnika kopico raznih nasvetov in naročil, kako naj se gospodari z državnim in privatnim premoženjem, saj gospodarska kriza tare več ali manj vse stanove brez izjeme. Pri gospodarstvu je zainteresiran kmet, ker je cena kmetijskih produktov tako smešno nizka in delovna sila pa draga in vrh tega še visoke davščine. Zainteresiran je nadalje na gospodarstvu delavski stan, ki postaja iz dneva v dan večji revež in žrtev nenasitnega kapitalizma. Zainteresirana sta na gospodarstvu trgovec in obrtnik, ki tudi vedno bolj gresta v splošno obubožan je. Razumljivo je, da bodo kapitalistični volivci priporočali kapitalistično gospodarstvo in težnje kapitala, drugi pa bodo priporočali težnje proletariaia. pa naj bo že delavec, kmet. obrtnik ali trgovec. Nekateri bi radi. da se kapital še bolj zaščiti, kakor je že zaščiten, drugi bi pa hoteli, da se zaščiti delovna moč delavca, kar bi bilo tudi prav. Kaj bi pa mi svetovali in priporočali bodočim ljudskim zastopnikom, ki bodo poklicani, da bodo soudeleženi soudeleženci pri gospodarstvu države na neposreden način. Želeli bi. da bi poslanci delali na to. da začne država delali velika javna dela. kjer bi mnogi dobili zaželjeno delo in neobhodno potreben kruh. Bodočim ljudskim zastopnikom bi prav posebno priporočali, da bi skušali preprečiti vsako izrabljanje državnega denarja in sploh javnega denarja. Skrbijo naj, da se ne bodo nekateri izvoljenci okoristili z javnim denarjem, katerega bi pridobili na nepošten način. Država sama mora biti pred vsem zgled pravičnega in poštenega gospodarstva. Gospodarska bremena naj se pravično in enakomerno razdele na posamezne. Nikakor ne gre, da bi morda samo nekateri morali nositi davčna bremena, dočim bi pa bila drugim olajšana. Kajti nobena stvar ne rodi toliko /amrze in odpornega duha. kakor krivična razdelitev davčnih bremen. Na to naj gledajo bodoči poslanci, če hočejo, da bodo vredni zaupanja v » *istih. ki jih bodo tv, O. .\ volili. Nadalje pa naj skrbijo poslanci za to, da bodo od javnih del. ki jih bo pričela vršiti država, imeli zaslužek ne samo nekateri izvoljenci, ampak vsi. Kakor vemo, bi se imela graditi avtomobilska cesta Ljubljana—Kranj, železnica Sevnica— Št. Janž in še mnoga druga važna dela. Upamo, da bodo novoizvoljeni poslanci vse storili, da se bo zaslužek porazdelil pravično med vse in ne morda med kakšne privilegirance. Uverjeni smo. da novoizvoljeni poslanci ne bodo trpeli razmer, kakor so bile za časa režima JNS. ko so imeli nekateri vse gospodarske ugodnosti. «.vv x>w hO Nii <&£33* vvss 3?» v N>noJ v\ -.sv.N Vs\Vs» Prepričani smo, da novo izvoljeni poslanci ne bodo kaj takega trpeli. Prepričani smo tudi. da bodo slovenski poslanci skrbeli, da bo prihajal denar nazaj v kraje davkoplačevalcev po istem ključu, kot se dejansko davki tudi vplačujejo, in da bodo imeli tako pravično razdeljene ugodnosti vsi ^.sl^.-Enako je potrebno tudi to, da se pravično zaposle po celi državi ljudski sloji od ministra do zadnjega ročnega delav-fu in bo delo pravično razdeljeno. Pred vsem bi poslancem polagali na hrte. da skrbijo za naše delovne sloje in jih ščitijo pred tujimi in domačimi kapitalisti, ki mislijo, da jim ni treba poznali nobenih socialnih zakonov, ki so W\Y\ dani v korist delovnemu sloju. Res je, da imamo v naši državi dokaj moderne socialne zakone, izdane v varstvo delovnih slojev, toda žal so ti za-k«ni zgolj na papirju. Tudi pri nas postaja delovni človek le prevečkrat popoln hlapec kapitalizma. Država mora k j d i bo na eni strani v gospodar- skih stvareh pravična do državljanov, a na drugi strani je pa ena njenih velikih dolžnosti, da bodo tudi privatna podjetja pravična do svojih uslužbencev. Poslanec kranjskega okraja bo imel v tem oziru zelo hvaležno polje, saj se kranjski okraj vedno bolj industrializira in proletarizira. Dnevi preizkušenj Posameznik doživlja dostikrat težave, iz katerih si ne zna sam pomagati. Zato išče pomoči. Ta pomoč se izraža na razne načine in poti, po katerih kdo rešuje svojo situacijo, so tudi različne. Ta rabi duhovne opore, oni materialne. Prav tako je dostikrat z narodi. Tudi narodi iščejo dostikrat izhodov iz situacije. Tudi narodi pridejo v stiske in težave. Celo v take težave pridejo, da utegnejo izginiti kot narod in se utopiti V množici drugega naroda ali narodov. Že iz tega vzroka so zlasti zadnje stoletje narodi storili vse, da dobe svojo državo kot jamstvo narodnosti in napredka. Večina srednjeevropskih narodov je dosegla svoje države. Tudi mi Slovenci smo pomagali soustvarjati svojo državo. Le žal. da so nas višje sile pri določanju mejnikov razkosale kar na 4 dele, tako da je v lastno državo prišlo le dve tretjini Slovencev. Ti Slovenci v naši državi in enako tudi Srbi in Hrvati pa iščejo po ustvaritvi države zopet razna pota. po katerih naj bi se uredila v čim večje zadovoljstvo naša skupna domovina. V tem smislu se izdelujejo programi raznih vrst in v tem smislu so tudi razna trenja med strankami, ki predstavljajo še dandanes večino med rodovi, ki so ustvarili državo. , * ■*•» lz tega vidika je treba gledati tudi vsakokratne javne manifestacije. Pri teh se narod izreka za eno ali drugo ali tretjo politično linijo. Pri nastopih pove narod državnikom že s svojim nastopom ali nenastopom, z glasovanjem za eno ali drugo listo ali na drug način, na čigavi strani je. Dobri in pošteni državniki morajo nato, če jim je kaj za pravo ljudsko zaupanje in za zastopanje njihovih interesov, delati zaključke v prid naroda. Poseben kotiček Velike cestne izboljšave na Gorenjskem. Kakor nam poroču volivno časopisje, bo odpravljen Gaštejski in Jelenov klanec ter cesta asfaltirana do Podkorena. Nove trase so izpeljane tako, da se čimdalje izognejo kluncev, ki vodijo v središča ali skozi nje. Vendar pa je treba vedeti, da je več variant za nove trase. Pa čeprav gremo že v drugo polovico aprila, še ni odločeno, po kateri trasi naj bi se gradilo. Ker pa tudi še ni dogovora, koliko denarja naj se porabi v ta namen, in pa tudi, kdo naj ga da, je problem Se toliko težji. Kakor pa čitamo v volivnem časopisju, zmagujejo one trase, ki bi bile najcenejše. To je glavno merilo. Kakor pa slišimo, je ozadje tega vprašanju v tem, da je najcenejše, če ostane stara cesta, da se nikomur ne zamerimo. In že poleti utegnemo doživeti, da bo ta silno močna skupina imela prav. Nerodno bo pa samo to, ker naj se cesta tudi asfaltira. Tega pa ne bo mogoče tako naglo izvršiti radi nestalnosti spomladanskega vremena. V Ljubljani je to lahko, ker delavci vsak treaotek ob plohi lahko zbeže v veže, kako pa naj bo to na Sorskem polju! V Ljubljani je toliko lažje, ker Ljubljančani tudi sami plačajo. Izključitve iz JNS so zadnje čase popolnoma prenehale. To stanje bo pa došlih poročilih trajalo do '5. maja. Takrat pa ituk ne bo mogoče nikogar več izključiti, kajti prav bodo imeli le oni JNS-arji, ki so bili izključeni do smrti. Danes (to je vso dobo od izključitve^ je jasno, da je bila dosmrtna izključitev mišljena do smrti JNS. Odslej naprej bo posvečal Gorenjec v vsaki številki pod zgornjim naslovom pozornost pripravam, ki čakajo naše dekani je in naše župnije v teh zadnjih tednih, ki jih imamo še do kongresa. Prosimo župne urade oz. pripravljalne odbore, da prispevajo s svojimi iniciativami, s svojimi prireditvami in s svojimi spodbudami oz. svojimi dopisi k čim lepši in uspešnejši notranji in zunanji pripravi onih vele važni h dni evharistič-nega slavja v Ljubljani. Vse dopise, ki se tičejo splošnih dekanijskih oz. župnijskih priprav v vaših župnijah, bomo priobčili pod zgornjim naslovom. Naša notranja priprava z.a evh. kongres Vsaka verska prireditev, če naj bo zares verska in če naj rodi trajnih sadov, mora izhajati iz globin dejansko vernih katoličanov. Evharistični kongresi imajo namen na zunaj pokazati ono bogastvo in lepoto, ki ju skriva v sebi kristjan, ki živi iz vere. Kakor rastlina ne bi pognala pomladanskega zelenja in cvetja in bi nam jesen ne podarila bogatih sadov, če ne bi bila rastlina, če ne bi bilo drevo zasidrano s svojimi koreninami v rodovitno zemljo, tako tudi verske prireditve ne morejo uspeti, če niso tisti, ki pripravljajo te prireditve, sami prežeti z verskimi resnicami, če niso sami zasidrani, vkoreni-njeni v veri, v Bogu. Resnice, ki jih verujemo, zapovedi, ki jih poznamo, morajo postati naš edini življenjski pro- §ram, ki se ne sme nikdar in nikjer pre-rugačiti ali zapostaviti pred kako drugo idejo. Živeti iz vere se pa tudi pravi, živeti od nadnaravnega kruha, živeti od milosti, ki jih prejemamo iz Kristusovih zakramentov, lz tega sledi, da mora naša notranja, dušna sila za evharistični kongres v nas in v naših župnijah izvesti to, da bomo lahko rekli: živimo iz vere, in zato bomo na kongresu na zunaj pokazali to, kar nosimo v svojih dušah. V biči verskih resnic urejamo naše družinsko življenje: pokorni božjim zapovedim hodimo starši, vzgojitelji in otroci v cerkev k službi božji in vabimo k tej pobožnosti tudi one. ki do-sedaj niso zahajali v cerkev. V zavesti si svoje onemoglosti in žejni Boga pristopamo bolj vneto k sv. spovedi in k daritvenemu obedu (sv. obhajilu)), bolj kot prej umevamo Kristusa, ki nam zagotavlja: „Kdor ne je od tega kruha, nima življenja v sebi." Mi pa, ki pripravljamo evharističnemu Kralju mogočno manifestacijo, moramo biti živi. moramo iz zakramentov, iz neusahljivih rezervarjev božjega življenja, oplo-jati najprej svoje duše. potem pa bo ogenj vere in božje ljubezni uporabil naše sile za službo požrtvovalnih apostolov. Zato bodi skrb vseh onih, ki kakorkoli priprtivljajo v fari druge za evharistični kongres, ta. da bodo sami zlasti v teh zadnjih tednih dajali zgled ne samo z navdušeno besedo, ampak tudi s tem, da bodo veliko molili pred evhari-stičnim Prijateljem in da bodo pogosto svojo evharistično vero in navdušenje zalivali s studenčnico božjega življenja, ki teče iz daritve sv. maše in iz zakramentov. — Po večini so imele vse fare duhovne vaje za vse stanove. Delo, ki ga je vsak v svoji duši pod božjim vplivom v tistih dneh započel. se moqa nadaljevati. Čez teden dni se bo pričela nam Slovencem tako priljubljena šmar-nična pobožnost. Letos bodo vsi štnar-nični večeri oz. jutra posvečeni evharistični misli. Jasno je. da bodo prav zato naše cerkve letos še posebno polne. — Letošnje binkoštno zborovanje mož. in fantov na Sv. J oš tu bo tudi prežeto z evharistično mislijo, zato ne sme ob tej priliki nobeden moški ostati doma. — Kakršna bo notranja priprava zlasti mož in fantov, tak bo tudi potek evha-rističnega kongresa v Ljubljani. Zato. možje in fantje, na delo za Kristusa, na delo zase, za Cerkev, za naš slovenski narod! Hitimo! Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani je v veliki zadregi, ko ne more iz nekaterih župnij dobiti potrebnih informacij. Nikar ga ne ovirajmo pri tako težkem delu s svojo počasnostjo in morda celo brezbrižnostjo. Vsi župnijski odbori, ki tega še niso storili, naj takoj vzamejo v roke ,.vprašalno polo za mesec april" in naj tam stavljena vprašanji hitro rešijo, seveda ne samo na papirju, ampak najprej v lepo izpeljani organizaciji. — Hitro moramo sporočiti zlasti: L koliko udeležencev bo iz posamezne fare (moških, žensk). 2. koliko otrok in kako je preskrbljeno za njihovo vodstvo itd. Ne zavlačujmo. vsaka malomarnost se bo maščevala, linpozan-tnost in učinkovitost slovesnosti na kongresu ne zavisi samo od molitve in notranjih priprav, marveč tudi v veliki meri od dobro izpeljane organizacije, 1. j. od zunanjih priprav, ki jih pa more glavni odbor izpeljati le tedaj, . če se bodo njegova navodila vestno upoštevala in uresničevala. — Ne pozabite, da bodo (hi I i posebno očarljiv pečat evharističnemu kongresu otroci, po možnosti uniformirani, dalje njihovi prapori in narodne noše. Naj čimprej v vsaki fari pripravljalni odbor ugotovi, koliko pravilnih narodnih noš bo moglo nastopiti pod okriljem dekanijskega pripravljalnega odbora (ta se mora za našo kranjsko dekanijo v kratkem ustanoviti). Šolski otroci, ()rganizirajmo jih. saj bodo oni posebno veliko prispevali za kongres s svcijiini molitvami, s svojimi zbirkami in svojimi evharističnimi prireditvami. \ es mesec maj naj otroci še podvoje svoje molitve, še bolj pridno naj obiskujejo svojega mladega Prijatelja v sv. obhajilu. Vsak katehet oz. učitelj ali učiteljica naj bi otroke navajal v teh zadnjih dneh k velikodušnim pripravam za dobrega Jezusa, ki tako zelo ljubi svoje male! Ne pozabite dati otrokom vseh razredov za mesec maj listka ..Jezusovi dnevi". Žrtve, ki jih bodo v tem mesecu po vsej Sloveniji naši šolski otroci pokazali, bodo še posebno rodile bogatih uspehov. — Pomagajmo revnim otrokom z zbirkami, ki jih bodo prinesle prireditve, n. pr. ev-harisiična akademija v mesecu maju. da se bodo mogli tudi oni udeležiti svojega programa na Stadionu dne 29. junija. — Celoten program evharistične-ga kongresa bomo objavili pozneje. Našim družinam v Kranju in okolici Pripravljalni odbor v Kranju bo v kratkem moral odposlati statistiko: L koliko narodnih noš bo nastopilo iz naše župnije, in 2. koliko mož, fantov, žena in otrok se bo udeležilo evharistič-nega kongresa. Prosimo, da nam sami javite (predsednik v tiskarni Tiskovnega društva), koliko narodnih noš (lepih, celih) imate v vaši družini. Obenem bodo člani pripravljalnega odbora v Kranju napravili statistiko, koliko otrok in odraslih bo šlo na kongres. Upamo, da bomo imeli svoj vlak za može in fante, posebnega za šolske otroke in posebnega za druge udeležence. Starši, pustite otroke radi na kongres, saj bodo pod nadzorstvom; na vsakih 20 otrok bo določen en reditelj ali rediteljica, ki bo Kanje odgovoren. Pošiljajte otroke k šmamicam in k zakramentom, zakaj oni vam bodo koristili s svojo otroško pobožnost jo. dede obleke, ki naj bi jo imeli otroci, bomo poročali drugič. Stran 2 GORENJEC« Št v. 17 Spomenik Franu Bonaču Odbor za postavitev spomenika Franu Bonaču v Kranju je izdal sledeči Tedenske novice »Kakor je znano, se je sestavil odbor, ki ima namen postaviti na Brezjah našemu vzornemu in zaslužnemu tovarišu c. g. Franu Bonaču, ki ga nam je kruta usoda tako nenadoma iztrgala iz naših vrst. dostojen spomenik. Saj je pokojni ravno na Brezjah tolikokrat zbiral slo-veuske vojake, jih bodril in vnemal za vse dobro in blago. Vsak, kdor je poznal, slišal in čul o Bonaču, ve. da je bil mx>ž slovenskega iin.rojr.la. ki se ni strašil potov in težav, da zastavi svojo krepko besedo v obrambo našega naroda in jezika, pa tudi v obrambo vseh ponižanih, teptanih in razžaljenih. Njegove zasluge za postavitev spomenikov padlim in umrlim v svetovni vojni so tako vebke. da odlični naš tovariš gotovo zasluži spomenik. Skojco ni župnije in vasi, kjer ne bi Bouač vzbujaL s svojo ognjevito besedo vojake iz svetovne vojne k vzvišenim idealnora večne Lepote in Dobrote. Zato se sedaj, obračamo do vseh vojnih tovarišev z vljudno prošnjo, da pomagajo uresničiti našo lepo zamisel-. Vljudno vas prosimo, da prispevate za spomenik Franu Bonaču in da bomo z vašimi prispevki mogli uresničiti našo, zamisel. Za \sašo naklonjenost se vam že v naprej zahvaljujemo, zahvaljujemo se vam tudi za vsak dar, ki ga boste naklonili v počastitev spomina pokojnemu Franu Bonaču. V vseh zadevah akcije za spomenik Franu Bonaču se obračajte na podpisani odbor. — Prispevke pošiljajte po položnicah ček. računa št. 11.997 z označbo ../a spomenik Franu Bonaču". — Vsi tisti, ki žele, da se ta spomenik čimprej postavi in da naj bi bil spomenik dostojen reprezentant Bonačevih idej poštenosti, zvestobe in tovarištva slovenskega vojaka, so naprošeni, da ta proglas ponatisnejo. iz uprave IZ UPRAVE. \iirotniki Gorenjca se pritožujejo, da lista ne prejemajo redno. Naše cenj. naročnike obveščamo, da list oddamo vsak petek popoldne na pošlo in da ni radi zakasnitev iskati krivde pri upravi lista. Vse naročnike prosimo, da nas obveste, ako prejmejo list neredno, da bomo na inerodajnih mestih skušali odstraniti neredno dostavljanje. 1'prava Gorenjca. Ban dr. Dinko Puc v Kranju Danes v petek ob 10 je prišel v Kranj g. ban dravske banovine. Kranj je pri sprejemu dokazal spoštovanje do vrhovnega šefa državne uprave v Sloveniji. Pred mestnim magistratom so ga sprejele razne korporacije in društva, na sreskem načelstvu pa so se mu poklonile deputacije. Ob priliki sprejema je v zahvalnem govoru na pozdrave poudaril g. ban misel, da ne smemo prezirati slovenskega jezika, kakor tudi ne zapostavljati jugoslovanske misli. Kakor ti dve misli zahtevata složnost celega naroda, da se obrani zunanjih sovražnikov, tako se pa tudi ne smejo ločiti gospodarsko enotne pokrajine, to je mesta od podeželja, ki so navezani drug na drugega. G. ban se je predstavil tudi kot zaščitnik zakonitosti in pravičnosti in ne kot eksponent katerekoli stranke. — Nadaljnje poročilo prinesemo zaradi zaključka lista prihodnjič. Odgovor t,Delavski politiki1' Naj vé delavstvo! Zadnja Delavska politika prinaša iz Kranju vest, du je Gorenjec reklamni tednik in Ijst popravkov. Ta ugotovitev nas zelo veseli, ker dokazuje in potrjuje uspešnost naše reklame. Kar se tiče popravkov, pa ve list sam, kako se taki popravki rode, in tudi, v koliko ti popravki ustrezajo navadno resnici. Ker to list mora vedeti, se nam zdi čudno, zakaj naj bi bil list — list popravkov. Bolje bi Delavska politika povedala, če bi nas predstavila kot list, ki bode v oče kljub res številnim popravkom. Resnica pač bode v oči. Pri Delavski politiki se najbrž ne morejo tako postaviti. Glede inserutov pa povemo, da naš list propagira le domače trgovce in obrtnike. Še nikdar ni nihče videl v našem listu oglasov tujih tvrdk, kot jih pogosto vidimo v Delavski politiki. Zakaj ta ..delavski" list propagira take tvrdke, lahko vsak ugane. Naš delavec mora živeti v brezdelju, ker tuje ivornice konkurirajo na vseh mestih. Delavski voditelji bi morali sami priti do tega. da odklanjajo tuja podjetja in da se bore proti tujemu kapitalu. Prav v tem vidimo, kakšni so ti voditelji delavstva. Stalni kompromis delajo med kapitalisti, delavstvu pa oznanjajo novo dobo. Dobro vemo za njihove misli: njim ni glavno boj proti kapitalizmu, ampak boj proti svobodnemu delavstvu, kar ravno najlepše dokazujejo inserati v Delavski politiki. Sicer se pa Delavski politiki zahvalimo, da je povzročila ta naš odgovor, da se spoznamo še s te pluti. POSLANO*. Odgovor: Na mnoga pismena vprašanja glede oddaje moje gostilne sporočam vsem, da sem zaenkrat ukinil gostilniški obi-ai za eno leto in gostilne sploh ne oddam Osebi pa. katera je na občnem zboru Gostilni-čarske zadruge V Kranju gobezdulu, da sem ji jaz ponudil gostilno v najem, pa.„povem, da je njeno gobe/danje navadna laž. Peter Mavr, Kranj. * Uredništvo za članke pod gornjim naslovom ne odgovarja, KRANJ VeiJkn noč v Kranju. Velika sobota je bila letos izredno lepa, res prava velikonočna sobota, polna sonca in veseSja. Ob 6 zvečer so se pričele cerkvene molitve in nato se je po mestnem trgu razvila veličastna velikonočna procesija vstajenja. Tako velike udeležbe pri velikonočni procesiji še nismo videli v Kranju. Duhovščina je še stala pred cerkvijo z Najsvetejšim, ko je že prišel prvi konec procesije nazaj k ž up ni cerkvi. Velikonočne procesije se je udeležil g. sreski načelnik dr. Gre-gorin s podnačelnikom g. Mahničem, izmed iiradništvu pa g. postajenačelnik Toporiš in nadzornik finančne kontrole g. Torkar, gimnazijo sta zastopala gg. profesorja Žontar in Plut. Pri procesiji je lepo sviraln godba Glasbenega društva. Vsa okna po vseh ulicah, koder se je pomikala velikonočna procesija, so bila razsvetljena. . Socialni tečaj za delavstvo zaključi Jugoslovanska strokovno zveza v Kranju na belo nedeljo ob 0 dopoldne. Obenem bo redni sestanek članstva kranjske skupine. Vsi člani naj si štejejo v dolžnost, da se sestanka udeleže. —• Vabljeni so pa tudi drugi delavci in delavke. Osebna vest. Imenovan je za poštnega inšpektorja t. grupe upravnik pošte v Kranju g. Ivan Sluvec. Čestitamo! Skupina poselske zveze v Kranju ima sestanek v nedeljo 28. t. m. popoldne ob pol 4 po popoldanski službi božji v pevski sobi župni-ščit. Pridite vse! Ni vse slabo, kakor tudi ne vse rtovo dobro! D »kazano pa je, da bi stari način pranja, t. j. poraba luga iz bukovega pepela za namakanje, za pranje pa Zlatorog-o\o milo boljši, kakor pa sedanje pranje / različnimi pralnimi praški. I.ug iz bukovega pepela in Zlatorog-ovo milo ne moreta škodovati niti najfinejšemu perilu, ker je prvi naravni produkt, drugi pa izdelek iz najfinejših surovin. Zato zahtevajte pri svojem trgovin vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! PRIMSKOVO Niso nas pozabili. Do nedavnega smo živeli mirno, kakor da je pozabilo vse na nas. Mnogo težav in potreb imamo, ali nikogar ni, da bi imm lajšal to gorje. Nihče ne vidi toliko delavskih družin lačnih in kmetov potrebnih pomoči. Nihče no sliši klica na pomoč. S hitrimi koraki pa si- bližajo volitve in sedaj v teh dneh so prišli oznanjev alei boljših časov. Eden oznanja rešen je delavcu, drugi pomoč kmetu. Besede so tako lepe, da človek nehote sanja o srečnejši bodočnosti. Saj ni nič drugega kakor to, da je v naši vasi res lepo število volivcev in po teh se iim toži. Na belo nedeljo gostuje v gasilnem domu dramaCni odsek iz Brega pri Kranju /, igro ..Črna žena". Z udeležbo pomagate mlademu društvu, da bo zraslo v mogočno ognjišče narodne zavednosti. Ker je igra gorenjska, boste z njo zadovoljni. ' KRIŽE Velikonočni procesiji, V naši župniji imamo že nekaj let sem dve procesiji vstajenja Gospodovega. ,\a \eliko soboto v mraku je bila nad vse lepa procesija i/ katoliške kapele v zdravilišču Golniku. Slavnost je povečalo mogočno izbrano petje moškega zbora iz Križev in znana tržiška cerkvena godba. Procesijo je vodil domači križki župnik g. llartman v asistenci zdraviliškega kurata župnika l.eilerju in pacijenta g. Drvodela. kaplana iz. Sv. Lovrenca na Pohorju. Častite sestre in nežna mladina je pa z lučeami spremljiilu od mrtvili vstalega Zveličarja. Udeležili so se procesije tudi gg. zdravniki in uprava ter domači križki župlja-ni in iz sosedne goriške župnije. Lepše procesije si ne morete misliti: vse razsvetljeno, mirni tihi večer in s snegom pokrite planine v ozadju, to je sika nebeške lepote! — Na veliko ne(ic'jo ob 4 se je pa vršila procesija iz župne cci'.'ve v Križali. Ljudstva za dve cerkvi, isti pevci in godba kakor prejšnji večer na Golniku, slovesno zvonenje, streljanje, kresovi in razsvetljava. Članice ženske in dekliške Marijine družbe so nosile sveče, kar je še povečalo sijaj ogromne procesije. Po vrnitvi v cerkev je bila nato slovesna sv, maša ob asistenci domačega g. kaplana in g. kurata z Golnika, daroval je pa sv. mašo domači g. župnik, BREG PRI STRAŽIŠCU O jezikih. Ali ni to čudno, da mora biti toliko govoričenja brez huska! Tudi pri nas je zlusti zadnji čas tako. l/gleda celo, da nuj bi nekaj ženskih jezikov odločalo, mi pa nuj bi plačevali. Pa se bo že treba sporazumeti na boljši podlagi. Naši gasilci prirede na belo nedeljo na Prim-skovem narodno igro »Črna Žena". Prireditev se vrši v gasilnem domu ob 4 popoldne, Pričakujemo velike udeležbe. I. delavsko konzumno društvo je najsoltdnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumenta 1 Ali si član te zadruge ? — Ali kupuješ vse pri zadrugi? Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v času turških vpadov. Nadaljevanje Da ostanemo združeni z rimsko cerkvijo in da tudi sosedne dežele ne pridejo v enake stiske, moramo klicali na pomoč. Naše razmere so take. da popolnoma propademo, ako ne dobimo prijateljev, ki bi nas podpirali. Če zasede sovražnik naše dežele, ga ne bo ovirala ne gora ne voda. da bi ne vdrl tudi v nemške in italijanske pokrajine. Bati se je Celo /eji deželnih stanov pa jo je čilal zapisnikar v nemščini. Vsi odborniki so odobraval! njeno vsebino in se zahvalili škofu za genljiv opis t u ršk i h gro/ov i losi i. Deželni glavar je zaključil sejo / besedami: ..Ne prikrivajmo si. da živimo v skrajno žalostnih razmerah, \ se blagajne: so izpraznjene. Stroški naraščajo od dne do dne. Naloženih je že toliko davkov, da ni nobenega upanja, kje bi še kaj dobili. Kranjska dežela omaguje pod bremeni, ki jih mora nosili. Turku se ne moremo več zoperstav I jat i. Do zdaj smo ga v Ljubljani nekoliko odbijali, v bodoče ga ne bomo mogli več. Zato smo segli po zadnjem sredstvu, ki nam daje iskrico upanja. Približati se hočemo očetu kristjanov / nado, da prošnja ne bo brezuspešna, saj je naš poraz tudi njegov poraz, naša zmaga tudi njegova zmaga." X. PRI PAPEŽU STKSTU V RIMU Pred rimska vrata pridejo, \ ratarja brž pokličejo: ..t )j n v ratar, vratar ti mlad, !- i ključ inias od rimskih v rat. odpri j di trudnim romar jem. od daleč smo dospeli sem. < (četa s\ et'g i iščemo, le nanj se lili zanašamo.' Nemalo začudenje je nastalo v vsej okolici, ko so ljudje zvedeli, da bo šel kriški župan Janez Grašič v družbi visokih gospodov v Rim. Menda se še ni nikoli zgodilo, da bi bil preprost slovenski kmet izbran za poslanca k svetemu očetu. In da ga je sam ljubljanski škof Žiga Lamberg za to opravilo priporočil! Kriški vikar je prišel prvi Grašieu čestitat, za njim pa kar po vrsti vsi drugi občani. Daleč nu okrog so edino o tem govorili in blagrovali Grašiča, da bo videl Rim in papeža. Grašičeva žena Katarina in hčerka l.enc.i sta imeli seveda polne roke dela. Pa še zelo sta morali hiteti, ker je bilo samo tri fini časa. Odhod poslancev je bil namreč določen za prvi dan mejnika 1474. Halo! Najfinejši in najcenejši mizarski izdelki pri Stale Ludvik, Tržlse - Bistrica Halo! Ste v. 17 »GORENJEC« Stran 3 NA TRSAT! Bliža se nie*ec majnik, mesec nebeške Matere. \ se. kar je še verno, hiti pred Marijin oltar. Koliko najlepšega cvetja bo krasilo njene kipe, koliko vročih prošenj bo šlo iz človeških src. Ni vasi ne mesta, v katerem ne bi imela Marija kraja, kamor bi se ne zatekali mi revni. So pa kraji, kjer je nebeška Mati prav posebno češčena. Slovenci so te kraje vedno radi obiskovali, ker so našli v težkih časih na teh krajih novih moči za boj proti sovražniku. Tudi mi smo poklicani, da to dediščino naših očetov in mater zvesto čuvamo in nadaljujemo. Trsat je ena od mnogih božjih poti, kamor so radi romali naši predniki, f.etos imamo priliko, da gremo tudi mi k njej. Mnogo imamo težav, pojdimo pred njen oltar in potožimo ji! Romanje ob 19. maja in stane vožnja 155 Din tja in nazaj. Vsa pojasnila daje uprava Gorenjca. Prijave se sprejemajo samo do 5. maja. TRŽIČ Sveto teto t*Htd našega Odrešenja zaključujemo na prav slovesen način. V četrtek, petek MU soboto je večerna pobožnost v župni cerkvi. V »ed-eijo popoldne je služba božja posvečena temu izrednemu zaključku, ki nas povede v duhu k zaključnim slovesnostim v Lurdu. Zvečer ob 8 pa je cerkveni koncert, katerega se udeležimo tržiški farani v obilnem številu. *tniiniv popravek. V zadnji številki Gorenjcu smo čitali zanimiv popravek Prostovoljne gasilne čete. Tržiška javnost se sprašuje, kaj to pomeni. Oni pa, ki so bili priče vsemu dogodku (d> priliki zadnjega alarma, pa debelo gledajo, češ, ne vemo, ali se nam je sanjalo, ali so nekateri napravili samo šalo z. nami. Sicer pa vse kaže, ela bo zadevo moralo razčistiti sodišče, ker advokatska pisma že romujo k posameznim strankam. Tržiško javnost naprej opozarjamo, naj zadevo pa/no zusleduje. Volivno gibanje. \'i bilo še v zgodovini tuko mirnega razpoloženja za volitve, kakor to pot. Topalovičevci so imeli sklicana dva shoda za velikonočni ponedeljek, pa jim zborovanje ni bilo dovoljeno. Zato so se v praznike nekam kislo držali. Hitro so se pa opogumili in so v torek zjutraj že prišli med svoje tovariše s krilatico: ..Bojijo so nas!" kljub temu se jim tovuriši smejejo, češ. preje ste se vi nam smejali, sedaj ste pa sami v škripcih. VODICE Postavitev evharističnega križa. Potem ko smo z duhovno obnovo pripravili najprej naše dbše, smo na veliki petek /večer blagoslovili naš križ. Ne samo vsa župnija, možje, fantje, žene, dekleta in naši otroci, tudi prav mnogo naših sosedov se je te genljive slovesnosti udeležilo. Tako veliko procesije še ni doživela laia. .Najprej moški, vsi / lučeami. nato duhovščina, /a njo ženske. s<, skozi vas med popov an jem ev (turističnih pesmi in nu čust križu v dolgi vrsti po štiri in štiri so v veličastni procesiji sredi temne nori hiteli h križu, ki jc postavljen na krizisi u cest. Kriz ja iz hrastovega lesa umetniško izdelan. V sredi križa je zlato obrobljen kelih s hostijo. Ilostija je iz belega, kelih pa i/ rumenega stekla, od znotraj električno razsvetljen. Kako preseneti po noči popotnika, ko zagleda žaicčo hostijo s kelihom kol kažipoti Pred križem je načelnik ka- toliške akcije /a ljubljansko škofijo dr. Miha Krek v krasnem globokem govoru z iskrenimi besedami razložil pomen evharističnega križa, hostijo in keliha. Poudarjal je /lasti, da bodi križ. hostiju in kelih simbol lame skupnosti, duhovna ve/ vseh člano\ župnijo, naj bodo doma ali na tujem, živeči na rodni zemlji ali izseljenci. Po govoru se je kri/ blagoslovil, tui-kar je vsa množica zapela pesem na čast križu in Povsod Boga. Tako naj križ. še našim potomcem pi iča o naši veri v Boga. skritega pod podobo krnim in vina. ŠENČUR Evharistični križ. Na cerkvenem trgu je na veliki petek prvič za žarel 10 m visok spominski kriz na 1900. obletnico odrešenja. Tudi kot klicnr na ev ha lističu i kongres je našel les daritve in zmagoslavja pomenljivo mesto. Pred lamo cerkvijo stoji v/v išen ev ha list ičn i križ kot znamenje ljubezni trpečega Sina božjega. o/nanju joe begotnemii človeštvo večno resnico: Po Golgoti jc sinil nad vstajenja! I .epa je bila rimska procesija, ki je bila skoraj tako dolga, kakor velikonočna naslednji dan. Ces 10(10 la-ranov je ob S zvečer s prižganimi svečami korakalo iz župne cerkve \ svečanem sprevodu do Podlipnika in na/a j. kjer je po blagoslovitvi križa in govoru domačega g. župnika zado-nela skupim pesem: Kraljevo /iiamnje križ. stoji... kako da ne bi privzdignili svoje roke k svetlobi poveličaiicga križa, da vidimo Irnjevo pot v noči življenja! Prišel je, prišel zeleni Jurij... Spomin farnega zaščitnika smo obhajali preteklo sredo. Jutri, na Jurijevo nedeljo, pa ga počastimo v cerkvi s slovesno sv. mašo. Ta dan imamo v Šenčurju ..ta mali semenj". V neki Meškovi Za„ "tye*te H I e b š vsa kuhinjska posoda, je- ■ dilno orodje, vse za gospodinjstvo K r ctoj Velik popust slike, okvirji, ogledala, sieklenina, porcelan legendi o sv. Juriju stoji takole zapisano: K nam prihaja sveti vite/. Jurij s prvim zelenjem in prvim cvetjem ter vsi mladi in stari radostno pozdravljajo ..zelenega viteza sv. Jurija", kateri nuj zu nas Boga prosi, da ostane vedno pomladno živa naša vera. vedno mladostno zeleno naše upanje in da vedno živo cvete naša ljubezen. HRASTJE Smrt kosi. Zadnji teden je smrtnu kosa ne-mičakov ano naglo kosila. V teku petih dni je spravila dva moža soseda k večnemu počitku. Dne H. aprila je umrl od kapi zadet, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 57 let Jane/. Vehovc, po domače Adamovec na Prebačevem. Pokojni je bil dolgoletni cerkveni ključar cerkve sv. Križa na Prebučevem. Bil je dober oče, skrben gospodar in katoliški mož, ki je zvesto spolnjeval krščanske dolžnosti. Se prejšnjo nedeljo je bil pri sv. spovedi in obhajilu in na dan smrti pri sv. maši. Kakršno življenje, taka smrt. — Dne 18. aprila pa se je oglasila smrt s svojo neizprosno koso pri sosedu in preselila v boljšo domovino Fr. Stareta. po domače Pernjuka v starosti 58 let. Bil je še prejšnji dan pri sv. maši in sv. obhajilu. Čeprav je smrt naglo prišla, je bil toliko srečen, da je prejel sv. zakramente za umirajoče in tako mirno zaspal. Zapušča žalujočo 82 let staro mater in ženo. Blagima možema naj sveti večna luč, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje. TRBOJE Trbojski igravci in igravke so nam na velikonočni ponedeljek res prav živo pokazali razvalino življenja na odru Kocjanovega dvojnega poda; Vsi smo strme občudovali to igranje. Vse sama živa, gola resnica. Res pravo življenje V takih družinah. Prav kakor je igro zamislil g. pisatelj Pinžgar, tako so jo podajali' na odru. Ne vem. komu bi dali kaj več prednosti, ali staremu l rhu, ki je hčerko Lenčko možil z Martinom iz lakomnosti, ali l.enčki. ki je ljubila terjana, a iz pokorščine do očeta se udula v nesrečni zakon. Pohvaliti pa je treba sploh vse igravce, ki so se res potrudili in num vsem gledavcem pripravili prav lepe urice poštenega razvedrila in užitka. Posebno pa še zasluži zahvalo in pohvalo muvški kvartet pod vodstvom g. organista i/ Mavčič, ki so rado olje prišli zapet nekaj prav lepili, krasno podanih pesmi. Le zopet kaj kmalu pokažite delo svojega duševnega trudu. Koliko več je vredna v/orna izobražena mladina, ki hrepeni po vsestranskem napredku, kakor pa divjaški izzivači. Le naprej po jasno začrtani poti! MOŠNJE Evharistični križ. Na veliko noč zvečer smo v najlepšem vremenu blagoslovili na prijaznem otoškem i1 riču evhaiistični križ. Slavje je poviševala 11 a novo vpeljana električna luč v cerkvi in na križu, bengalična razsvetljava, tisoč lučk v rokah starih in mladih, streljanje, po-trkavanje. zastave na vseh hišah, dva govora podvinskega oskrbnika in mošenjskega kaplana, lepe pesmi breških in- mošenjskih pevcev in lep nastop domačih gasilcev. Križ. je blagoslovil .iiiošen j s k i župnik v spremstvu begunjskega Župnika in Štirih frančiškanov. Slovesnost so mnogoštevilno počastili sosedni Radovljičaui, Begunjci. Leščani, tesani, Dobravci in drugi. Otok še ni imel nikoli toliko lučk, duš krščanskih tudi ne — turških je pa bilo morda več. Ker ne moremo v Lurd, bomo za sklep sve-teg-n leta hodili na Brezje k svetim mašam in sveto leto nu belo nedeljo popoldne zaključili z zadnjo svetoletno procesijo in znhvaluico. KOVOR Blagoslovitev evharističnega križa. Na velikonočno nedeljo smo tudi pri nus blagoslovili ev-haristični križ, ki nas bo spominjal in vabil na evharistični kongres. Križ je visok 15 m in stoji na lepem cerkvenem posestvu na I žen kovom griču in gleda po Kovorju. Križ je lepo razsvetljen in viden celo i/ križke fare. Na veliko nedeljo zVečer ob T so se vršile v cerkvi najprej slovesne" litanije Matere božje, ki jih je opravil tržiški g. župnik Vov k z asistenco. Po litunijah je stopil čg. \ovk na prižnico, ki nam je v lepem govoru posebno poudarjal, kako moramo odpuščati svojim sovražnikom, za zgled nam je predočil. kako je odpuščal naš Zveličat- Jezus Kristus. Cerkev je bila nabito polna in bi g. /upnika Vovka radi poslušali še iu še. Po končanem govoru se je pa razvil sprevod z. lučeami. kakršnega Kovor še ni vi- del in ga tudi ne bo. Tudi blagoslov je izvršil g. župnik Vbvk, pri čemer je imel tudi kratek govor, v katerem je poudaril, kako naj gleda in se zbira vsa kovorska fara zmeraj okrog križa, prav kakor se je danes. Slavnost je zaključila skupna pesem ..Kraljevo znainnje križ stoji". — Za kongres se dobro pripravljamo in se nas bo udeležilo zelo veliko število. Prireditev. Na belo nedeljo popoldne ob 5 se vrši na lženkovem podu prireditev s petjem, deklamacijo in kratko igro. Vstop prost. Vabimo k udeležbi! PREDDVOR Igra. Ob prvi uprizoritvi Vombcrgarjevc veseloigre ..Zlato tele*' na velikonočni ponedeljek moremo igravcem kakor tudi režiserju le čestitati. Igra je nekaterim tako ugajala, da jo žele še enkrat videti. Kljub temu, da je ta igra trd oreh za podeželske odre, je šla razen nekaj skupinski nastopov dokaj glaflko preko odra. V začetku je igra malo težje umljiva, ki pa se od slike do slike bolj razpleta in drži gledavca v napetosti posebno v zadnji sliki, kjer pride do izraza vsa hinavščina, zavist in škodoželjnost. Igravci so v to igro vložili mnogo truda, zato pa obisk ponovitve te igre, ki bo na belo nedeljo ob 5 popoldne, priporočamo. Ker igra traja tri ure, naj si vsak preskrbi vstopnico za sedež, ki stane samo 6 Din. Za shode pri nus ni zanimanja. To se je pokazalo ta teden. Pa že bolj vleče harmonika, če tudi gre kak stol v ropotarnico. BESNICA Evharistični križ. Malokdaj se kdo oglasi iz. našega kraju, kakor da bi se v njem ne zgodilo nič posebnega. Pa vendar ni tako. Na veliki četrtek smo bili opozorjeni od. g. konz. svetnika Pokorna na eTharistični križ in fantje so se takoj dvignili, posekali mecesen v Rovniku in nu veliki petek zvečer jc že stal nu juko vidnem prostoru pri ..Kraljevem znamenju", odkoder je krasen razgled daleč na okoli. Visok je 19 metrov, na vrhu je monstruncu, iz katere žari očarljiva električna luč daleč na okoli. Na belo nedeljo zvečer se bo slovesno blagoslovil v trajni R pomiri na evharistični kongres \ Ljubljani koncem junija letošnjega leta. — Možje in fantje, ki ste se trudili pri postavljanju križa, udeležite se obenem z ženami in dekleti tudi blagoslova! GORICE Blagoslovitev evharističnega križa. Veliki petek zvečer ob 7 je bila v cerkvi pridiga o dušnem trpljenju Gospodovem na križu in litanije. Po litanijah se je razvrstila procesija s prižganimi svečkami po vali do evharističnega križa, ki je postavljen pred cerkvijo. Pred križem je zapelo vse ljudstvo prvo kitico ..Kraljevo znamenje", nato so tri deklice (Peručeva, Bohinjcev a in Mlinarjeva) deklamirale. Sledil je bla-uosov in govor o svi križu, nakar smo vsi s pov ztlign jenimi iučcumi obljubili zvestobo sv. križu. Poleni je spet vsa zbrana množica zapela drugi dve kitici ..Kraljevo znamenje-. Ta slavnost je našemu vernemu ljudstvu globoko segla v srce ter ntim ostane v trajnem spominu. Na evharistični kongres se tudi pripravljamo ter se ga bomo v obilnem številu udeležili. ŠKOFJA LOKA Blagoslovitev evharističnega križa se vrši na belo nedeljo 2S. aprila. Po Ave Mariji so v župni c-erkv i slovesne pete litanije, nakar sera/vije procesija po glavnem trgu po Grabnu in Spodnje trgu do križa, Vsi, ki se udeležijo procesije, naj imajo sveče ali pu buklje, ki se dobijo pri cerkovniku po 4 Din. Za razsvetljavo križa je naprošeno vodstvo elektrarne. Udeleži naj se te slavnost i vsa župnija, moški in ženske, cerkvene organizacije pa s svojimi prapori, /a stroške nabavi- križa se bodo nabirali prostovoljni darovi pred cerkvenimi vrati in na poti do križa. Priporočamo, da obilno darujete', ker se preostanek porabi za namene kongresa. Vstajenje pri župni cerkvi na veliko soboto zvečer je bilo tako lepo, kot doslej še nikdar. Sijajna razsvetljava, udeležba raznih Marijinih kongregacij, vse z lučkami, naše vojaštvo, godba, množica duhovščine, pevski zbor, zastopniki cehov, predstavniki oblasti in nepregledna množica ljudstva, to je bila zares manifestacija Preinagavcu groba. Čim težji časi gre- do čez nas, tembolj se oklepa ljudstvo svojega Boga, zavedajoč se, da je le v njem reštev in zadovoljstvo. Ljudstvo vidi družine in posameznike, ki živijo le posvetnemu inamonu, da jih ne osreči, zato se še bolj oklepu vere in Cerkve in vsepovsod dela po geslu: Z Bogom za narod! Za romanje na Trsat in izlet po morju ter ogled Zagreba je precej zanimanja. Med drugim žeiijo, da bi šli manj po morju kot lani, pa bi večkrat izstopili. Priporočamo, da se peljemo na Krk ter tam izstopimo, nato do Senja in tudi izstopimo, pa še pogledamo Bakar ali pu Kraljevico. Baje se že vrše pogajanja z železnico, da num da same udobne vozove, kar jc tudi potresbne za tako dolgo vožnjo. Prihodnjič več o tem. SELCA Kvačev študent. V dvorulio Krekovega doma pridite nu belo nedeljo gledat znano spevoigro ..Kovačev študent". Igral ga bo cerkveni pevski zbor iz. Kranja, ki bo napravil izlet v našo dolino in ob tej priliki nastopil kot gost na našem odru. Začetek ob 3 popoldne. Kap je zadela posestnico Ivano Leben r. Ha<-inrihur, Grošelnovo mater. Po kratki težki bolezni je izdihnila v ponedeljek ponoči. Slovesen pogreb je bil 24. aprila zgodaj zjutraj. Sorodnikom naše sožalje, materi pa bogato plačilo pri ljubem Bogu. Birma bo pri nas v petek 10. maja. Že zd&j smo pričeli s pripravami, da bo naša dolina čim clostojneje sprejela prev zv išenega nadpastirja. Rudi pomagajte in sodelujte, kjerkoli bo treba! ..Zlato tele". Z Vombergarjero veseloigro smo zaključili sezono igranja. Igra je izpadla v splošno zadovoljnost. Pri starejših igravcih takoj spoznaš rutino in spretnost, zato so bile vse težje vloge dobro podane, pu tudi nekateri mlajši so se dobro obnesli. Ljudje so bili zadovoljni. PODBREZJE Spevoigro iz turških časov ..Mlada Breda" bo uprizoril cerkveni pevski zbor na belo nedeljo 28. aprila ob 5 popoldne v Gasilnem domu. SPORT Išče te sreča, um ti je dan, prid po darila, ak nisi zaspan! Kakor že rečeno, se bo to nedeljo 28. aprila vodila ljuta borba v viteškem streljanju, ki ga zaključuje tukajšnja strelska družina za Narodnim domom v Kranju, če bo pa grdo vreme, se vrši tekma na kegljišču z. ma-lokaliberskimi kroglami. Tekmovalo se bo cel dan, zaključek bo točno ob t), nato istotam razdelitev daril. Ostro streljanje z. vojaškimi puškami se prične dne 12. maja ob 2 popoldne na Struženem ter traja do b zvečer. Odslej se vrši to streljanje z vsemi kalibri vsako nedeljo od 2 do 6 v Strtiževem, kamor vas vabi odbor Strelske družine. Gospodarstvo Avtarkija Nekaj glede zadružništva Že v zadnji številki smo povedali nekatere naše nasvete, ki naj bi jih npo-števal kmetijski minister pri izvedbi programa pospeševanja kmetijstva potom zadružništva, kot to sedaj vlada na volivnih sbodih razlaga. Navedli smo to že iz vzroka, da pozitivna stremljenja podpremo, pa čeprav so ta stremljenja izražena v času volitev, ka'jti kasneje bomo tudi zahtevali realizacijo, pa naj bi bila vlada ta ali ona. Gotovo je, da naj bi se po vladinih izjavah moralo tudi kmetu pomagati, če govori ministrov razodevajo, da vidijo v zadružništvu sedaj izhod iz položaja. Pri nas v Sloveniji je zadružništvo kar lepo razvito in samo zadnja leta ni moglo napredovati. Vzrokov za zastoj pa nikakor ni iskati v zadružništvu samem, ampak v političnih činite-Ijih. Dokler so v Sloveniji vladale take politične razmere, da se je zadružništvu pustilo svoboden razmah, tedaj je to zelo naglo napredovalo. Je sicer res, da to zadružništvo ni bilo ravno preveč mM Gorenjci nosilo TIVAR-leve obleke, ker so dobre In »oceni tmW X 1 V A R OBLEKE usa ■ IZREDNA PRILIKA DA POCENI OPREMITE SVOJE STANOVANJE STANOVANJSKI STOLI VRTNI STOLI SKLOPNI STOLI LEŽALNI STOLI ANGLEŠKI STOLI VRTNE MIZE VRTNI SKLOPNI FOTELJI OBEŠALNIKI VRTILJAKI GOSTILNIŠKI STOLI PISARNIŠKA OPREMA OTROŠKO POHIŠTVO TOVARNA REMEC co DUPLICA PRI KAMNIKU PRODAJA SVOJE IZDELKE PO ZNIŽANIH TOVARNIŠKIH CENAH. NA SPLOŠNO ZELJO SE TOVARNIŠKA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH PODALJŠA DO 1. MAJ A T. L. ' PRODAJALNA V LJUBLJANI, KERSNIKOVA 7 (POLEG SLAMICA) skoneentrirano. ampak smo imeli več revizijskih /vez. Vendar pa kljub tej navidezni razcepijenosti in v tej dobi zadružništvo in s tem v njem združeno članstvo nikdar niti materialno niti duhovno ni toliko trpelo, kot pa zadnja leta, ko so nekateri politiki, ki jim je zadružništvo le politični šlager brez duha zadružne vsebine, začelo zagovarjati neko nasilno koncentracijo, po kateri bi se seveda morale tej koncentraciji ukloniti zadruge, ki ne podpirajo političnega kurza te skupine in koncentracije, kjer naj bi zavladali mesto pravili zadružnikov ljudje političnih stremljenj na škodo svobodnega zadružništva. Izkušnje dokazujejo, da so ta stremljenja za politično koncentracijo propadla, ker pravi zadružniki niso hoteli pod svoj krov vsiljivih politikov. Zato tudi mi kot podporniki iniciativnega gospodarstva, v katerem naj svobodni narod svobodno gospodarsko deluje, nismo mogli take ..koncentracije"' podpreti, pa čeprav znamo pravo, demokratično zamišljeno koncentracijo prav dobro ceniti. Da bi moglo koncentrirano zadružništvo uspevati, je potrebno, da si začrtamo najprej njegove naloge. Žal. da moramo ob tej priliki ugotoviti, da iz ust vladnih organov še nismo slišali definicije teh nalog, kar bi nam zelo olajšalo naše stališče. Radi tega smatramo za potrebno prositi, da se javnosti povedo naloge koncentriranega zadružništva in bo mogoče tudi kasneje točno analizirali načine, kako naj se zadružništvo koncentrira. V zadevi koncentracije smo mi mnenja, da ideja nikakor ni napačna, če se bo koncentriranemu zadružništvu zagotovilo tudi tak vpliv na vodstvo agrarne, splošno narodne politike, kot to zadružništvu pripada. Saj bo s tem potisnjen v kot oni krog agrarcev, ki niti idejno ne živijo V zadružnem duhu, ampak v duhu velekapitalizma in mono-polskega agrarnega gibanja. Njih uspehe na škodo države in naroda smo kaj bridko občutili pod zadnjimi vladami. Nasprotno smo si mnenja, da naj prosto zadružništvo sklepa in predlaga resolucije vladi, katera, če hoče biti demokratična in prežeta pravega zadružnega duha. jih mora smatrati za obvezne. Ker pa so tudi zadružne zveze zelo pestre, je pa treba tudi to pestrost upoštevati. Kaka ..(ileichschaltung" bo naletela vsekakor pri eni ali drugi zvezi na odpor, kajti sedanje formacije so zrasle spored no z gospodarskim in deloma tudi ljudskim političnim gibanjem in katere ideje se ne dajo iz članstva kur ne zadružno iztrgati. Vlada bo pri tem pač morala — ■ ■ ;• s.; .. -v'- svobodo zadružništva ščititi, lake zadružne zveze, ki bodo same svobodne in od vlade upoštevane in podpirane, take zveze bodo že same znale zastopati interese svojih zadružnikov v zadružnem duhu. kakor tudi se pogajati z zastopniki drugih zvez. če bi kdaj nastal kak spor. Da bi pa glavna zadružna zveza, ki dejansko že predstavlja koncentracijo, za katero se še nekateri love. mogla tudi politično nastopati v duhu zadružništva, pa ni treba drugega, kot to, da vlada sklepe upošteva in jih realizira. Še več! Prav bi bilo. če bi vlada del uradnih agend izvajala preko glavne zadružne zveze in v njej včlanjenih številnih zvez, slično kot to z velikim uspehom izvaja čeho-slovaška vlada, kjer se baš radi take politike ne razvija samo kmetijstvo, ampak tudi zadružništvo in obenem tudi celokupno gospodarstvo. Niti enemu praktičnemu Cehu ali Slovaku ne pade na misel, da bi izvedel kako ..Gleich-sehaltung", ko ve, da bi vsak tak poskus propadel ali bil vsaj škodljiv zadružni ideji in s tem tudi državnemu gospodarstvu. Mi smo včasih slišali iz čeških zadružnih vrst, da so se pod dobo dr. Kreka in še pozneje Cehi k nam hodili učiti, če smo pa pri nas zadnja leta. in to ne po krivdi zadružnikov, zaostali, ali jie bi bilo dobro, da Čehe posnemamo vsaj v tej dobri lastnosti, da kar je dobrega, naj se pusti na miru in le se dobro z dobrini utrdi. Ne omejevati zadružnega gibanja, ne nasilna ..Cleich-schaltung", ampak razširitev zadružne- §a duha. laka koncentracija in tak za-ružni gospodarski duh se naj izvede, pa bo po našem mnenju v prid države. m H L I O G L H S I Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0*50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. E. Ažmana. 15.ÖÖÜ Din gotovine iščem. Vknjižba na prvo mesto. Ali pa prodam posestvo na Gorenjskem. Naslov v upravi. V najem se da hiša s trgovskim lokalom, stanovanjem in vrtom. Naslov v upravi lista. Trgovske lokale, pisarne, skladišča in delavnice oddani takoj stalnim in sigurnim strankam. Pismene ponudbe na Peter Mayer. Kranj. Konj naprodaj, lahek, star 5 let. Naslov v upravi lista. Kanarček se je zatekel. Dobi se v Goj- zovi cesti št. 10, pritličje. Iščem vajenca ali vajenko za brivsko obrt. Prednost imajo iz boljših krščanskih družin. Naslov v upravi lista. Stavbne parcele proda g. Karel Schindler in si-1 parcela v izmeri cca 2500 kv. m blizu kolodvora ob cesti na Gorenju Savo. I parcela v izmeri cca 2800 kv. m med vrtom g. Frana Majdiča in vrtom g. ravnatelja Česnu v Kokriškem predmestju. — Informacije se dobe pri g. Gorjancu v Kranju. Usnjarska in čevljarska zadruga J(und priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Ljubitelji narodne noše I Pasove, broie, uhane i. t. d. donite najceneje v veliki izbiri pri 8. Rangus Kranj Istotam velika izbira ur, zlatnine in sre-brnine po priznanih nizkih cenah. Pred nakupom pridite in si oglejte sami in prepričal« se boste! Popravila se strokovno točno izvrše. Kupujem staro zlato in srebro. I. zlatarska delavnica na Gorenjskem. R1-i Jazbecu Športni suknjiči po Di« 98.— Dečji jopiči po Din 35.— Obleke za dečke in moške po cenah brez konkurence. Vsakovrstno blago za obleke. Srajce v veliki izbiri za dečke in moške od Din 15.— dalje. Kravate, lepa izbira po Din 8.—. Vsakovrstno spodnje perilo, nogavice itd. — Klobuki v veliki izbiri, cene brez konkurence! Albin Jazbec-Rranj FOTOGRAF V KRANJU, COJZOVA CESTA ŠT. 4. (PRI POKOPALIŠČU) SE PRIPOROČA VSEM ZA OBILEN OBISK, ZA VEČJE SKUPINE PRIDE TUDI NA DOM BREZPLAČNO, IZVRŠUJE VSA AMATERSKA DELA V NAJKRAJŠEM ČASU IN IMA V ZALOGI FOTOPOTREBŠČINE VSEH ZNANIH TVRTK Zakaj so čevlji, kupljeni v trgovini Franc Strniša - Kranj najboljši? Zato: 1. ker je domače ročno delo, 2. ker je blago asa čevlje prvovrstno! Kar je najvažnejše, je to, da so kljun dobri kvaliteti cene nizke! Kupite tudi Vi za veliko noč čevlje v naši trgovini I Za uspešen napredek v obrti in trgovini Vam najboljše koristi dobra reklama s plakati, letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v najmodernejši tiskarski tehniki Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju da dobiš najboljše novo kolo le pri znani domači tvrtki Halo! ' Zapomni si, IVAN BITENC - KRANJ trgovina koles in splošno ključavničarstvo Isto tam Vam napravimo Štedilnike, vrtne ograje i. t. d. Vsak, kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. Trgovina: Vidovdanska 11 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trg 7 (pod velbom) Halo l Jeglič Rudolf KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO KRANJ Kamnose.šlvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrfi, proračuni. NA(.ROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Karl Rržen v Kranju Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.