Št. 78. V Gorici, v torek due 27. septeinbra 1904, Letnik VI. Izhaja vs:i torek in solioto ob 11. mi |ir('(l|)()|. za dcžclo. Ako pa n;t l;i «Inc-va pra/.nik izidc (l;ui pr«»j ob (>. zvcCicr. Stum» po jinili priaj«»rn:iii ali v (iorici n;i . poSiljan ct'lolctiin K '\, pollctno v Gorici v to- bakarnaii Schwarz v Solskih ulirrili, j .1 f I Icrsitz v Miiuskih ulicah in. L»'- j b a n na Venlijevem Ickaliääu po H vin. I GORICA (tjaiiAUJA i/j(lanje.) Hreduištvo in upraviilstvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini li. SI. 9. bopiso je nasloviti na urorinišlvo, oglaäf in nuročnino pa na upravnisHvo »Gorict'c. Oglasi st> raüunijo po petit- vrstali in sicer ako se liskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se ve^krat tiakajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSič). Peticija „Kat. polit. druätva" v Bovcu glodo ustanovitve sodnijsko - okrajnih mlokarskih contral v polit. okraju tolminskom in ustanovitev iste v Bovcu samom. . V i H o k i d e ž e 1 n i z 1» o r ! Veeini udov visoko zbornico je go- tovo znano, kako norazvita jo po vočini živinoroja v goratem dolu GoriSko ; raz iriorno So na nižji stopinji liči pa nile- karstvo, in to skoraj povsod, izvzemSi par krajev, kjer je za nslanoviti toroj Hodnjisko okr. centrale. V v.saki taki posamni contrali bodi od vlade na- stavljon strokovno izobražon in prak- lično izvožban mlokar, ki nadzoruj uzorno mlrkarno, vodi poučne tečaje za mlekarje VHfga dotičnoga (»kraja, nadzoruj mlo- knronjo v posamnib mlokarnicah in vsta- navljaj novo, kjer kažo in treba Da se pa bodo moglo mlokarnice urodili, treba pov.sod sposobnih zidaliSČ, treba naprav, strojov in modornih apa ratov za umno inlokarstvo; v nabavo vsega toga bi pa morala vlada mlokarnkim zadrugHm vsaj iz prva pomHgati s po- trebnimi podporami. — Zravon rnlokarnic, ki dolajojo bolj v zimski »ozoni, ho ne nmo niknkor pro- zroli p 1 a n i n K k i h mlekarnic, ki dolnjojo bodi s kravjim bodi z ovöjim ali kozjim mlokom poleti po planinah. L* lob planinskih mlekarnic jo mnogo v polit. okraju in tudi v bovSkem sodn. okraju samem, in so äe na dokaj nižji stopinji razvoja nego prvo. V teh mle- karnicah je vso izdelovanjo se do cola primitivno. Li čnda toroj, da gre v Rvet sir iz najboljšrga planinskoga mloka kot izdelek nižje vrste, ki bi se pri umnem mloka- renju lahko kosal h slovitimi tirolskimi in inozemskimi siri?! Li cuda, da se radi nizkih cen skorHJ več ne izplačuje živi- noroja oziroma mlekarenje, in da si ljudstvo rndi tega mora iskati zaslužka križem sveta?! Pomislek, da bi taka organizacija in reforma prevcč stala, nima pravo pod- lago ni upravičen, ker so gre tu za korisl in blagor celega polit. okraja, in bi bili izredni stroški oziroma podpore od strani vlade polrebni le bolj v začetku. Ako vsporedimo mlekarstvo in sploh živinorejo n. pr. z gozdarstvom — kakšen vdikansk razločok 1 Popolnoma prav je, da skrbi vlada za gozdo, bodi erarno, bodi občinske, kor to jo važno prcrno- ženje! V bovškem sodnom okraju je na- stavljeno n. pr. colih 5 gozdarjev, od teh 5 je za Sočo in Trento 1 poseben. In kakor na Bovškem, tako je preskrbljeno za gozdarstvo tudi drugod. Ali pa ni vsaj toli važno, da, so važnojše od gozdarskega vpraäanja — mlekarsko kot pogoj življenja in obstoja? In ako izdaja vlada toliko leto za letom za gozdarstvo, ne da bi imela pri tern gmotne pomisleke, pač pa pri erarskih gozdih, na Bovškem vaaj ogromne pri- mankljajo, ali bi no mogla mirnovestno in z norazmerno vočjim zado^č(Mijom iz- vesli in deloma vzdržovali mlokarsko qt ganizacije?! - Podpisano dru.^tvo jo o lorn vpraäanju podrobno razpravljalo in na voč svojih shodih, v zadnjo pri obc". zboru 4. okt. 1903, tor poslalo v toj za- dovi na visoko c. kr. poljodolsko miiii- slorstvo ulogo, m\ katoro pa se ni doäol odgovor. Visoki dožolni zbor blagovoli uva ževati ulogino tohtn^ razloge za ustano- vitev sodnjiako-okrajnih mlekarskih cen- tral, tor po svoji moOi priporočati vinoki vladi, da so izvedojo čim proj sleieče re- solucije, sklonjono na obč. žboru podpi ¦ sanega drušlva due 4. okt. 1903: A) Uvažujč, da jo mlekarstvo na Boväkem, kakor tudi po večini sploh v polit. tolminskom okraju äe nerazvito, in da je to v ginolnom oziru na okraj jako občutno äkodljivo torso mlekarenjo jedva izplačuje, blagovoli visoka vlada poskrbeti, da so v povzdigo umnega mlekarslva ustanovo v posamnib sodnjiskih okrajih, toraj tudi v Bovcu, po ona mlekarska centrala, kjor bodi nastavljon od visoko vlado atrokovno izobražon in praklično izurjon mlokar; le ta nadzoruj uzorno conlralno mlokarno, vodi poučne leČajo za mlekarjo dotičnega okraja, bodi po- zimskih, bodi polelnih (planinskih) mle- karnic, nadzoruj mlokarenjo doma in na planinah, tor uslanavljaj nove mlekarnice kjer treba. B.) V nrodilev umnega mlokarstva blagovoli visoka vlada poskrbeti, da bodo zidališča sposobna za mlekarenje, tor podpirati mlokarnico doma in na plani- nah, da si nabavijo potrobne moderne stroje in a pa rate. G.) V povzdigo domačega mlekarstva in v varstvo istega poskrbi visoka vlada razmerno viäjo colnino na inozemske izdelke. „Katol. polit. društvo v Bovcu", 12. junija 1904. Josip Abram, Mi šic, tajnik. predsednik. Peticija „Kat. pol. društva v Bovcu" v zadevi uravnave reke Soče in hudournikov na Bovškem. Visoki deželni zbor! Povsod se čujojo pritožbe, da dela reka Soöa in hudourniki zlasti o po- vodnjih velike škode na poljih in cestah. Tako se godi tudi na Boväkem. Pred 3 leti sta zlasti v Baväici pri Bovou, onkraj boväke soteske napravila dva hudournika ogromno äkodo. Na proänjo društva, da se uravnata, je od- govorilo c. kr. poljedelsko miniaterstvo, da je zaukazalo gozilarskomu tehničnemu oddolku za uravnnvo hudournikov v Boljaku, naj sestavi načrt glede onih li- jakov. Kakor so čujo, ju je progledal nek komisar, a äo do zdaj ni nič nravnanoga. To se poudarja zlasti radi tega, ker je potom ^rodlanski josonski naliv in plaz končal žo proj najbolj prizadetemu kmelu v hlevu kravo in prošiča ter preplavil s prodom lep kos travnika. — Na ponovno proänjo za nravnavo \ dostavkom, da so daj tamoLnjim posestnikom, ki imajo vsled povodnji voliko, celo ogromne škode, primerna podpora, se je c. kr. poljedelsko minislerstvo sklicevalo glede uravnave na prvi, gori omenjoni odlok, glede podpore pa je odgovorilo ne- povoljno. Pri vsem tern sta hudournika äe zdaj neuravnana. Reka SoČa žo v Trenti izpodjeda hudo bregovo, in ako pojde tako naprej, odlrga v kralkem cele njive in travnike ; opasna je ludi bregu pri mostu v Trenti, katerega potom poäkoduje prva povodenj. Mod Trento in SoÖo (vasjo) je voda žo toliko brega izpodjedla in odnesla, da vodi cesta že tik ob bregu. V „Spodnji Soöi" je voda ob levem brogu odnesla oziroma zasula s prodom Žo dokaj travnika in polja, in pri slednji povodnji je v nevarno9ti vsa tarn ležeča plodna ravan. V äe večji meri pa je nevarna SoČa desnemu bregu polja in travnikov med Čoz-Sočo in Žago. Tam, kar nadalje tudi mod Žago in Srpenico na par krajih no žuga samo v kratkem odnesti in zasuti polje na daloč in äiroko, ampak tudi iz- podjesti državno cesto ter na lopo da- Ijavo onemogočiti slednji promet. Z vsako povodnjo, ki se ponavlja v večji alt rnanjäi meri letoma, se razäirja prodna struga vode, in ako se ji začasno ne zastavi proste poti, nas iznenadi prej ali slej z groznimi poplavi in razdejanji. Zato je podpisano druätvo, sklenilo na svojem občnem zboru dne 4. oktobra 1903 sledečo resolucijo : Visoki deželni zbor se naprosi, naj blagovoli poskrbeti, da se Čim prej uravnajo hudourniki na Boväkem, zlasti v Baväici pri Bovcu, dalje se uravna reka Soča v Trenti pri mostu in ob cesti ter v krajih, kjer je z vednim izpodjedanjem opasna zemljiačem, dalje od Čez-Soče proti Žagi in Srpenici, kjer ne žuga samo v kratkem zasuti in odnesti polje, marveö tudi izpodjesti in končali na daljavo državno cesto. „Katol. pol. društvo v Bovcu", 12. junija 1903. Jo s. Abram, Miäic, tajnik. predsednik. MSTKK. Med gorskimi orli. Povest izza časa hercegovskega ustanka. Ruski: Peter Potrov. (Dalje.) Minuli smo dovolj äirok gozdnat groben in ko smo preäli mali jarek, smo bili mahoma v obsegu ognja. Kroglo so zažvižgale od vsoh strani. Ta zelo ne- prijetna muzika je bila jako raznovrstna, zdaj kratek sum, zdaj doneče zavijanje, zdaj rozki visoki, trenotni žvižg, zdaj bolj nizko zateglo brenčanje, zdaj nekak ko- vinski tresljaj, zdaj nekak tresk. To pa ni bilo za okus previdnega Angloža. To iznenadenje ga jo hudo oz- •ovoljilo. Prajor ni bil do zdaj nikdar v °gnju in ni imel pojma o vojsknili rečeh, zato prvo minuto niti ni spoznal, kaj po- "s-enijo ti rozki glaaovi. Šli smo zolo Q&glo, skoro tekli smo — mahoma vpraäa ^rajor duka, zakaj tako bežimo: „Ker nas tu okrožujejo krogle, sir: zHo ker je vaäe življenje meni dra...u Ali Prajor protrga brozobzirno to te- ^tralno tirado. „Kaj pa je to, mon ami! Kaj pa činite z menoj ? To je straäno! Jaz kar pobegneml"* vzklikne nekako obupno in kar ustavi se, ves izgubljen; ni vedel, kaj početi. „Kaj pa delate, sir!" zakriči duka. „Ne zastavljajte se, božite hitro naprej. Še nekoliko korakov, pa bomo izven ognja." Tu stopim k Angležu in reöem: „Poslufiajte, Prajor, zdaj ni čaaa razla- gati tega. Dajto mi roko, pojdemo bolj hitro !" „Ne grom ! Hekel sem vam, da se ne bom bil!" kriči nevoljno tor se upira popolnem iz uma. , No, oprostite gospod, mi vas ho- čemo nasprotno le bržo skriti pred og- njem!" rečo duka pristopiväi. „Glejte, tam lo sedijo možjo; tarn je prav varno; a tu se le zaslonj izpostavljate nevamosti. Le nekolifco korakov je äe treba." Te besedo so propričale Prajora — in äel je z nami. Zares, sto korakov daljo je imel hrib nekako čelo, in tu je bilo prav do- bro zavetje pred kroglami. V tern var- nem okotju je bilo nekoliko konj in okoli dvaJ8et mož. Videlo se je, kot bi bil tu prostor za obvezovanje in za vozarstvo čete. Tu je bilo nekoliko ranjenih, prve žrtve boja. Prevozovali so drug drugemu rane z nekimi neizrazno zamazanimi ca- pami. Bili so ludi taki, ki so imeli pro streljene prsi, ali prestreljeno nogo; in ti basno-slovno krepki in vstrxjni ljudje so sedeli, ali stali, ali se dvigali sami brez opore. Le eden, kateremu je bila razbila krogla plečno kost, je stokal — oslali so le težko in nejednako vzdihali- Ne glede na ta mučni prizor in so- sedstvo je vendar sklenil Prajor tu ob- stati, naj stane kar hoče; kraj se mu je zdel prav varen in ugoden. „Od tu bom videl vse in vse nari- äem, mon ami,M obrne se do mene, ko se je bil ozrl nekoliko okrog sebe. „Ali dalje pa ne pojdem," pristavil je svečano in odločno ; „imam ženo in uredniätvo, k a ter i ma sem se zaklel, da ne bom ri- skiral življenja." „No tedaj, sir, če ste ae zaprisegli, pa ostanite tu," vmeäa se duka naduto in teatralno kot vselej. „Oatanite tu, ker tam dalje je pekel . . . Stotisoč smrti leti naproti junakom, kateri umirajo gladni, pokriti s capami, ali razvneti svete Iju- bezni do rodbine; umirajo v divjem ska- lovju, pokritem se snegom — samozatajno brez godrnjanja. — Zdaj pa, miloslna gospoda" obrne se k nama obema tor sname čepico, „izpolnil sem svojo dol- žnost do vaju. Zapuačam vaju v tern varnem kraju, jaz pa pohitim k bratom, da se bom boril ž njimi v tem peklu." SÜ8neva mu roko — Prajor Bkoro do solz ginjen radi teh besedi, jaz pa — po pravici govoreö — dovolj hladen; kajti ta montepenska glumaäka deklama- cija mi je bila zelo zoprna in mi je vzbujala precejäen dvom o dukovi res- nični hrabrosti in drznosti; saj pa tudi glede na druge njegove lastnosti ni moglo biti drugače. Z mesta, kjer smo bili, se je od. krival pogled na ves kraj pred nami. (Dalje pride.) Dopisi. Iz (Jorice. — (Quousque tan- dem...?) „Soča" St. 74 z dnem 14. 8eptembra 1904 zaletava se zopet v c. kr. vodjo tukajänje pripravljalnice za dečke, zaslužnega in spoätovanega gosp. Franca Orešeca. Čeravno dajam omenje- nemu goap. vodji kolikor toliko prav, da se mu zdi nevredno, pečati ae z obreklji- yimi in lažnjivimi mazači okoli umazano „Soče", vendar si Stejem jaz v svojo dolžnost, zavrniti po svojih inočeh bru- talne napade na osebno cast gosp. vodje. „Soča" je zagnala ob priliki, ko je imel biti imenovan g. vodja Oreäec učiteljem nemščine na tukajänjem ženskem učite- Ijišču, da suplira g. Bežeka, tak krik ter tako lažnjivo in brutalno napadla g. Ore- šeca, da se je gabilo menda že samim „liberalcem" in da so si äteli celo po- šloni Italijani v svojo dolžnost, braniti napudanega g. vodjo. V dokaz za to nani jo letoänja štev. 100 tukajänjega ilalijan- skoga lista ,,L' Eco del Litorale". Tudi „Gorica" je primerno zavrnila „Sočinega" mazača. Ogromon kap podlih lažij je vrgla tak rat Soča g. Oreäecu v obraz. SmeŠiti ga hoče z vsemi mogočimi lažmi, očita mu, da nima potrebnega znanja, niti nastopa, niti discipline, sploh, da je bil učencem dobrodoäel „objektum fopa- bile". Dalje mu očita, da je denunciral slov. dijake radi „narodne nestrpnosti*'. Refrain vsakega odstavka pa je : Mož ne tiöe nikamor drugam, kakor v — pokoj. Seveda ! Vsi možje, ki Gabračeku niso po volji in ne trobijo v njegov rog, vsi morajo v pokoj, da dobe njihova mesta „Sočini" pristaäi! Jaz setn imel obilo priložnost, na* tančno in vestno se informirati o vseh „grehih", katere očita „Soča" g. Orešecu, ter morem na podlagi teh informacij najbolj objektivno in zanesljivo poročati. G. Orešoc je bil izvrsten učitelj ter je posvotil ves svoj trud duševnemu na- predku svojih dijakov, katere je ljubil z očetovsko ljubeznijo. On je na svoje stroäke kapoval in posojeval dijakom dela. slov. klasikov. Bil je vedno vsem Hvojim dijakom na razpolago, pri vsaki äolski nalogi je ostal toliko časa v sobi, dokler ni zadnji dijak prostovoljno do- končal svojega dela in oddal svojega zvrzka. S tern je dosegel, da so imeli dijuki za naloge več časa in so jib te- rreljiteje obdelovali, kakor bi bilo mogoče v bori urici. Da jo imel g. učitelj izvrstne uspehe, to priča dejslvo, da je bil pri vsakem nadzorovanju od g. nadzornika gorko pohvaljon. M )žje, ki se prištevajo sedaj k prvakom slov. naroda, so bili nje- gov i učenci. Naj navedem le par vzgledov, kako so drugi možje cenili njegovo učiteljsko zmožnost in priljubljenost. „Prirnorec" štev. 10, Trst 21. maja 1871, piäe do- slovno : Gosp. 0..... je iskren narodnjak, ki je v slovenäcini jako sposoben. On zna vlijati v tnlada area ljubav in navdu- žsnoBt do mile slovensko domovine. — Gotovo so ne motim, ako rečem, da na tuk. gimnaziju še ni bilo tako iskrenega ucitelja, ncgo je g. Oreäec. Dalje pravi, kako lepo ga ^postujejo njegovi učenci ter mu vrlo pomagajo pri prcstavljanju Wuilovega nemško-slovenskega slovarja, tor sklcpa z besedami: „Slava lakim ociteljom, kakor je g. Orešec!" In .,Soča"? Šlov. 4. z dnem 24. maja 1871 piše: „Med poprejänjimi ostal nam je jedini g. Oreäec za slovenačiuo iz Stirskega doma, marljivi učitelj in lepega ponašanja, ki bi marRikatoremu že Oblarelomu suplentu v lop izglod služiJ". Tudi od svojih di- jakov ima g. Oreäec neätevilno dokaze priljubljonosti in hvaležnosti, bodisi pri- valno, bodisi javno. Naj imenujem le iskreno odhodnico, kaloro smo priredili trotjožolsci leta 1872. Pa pojdimo malo daljo! 39. štov. „Sočo" iz leta 1894 je prinosla članek: „Naäo srednje Sole", v kalorom tiči tudi stavek: „Sploh je za poučevanje slovenäcine na gimnaziji vrlo slabo poskrbljono". Ker je ta stavek očitno meril na g. Oreäeca, tedanjega uČitelja slovonäcine na gimnaziji, pri- občili so abiturjenti isloga leta v „Sočiu Štev. 40 dne 16. novembra energies n protidopis, kjer izvrslno braniju svojega biväega ucitelja in dokazujejo, kako lepo je pod njim napredoval pouk v slovon- ščini, in kako navduäenjo je vladalo pri dijakih. Se večje važnosti kakor ta dopis sam, pa je za nas „dostavek uredniätvau, y katerem stoji Črno na belem: „Kar a o t i c o gosp. p r o f. 0., jc gotovo vse v najU'pSt'in rcdu!"' Tudi piaati'lj gori urnenjenega članka trdi v pribodnji štov. „Soče", da s svojim člnnkom ni hotel prav ničesar očilati g. Oreäecu, ter pravi o njem: „.... znana je njegova poučna zmožnosl, vestnost in pridnost, in želeti je, da bi ga dijaki skusali po- . snemati". Urednišlvo spet prislavlja, da j po proj omenjeni osmošolci najboljäe price za resnico teh besed. Ravno tako je žel g. Orešec tudi za svoje delovanje na učileljišču le priznanje in pohvalo. Tako jo bilo leta 1894. Leta 1901, 8edem let poznoje, pa je pričela „Soča" take reči pisati o g. 0, kakor bi bil iz- meček vsega človeštva. I\*.s je pač le to, da so se naäli zadnja leta njegovega učiteljskega delovanja na gimnaziji no- kateri dijaki-razgrajači, katerim ni bilo prav nič do učenja slovenščine, kateri so vedno iskali prilike, da bi motili uk. Na tern pa nima g. Orešec nikake krivdo, pač pa so k temu nemalo pripomogli ,,Sočini" mazači, ki so začeli hujskati proti imonovanemu g. učitelju. Te-le raz- grajače bi jaz ravno tako popisal, kakor pravi „Soča" ätev. 47. dne 17. novembra: „Sicer pa imamo enake ra7mere tudi tu v Gorici, kjer so v vsakem gimnazijskom razredu nekateri mladiči, ki so se žt^ napihnili neke prevzetnosli, da oni so nekaj viäjega od vseh drugih, d», vHSji od svojih nčiteljev, katero tudi nadzorujejo. Vsako besedo, katero je mogoče krivo tolmačili, neso svojomu oskrbniku, ki zbira tako gradivo". Valed presilnoga razgrajanja sta bila dva toh „vzornih" dijakov kaznovana s tri- oziroma šest- urnim zaporom in ne, kakor trdi „SočV z 10- in 18 urnim zaporom, in tudi ne zaradi „narodne nostrpnosti". To pot je bil g. OreSec prisiljen kaznovati. Drngačo pa ni nikomnr nič žalega storil. Nikdo ni bil zaradi njega prisiljen ponavljali kak razred. Dalje „Soča" očita g. 0., da je na- pravil skužnjo za ljudske sole le po mi- losti, kar pa spot r.i res. Bil je izpraäan natančno iz vseh predmelov 3 ure dolgo, ter je napravil izpit z odliko. On je sedaj c. kr. vodja pripravljalnice in se nič ne meni za „Sočina" rogovilenja. Še manj pa so monijo za nje slov. • rodoljubi, ki pošiljajo svoje otroke v vodno veöjem žtevilu k njemu v solo, tako da so jih morali letos polovico zavrniti. Vidi se torej, kako korenito se je spremenila „Soča v teku par lot. In zakaj? Ker se je g. Oreäec le v toliko spremenil, da jo bil tedaj Gabrščekov pristaä, sedaj pa je obrnil temu možu hrbet. In le zaradi tega ga „Soča" vedno napada. Sicer pa naj bo g. Oreäec pre- pričan, da mu „Sočini" napadi pri po- ätenih ljudeh prav nič ne jemljejo ugloda, da, äe povečajo mu ga. Kajti BSoöakl sama zagotovlja mutatis mutandis. Go- Bpodje profesorji so broz dvoma vzvišeni nad take pisarije „Sočinih" mazačev. Take zlobnosti niso vredne več odgovora s perosom, ludi lopar je äe veliko pre- nežen I Politiöni pregled. Ožji volltvt na Štajerskem. V petek sta se vräili v mariborskem in ljulomerskem volilnem okraju nazna- njeni ožji volitvi, in sic^r v mariborskem okraju mod kandidatom nemäke krščan- ske ljudsko stranke Lopičem in med nem- .4kim nacijonalcom, mariborakim županom Stiogerjem. Izvoljen je bil slednji, ker so potognili Hocijalni demokratje z nomškimi nacijonalci tor pokazali s tern, da je ves njihov demokratizem goli humbug. V Ljubnu pa je zmngal kandidat socijalnih domokratov dr. Schachorl proti kandi- dhtu nemäke kräcanske ljudske stranke Higlorjo z 162 glasovi veeino. Pri volit- vali v IV. kuriji, pri katorih sta bila iz- voljona dva Slovenca, trije kandidatje nomške kračansko ljudske stranke, dva Mocijalna demokrata in jeden nemški na- cijonaloc, sla dobilu slovenska kandidata 27.900 glasov. Kandidtilje nemäke krščan- .sko Ijndsko stranke so dobili 56 442 gla- sov. Socijalna demokrata sta dobila 38 777 glasov, nemäko-nacijonalnih glasov pa je bilo lo 21.848, kar dokazuje, da so bili nemäki nacijonalci pri teh volitvah popolnoma poraženi. Češkl deželnl zbor. Nemäki listi so pisali te dni, da bodo nemäki poslanci v češkem dežel. zboru nadaljevali obstrukcijo in da bi jo le tedaj opustili, ako bi jim čeaki držav. poslanci obljubili, da opuste tudi oni obstrukcijo v držav. zboru. Takega pogoja sevod t čeaki držav. poslanci nikdar ne sprojmojo. Pri vsem tern pa ni še prHv gotovo, da bi večina nom^kih dežel. poslancov hotela glede vseh vprašanj, knkor bi lo hoteli radikalni življi, nada- Ijovati obstrukcijo. Vsled hade suäe in drugih elementarnih nezgod je zavladala na Coäkom med kmetijskim pretivalstvom olxh narodnostij velika beda in je pomoč dežclo po-tala skrajno potrebna in sicer tnko potrebna, da so z ičeli nekateri nern dežpl. \i< slanci, posebno pa agrarci na jnvnh sli »dih priporočati, da bi bilo po- trebno, da se Čehi in Nemci vsaj v go- npodiirskih vpraäanjih zjedinijo ter da Nemci taka vpraäanja iz obstrukcije iz- locijo. V torn Hmi8la izrekia se je tudi večina nemäkega čeakega deželnega kul- turnega svcla. Zato pa priöakujejo na ČeSkem z nekako napetostjo prihodnje zasodanje deželnega zbora. Državnozborska obstrukclja In trgovlnska j pogodba z Italljo. » Y Listi, ki se nahajajo v službi dr. Körberja, začeli so zadnji čas jako po- rogljivo pisati o čeaki obstrukciji. Pravijo namreč, da je imela obstrukcija glavni namen prisiliti dr. Körberja in njegovo ministerstvo k odstopu s torn, da one- mogočijo v držav. zboru razpravo in odobrenje trgovinske pogodbe z Halijo. To vesolje pa se Čehom ne izpolni, ker bode kolikor provizorna tako tudi defi- nitivna trgovinska pogodba z Italijo, ki se je to dni sklenila, uveljavljena s § 14. Čohi so se nekoliko zanaäali na Ogre, čea, da Ogri no privolijo nikdar v to, da , bi se carinske nagodbe med Avstrijo in Ogorsko uveljavljalo s § 14, kakor tudi trgovingke pogodbo z drugimi državami no. To upanjo Čehov pa jo že splavalo po j vodi, ker je danos že gotova stvar, da . se ogerski državni zbor ne bode upiral ; posobno trgovinski pogodbi z Italijo no, ker bodo imela Ogorska od te pogodbn največ dobička in je Ogrom paö vsojodno, naj se pogodbe, ki jim donašajo dobiček, sklepajo na ta ali na oni način. Po do- mace ročeno, Ogri sprejmojo vsak krajcar, Co jim ga tudi mačka na repu prinoso. Prvl kongre8 jugoslovanskc omladlne. Minoli torok, dne 20. t. m., je bil otvorjen prvi jugoslovanski dijaäkikongres. Za prodsednika je bil izvoljen Slovenoc Žerjav. Podpredaednik Hrvat Križman je prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeU. Resolucija se glasi: Srbska, bol- garska, hrvalska in slovenska omladina, zbrana na prvem jugoslovanskem kon- grepu, hoče osredotočiti svoje delovanje za kulturno edinstvo Jugoslovanov in po zivlja vse posvetne instilucije — knji- ževnike in umetnike jugoslovanskih na- rodov, da posvetijo vse svoje delovanje vzajemnosti in edinstvu Jugoslovanov. Slovencl v Belemgradu. ¦ Kakor piäejo iz Belegagrnda, je j bilo tarn povodom svečanosti kronanja okolo 200 Slovencev in Slovenk. Na ju- gOHlovanskem koncertu v narodnem gledaliäcu je 19. t. m. z velikim vspehom sodelovala Slovenka gospica Mira Dev in slovenski oktet. Na koncertu je bil , navzoč tudi kralj s prestolonaslednikom Mnogo Slovencev jo vsprejel kralj Peter tudi v avdijenciji. Ruskü-japunska vojska. Vsakdo vo, da so le redki oni listi ki imajo svoje poročevalce na bojišču in da dobijo večina listov brzojavke o do- godkih z bojišča potom raznih korespon- dončnih uradov, ali pa jih prevajajo iz listov, ki imajo na bojiäcu svoje poroče- valco. Naäi üsti dobivajo brzojavna po- ' ročilo od dunajskega korespondenčnega j urada. To brzojavko so pa po^iljajo raz- j nim listom v jedni in isli obliki, seveda v nemškom joziku. Pri prevajanju teh brz'tjavk pa stopa očividno nadan manjša ali večja mržnja do Rusov, v kolikor voč ali manj jim je dotični list naklonjon. Zgodi so, da priobčijo razni listi jedno in isto brzojavko korospondečnega urada tnko različno, da prikazuje v prevodu dotični dogodok pipolnoina v drugi luči nogo je bil označen v brzojavki. Tako so dogaJH, da dobita n. pr. židovski list „Piccolo" in naäa „Eco' od korospon- dončnoga urada jedno in isto brzojavko. Ah kaka razliky jo v provodn!? Nhj na- vedemo v dokaz to naäo trditvo neko brzojavko, katora je doäla omenjenima listoma v petek. Po „Piccolu" pravi br- zojavka : „Glasom poročil, nameravajo Japonci obkoliti rusko levo krilo." Naäa „Ecol< pa piäe pod debolo tiskanim na- slovom „I Russi accerchiali ?" (Rusi ob- koljeni) tako-le: „Iz Mukdena se brzo- javlja, da je levo rusko krilo obkoljeno od Japoncev." Iz tu navedeneganaj naäi čitatelji sami sodijo, kdo bolj ljubi res- nico, ali židovaki „Piccolo" ali pa naža „Eco". Iz tega naj si napravijo naäi či- tatelji sodbo, kdo zna bolj zakrivati mrž- nio proti Rnsom, ali židovski „Piccolo" hü naäa „Eo". Iz vsega, kar prijavlja naäa „Eco" o rusko-japonski vojski, je razvidno, da neizrečeno sovraži kristjan- ske Ruse ter da se kaže nasproti njim noizmerno žkodoželjna, a da z vso svojo duäö gori za pagane Japonco. Z bojišča zopet nič posebno no- voga, kar spričujejo ruski uradni tele- urami, kutero navajamo spod^j. Japono- fil^ki listi pa vedo povodati vse polno recji o ßibanju obojestranskih vojnih cot, ki pa ni nič drugega, nego plod bnjno domiäljije dotičnih nrodniätev. Pravijo, da pride gotovo do velike bitke. No, kaj takoga pač ni treba brzojaviti ali sploh poročati, ker je to pač že vsakomu znano, da ni na bojšču zaman toliko stotisoč vojakov, toliko krogelj in smodnika, ampsk da je vse lo namenjeno za bilko, o ka- teri pa danes nobeden list ne vo, ne kje se ho bila in kedaj. Poročila iz Čisu pri- hajajo zopel na dan in sicer o slraänih naskokih na Port Artur. Ta poročila so pa take nezanesljiva, da jim ni prav nisi verjeti, kar dokazujo že to, da pripove- f ^jo v Čifn doäli Kitajci temu listu, da so Japonci si oavojili 6 utrdb, onemu, da so zavzeli samo 4 utrdbo, in zopet drugemu, da so dobili v roke lo par malih f'ortov. Nekaj važnoga se je pa dogodilo te dni. Car je namreč imenoval generala Grippenberga, poveljnika vojaäkega okro- ŽJH v Vilni, poveljnikom druge armade na Skrajnem Vztoku. Pismo, katero je pisal car Grippenbergu ob ti priliki lasstnoročno, slove: Skrajni napori, s ka- terimi Japonci nadaljujejo vojskovanje, njih vztrajnost in njih izborna vojaäka sposohnost, vse to mo je napotilo, da som sklonil naäo vojne cote na Skrajnem Vztoku izdatno pomnožiti, da zamoromo v kolikor mogoče najkrajäom času priti do odločilnih vspohov. Kor bo älovilo laktičnih enol nastalo vsed toga tako vo- liko, da bi jih bilo tožko v jedni sami vojski (armadi) obvladati, no da bi ne bilo to na kvar vojne upravo, kakor tudi zaradi toga, da se olajäajo operaeijo tor premikanje vojnih oddelkov, spoznal som za dobro, da razdelim v Mandžuriji nahajajočo se armado v dve armadi. Pnstiväi poveljniälvo jedne armade v rokah generalnega adjutanta Kuropatkina, imonujem Vas poveljnikom druge armade. Vaäo dolgotrajno službovanjo, Vaäe do- janjo, Vaäa bogala izkustva v vežbanju vojaäkih čot, vse to me je napolnilo z nado, da bodeto izpolnjovajo povolja in navodila vrhovnega poveljnika, vodili Vam izročeno armado z vspehom, do cilja, katerega si je sedanja vojska po- stavila. Nadojam so toraj, da se bodo vo- jaki druge armade pod Vaäirn poveljatvom izkazali hrabre in da se bodo borili proti sovrhžniku vstrajno, imajoč pred očmi uglod in cast domovine. Bog blagoslovi Vas tor Vaäe za me in za Rusijo prei- monitno in ob jednem tudi veliko pod- jetje. Znak moje nepremične naklonjenoati N iko la j. ¦ * ¦ Iz Daljnega doäli Japonci poročajo, da jo dne 19. t. m. prtfel na Port Artur nov napad, ki so ga Japonci v naslednjih dnoh nadaljevali. Glasom govoric, ki pa niso do sedaj äo potrjene, so Japonci baje dosogli nekoliko vspehov. Obstrolje- vanje mosta je pričelo dne 19. t. in. ob 3. nri zjutraj ter je trajalo ono uro. Ob Hvilu ho pricoli Japonci vnovič s lako silo obstreljevati mesto, kakor äe nikdar poprej. Nedavno dospeli težki topovi so stroljali iz toček, odkodor se ni dosedaj äe slreljalo. Obstreljevanjo jo trajalo vao noč med 19 in 20. t. m. * ¦ V Tsingtavu bivajoči Rusi izjavljajo, da jo nodavno dospelo v °ort Artiir več ladij z živili, strolivom in zdravMi. * * Brzojavka gonorala Kuropalkina na carja od 23 t. m. poroča: Danes ni doälo nikako poročilo o akcijah sovražnika. Na vsoj lronti ni bilježiti nikakoga gibanja sov ražnih čet. Domače in razne novice. P. n. L(>8i>o(loin narocnikoin. Z danaSnjo številko sino Mokon- čali 111. četrtletje. Ob tej priliki prosiino gg. naročnike, ki se niso še odzvali z narocnino za tekoče leto in mogoče še za prejšnja leta, da to kmalu store. Objednern pro- simo tudi velecenjene somišljenike, da širijo naš list ter nam pridobö še novih naročnikov. Za ^SolHkl Dom" je doälo naäema upravniätvu: 0 priliki 40-letnega maä- niätva Antona Lazarja, župnika v Nem- äkom Rutu, nabralo se je med sobrati duhovniki 20 K (za „Alojzijeviäce 18 K). Sröna hvala! Poscbni teč^j za odraslo na dckliäki ohrtni šoli v „Šolskem Domu1' začne s prvim oktobrom. Oglaso sprojerna äolsko vodslvo vsak dan ob äolskih urah. Točaj za umetno vezenje in belo äivanjo so bo obdržaval vsak torek in potek od 10. do 12. uro predpoludne, oni za kro- jenje in äivanje ženskih oblek pa vsak ponodeljok in četrtek ob istih urah. Kdor namevava oglasiti se za kateri toh točajov, naj stori to za časa, da no bo poznoje kakänih zmoänjav in težav. Promcöcen je gosp. P. Soncig, prol'oaor na goriäki realki, na ženski li- coj v Trstu. {¦nfltiio svotinjo za zvesto 40-l< tno službovanjo vedno pod istim gospodar.ern je dohil dne 21. t. m. Florijan B u d i n, delavec v tovarni vžigalic v Gorici. Umrla je danea v Solkanu g.čna Albina 13 1 a z n i k, hči pokojnega zna- nega Ijubljanskega tiskarja Blaznika in svakinja pok. kranjskega dež. gluvarja dr. Poklukarja. Dnevnl rod trotjo seje dezolnoga zbora dne 30. septembra 1904 oB' ! uri popoldno: 1.) Volitev nekalorih udov in udov- namostnikov v prizivno komisijo za osebno-dohodninski davek in v dcžclno komisijo za obrlni davek; 2. Računski sklep deželnega zaloga za leto 1903; 3.) Računski sklepi zalogov, uprav- Ijenih po deželnem odboru za lelo 1904; 4.) Proračun deželnega zaloga za leto 1905; ö.) Proratun zalogov, upravljenih po deželnem odbom za lelo 1906; 6.) Načrt novrga občinskega reda. 7 ) Zakon.ski naert, zadevajoč uvr stilev občinske cesle, ki vodi iz trga Bovec do mosta pri Č *z-Soči. 8.) Povračilo stroškov občinam, koji izvirajo islim iz opravljanja upravnih poslov v prenešenem dolokrogu ; 9.) Ugolovljenjo bilniskih stroškov za insolventne bolniko to dežele, ki se sproj( rnajo v zasebne bolnišnico v turžki državi; 10.) Prošnja občino Villosso za pod- poro za zaBUtjo kala; 11.) Poročilo glede deželno ina- terjelne podpore, koja ae ima poilMiti vladni akciji proti pelagri; 12.) Predlog za podporo iz deželnoga zaloga akciji proti malariji, zapričeti od vlado v Furlaniji ; 13.) Poviäek pri.spevka iz deželnega zaloga k alroškom za pogozdovanjo Krasa; 14.) Predlog zveze okrajnih bol- niških blagajn v Trslu, zadevajoč obvezno zavarovanje za slučaj bolezni kmetijskih in gozlnih delavcev; 15.) Zakonski načrt, zadevajoč za- tiranjo poljakih miäij; 17.) Predlog za rosolucijo, zadova- jočo zomljSko-knjižni vpia lastninske pra- vice, do ,.javne imovine" in stvarnih pravic tretjih oaeb do islili; 18.) Prememba § 10. ätatuta za de- želni hipotečni zavod; 19.) Podpora iz deželnega zaloga °bčjnarjem v Lonzano v avrho gradnje vodnjaka. Pobiranjc iižituino. — Kakor ču- jemo, je financna uprava privatnim za- kupnikom uže odpovedala pogodbe, ti- čoče se pobiranja ažitnine v naäi deželi ter nameiava h prihodnjim lelom isto sama pobirati. Finančna uprava se je konečno toraj vendar le udala proänjam, zahtevam in če hočemo tadi žuganjem naöe dezeine uprave, ki je bila v svojih dohodkih glede dokJad na užitnino iie- •7-rečno prikrajšana in ho si na njeno &kodo privatni zakupniki tako izdatno Polnili žepe. Jo pa ludi skrajni čas, da jo prišlo do tega. Ako so že v pokritje de- želnih potrebščin nalagajo na užitnino v>soke doklade, katern mo rajo plačevati konsumentje, ki pripadajo po veliki ve- čini revnim slojem našega prebivalslva, potem je treba skrbeti tudi za to, da pri- h&jajo dotične doklade tudi v reanici v deželno blagajno vse do zadnjega vinarja, ne pa da si z velikim deloin istih polnijo privatni zakupniki svoje žepo in aicer Podjetniki, ki niso veckrat no deželani in celo avelrijskl državljani ne. Istolako kakor dežela bile ho prikrajäane tudi vae °ne občine, za katere so privatni zakup- n»ki pobirali občinsko doklade. O tern 80 8« zadnji čas v nekalerih županijah dovolj Prep'icali, a žal, da prepozno. Ko so n«mreč prišli v nekaterih občinah na krmilo previdni možje, ki so mialili z •astno R|av0 in so aprevideli, da jim užit nina prcmalo donaša v primeri z v kr- čmah potočenim vinom, zabtovali ho od zakupnika večjo avoto, in če jim zakupnik le ni hotel dati, so mu pa zagrozili, da bode občina ali sama pobirala užitnino, aJ' pa da odda isto na javni dražbi. To je zadostovalo in zakupnik bil je koj pri- pravljen ponuditi in nicer pri istih do- kladuh po tretjino in večkrat celo tudi polovico veČ nego jo občini dajal poprej. SUvir je P» la predmet tako važen, da se najbrže §e veckrat vrnemo k njemu. Poitčno potovnnjc. — Jutri po- poludno do.«pe v Gorico 25 tehnUkih vi- sokošolcev v spremstvu prosesorjev Birka in dr. Steinorja. Ogledujejo si narnroc dela na bohinj-ski žoležnici. Konro.rt in pyrotehuicna prcd- stava v Ml rim. — Udeleženecnam piS^: V nedeljo, kakor znano, je priredilo „Kat. delavsko drnštvo v Mirnu" koncort in pyrolehniöno predstavo. UJeležba je bila povoljna, H z ozirom na pyrotehnicno predslavo, katera je nudila gledalcem res očarujoč prizor, bi bilo večje pričako- vati. Koncert vojaSko godbe, ki je izvrst- no svirala slovonske in slovanske ko- made, kakor nas „Naproj"', „Hrtj Slovani", „Domovina", „Oj Hrvati", „Morjo Adri- jansko", „Slovenec som44, se jo vršil na prostornem dvorišču g. J. Budihne, po katerem so bile razpostavljeno mizo, ki so bilo vse zasedene. Udoležniki so burno aplavdirali godbi, ko je ponovno zasvi- rala bolj znane slov. komade. Slovanska pesem je res lepa. Vmes pa sta pela znani mirrnski društveni pevski zbor in pa pevski zbor iz Rubij. Zlasti poslednji nam je zapel par krasnih narodnih. Le po tej poti, vrli Rubinci, vpononin pro- budo svojomu rodu. Rubinco bi po pra- vici poHtavili za vzglod slogo in edinosti mladeničem po drugih vaseh. Tako je prav! Vse za pravo omiko!— O mraku pa so nas mogofni strcli in bombe zva- bili malo nižo v takozvano „brajdo", kjer je bilo pripravljeno za pyrotehnicno prod- stavo. Tu smn kar strmeli. To je bil pravi sodni dan. Švigalo, pokalo in atre- Ijalo je v zraku, da se jo vso treslo, in zdelo se ti je, da se vsipljejo kar celi milijoni zvozd z neba. Zlastiobčudovanja vredon je bil vodomet, beg raket in ve- likansko kolo. Dä, g. Ferd. Makuc je res pravi nmelnik, pravi moJHter v ti stroki in zasluži vso priznanje. Ljadstvo, kate- rega je bilo obilo zbranega, muje burno ploskalo. — Naj omenim äe, da so pri- rodili v nedoljo socijaliali v Mirnu javni pies brez županstvenega dovoljenja. Se- veda, brez plesa ne sme bili na kva- trenco v Mirnu. Nasledko tega nopetreb- nega plesa bodo najbrže obfutili Mirenci, kajti g. žnpnik mirenski je rekolvcerkvi na Gradu v nedeljo, da ae od lotos na- prej ne bo več vršila tarn cerkvena slo- vesnosl, knlero zlorabljajo mirenski rdeč- karji v svoje namcne a torn, da prirejajo ta dan javni pies. To bi ne bilo casino za Mirence. Raje naj odpadejo vsi plesi celega leta, kot pa da bi se zavoljo teh ne vršila lepa cerkvena slovesnost na kvatrenco na Gradu, kamor pride ta dan na tisoče romarjev in kamor pridemo tudi mi iz bližnje okolice prav radi, na prijazni grič, r*z kateri je tako diven razgled po vsi goriäki okolici. Ili&na preiwknva v Lo^ntkii. — Tukajänji „Gazettino" od sobote je po ročal, da je v Ločniku policijski komisar iz Gorice ob po.sredovanju župana in orožnikov izvräil hiäno preiskavo na sla- novanju trgovca Pavla Cicuta. Preiskal da je vso hiäo. Policijski uradnik da je zaplenil več člankov, namenjenih za neki list, v prilog italijanskomu gimnaziju v Gorici in italijanskemu vseučilišču v Trtu. Nearccst. — 23-letni Črnogorec Varo Rosandic, ki je delal pri gradbi bohinjske železnice in sicer pri Dolgi njivi je te dni hudo ponesrečil. Užgala se je namreč prezgodaj neka mina ter zagnala nesrečnežu v glavo več kamenja, ki ga je tako nevarno ranilo, da so ga morali pripeljati v tukajänjo bolniänico. Pogreb Črno^orca. — Predvčera- njem pokopali so v Gorici Črnogorca Go- luba Gjurgevaca iz Lukovega v Crnigori, ki je nmrl v tukajšnji bolnišnicl. Pogreba He jo udeležilo nad 50 Črnogorcev, pri- šedaih nalašč iz Kanala v Gorico, da iz- kažejo svojemu bralu, umrlemu daleČ proč od avoje domovine, zadnjo cast. Iz Koinua nam pišejo: V nedeljo je naš poslanec gosp. Štrekelj aklical svoje volilco na shod. Udeležba bila je pa jako pičla. ^Najprej se je g. poslanoc zahvalil volilcem, da so ga izvolili po- slancem. Potem pa je začel govoriti o delovanju dnžel. zbora. Posebno mu je bilo pri srcu nčitoljsko vprašanje. Opisal je bedno slanjo učiteljev ter se nekako hudoval na kmete, ker se nekako pro- tivijo zvišanju uöiteljskih plač. Na to je gosp. poslanec pozval zbrane, da ae izre- čejo v zadevi zviSana nčiteljskih plač. Oglasi se za besedo gosp, Gaspari. Ta povo poslancu, da ni niti misliti, da bi se zaradi zviäanja učiteljskih pla^ kmela še bolj obremenilo 7. novimi dokladami na izravne davko. Kmet že danes komaj diha pod bremenom raznih davščin. Ako so hočo zvi^ati plačo učiteljem, potem naj so v ta namen poiščejo novi donarni viri. Ta govor ni ugajal g. poslancu, kakor tudi no navzočim g. učitoljem. Gosp. Gaspari je tudi priporočal vsprejem za- konskega nac'TtH, glede uvrstitve dorna- čega in poljskega vrabca med Škodljive ptice. Gosp. poslanec ae ni zopet vjemal z mnenjem svojrga volilca ter je krepko branil vrabco. Volilec Jožos FurUn je bil mnonja, da bi bil v veliko korist vinogrudnikom zakon, ki bi zabranil ponarejenjo vina. G sp. poslanec ugovarja! je tudi temu volilcu, češ, da postava dovoljuje napravo nmetnih vin. ki se pa morajo kot taka tudi prodajitt'. Opomnil je predgovorniku, naj dotißnegn, ki hi ponarejeno vino prodajal .üa privtno, oblasti naznani in ta ga bo gotovo kaznovala. Na to pa jo od- g »voril volilec Furlan, da bi moral vsak dacar, ki vino dacira v krčmah, pona- rejeno vino izločiti ter je ne dacirati. Poalanec inu je zopft ngovarjal, da to dacarja nič ne briga in da so za to po- klicani drugi Ijudjo. Ponavljal je, da jo napravljanje umetnih vin postavno do- voljono; dotični fabrikantje plačujejo davek in vsled lega svobrdno zalagajo krčmarje s takim vinom itd. S lern je bil shod zaključen, Iz NcmAUcKa Kula nam piäejo: Dne 17. sopt. t. I. hiiio lukaj obhajali dve lopi slavnosti, narnreč praznik av. Lam- berta, patrona f irno cerkvo inpaobenem je domači gosp. župnik Anton Lnzar ob- halal 40 letnico svojega mašništva v družbi svojih duhovnih bratov. Da so tudi na- pitnico svoj „priviloginm" imele in do- mad-e veselje pospeševale, so razume. Pa to veselje ni bilo omejeno samo za Rut, ampak tudi našim zavodom. V ta namen so darovali : gg. Ant. Lazar, jubilant 10 za „Šolski Dorn" in 10 K za „Alojzije- viščo", Franc Klopčič, župnik na Buko- vem 4 K za nŠ. l).u, Val. Kragelj, žup- nik Podbrdom in Ivan Selak, vikar v Stržiščih vsak po 2 K za „Š. D." in po 2 K za „AI.", Ivan Košir, vikar v oblo- kah 2 K za „Š. D." in 4 K za „AI." Iz Loknvca nam piäejo: Umrl je v Lokavcu dno 25. septembra najstarejši mož Franc Lokar. Dosegel je visoko starost 93 let 8 mesocev in 8 dni. Bil je skoraj do zadnjega časa zdrav in je tudi opravljal raznovrstna dela na polji in doma. Naj počiva v miru ! Zaecl je kipo neki kotlaraki vaje- noc. Prišel jo te dni v prodajalnico g. Kulina, da oi kupil za 8 vin. Speha. Ko mu je gospa Kutinova rezala üspeh, odprl je deček naglo miznico ter izmaknil iz nje bankovec od 20 K in jeden srobrni gold. Ko je deček odäel injospravila Ku- tinova gospa izkupljenih 8 vin. v miz- nico, zapazila je, da je iz miznice izgi- nil bankovec. Šla je hitro na polieijo ter povedala tarn, kar ae ji je zgodilo. Šli ao po dečka, ga proiskali in preiskali so tudi delavnico, ne da bi kaj našli. Ko- nečno pa se jo deček vendarle udal ter povedal, da jo skril ukradeni denar v kuhinji svojega goapodarja. In res so so prepričali, da je tako. Ta mladi nepridi- prav je poprej odnosel iz neke proda- jalnice več nožičov. Zavod za pospcševanje obrti v (loricl razglaäa: V svrho, da so poka- žejo najboljSi uspfhi obiskovanja poto- valnega nadaljevalnoga tečaja za čev- Ijarje, ki se jo vržil v Sežani pod oskrbo podpisanega od 5. soptembra do 1. ok- tobra, pod vodslvom g. Jakoba Hulka, učitelja pri uradu c. kr. trgovinskogn mi- nisterstva za pospo^ovanje obrti, se pri- redi razstava risanjn, obrazeev in čev- Ijarskih del, koje so izršili gojenci tekom obiskovanja navedenega tečaja. Razstava se bode vräila v starem poslopju, kj po»m« t ki ooiiliki 4 K 60 h Irtnco. E=T,DOMACI PRIJATELJ- • ttm nUimmin |MM| M«*» n—a*. 1%*** Mtrmt jMw io» +rft.V/H. ! Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. l'rodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. SIroj i so iz prvih tovarn tor njijboljše, kakovosli PriporoČM so slav. občinslvn Kat. Kuartic, odlihouona babica s<^ uljudno priporora /last! soHpem vnicstu. Stanujc v («orici, uli- ca Orzoni his. At. flH. Naznanilo! Podpisani naznanja si. občinstvu iz mesta in z dožele, da som odprl svojo opnenico in priporoöam svojo iz- vrstno blago vsem zidar- skimmojstrom,gospndar- joni in drugini podjotni- kom. 19. Faganeli 8 C. v Mirnu. Samo enkrat,-., wij vsukdo kupiti svojo potrebščino pri Ivrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, i llepšegain kakovosti primerno cenega blaga, I r kakor se tu dobi. \ > Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jcBensko in /;iiiiHko sexono v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevljt itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Anton lvanov Pečenko, Gorica Veliha zaloga prhtnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priana- nih vinogradov. Dotttnvlja na do in in ruzpo silja po ifle/nici na vs«; kraj«? JiVHlro-o^jTHkt* nionarnij« vso- dili od f)() I naprej, Na/alitcvo pošilja tudi u/.orce. Zologa piva „DelniŠke drnhbe adru&enih pivovaren Žalec-Laški Trg in phenjskega piva „pra- zdroj-i iz sloveče češke „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, k:itoreg;i se od- d:ij;i lc luidcliclo oil 100 kg impoj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Un. mod. j dr. E. Dereani, | bivši volonter in asistent c. kr. klinike za ušesne in očesne bolezni v Gradcu in volonter na polikliniki za nosne in vratne bolezni v Berolinu opdinira s prvim ohtobrom 1.1. od 8. do 10. zj. od 2. do 4. pop. hot zdraunik specialist za gore navedene bolezni. i Gorica, Piazza Duomo hiš. štev. 2, prvo nadstropje. 1 Nagrobni spomeniki Franc Podberšič, a\tor. UamnoM'fiki inojstor,