PoStnlna plačana v gotovini Leto XXII., št. 275 Ljubljana, nedelja q. novembra 1941-XX Cena cent. 70 Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: (Jnlone Pubbllritš Italiana S. A. Milano iz Tobryka zavrnlen Velike sovražne izgube na bojiščih v severni in vzhodni Mriki — 13 sovražnih letal uničenih — Junaštvo posadke v Kulkvabertu Glavni stan Italijanskih Oboroženih 8>i je objavil 22. novembra naslednje vojno poročilo štev. 538: Bitka v Marmariki, ki se je ob zori na daljevala, je bila silovita ves dan. Kopne ic letalske sile osi so prisilile v hude bo je nasproti stoječe sovražne sile, katerim so prizadele nove pomembne izgube v moštvu in motoriziranem orožju. Ponovni sovražni poizkusi z izpadi iz Tobruka so se ponesrečili ob delovanju italijanskih divizij, kj oblegajo trdnjavo. Protiletalske baterije divizije »Savona« »o sestrelile štiri sovražna letala, ki so se vnela že v zraku. Edinice kr. letalstva so včeraj v letalskih bitkah nad Sredozemskim morjem sestrelile šest angleških letal. Eno naše letalo se ni vrnilo. Snoči so bila pomorska in letalska oporišča na Malti podvržena novim bombardiranjem naših letal. Izgube prebivalstva v Mesini zaradi včerajšnjega lealskega napada so se povečale na 32 mrtvih in 50 ranjencev. Nad Brindisijeni je med včerajšnjim letalskim napadom protiletalsko topništvo sestrelilo en sovražni bombnik. V vzhodni Afriki so naše kolone pod poveljstvom polkovnika Adriana Torellija zmagovito zaključile v dneh od 17. do 20. novembra težko delo avtomobilske oskrbe iz Gondarja za osamljeno posadko v Celgi. Dasi so jim sovražne borbene edinice povzročale ovire, so naše čete vzdržale z naskoki in odločnostjo v štiridnevnih stalnh in krvavih bitkah in so si s silo odprle pot ter prizadele sovražniku izgube, ki znašajo nad 600 mož. Zaplenjenega je bilo mnogo orožja in ujetih mnogo ujetnikov. Oddelki posadke v Kulkvabertu-Percabe-riju se od včeraj zjutraj bojujejo proti sovražni premoči, dasi so se morali boriti že od 13 novembra brez odmora in jih je pri tem podnevi in ponoči obstreljevalo topništvo ter bombardiralo letalstvo. V protinapadih in spopadih na nož branijo junaško in čez mero postojanke, ki so jim zaupane. Naša spremljevalna torpedov ka je v srednjem delu Sredozemskega morja z ognjem svojega topništva sestrelila tri sovražne bombnike. Letalski alarmi v Egiptu Ankara, 22 nov. d. Kakor poročajo iz Kaira, se je po pričetku nemške ofenzive v severni Afriki nenadoma zelo povečalo število letalskih alarmov v severnih egipt-skih mestih, med drugim tudi v Kair%, bombnih napadov pa doslej navzlic ponovnemu oglašanju alarmnih siren ni bilo. Delo v rimskem senatu Zahvala neapeljskemu prebivalstvu za patriotično zadržanje med letalskimi napadi Rim, 22. nov. s. V senatu so se nadaljevale seje zakonodajnih komisij, ki so proučevale številne nove osnutke zakonov. Tako je finančna komisija pod predsedstvom senatorja Beviona odobrila uzako-rjenje dveh ukazov, ki se tičejo uvedbe davka na večjo vrednost delnic ter novih določb o njihovi prodaji. V razpravi je bilo tudi pooblastilo letalskemu ministrstvu za prevzem obveznosti za stroške zaradi vojnega stanja. Odobrenih je bilo nato še več pozakonjenih ukazov ln so bile sprejete spremembe v proračunih raznih ministrstev in nekaterih avtonomnih podjetij. Zelo plodno je bilo tudi delo zakonodajne komisije za notranje in pravosodne zadeve, ki je odobrila več osnutkov zakonov, med njimi osnutek zakona o spremembah vojnega zakona glede smrtnih seznamov in osnutek zakona o položaju predstavnikov države, stranke in drugih javnih ustanov pri raznih družbah, zavodih in podjetjih, nadalje osnutek zakona o priznanju značaja javnega funkcijonarja hierarhom stranke itd. Poljedelska komisija je pod predsedstvom senatorja Francolinija odobrila med drugim pozakonjenje ukrepov, ki se tičejo podaljšanja začasnega zasega nepremičnega premoženja po bojevniški ustanovi, nadalje določb o dobavi domačega lesa in premoga v vojnem času ter določb o nadzorstvu nad cenami nujnih potrebščin. Senator Morisoni je v razpravi porabil priliko, da je izrekel zahvalo neapeljskemu prebivalstvu za visoki patriotizem in moralno trdnost, ki ju izkazuje med letalskimi napadi sovražnika. Minister za javna dela v Brindisiju Brindisi, 22. nov. s. Minister za javna dela Gorla si je v spremstvu pokrajinskih oblasti ogledal škodo, ki so jo povzročili zadnji sovražni letalski napadi, javna dela v mestu ter pristanišče. Nato je imel poročilo na prefekturi, kjer je z zastopniki pokrajine proučil njene potrebe. Madžarska trdno povezana z osjo Izjave ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bardossyja v parlamentu Budimpešta, 22. nov. s. Ob zaključku razprave o proračunu zunanjega ministrstva je imel predsednik madžarske vlade in zunanji minister Bardossy daljši govor, v katerem se je predvsem spomnil obletnice dneva, ko je Madžarska pristopila k trojnemu paktu. Pri tej priliki je zlasti naglasil tesne in prisrčne odnose z Italijo in Nemčijo, ki niso novega datuma, marveč imajo že dalje časa soliden temelj v stoletnem prijateljstvu, ki je vedno vezalo Madžarsko z omenjenima zavezniškima velesilama. Predsednik vlade se je tudi med navdušenim pritrjevanjem zbornice spomnil obletnice sankcij, s katerimi je Anglija hotela zadušiti fašistično Italijo. V tistem težkem trenutku se je madžarski narod pridružiil Ital j i ter ni vstopil v krog onih, ki so hoteli v Ženevi uničiti Italijo. Kri. ki jo prelivajo madžarski vojaki ramo ob rami z italijanskimi in nemškimi na vzhodn fronti, braneč koristi nove Evrope, je ponovno posvetila zvezo držav in bratstvo orožja. Pobudi nemškega vodje se je zahvaliti, da bo Evropa v kratkem rešena boljševiške in slovanske nevarnosti Bardossy je nadalje s toplimi besedami opisal prisrčne odnose, ki jih ima Madžarska z Bolgarijo in Finsko, ter je zaključil svoj govor z zagotovilom, da gleda Madžarska pogumno v bodočnost in da si je svesta končne zmage. Budimpešta, 22. nov. s. Ministrstvo za prehrano ni dobave je odredilo zaporo tekstilne proizvodnje. Vse tvornice in vse zaloge bodo morale izvršiti seznam blaga in javiti količine zalog pristojnim obla-stvom. Razen tega je ministrstvo odredilo izdelovanje enotnih tipov blaga, čegar cena mora postati bolj dostopna za revnejše sloje. Petain bo obiskal zasedeno Francijo Vichy, 22. nov. d. Tu je bilo danes objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da so se zopet pojavile govorice, krožeče že pred več tedni, namreč, da bo maršal Petain bržkone potoval v zasedeni del Francije. Uradno poročilo, katero navaja okoliščine. ki utemeljujejo smotrnost tega potovanja, kj bo prvo po obisku maršala Petaina v Montoireu 26. oktobra 1940. Uradno poročilo nato ugotavlja, da se je načrt Petainovega obiska v zasedenem delu Francije verjetno sprožil ob zadnjem pesetu vichyjskega poslanika Fernanda de Briona v Vichyju. ter zaključuje, da se bo podobno kakor pri obisku v Montoireu maršal Petain o priliki prihodnjega bivania v zasedenem delu Francije se^r>: z n^" -''pnko nemško osebnostjo Posveti prefektov pri Petainu Vichy. 22. nov. s. Maršal Petain je sprejel prefekte nezasedene Francije in prisostvoval njihovemu posetu pod predsedstvom notranjega ministra. S tem se začenjajo redni mesečni posveti prefektov. katerih namen je da zagotove tesnejše sodelovanje med osrednjo oblastjo in unrqvo posamezr^b pokrajin S i-*?-? fširl^eftta M anioni ja Ne i j -: i 22 nov s Včeraj je umrl v bolnišnici v Capodimonte znam italijanski dirigent Leopoldo Mognioni, ki je bil prvi dirigent znane opere »Cavalleria Rusticana«. Smrt očeta Kornelija Codreana Bukarešta, 22. nov. s. V nekem tukajšnjem sanatoriju je preteklo noč umrl Jon Codreanu, oče Kornelija Codreana, ustanovitelja rumunskega legij onarskega gibanja. Zaplemba premoženja bivšega rumunskega ministra Bukarešta, 22. nov. s. Vrhovno sodišče za kontrolo imetja bivših dostojanstvenikov rumunske države je danes izreklo sodbo o imetju bivšega pravosodnega ministra Viktorja Jamandija, ki so ga -pred letom dni v zaporih v Žilavi usmrtili le-gijonarji. Vrhovno sodišče je odredilo zaplembo 90 % zapuščine bivšega ministra, kar znaša 11 milijonov lejev. Dokazano je, da si je Jamandi v dveh letih na nezakonit način pridobil to premoženje. Jamandi je bil član vlade zloglasnega Ar-manda Carinesca, ki je ukazal ubiti Kornelija Codrana in na tisoče drugih legij o-narjev. Poostritev ukrepov proti tujcem v Palestini Ankara. 22. nov. s. Doznava se. da Je visoki komisar v Jeruzalemu objavil ukaz ki odreja aretacijo vsakega inozemskega državljana. kadar jo oblast smatra kot potrebno za zaščito splošne varnosti. Za tujega državljana se sipatra vsakdo, ki ni britanski ali palestinski državljan. Nemška vojska zavzela Rostov K osvojitvi mesta je mnogo pripomoglo nemško letalstvo — Tudi na drugih bojiščih so bila zavzeta nova področja — Odbiti izpadi petro- grajske posadke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob javil danes naslednje poročilo: Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so brze čete npmške vojske in oddelki orožja SS pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Kleista po hudih bojih zavzele mesto Rostov ob spodnjem toku Dona. S tem je prišlo v našo posest trgovsko in prometno središče, ki bo za nadaljnje vodstvo vojne posebnega pomena. Pri operacijah, ki so dovedle do tega uspeha, so odlično sodelovali letalski oddelki pod vodstvom letalskega generala Greimma. Tudi v drugih odsekih vzhodne fronte so bila z napadi zavzeta nadaljnja področja. Pred Petrogradom je bilo odbitih več poskusov izpada močnih nasprotnih sil, k) so jih podpirala oklopni nizko leteči leta? ski oddelki. Pri tem je bilo uničenih 15 sovražnih tankov. Na angleškem otoku ao bojna letala zadela z bombami v polno železniške naprave severno od New Castlea. V pretekli noči je bilo bombardirano neko letališče na angleški južnozapadni obali. •V severni Afriki so nemške ln Italijanske čete od 19. novembra na široki fronti v hudem boju z močnimi angleškimi oddelki oklopnih vozil. Bitke se nadaljujejo. Dne 20. novembra je padel v bojih na vzhodni fronti poveljujoči general armij-skega zbora general pehote v. Briesen. Razgibanost na vsej vzhodni fronti Nemške in zavezniške čete so povsod v ofenzivi Budimpešta, 22. nov. s. Na vsem vzhodnem bojišču, od Ladoškega jezera do Krima, so nemške in zavezniške čete v svojem nezadržnem pritisku na sovražnika zopet pridobile na terenu in zasedle važne postojanke. V zadnjih 48 urah so čete v vseh predelih bojišča v gibanju. V odseku pri Petrogradu se je borba znova razvnela. Nemško topništvo in letalstvo obstreljujeta brez prestanka vojaške in industrijske cilje bivše ruske prestolnice, nemške čete pa medtem stiskajo svoj obroč okoli mesta ter rušijo sovjetske utrdbe v okolici. Vzhodno od Petrograda so sovjetske čete z brezupnimi napadi skušale znova zasesti v preteklih dneh izgubljene postojanke, bile pa so zavrnjene in so imele hude izgube. Nemške čete pa so dopolnile medtem tudi uspehe finskih čet v preteklih dneh, ki so s svojo nezadržno akcijo dosegle železnico iz Murmanska med Ladoškim in Oneškim jezerom. Tudi finske čet« so bile kos sovjetskim protinapadom, ki so bili povsod odbiti. Finci so zajeli mnogo ujetnikov in znatne količine vojnega gradiva. Medtem se nezadržno in po metodi nadaljuje tudi uničevanje moskovskih utrdb. Sovjetske izgube v srednjem odseku bojišča so ogromne, saj mora celo boljševi-ška propaganda priznati resnost položaja na bojišču pred Moskvo. V južnem odseku so operacije zopet si-lovitejše. Ofenziva nemških in italijanskih čet napreduje. Sovražnik, ki je obkoljen že od vseh strani, skuša zaman uteči iz objema italijansko-nemških klešč. Vsi sovražni protinapadi na tem področju so sproti zavrnjeni, medtem ko zavezniško letalstvo z največjo silovitostjo bombardira vojaške in industrijske cilje v Voro-šilovgradu. Ofenziva v odseku pri Rostovu je v polnem razvoju. Novi važni uspehi so bili doseženi v razdiranju sovražnih utrdb, ki ga opravljajo v največjem ofenzivnem zaletu nemške in italijanske čete. Nemški oklopni oddelki so v tem odseku odprli pot pehoti, ki si sedaj utira pot v sovjetske utrdbe. Cim so italijanske in nemške čete prekoračile močvirno področje, so z vsem zaletom nadaljevale pritisk na sovražnika, ki je bil prisiljen umakniti se na druge postojanke. Boji ob polarnem krogu Helsinki, 22. nov. d. Finski informacijski urad je v petek ponoči objavil nekaj dramatičnih podrobnosti o velikih borbah finskih in nemških čet v tako imenovani »belo-mornki Kareliji«. Finsko uradno poročilo pravi, da so se borbe v tem odseku pričele v začetku novembra ter so se razvijale tako severno kakor tudi južno od polarnega kroga Finskim in nemškim četam je naposled uspelo obkoliti in popolnoma uničiti eno celo sovražnikovo divizijo. Se hujše kakor borbe moža preti možu pa so bile na tem operacijskem področju borbe vojaštva z naravnimi težavami. Vojaške operacije so se razvijale v najtežjih okoliščinah, po večini v nedotaknjenih pragozdovih ter zamrznjenih mečvarah polarnih pokrajin. Po ogorčenih borbah se je Fincem posrečijo vtreti si pot do sovražnikovih postojank ter obkotliti sovražnikove čete. Bortjševiki so imeli na tem področju dobro zgrajene in utrjene postojanke, ki so umikati. Angleške skrbi Budimpešta. 22 nov. s. Huda nervoza, ki jo očitujejo 'ondonski vladni krogi zaradi velikih uspehov nemških čet na Krimu in v okolici Rostova. dokazuje, da so dogodki tudi to pot močno presenetili britanske odgovorne kroge, ki so se bdi zazibali v utvaro, da se bo Krim vsaj neko'iko mc-secev upiral nemškemu pritisku. Tukajšnji list »Magyar szag« piše. da se bodo moraile angleške čete pri obrambi kavkašk'h petro-lejskih izvirkov srečati z nemškimi siilami, ki prodirajo od zmage do zmage ter so že na samih vratih Kavkaza. Angleži se oči-vidno pripravljajo na boj do zadnjegi Rusa, zato so ustanovili v Tiflisu skupno poveljništvo, čigar edina skrb bo ta, da driši kolikor mogoče dalje od bojne črte onih bornih 60.000 mož generala Wavela. Obnavljanje industrije v Ukrajini Berlin, 22. nov. d. Nemški vojni poročevalec Norbert Tonnies opisuje, kako se v zasedenem delu Sovjetske zveze obnavljajo industrijska podjetja, ki bodo podle j delala za Nemčijo. Tonnies piše med drugim: Oktobra so Hitlerjeve garde zasedle veliko valjamo železa v Ukrajini. Brz:na, s katero je bil izvršen nem«ki n^pad, je sovjetske čete tako presenetila, da niso imele več časa zažgati 30 ton razstreliva, ki je bilo pripravljeno, da bi valjamo pognailo v zrak. Manjša škoda, ki je bila povzročena pa strojih, je bila kmalu po zasedbi popravljena. Nemški vojni poročevalec opisuje nato, kako veflikansko izgubo pomeni za Sovjetsko zvezo izguba te železarne ter pravi nadalje: Za Sovjetsko zvezo je ta velikanska tovarna postala brez vrednosti, ni pa brez vrednosti za Nemce, ki imajo potrebno železno rudo in premog na razpolago. Stroje, ki so jih sovjetske oblasti pustile že prej demontirati, da bi jih odpeljaili drugam, so Nemci izsledili na raznih železniških progah in jih pripeljalli nazaj v tovarno, kjer so bili postavljeni na prvotna mesta. Dobri štirje tedni so minili po okupaciji in danes že dela v tej valjarni 3500 delavcev nekdanjega posada, ki je štel 12 tisoč delavcev. Teh 3500 iljudi prihaja zdaj redno dan za dnem na delo v vailjarni, ki proizvaja sedaj za Nemčijo, in bolj ko se bo delo obnavljalo v prvotnem obsegu, večje bo število delavcev, ki radi opravljajo svoj posel pod nemškim nadzorstvom. Strateški pregled dosedanjih operacij Berlin, 22. nov. u. Ob petem mesecu borbe proti boljševizmu podaja »Volkischer Beobachter« strateški obračun vojne na vzhodnem bojišču. List piše, da je vojna na vzhodu stopila v odločilno fazo približno sredi avgusta, ko so čete maršala Rund-stedta prodrle do Dnjestra. Istočasno so čete v. Ročka v največji tišini razširile prodor proti Smolensilcu in razvide strateške operacije, ki so bile odločilnega pomena za nadalljnji razvoj vojne. Zavzetje Gomla 19. avgusta t. L je ustvarilo prvo neposredno kopno zvezo med južnim krilom Bockovih čet in severnim krilom Rundstedtovih čet. Tako je bilo tedaj omogočeno skupno napredovanje obeh vojski Prišlo je do velike bitke v žepu pri Ki i vu, ki je bil prav med obema armadama, ki sta se 13. septembra še boflj povezali, kakih 200 km vzhodno od ukrajinskega glavnega mesta. Istočasno sta nemški prodor med II-menskun in Pejpuškim ;ezerom ter bitka pri Velikih Lukih proti koncu avgusta imela za posledico, da se je morala severna sovjetska armadi, umakniti s srednjega bojišča. S tem ie bila odprta možnost za operacije proti jugu. Z razdelitvijo sovjetskega bojišča v tri ločene odseke so bMi ustvarjeni pogoji za uničenje najmočnejših preostalih sovjetskih armad pod vodstvom maršala Timošenka. Ta uspeli je bil dose- žen z dvojno bitke pri Brjansku m Vjazmi. Poraz T mošenkovih armad je odprl možnosti za razvoj onih strateških operacij, ki so se nato vodile tako na Krimu kakor v Doneski kotlini m ob Ladoškem jezeru. Sedaj lahko nemško vrhovno poveljništvo manevrira na dolgih bojnih črtah izključno na sovjetskem ozemlju, medtem ko je sovražnik potismjen na vedno bolj osamljene in med seboj nepovezane periferične postojanke. Zveze med sovjetskimi armadami ni več. Središča sovjetskega odpora so sedaj v Finskem zalivu, v Murmansku in Arhan-gelsku ter na ;ugu ob reki Donu. a vsa so brez zveze s središčem Rusije. To pomeni, da sovjetske čete. ki se bore pri Kalininu in Tuli na področju pred Moskvo ne morejo več računati s pomočjo ostalih čet sovjetske vojske, bodisi na severu na področju Petrograda, bodisi na jugu na področju vzhodne Ukrajine in ob vznožju Kavkaza. Angleško opravičilo Litvinovu Rim, 22. nov. s. Težave, ki so zvezane s potovanjem Litvinova, so imele tudi svoj odmev v britanski poslanski zbornici. Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil v svojem odgovoru na neko interpelacijo naslednje: Stvarne okoliščine so še predmet preiskave, ki jo vodi britanski poslanik v Teheranu in ki je takoj sporočil Litvinovu svoje osebno opravičilo. Srečen sem, da lahko porabim to priliko ter izjavim, kako težko je vlado prizadela nepazljiva nevljudnost proti naši ruski zaveznici in proti Litvinovu. Ni treba posebej nagla sati, da ta nepazljivost ni bila namerna. Eden o sodelovanju z boljševiki Rim, 22. nov. u. Eden je včeraj govoril na zajtrku, kj se ga je uieleždl tudi sovjetski veleposlanik Majski. V svojem govoru je slavil angleško-rusko sodelovanje, ki ga je označil kot zelo tesno, ter je jasno povedal, da smatra angleška vlada sedanjo ofenzivo proti Libiji za ofenzivo, ki naj pomaga boljševizmu. Eden je nadalje dejal, da ni nobenih razlik med Sovjetsko zvezo in Anglijo v presojanju mednarodnih vprašanj ter da hočejo Angleži doseči z boljševiki nele med vojno, temveč tudi po vojni najtesnejše sodelovanje. Eden je pripomnil, da je bil tega mnenja že od 1. 1935. dalje in da je vesel, ker so dogodki 1. 1941. dokazali, da je bilo njegovo tedanje naziranje pravilno. Eden je končno zatrlil, da je trdna volja angleške vlade, da sodelovanju med obema državama da značaj stalnega mednarodnega sodelovanja. Včerajšnje izjave ministra Edena kažejo, da je londonski list »Times« pravilno tolmačil mišljenje angleških vodilnih krogov, ki so se sedaj združili z boljševizmom proti Evropi in muslimanskemu svetu, ko je objavil svoje članke o funkciji Sovjetske zveze v Evropi in na vzhodu po zmagi. (Piccolo). Angleške spletke na Švedskem Stockholm, 22. nov. s. Kakor znano, je bilo v zadnjem času odkritih več primerov vohunstva in sabotaže. Policija je v vsakem primeru objavila javnosti imena ar<*-tirancev ter navedla zločinska dejanja vohunov m sabotažnikov, ki delujejo kot plačanci tujih sil. Sedaj prihajajo iz več krajev države zahteve, naj bi policija objavila tudi imena teh tuji hsil. Znano je namreč, da se za temi dejanji vohunstva in sabotaže skriva Velika Britanija, ki je odgovorna za sedanjo vojno. Dr. Gobbels o borbi z Anglijo Berlin, 22. nov. s. Tukajšnji politični krogi in listi razpravljajo o članku, ki ga je propagandni minister dr. Gobbels objavil v tedniku »Das Reich«, ter opozarjajo predvsem na one odstavke tega članka, » katerih trdi, da nima Anglija nobenega upanja v zmago, niti bližnjega, niti oddaljenega, ker je že na robu propada. Mi S3 ne borimo s kronometrom v roki, piše d:. Gobbels, usoda gre svojo normalno pot naprej in se prav gotovo ne bo ustavila nrl ob trdnjavah Velike Britanije, ko bo prišel čas za udar. Seveda ne vemo, kdaj ba nastopila ura polaganja računov, kajti ljubša od horoskopov sta nam delo in borba. Le tako bo ta odločilna ura našla ves nemški narod pripravljen. Irski dvomi o nepremagljivosti Anglije Dublin, 22. nov. s. Angleška vlada, ki se že nekaj časa trudi, da bi zbudila vero v svojo nepremagljivo pomorsko in letalsko silo, je nenadoma pozvala irski list »Irisch Times« na odgovor zaradi uvodnika, v katerem točno presoja angleško pomorsko moč ter dvomi o toliko opevani angleški nepremagljivosti. Sedaj zahteva angleška vlada, naj irski dnevnik ponovno prouči položaj Anglije v vojni. ceveda v angleški luč', ter objavi članek. ki naj v nasprotju s prvim uvodnikom poudari, da je Anglija v kar najbolj zavidanja vrednem položaju. Ameriško-angleška nesoglasja Anglija bi zopet rada obvladala vse pomorske zveze, Amerika pa hoče dobiti angleška pomorska oporišča Hamburg, 22. nov. s. Lisbonskl poročevalec lista »Hamburger Fremdenblatt« doznava iz portugalskih mornariških krogov, da je revizija ameriškega nevtralnostnega zakona ustvarila po njihovem mnenju povsem nov položaj na Atlantiku in na drugih morjih. V tamkajšnjih krogih so namreč mnenja, da bo aktivnejša uporaba ameriške trgovske mornarice povzročila še hujše tekmovanje med angleško in ameriško mornarico, kl se že dolgo borita za premoč na pomorskih prometnih poteh. Angleži se bodo skušali najprej okoristiti z esneriškim brodovjem tako, da bodo zopet ppavzeli pomorske zveze, ki so jih morali Opustiti zaradi pomanjkanja ladjevja. Za sedaj se mora angleška mornarica omejevati samo na tri pomorska pota: proti Ze-dinienim državam, proti Kanadi in proti Indiji okoli rta Dobre nade. Angleška zastava je tako povsem izginila s Sredozemlja in s Pacifika. Anglija bo skušala sedaj znova dobiti v svoje roke pot v Južno Ameriko, v kolikor bo razpolagala s prosto tonažo, ki jo bodo zamenjale ameriške ladje na drugih prometnih poteh. Ansd^ška pomorska komisija v Zedinjenih državah se zato trudi, da bi Amerika dala na razpolago za proge na severnem Atlantiku čim več ladij, čemur se seveda Amerika upira. Stalna napetost med Anglijo in Zedinjenimi državami na pomorskem področju se izraža tudi v borbi, ki jo vodi Amerika, da bi si zagotovila oporišča ne le v britanskem imperiju, temveč tudi v Angliji sami. Ta napetost med obema državama jo tako močna, da je imel angleški pravosodni minister o tem zelo važen razgovor z Rooseveltom pred svojim odhodom iz VVashingtona, Roosevelt pa se je skliceval na svoje dogovore z Churchillom na Atlantskem ocenanu in se zdi, da bo vprašanje o ameriških oporiščih na britanskih tleh stopilo v akutni stadij. Hullove skrbi New Tork, 22. nov. d. Na včerajšnji diskovni konferenci je ameriški zunanji minister Hull napravil na vse navzoče vdissA utrujenega in zelo zaskrbi'enega človeka. Na vprašanja predstavnikov tiska glede poteka pogajanj med Ameriko in Japonsko je Hull izjavil, da dosedanji razgovori z Japonci niso prinesli ničesar novega. Kuru su. posebni japonski poslanik za ta pogajanja, nadaljuje svo;'e razgovore in je bil za petek zvečer napovedan nov njegov obisk pri zunanjemu ministru. V krogih ameriškega zunanjega ministrstva so slej ko prej skrajno pesimistični glede končnega rezultata teh pogajanj, ker so prepričani. da Japonska nikakor ne bo pristala na glavne ameriške zahteve, marveč bo odločno ztraala v skupini držav osi. P.av j tako v krogih zunanjega ministrstva ne : verjamejo, da bi bila Japonska pripravljena umakniti svoje čete iz Kitajske. Zunanji minister Hull je nadalje na tiskovni konferenci sporočil, da je z Islanu-skim poslanikom v Washingtonu podpis* i pogodbo o ameriški pomoči Islandu na osnovi zakona o najemanju in poso~'ilin. Zelo značilno pa je Hull k temu pripomnil, da Amerika Islandu ni dala kako splošno zagotovilo pomoči, marveč se dogovoi tiče le posameznosti. Glede na naglico, v ksu-teri je bila sklenjena ta pogodba, bi se moglo sklepati, da so Zedinjene države tako rekoč prisiljene naglo pomagati Islandu, ki je prišel zaradi ameriške okupacije v silne težave, zlasti v oskrbovanju prebivalstva. ■BHimHmHMHi Ljubljana. 22. novembra. Doslej je imdlo1 opraviti s sodiščem že blizu 200 obtoženih zaradi previsokih cen. Zelo zanimiva in poučna je bila razprava proti nekemu trgovskemu potniku, ki je prodal 12 litrov namiznega olja po znatno previsoki ceni Zagovarjali se je nespretno, češ da je olje potrebovali a neka gospa, ker njen mož zaradi želodčne bolezni ne prenese z mastjo zabel j ene hrane. Zaradi tega ja plačala za olje visoko ceno. Izkazalo pa se je, da tista gospa ni billa gospa, temveč neki molki. Trgovski potnik je bili obsojen na 10 dni zapora in na 300 lir denarne kazni. Pred sodniika je morali tudi neki ljubljanski veletrgovec s sadjem, iin sicer zaradi krompirja. Poleg drugega ;e stailo v obtožnici, da ima obtoženec hišo, 100.000 lir kapitala, ženo in tri otroke. Krompir da je prodal Delavskemu domu po znatno višji ceni, kakor je billa določena. Obtoženca je zagovarjaj zelo pozoren b ranili ec, ki je zagovor podprl z mnogimi ceniki in računi. Na sodnkovo vprašanje, kako je bilo s tistim krompirjem, je obtoženec povedal, da je zmerom prodajal po maksimalnih cenah, čeprav je imel pri tem okrog 8000 Ht zgube. Zaradi zaslišanja nekaterih prič je billa razprava preložena na nedoločen čas. Zaradi masla s« je nrorala zagovarjati trgovska poslovodkinja neke nabavljalne zadruge na deželi. Obtožnica ji je očitala, da je imela v trgovini naprodaj četrt kilograma surovega masla po znatno višji ceni, kakor je bila uradno določena. Obtoženka je vztrajala, da mašila ni prodajala, ker jj ga je neka kmetica prinesla za sestro. V trgovino pa je prišel nekdo, ki je maslo odločno zahteval zase. Ona ga ni hotela prodati, zato jo je pri;avil. Mašilo je dotična kmetica pustili a v njeni trgovini, da bi se sestra odločila, ali ga kupi aH ne. -»čudno se mi zdi. da bi vam maslo kar tam pustila,« ie pripomnil sodnik, »saj se je morailo pokvariti v taki vročini.« — »Gospod sodnik, v kraju sem dobro znana in vsi mi zaupajo.« Zaslišati bo treba tistega, ki je hoteli maslo kupiti. Razprava je billa preložena na nedoločen čas. Zaključena pa Je bila razprava proti ne kernu gostilničarju iz mestnega središča, ki mu je obtožnica očitala, da je v svoji gostilni dražje prodajal pivo. goveje meso naravne dunajske zrezke, male in velike go-laže, bržole, kranjske klobase in druge dobrote. Na podlagi cenikov k' jih je sodišče zaplenilo, je bil obtoženec oproščen nekateri prestomki pa niso bili dokazani Zato ga je sodn'k docela oprostil' krivde. Zanimiva na je bila tudi razprava proti neki trgovki, ki ji je obtožn;ca očitala, da je v časni ko ie bil ^e d;nar p'ačilno sredstvo. prodaia'a če^nie po 11 40 L. kg. Ob toženka se ;e žilivo branila, češ da so bile češnje boiljče vrste za vlaganje in kot take. j Načrti ameriških vojnih hujskačev Stockholm, 22. nov d. Kakor poročajo iz VVashngtona, je list »Washington Times Herald« objavil zanimiva' razkritja o načrtih ameriških vojnih hujskačev na Srednjem vzhodu. Po informacijah tega wa-shingtonskega Usta namerava ameriška vlada iz kreditov, odobrenih na osnovi zakona o najemanju in posojilih, porabiti 500 milijonov dolarjev za Izgradnjo leta lišč, luk in železniških prog v Iranu. »Wa-shington Times Herald« pripominja, da .'e treba porabo tega denarja iz omenjenih kreditov spravi ati v zvezo z mislijo, da utegne Iran postati nekega dne ozemlje, na katerem bi ameriški vojni hujskači ra-^ izkrcali ameriško ekspedicijsko vojsko List pripominja, da so taki vsaj načrti, ki jih obravnavajo ameriški vojni hujskači. Novo glasilo intervenistov Stockholm, 22. nov. d Kakor javlja nemški prekooceanski agenciji iz New Yor ka, prične s 1. decembrom v Chicagu izha -'ati nov list pod naslovom »Chicago Sun«. Kot izdajatelj lista se navaja trgovec Marshall Field, ki velja za enega najbolj zakrknenih ameriških Intervenistov. Liflt ima edinole namen, da skuša zmanjšati vpliv lista »Chicago Tribune«, ki vneto za govarja politiko ameriških izolacionistov. Ameriške jeklarne ustavljajo delo New York, 22. nov. d. Velike ameriške ! jeklarne »Carnegie Stell Corporation« so morale zaradi pomanjkanja premoga uga siti nadaljn ih pet visoki hpeči. Kakor poroča agencija Associated Press, so morale Carnegieve jeklarne zaradi stavk v premogovnikih doslej ugasiti že 11 visokih peči. Samo v Pittsburgu se je proizvodnja surovega jekla zaradi tega zmanjšala sa 20°/o. Povišanje zavarovalnih premij v Ameriki Washington, 22. nov. s. Zavarovalne družbe objavljajo, da se bodo začenši z novim letom zavarovalne premije za življenje povišale za 10 %. Umik ameriških čet iz šanghaja Šanghaj, 22. nov. s. V šanghajsko luko je priplul severnoameriški parnik »Pre-sident Matthison«, ki bo vkrcal ameriške čete, ki zapuščajo Kitajsko. Prihodnji teden bo prispel še drug parnik, ki bo odpeljal ostanek čet. Medtem so v teku priprave tudi za odhod ameriških in angleških državljanov. Posredovanje v sporu med Perujem in Ekvadorjem Buenos Aires, 22. nov. d. Iz krogov, ki so v bližnjih stikih z argentinskim zunanjim ministrstvom, se je zvedelo, da se je perujska vlada v načelu izjavila pripravljeno za sodelovanje na posebni posredovalni konferenci, na kateri naj bi se dokončno likvidiral obmejni spor med Perujem in Ekvadorjem. Posredovalna konferenca bo zasedala v Buenos Airesu. niso spadale pod maksimalni cenik. Tako je bilo na prvi razpravi. Zaradi pomanjkanja dokazov je moral sodnik razpravo preložiti in zadeva se je pojasnila. Sodnik je kot pričo zaslišal branjevko, pri kateri je obtoženka kupila češnje. Ta je izpovedala, da so' bille češnje res za vkuhavanje in da jih je prodajalla po 7.60 L bruto. Nato je bila zaslišana druga priča, hčerka obtoženke, ki je povedala, da je njena mati češnje prodajala po 10.64 lire kilogram ne po 11.40, kakor stoji zaipisano v obtožnici Njena izpoved se je skladalLa z zagovorom obtoženke. Potem je hčerka še povedala, da so češnje dobilli tisto jutro, ko je prišel nadzorni organ, in da dotilej še niso nič prodali. Nadzorni organ je rekel, da je treba češnje prodajati po 6.88 L. kg in da sta to z materjo takoj storili. Pristavil je še. da jima bo preskrbel cenik. »Ali je vse to res?« je vprašal sodnik »Res!« je svečano pritrdila priča, »Pazite,« je pripomnil sodnik, »ker sedaj bom zaslišal tudi nadzornega organa.« Potem je bili zaslišan izvedenec, mestni komisar, ki je pred pričevanjem prisegel. Med drugim je povedal: »Češnje so tržno blago. Mestno poglavarstvo predlaga cene Visokemu Komisariatu. Pri določanju cen o zaslužku ni bilo govora. Dne 15. maja so bille češnje prvič v ceniku, a takrat se ni smatralo potrebno cene maksimirati, dejanske cene češenj je občina samo registrirala.« »Kako pa mislite,« je vprašal sodnik pričo, »po čem se smejo prodajati češnje za vlaganje, če so bile kupljene po 8.36 lire kilogram?« »Po 9.88 do 10.64 L.,« se je glasili odgovor. Potem je sodnik zaslišali še nadzornega organa, ki je zatrdil, da je obtoženka prodajala češnje po 11.40 in da je šele na njegovo opombo znižala ceno na 10.40 Češenj je bilo 15 do 20 kg Pri soočenju s tržnim nadzornikom je obtoženkina hčerka vztrajala, da je bila cena nazna-čena na 10.64 in da sta jo z materjo potem znižali na 9-88. Sodnik je izrekel oprostilno sodbo. Poraz partizanov v Srbiji Beograd, 22. nov. d. List »Obnova« poroča, da so srbske vladne čete po tridnevni borbi, ki se je vnela v sredo, uničile komunistično tolpo pri Homoru med reko Dunavo in bolgarsko mejo 239 komunistov je bilo ubitih, 70 pa ujetih. Med vojnim plenm so vladne čete zaplenile tudi 1500 pušk, 5 osebnih in več tovornih avtomobilov ter raznih drugih vojnih potrebščin. Med vladnimi četami so bile izgube malenkostne. List »Novo Vreme« pripominja, da sodelujejo v akcijah komunističnih tolp v Srbiji tudi mnoge osebe, ki so igrale vidno vlogo v nekdanjem jugoslovanskem parlamentu in senatu. Med drugim se imenuje celo bivši minister Gojko čvrkič. SEtURAJTE V j,JUTRU"! Imenovanje podzaupnikov Conia Ljubljana, 22. novembra Zaupnik Conla za Ljubljansko pokra j. uo sporoča, da je Visoki komisar potrdi, ime novanje sledečih podzaupnikov Con.a skvadrist Polli Carlo za kočevskj okra] fašist Rubino Angelo za logaški okraj, fašist Cumar Giordano za novomešk ok*a. in fašist Luigi Stanta za črnomeljski okraj Podzaupniki Conia nadzorujejo tenničnr in politične delavnost športnih društe\ v območju svojega okrožja Prošn;e za kakršno koli športno prireditev morajo Oid Glede na svojo naredbo z dne 19. julija 1941-XIX, s katero so bili izdam predpisi o trgovini in predelavi kravjega mleka, in smatrajoč za potrebno, zagotoviti potrebno količino mleka za prehrano Ljubljani in drugim krajem pokrajine, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednje predpise za oskrbovanje z mlekom za prehrano: Od 1. decembra dalje se postavlja pod zaporo in na razpolago »Prevodu« celotna proizvodnja kravjega mleka v naslednjih občinah: Ljubljana, Ježica, Polje Dobrunje Rudnik, Tomišelj, Brezovica, Log, Dobrova, Horjul, Vrhnika, Borovnica. Preserje, Ig, Želimlje. Šmarje, Grosuplje. Sv. Jurij, Slivnica, Račna, Velike Lašče. Videm, Dobrepolje, Sodražica. Ribnica, Dolenja vas. Višnja gora. Stična. Krka. Št Vid pri Stični. Veliki Gaber. Sela-šumberk Dobrn>č. Velika Loka. Trebnje. Mirna. Št. Rupert, Mirna peč. Bloke, Stari trg. Cerknica, Rovte, Ho-tederšica, Gornii Logatev in Dolnji Logatec. Prevod lahko razširi omenjeno zaporo na vse ozemlje pokrajine. Zgoraj omenjena zapora ne velja za količine mleka ki so potrebne: a) za prehranjevalne potrebe rodbine -n družine prodz-valca; b) za živinorejske potrebe proizvajalnega gospodarstva. Oddaja mleka Proizvajalci morajo oddati vse mleko. Ki presega zgoraj naštete potrebe, in sicer: a) ustanovam in tvrdkam, ki jih Prevod pooblasti v smislu omen-ene naredbe z dne 19. junija; b) neposrednim potrošnikom, ki jih določi Prevod. Proizvajalci, ki dobavljajo mleko, neposrednim potrošnikom, morajo imeti posebno dovolilnico Prevode.. Vse kupnoprodajne pogodbe za kravje mleko, pridelano v navedenih občinah, se smatrajo kot razveljavljene z dnem uveljavljanja te naredbe. Kontingenti Mleko se mora oddajati sveže, polno, kakor se namolze, precejeno in shlajeno. Px-e- V Službenem listu za Ljubljansko po- t krajino z dne 19. t. m. je objavljena naredba Visokega Komisarja, s katero se z učinkom od 1. novembra 1941 dalje spreminjajo plačilni razredi in rente v pokojninskem zavarovanju nameščencev. Ta naredba pomeni znatno zboljšanje zavarovanja. Pri plačilnih razredih je ugodeno starim željam nameščencev, da se zavarujejo njihovi približni celotni prejemki in ne le del prejemkov. Doslej je spala n. pr. nameščenec z letnimi prejemki 27.001 do 30.000 din v VII. plačilni razred in je bil zavarovan le za prejemke v višini 21.000 din, od katerih se je plačevala mesečna premija 210 din. Preračunano na lire bi bil ta nameščenec s prejemki 10.260 do 11.400 lir zavarovan le za 7980 lir z mesečno premijo 79.80 lire. Zdaj pa bo spadal, če Ima najnižje prejemke tega razreda (10.260 lir) v VIII razred z zavarovanimi prejemki 10.200 lir in mesečno premijo 102 liri, če pa njegovi prejemki presegajo 10.800 lir, bo prišel v IX. razred z zavarovanimi prejemki tl.40n lir in z mesečno premijo 114 lir. Za kolikor se zvišajo zavarovani prejemki, za toliko se seveda sorazmerno zviša tudi renta. Doslej so bili v najvišjem XIV. razredu vedno napisane v dvojnih t svodih v ltafc janščim ln slovenščini in izročene v ljuo ljanskem okrožju pokrajinskemu odboi . Conia, v ostalih področjih pa poor.aupn kom Conia, tc> ;ih bodo opremljene s svojim potrdilom izročili pristojnim oblastem javne varnosti Prošnje športnih društev, ki oe boa vpisana v pristojne športno federacijo, nt bodo sprejete. Ustanovitev novega športnega drufitv ali spojitev več društev v istem kraju a-bo dovoljena brez predhodne izjave pod zaupnika Conla in pristojnih obiastev ja" ne varnosti. vod sme sporazumno z občinskimi preski bovalnimi uradi določiti kontingente .pavjega mleka, ki jih bodo morale oddajat skupno posamezne občine Količine r*ilek-4 ki jih morajo odda-ati posamezni proizv, jalci, določijo občinski preskrbovatni ura dl. upoštevaje količine proizvedenega mle ka. proizvajalčeve potrebe za prehrano «l za živinorejo, in količine, ki jo pro'-*vaja lec dobavlja neposredno potrošnikom. Pre vod sme preurediti razdeljevanje mleka za prehrano. Ce ga ne bi bilo dovoli, sm-? zmanjšati ali ustaviti dobavo mleka gostinskim obratom. Proizvajalci morajo dobavljati mleko v zbiralna središča, ki jih določi Prevod. V krajih, kjer ne bi bilo zbiralnih srsdišo 7a mleko, se smejo ustanoviti obveznp za-jednice proizvajalcev mleka zaradi ustano vitve takih središč. Za kakršnokoli predelovanje mleka morajo imeti proizvajalci posebno dovolilo Prevoda. Ce bi se izkazala potreba, s«1 sme odrediti zapečatenje priprav za pridobivanje smetane. Za vsak liter mleka, ki se proda ali kakorkoli odstopi Ljubljani, izvzemši tisto, ki pride iz inozemstva ali od pooblaščenih zbiralnih središč, se mora plačati pristojbina 15 centesimov, kl se pobira na način, ki ga predpiše Prevod. Iz nabranih sredstev se osnuje izravnalni sklad za oskrbo Ljubljane z mlekom Upravljanje tega sklada je pod nadzorstvom Visokega komisariata. Izravnalni skladi se smejo osnovati tudi za druge kraje pokrajine. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju na 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom .do 6 mesecev. Izvršitev naredbe, ki stopi v veljavo 1. decembra, se poverja Prevodu. Cena mleku v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je gleda na svojo naredbo z dne 9. maja o predpisih glede cen blaga, storitev in rabokupov, določil najvišjo ceno mleku za prehrano v ljubljanski občini na 1.70 lire za liter. Nova cena se uveljavi s 1. decembrom. I zavarovani nameščenci z letnimi prejemki nad 54.000 din; pri tem so bili zavarovani za 42.000 din z mesečno premijo 420 din. Preračunano v lire so bili zavarovani ti nameščenci s prejemki nad 20.520 lir za 15.960 lir z mesečno premijo 159.60 lire. Zdaj pa so zavarovani v najvišjem XIV. razredu že nameščenci s prejemki nad 16.800 lir. Sorazmerno z zavarovanimi prejemki in mesečnimi premijami so se zvišale tudi rente. Pri tem moramo pa pripomniti, da so rente, objavljene v ČL 2. naredbe. le zakonite rente, ki znašajo po 40 letih zavarovanja največ 75 •/• zavarovanih prejemkov. Tem rentam je treba prišteti dra-ginjske doklade, s katerimi dosezajo rente že po dosedanjem pravilniku 110 °/o zavarovanih prejemkov. Kdor bi gledal samo objavljene zakonite rente, bi se utegnil prestrašiti, da so v naredbi določene rente še nižje nego dosedanje, ker vidi v čl. 2. naredbe le najvišjo rento 13.500 lir ali 35.527 din, dočim vidi iz dosedanjih prijavnih tiskovin in odlokov Pokojninskega zavoda, da je najvišja renta že doslej znašala 46.200 din ali 17.565 lire V resnici pa znaša le zakoniti del nove najvišje rente 13.500 lir. Z draginjsko do-klado, izračunano po predpisih dosedanjega pravilnika in po novi premiji 180 lir, pa doseza renta 19.800 lir ali 52.105 dni. Na novih prijavnih tiskovinah in odlokih, ki jih bo imel Pokojninski zavod, bodo navedene ne le zakonite rente, marveč zakonite rente z draginjskimi dokla-damiskupaj. Z naredbo je « čl. 5 poenostavljeno ra^ čunanje rente to v višjih razredih zboljšana renta po petih letih zavarovanja, tako da znaša tudi v teh razredih po 30% zavarovanih prejemkov, dočim je bila doslej pri zavarovanih prejemkih nad 18.000 din ali 6.8401ir nižja, in sicer le 28% do 25%. Poleg zvišanja ~ent sorazmerno z novimi zavarovanimi prejemki in premijami se zviša renta še z izredno podporo. Invalidske rente do 270 lir L na mesec se zvišujejo za 15%, do 360 lir za 10% to do 460 lir za 5%, vdovske rente do 230 lir za 15% to do 300 lir za 10%, vdovam se pa za vsakega otroka do 18 leta dodaje po 20 lir na mesec, a največ za tri otroke. Na rentnike z nižjimi rentami se nared-oa ozira še posebej in določa, da noben Invalid ne sme prejemati manj nego 250 lir na mesec (doslej 95), nobena vdova manj iego 180 lir (doslej 57) Tudi za sirote s* zvišuje minimalna renta za vsako od 57 lir na 180 lir. Invalidske rente nau* 460 lir in vdovske nad 300 Ur, ki so že priznane ali ki bo nastala pravica do njih do konca 1. 1941 se zvišuje tudi za 5%; pozneje priznane rente bodo pa itak že višje zaradi višjih zavarovanih prejemkov in premij Pokojninski zavod bo vse zavarovance po do sedaj prijavljenih prejemkih uradoma preuvrstil v nove plačilne razrede z veljavnostjo od 1. novembra 1941 dalje Ce pa službodajalec v prijavi ni navedel točnih prejemkov nameščenčevih. marveč je navedel le, da spada sedaj nameščenec v ta in ta plačilni razred ali da njegovi prejemki presezajo 54 000 din, naj pa predloži nujno nove prijave s točnimi prejemki. Tudi kdor je pozabil prijaviti uradno določene minimalne ali po naredbah ali prostovoljno zvišane prejemke, naj jih prijavi vsaj sedaj, in sicer tudi za nazaj. Ko bodo službodajalci nakazovali Pokojninskemu zavodu mesečne premije, naj, če mogoče, nakažejo že nove premije, čeprav morda še ne bi prejeli novih odlokov, ker je nove premije po razpredelnici naredbe prav lahko izračunati. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Prepoved točenja žganja ob sobotah popoldne in nedeljah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 29. aprila in 15. maja t. 1. odredil naslednje: Alkoholne in zgane pijače je dovoljeno točiti v gostinskih obratih vse dni. izvzemši soboto popoldne od 15. ure dalje ter nedeljo in praznike, ko je prepovedano točiti žgane pijače. Osebam, ki kažejo znake pijanosti. Lastniki in poslovodje gostinskih obratov ne smejo postre6i z žganimi pijačami prekomerno. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev in z začasnim aili dokončnim odvzemom obrtne pravice. Ta naredba je bila objavljena v »Službenem listu« 22. novembra m je s tem dnem stopila v veljavo. Gospodarske vesti = Ustanovitev agrarnega in imobilar-nega instituta v Ljubljani. Za nedeljo, 30. novembra je ob 12. uri v družbenih prostorih v Ljubljani, Ulica 3. maja št. 14, sklican ustanovni občni zbor družbe »Emona«, Istituto Agricolo Immobilare di Lubiana. Dnevni red občnega zbora je naslednji: 1) imenovanje predsednika občnega zbora, 2) sklenitev ustanovitve družbe in odobritev družbenih pravil, 3) imenovanje 9 članov upravnega sveta, 4. imenovanje komiteja, 5) imenovanje treh efektivnih nadzornikov in dveh namestnikov, 6) imenovanje generalnega ravnatelja ter določitev njegove plače in plače komiteja. = Podružnica Trboveljske premogokop ne družbe na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je bila v tamošnji trgovinski register vpisana podružnica Trboveljske pre-mogokopne družbe, ta sicer z glavnico 100.000 kun. — Osamosvojitev državne Obrtne ban le na Hrvatskem. Prejšnja jugoslovanska državna Obrtna banka (Zanatska banka kraljevine Jugoslavije) ima na Hrvatskerr. dve podružnici, to sicer v Zagrebu in Sarajevu. Sedaj nameravajo na Hrvatskem ustanoviti posebne državno obrtno banko, ki bo prevzela obe podružnici. Po bilanci za loto 1940 je od skupne glavnice 75 mil^onov din odpadle na zagrebško podružnico 9 7 milijona din in na sarajevsko podružnico 3 milijone din Hranilne vloge pa so znašale pri zagrebški podružnici 17.7 milijona din in pri sarajevski 2.6 milijona din. = Povišanje davka na vojne dob^ke * Svicl. Na podlagi izrednih pooblastil je švicarski zvezni svet povišal stopnjo davka na vojne dobičke. Davčne stopnje, ki do doslej znašale 30 do 40"/«, so povišane na 50 uo 70"/o. To povišanje bo letos prineslo povečanje dohodkov za 45 milijonov frankov, prihodnje leto pa za 100 milijonov franko*'. Izdatki, ki gredo iz vojnih dobičkov za socialno skrbstvo delavstva so do viš'ne 150/, izrednega dobička oproščeni tega davka Zatiranje prestopkov v trgovanju Ljubljana, 22. novembra Tržno nadzorstvo Kr. Kvesture je pretekle dni ugotovilo, da niso imeli na vidnem mestu izpostavljenega cenika naslednji obrati: Bradan Franc, špecerija, Tyrševa 2; Zupančič Frančiška, zelenjava, Dolenjska št. 14; Lampert Ivan, manufaktura, Flor-janska 30; Dolš!na Alojzija, zelenjava. Ple-teršnikova 10; Mlakar Jera, sadje, Cešnjice št. 6; Baloh Antonija, cvetlice. Kolodvorska št. 18. Vsi omenjeni so bili kaznovani z globo. Razen tega so bili ovadeni sodišču zaradi navijanja cen: Meše Josipina sadje, Sv Petra 71; Mathias Polona, salje, Zg. Kašelj št 43; škulj Alojzija, sadje, škrilje 20; Soršak Anton, sadje, Kolodvorska 7; Goršič Danica, špecerija, Tržaška 26; Gvozdarevič Ivana, sadje in zelenjava, Florjanska 20; Adamič Ana, sadje to zelenjava. Kompolje 37; Kr2e Ivana, živila, Florjanska 28; tvrdka Slada, lastnik Sedlar Ivan, Ambrožev trg 3. Razen ovadbe sodišču je Eksc. Visoki komisar odredil začasno ustavitev poslovanja ter zatvoritev poslovnih lokalov Danici Goršič in Jostptai Meše za dobo 10 dni. Od njiju olvisnim nameščencem ostane neokrnjena pravica do mezde ali plače. Zaradi olja, jedil In češenj • •. Prizori z razprav zaradi previsokih cen Nadaljnja navodila k racloniranl prodaji oblačilnih predmetov in obutve V številki v sredo 19. t. m. smo objavili besedilo navodil, ki jih je izdal Visoki Koanisariat v zvezi z racionirano prodajo tekstilnih predmetov in obutve. Ta dodatna navodila se nanašajo na izdajanje nabavnih bonov za novoporočence in novorojenčke, na vpisovanje prodanih oblačilnih predmetov v register (vpisnik) in na cenik zalog po točkah. Visoki Komisariat je sedaj izdal nadaljnja pojasnila, ki pravijo v glavnem naslednje: V smislu naredbe za racionirano prodajo oblačilnih predmetov z dne 8. novembra 1941-XX, št. 144, se bodo trgovci in obrtniki, ki prodajajo potrošnikom blago na izkaznice, oskrbovali z blagoan na podlagi bonov, ki jih bo izdajala Trgovinsko-md u-strijska zbornica. Trgovci bodo predložili zbornici prošnjo za dobavo in bodo obenem predložili odrezke in nakupne bone, pobrane od odjemalcev. S temi odrezki in boni bodo dokazali prodano količino blaga. Grosistom in konfekcionistom, ki ne prodajajo neposredno potrošnikom, bodo proizvajalne tvrdke do novih odredb še nadalje pošiljale blago, vezano na izkaznice. Pri tem bo to blago označeno z onim imenom, kakor je označeno v tabeli za točke. Proizvajalci in grosisti morajo prejem in odpošiljatev zabeležiti v svojih registrih o prejemu in oddaji, ločeno po partijah z navedbo izvora in namembe. Kot grosisti se smatrajo tisti trgovci, ki v istem obratu ne izvršujejo hkrati trgovine na drobna Glede sestave seznama blaga v zalogi z navedbo ustrezajočega števila točk, ki ga bodo marale tvrdke predložiti Trgovinsko-industrijski zbornici v smislu okrožnice Visokega Komisariata z dne 7. t m., bodo v kratkem izdana še potrebna navodila. Duplikati osebnih lake o 100 lir: Javornik Josip v Žalni, Remi A n on v Stični, dr. Piccoli, lekarna, Bogataj Ivan elektr. podjetje, Zajec Mi-lova. optik, Demšar Lovro, Breznik Ven-cesla Erzin Josip in Peter Hribar, vsi v Ljubljani; po 50 lir: uprava graščine Snežnik, Petrič Ivan v Borovnici, Knafljič Mir-tič v Novem mestu, Gozdni urad Auersper-ga v Kočevju, Uprava veleposestva Turjak v Namršlju, Pouh Joško v Novem mestu. Rosina Ivan, »Zmaj« d. z o. z., Bizjak Filip, Tuma bratje d. z o. z., Cepič Mate, avtomatični buffet »Rio«, W. pl. Borčič SI., ing. Carmine Hugo, »Nova založba« d. s o. z., Eger Gustav, »Papiroteka«, Kleln-mayr & Bamberg in Holynski-foto, vsi v Ljubljani; po 38 lir: Gjud Aleksander v Ljubljani; 40 lir: Banko Ignac v Ljubljani; 30 lir: Brcar Franc v Ljubljani; po 25 Ur» Meden Viktor, Battelino Angelo in Javornik Ivan, vsi v Ljubljani; po 20 Ur: Mo* skovič brata, »Svetla«, Druškovič-Ilaunik Anka, Martinec Franc, Puh Josip ln Svečama J. Kopač & Komp., vsi v Ljubljani, Andrijanič lekarna v Novem mestu; po 10 lir: Tajner Franc v Črnomlju, hotel »Metropol«, Barbič Marin, tiskarna Gale in Bricelj Leopold, vsi v Ljubljani. — Imenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo ln toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. — Dočim izražamo svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da Je marsikateri denarni ln zavarovalni zavod ter marsikatero industrijsko, trgovsko in obrtno podjetje v polni meri razumelo naš apel ter blagodušno podprlo to nujno in prepotrebno nabiralno akcijo, moramo na jjrugi strani poudariti naše opravičljivo ra- zočaranje, da je še mnogo denarnih in zavarovalnih zavodov ter podjetij, ki se naši prošnji ni odzvalo Na stotine takih prošenj leži nerešenih pri njih in pričakujemo, da bodo tudi ti zamudniki popravili svoje oklevanje s tem izdatnejšim prispevkom ter tako tudi oni dejansko pripomogli k nujni udejstvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu jetičnemu Slovencu bolniško posteljo. Osobito v današnjih težkih časih je nujno potrebno, da celokupno skrbimo za nego in oskrbo naših jetičnih rojakov. številka našega čekovnega računa pri Poštni hranilnici je 15-531. Protituber-kulozna zveza v Ljubljani. * Nov zdravnik v Ribnici. Dr. Fran Brn-men je odprl privatno ordinacijo v Ribnici na Dolenjskem v hiši znane gostilne Slavka Podboja. * Vsem svojcem, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je 2. novembra 1941 umrl na Vogerskem pri Gorici gosp. Anton H v a 1 i č, posestnik in gostilničar, 67 let star. žalujoči ostali (—). * Knjigovodstvene, pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Boris Sl-mandl, Ljubljana, Dvorakova 3, telefon 24-07. (—) * Koledar mora imeti vsaka gospodinja. Naročite se takoj na Gospodinjski dnevnik (koledar). Poleg koledarja in raznih vpisnih tabel bo obsegal Gospodinjski dnevnik tudi dodatek ,Kako naj danes kuham'. Cena Lit. 20 Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. S. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. Umrla je ljubljena mati trgovka ga. Fani Rupnikova. Pogreb nepozabne rajnke bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce upokojenec OUZD g. Jože Lotrič. Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožaije! ZINA MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz surogatov M. JAGER, Sv. Petra cesta 17 Fužine u— Nova izmera inkorporiranlh občin. Že konec maja je mestno poglavarstvo razpisalo novo izmero dela bivše upravne občine Zg. šiške, in sicer katastrsko občino Zg. šiško, ki jo je mestno poglavarstvo konec junija oddalo zasebnemu podjetju v izdelavo. Tako delo je nujno potrebno za napravo težko pričakovanega regulačnega načrta, obenem je dalo zaslužek večjemu številu mladih, delazmožnih in tehnično izobraženih ljudi. Po informaciji, ki smo jo dobili od podjetja, ki izvršuje novo izmero, se terenska dela zaključujejo in je pričakovati, da bomo že konec februarja imeli namestu starih, že povsem nepravilnih ter v premajhnem merilu risanih map nove najmodernejše, strokovno popolno dovršene mape v merilu 1 :1000, ki ne bodo samo zanesljiva poilaga regulaciji, marveč bodo tudi v znatno korist tamošnjim posestnikom. Bržčas bo občina oddala v izmeri tudi k. o. Dravlje in Brinje, ki sta zaenkrat najbolj potrebni regulacije. TENSI PAPIRJI - FILMI dospeli! FOTO TOURIST — LOJZE SMUC LJUBLJANA u— Bodimo usmiljeni z živalmi! Prejeli smo: Ni dvoma, da vojna doba prizadene tudi razne živali. Toda treba je le malo dobre volje, pa lahko izkazujemo živalim tisto nego in ljubezen, ld jo potrebujejo. Večkrat opazujem nekega lepega psa čuvaja. živalca se mi je tako zelo zasmilila, ker je venomer izpostavljena padavinam. Ako bi človek ne videl okrog hiše polno starih desk, še ne bi toliko zameril. Ali tako Je vendar lahko napraviti borno ko-čico, da bo skrbni čuvaj vsaj v slabih ln mrzlih nočeh v njej. Namesto tega Je večkrat lačen in tepen. Hrano pa dobi v taki posodi, da je vse pomešano z blatom in peskom. Ko sem pristopila k psu in mu dala jesti, se je revež tresel, ker je mislil, da bo tepen. To je en sam primer, kako pa marsikod ravnajo s psi na deželi, je odveč naglašati. Gospodinje, imejte usmiljenje do čuvajev. Dajte jim tisto, kar jim gre, povrh pa še nekaj ljubezni, ki nič ne stane. u— Violinist Karel Rupel bo koncertlral na povabilo Glasbene Matice ljubljanske in priredil samostojni koncert v torek, 2. decembra, ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani. Karlo Rupel upravičeno uživa sloves našega najboljšega violinista. Njegovi koncerti so umetniški dogodek prve vrste v našem mestu. Sodelovala bo odlična pianistka Zora Zarnikova. Na koncert opozarjamo že danes. Vstopnice bodo od torka dalje v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Sobota ln nedelja v »Veselem teatru«. Odlično uspeli 10. program predvajamo v soboto in nedeljo ob običajni 18.30 (pol 7.) uri zvečer. Poleg večerne predstave izvajamo v nedeljo tudi Se dve popoldanski predstavi in sicer prvo ob 14.30 (pol 3.) in drugo ob 16.30 (pol 5.) — Program vsebuje poleg vesele enodejanke in dovtipov tudi domačo spevoigro, kot godt pa nastopa godbenik g. Miloš ZiherL Prodaja vstopnic: v soboto od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje, v nedeljo od 10. dopoldne neprekinjeno do veCera. — Uprava. u— Sopranistka Maria Fiorenza Ciam-pelli, ki bo koncertirala v petek 28. t. m. v veliki filharmonični dvorani, je odlična italijanska koncertna in operna pevka. Sodeluje stalno v samostojnih koncertih, na komornih večerih, nastopa s simfoničnimi orkestri in zelo pogosto tudi kot gost v operah, predvsem v Kraljevi operi v Rimu in v mestnem gledališču v Firenci. Svoje umetniške koncerte je doslej prirejala v Franciji, Belgiji, Švici, v Nemčiji in na Poljskem Njen petkov koncert bo prvi nastop te pevke v Ljubljani. Natančni spored bomo priobčili. Začetek koncerta bo ob pol 19. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) ŽOGE, VOJAKE in vse druge igrače kupuje sv. Miklavž pri FOTO TOURISTU — LOJZU S M U C U LJUBLJANA, CESTA 3. MAJA u— Skupni ponk mladine v Igranju na narmoniko je zelo uspešen in prijeten, če ga vodi izkušen strokovnjak. Mladina se na ta način res igraje uvede v kraljestvo glasbe. S pričetkom decembra se prične tečaj, v katerega je prijavljenih že lepo število deklic in fantičev. Ce kdo želi prijaviti svojega sinka ali hčerko, lahko to še stori. Prijave sprejema oglasna uprava »Jutra« pod značko »Ml8dlnski zbor« .(—) u— Revija plesne glasbe Adamičeveea orkestra bo v ponedeljek 24. nov v Frančiškanski dvorani ob 18. uri. (—) Danes ,Veseli teater4 ob % 19. u— Prav spričo težkih vojn:b časov imajo otroci pravico do radosti in sonca. Zato bo letos 5. decembra ob 4. uri popoldne pripravljen prelep Miklavžev večer v Frančiškanski dvorani. Nastopa nebeški dvor z angeli, sv. Petrom, sv. Miklavžem; enako tudi Lucifer in njegove temne sile. Vsa celota pa je prirejena z nežnim čutom odgovornosti do otrok. Predprodaja vstopnic m vsa pojasnila v pisarni »Pax et bonum«. Frančiškanska pasaža, tel. 43-63. u— V pisarni Kolodvorskega misijona, Slomškova ulica 1., naj se zglase: Abram Milica, Krekova—šušteršičeva ulica, Cua Tončka, Tyrševa ulica, Ivan Grmek, pri g. inž. Pengov, Gaber France, Knobleharjev zavod, Hrašovec Marija, Cesta sv. Roka 4, Langerholc Lucija, župnišče prt Sv. Križu, Ogrinc Ida, Brdo 82, Vič—Ljubljana, Re-bek Josip, ključavničarski mojster, Resman Franc, Zaloška cesta 81. Satler Pavel, Dol-niče 10, Vodnik France, Devinska 9, Vogi Hela, žiherna Franjo, Ljubljana. Opozarjamo cenjene čitatelje, da ima uprava Usta tel.: 31-22, 31-23, 31-24, naš inseratni oddelek pa tel.: 31-25, 31-26: u— Slike vseh naših dramskih in opernih članov so priobčene v »Gledališkem koledarčku«, ki bo izšel te dni. Razen tega vsebuje zanimive članke o gledališču, ki so jih prispevali gledališki strokovnjaki. Opozarjamo na razpis lepih nagrad. u— Pozor! Ker primanjkuje ribjega olja uporabljajte za slabotne otroke »Oteocitrol« Lekarna Hočevar, šiška. tel. 34-51 (—) u— Za mestne reveže je v počaščenj«! pokT dr. Joža Bohinjca podaril 200 L trgovec g. J. Krek z Bleivveisove c. 50.; g. Franc Zalokar z Jegličeve c. 22 je pa v počaščenje pok. ge. Terezije Kostlivy' nakazal 100 L. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Učiteljskemu odboru za socialno pomoč je podarila rodbina Vencajz in žužek Leopold Lir 200 (dvesto) v spomin blago-pokojnega dr. Stanka Lapajneta. Odbor se darovalcem najlepše zahvaljuje. u— Protituberkulozna zveza v Ljubljani se zahvaljuje iskreno za nakazane ji zneske v spomin blagopokojnega svojega predsednika dr. Jože Bohinjca. 500 lir je daroval Prehranjevalni zavod Visokega ko-misariata v Ljubljani, po lir 100 pa indu-strijec g. Rojina Anton in kegljaški klub .Tonček' v Ljubljani. Iz Novega mer^a n— Prodoren uspeh ljubljanskega Narodnega gledališča. V torek je gostovalo v Prosvetnem domu ljubljansko Narodno gledališče s šurekovo veseloigro »Pesem s ceste«. Dvorana je bila posebno pri večerni prel stavi do kraja polna in je predstava nudila izreden umetniški užitek. V ospredju dogajanja so stali Kosič, Nakrst in Košuta, ki so odlično podali lik treh cestnih muzikantov in so s svojimi posrečenimi domislicami vzbujali salve smeha. Tudi ostali igralci, predvsem Kraljeva, so mojstrsko odigrali svoje vloge. Glasbene točke so izvajali znai novomeški glsabeniki Sorgo, Strajnar in Erjavec. Veseloigra sama je od začetka do konca sijajno zabavala občinstvo, ki je po vsakem dejanju klicalo odlične umetnike pred zastoi. n— Nove cene za mleko in drva. Na podlagi odredb maksimalnega cenika Visokega Komisariata je okrajni civilni komisar gospod dr. Ottone Griselli izdal za območje novomeškega sreza nove maksimalne cene za prodajo mleka in drv na drobno. Odslej se sme prodajati mleko v Novem mestu po najvišji ceni 1.30 L., v ostalih krajih novomeškega sreza pa 1.20 L liter. Cene arvam so naslednje: bukova in gabrova drva prve kakovosti, kub. meter 70 L., druge kakovosti 65 L., tretje kakovosti 60 L.; ostala trda drva 54 do 63 L., mehka drva pa do 50«/o nižje kot trda. Cene drvam se razumejo za nerazžagana in ne na dom kupca postavljena. Opozarjajo se prodajalci in kupci, da se strogo držijo odrejenih mak-simiranih cen, ker se bodo vsi prestopki najstrožje kaznovali. n— Kapiteljska cerkev ponovno odprta. Zaradi množečih se tatvin je bila ta mesec kapiteljska cerkev vsak delavnik popoldne zaprta. Odslej pa bo kapiteljska cerkev zaprta ob delavnikih le v opoldanskih urah od 12. do 14., ves ostali dan pa bo odprta za vernike. n— Pričetek pouka na meščanski 4oli. Meščanska šoJa v Novem mestu sporoča učencem, da se prične redni pouk v sredo 26. novembra. Ta dan naj se vsi učenci zberejo ob 8. uri zjutraj pred Prosvetnim domom, nakar bodo prejeli v dvorani Prosvetnega doma nadaljnja navodila. n— Osebna vest. Na državni realni gimnaziji v Novem mestu je bil postavljen za profesorja g. Janko Jarc. Priljubljene mu in delavnemu g. prolesorju k imenovanju čestitamo! Iz Črnomlja Državna meščanska šola v Črnomlju sporoča svojim učencem, da se bo redni pouk na šoli pričel predvidoma dne 4. decembra Pouk se bo pričel za vse razrede. Z Gorenjskega O pošiljanju božičnih zavojev na fronto poročajo listi: Pošiljke na fronto — pisma ln zavojčki do 1000 gramov — namenjeni na severno Norveško in na Finsko morajo biti na poštnih uradih oddani najkasneje do 1. decembra. Božične pošiljke v zavojih, namenjene na severno Norveško in na Finsko, pa morajo biti oddane že 24. novembra. Dekleta in mladeniči Iz Klela in Flens-burga so bili na Koroškem dalje časa na oddihu. Prebivali so v hotelu v kopališču Iselsberg, od koder so prirejali izlete. Zdaj so se poslovili in ob slovesu poslali v Celovec pismo, da jih je koroška deželica očarala. Iz Spodnje štajerske Neomejena poštna služba. Odkar so ukinjene posebne določbe za pošiljanje zavojev po pošti iz spodnještajerskih, koroških in kranjskih krajev je poštni promet med temi kraji in Nemčijo neomejen. Tudi dosedanja omejitev pisemskih pošiljk do 500 gr je opuščena. Pristojbine sc izenačene z onimi v Nemčiji. Nov kino je dobilo mestece Šoštanj v Šaleški dolini. Uredili so ga v Nemškem domu. Prostora je za 200 oseb. Otvorilcv je bila 15. t. m. Spregovoril je krajevni vodja VVrentschur, ki je hvalil kulturni m vzgojni pomen nemških filmov. Zborovanja. Pretekli torek je bilo v Ljutomeru veliko zborovanje, ki ga je sklical okrožni vodja inž. Nemetz. Prisoten je bil tudi zvezni vodja Heimatbunda, Steindl. — V Ormožu je bilo sklicano zborovanje funkcionarjev Heimatbunda in so poročali razni funkcionarji. Med drugimi je vodja agrarno-političnega urada Verhovtschak sporočil, da bodo v kratkem prirejeni kmetijski tečaji in da se prebivalstvo zanima za kmetijske stroje. — V Rogaški Slatini so člani Heimatbunda priredil v soboto prvi tovariški večer. Govoril je inž. Miglitsch. V sedmih okrožjih Heimatbunda na Spodnjem štajerskem je 160 krajevnih skupin, pri katerih je 174 posvetovalnih uradov za matere in 50 otroških zavetišč. Znatno je že število otroških vrtcev. V teku so tečaji za sestre pomočnice. Pri posvetovalnicah se s sodelovanjem organov zdravstvenih uradov vrstijo dvakrat na mesec materinski sestanki. Sestre pomočnice obiskujejo družine z več otroki, na kolodvorih pa vzdržujejo okrepčevalnice za vojake. V znamenju železne štednje, ki je bila z začetkom novembra proglašena v vsej Nemčiji, pozivajo dnevniki vse tiste, ki naknadno prejmejo svoje mesečne prejemke, da lahko pričnejo štediti že z novembrsko plačo. Najpozneje do 20. t. m. so se morali nasproti svojim delodajalcem izjaviti, ali so voljni štediti, kakor je to predpisano s programom železne štednje. Da bi se preprečile razne nesreče, opozarja mariborski dnevnik na naslednje: Vsaka tretja smrtna nesreča se zgodi v prometu, vsaka nadaljnja težka nezgoda pa je četrta v statistiki transportnih nesreč. Vzroki? Dviganje pretežkih bremen, (ženske smejo po objavi ministra za delo nesti največ do 15 kg težak tovor). Nadalje povzroča take nesreče napačno dviganje ali polaganje tovora, nezavarovano prijemanje ostrih predmetov, previsoko kopičenje materiala ln podobno. Na mehaničnih pomožnih napravah je treba prenosne predmete vedno pravilno zavarovati in preprečiti, da bi kam padli. Vedno je treba preizkusiti vrvi, verige in žico. Prevozna sredstva naj se nikoli ne preobre-menjujejo. Enotna organizacija nemških filatelistov. Na zborovanju filatelistov iz vse Nemčije je bilo nedavno na Dunaju sklenjeno, da se vključi državna zveza nemških filatelistov v narodno-sociali stično organizacijo »Kraft durch Freude«. € tem je dosežena enotna organizacija vseh nemških zbiralcev znamk. Iz Hrvatske »Jutro« dobite še v naslednjih mestih Nezavisne Države Hrvatske: Bijeljina: Lechner Stjepan, Bjelovar: Moharič Ante, Brod na Savi: Barbič Danko, Kovačevlč ud. Marija, Daruvar: Stran-sky Eman, Kovačič Stanislav, Djakovo: Draženovič Ivan, Dubrovnik: »JaUran«, Garešnica: Rijetkovič Gjurgjica, Jajce: Josip Wolf, Koprivnica: Ssnjan Viktor, Most ar: Beli Anton.Našice: Rehak i Stenger, Nova Gradiška: Valenčak Anica, Petrinja: Ljubešič Adela, Sen j: Bezjak Franjo, SI-sak: Weiss Konrad, Vinkovci: Matijevac Ivan, Vukovar: Gjukič Katica; Virovittca: Semelič Gizela, Zemun: Paulay Ružica. Neposredni stiki med nemškimi in hrvatskimi oblastmi. Te dni so bila zaključena pogajanja o vzajemni pravni zaščiti in pomoči med Hrvatsko in Tretjim Raj-hom. Udeleženci pogajanj so zlasti naglasih, da so razgovori potekali v prisrčnem in prijateljskem duhu. Važnost dogovora je zelo velika, ker se z njim vzajemno priznavajo obsodbe vseh vrst sodišč in iz-vršnost in možnost izvršitve teh sodb na obeh državnih področjih. »Najhrabrejši med hrabrimi.« Hrvatsko vojaško glasilo »Hrvatski Domobran« objavlja v zadnji številki vrsto navdušenih člankov. Med ostalim gradivom so tudi besede vrhovnega nadzornika hrvatske vojske generala Stanzerja, ki je opozoril vojake na veliko borbo, ki se sedaj vodi, in v kateri sodelujejo tudi hrvatske čete. Sam Hitler je rekel, da so ti borci najboljši med najboljšimi in najhrabrejši med najhrabrejšimi. Svinjskega mesa je bilo ta teden dovolj* Kakor pretekli teden, ko je bilo v Zagrebu naprodaj nad 50.000 kg svežega svinjskega mesa, je bilo tudi v tekočem tednu na trgu dovolj svinjine. Prodajali pa ao samo meso, ker so slanino scvrli za mast. Topovski strel sa točen znak časa. Pred sedanjo vojno je bil v Zagrebu za točen znak časa vsako opoldne dan topovski strel. Od četrtka naprej spet vsak opoldne topovski strel z Griča naznani poldne, kakor poročajo hrvatski listi. Olajšane skrbi 1 sv« Miklavža Sv. Miklavž bo imel leto6 hude skrbi, kako naj Vas vse, dragi naši malčki zadovolji, ko pa je zaloga »Jutrove« Mladinske knjižnice že zelo, zelo pičla. Zgodaj mu boste morali pisati in lepo ga morate prositi, da dobite vsaj eno knjigo izmed prelepe zbirke: Janko in Stanko, Prigode gospoda Kozamurniks. Sambo in Joko, Kralj Debeluh, Osel gospoda Kozamurnika. Vrtismček i nŠilonoska, Tarzan (II. del) Jelarjevi čuvaji. Veliko pa bo vseeno veselje sv. Miklavža, ko izve, da se te knjige dobe zelo poceni, saj stane vsaka samo 4 lire. Knjige lahko kupite v Ljubljani pri upravi »Jutra«. Pucinijeva ul 5. (Narodna tiskarna) in v Novem mestu pri tamkajšnji podružnici »Jutra«. V ostalih krajih Ljubljanske pokrajine lahko knjige naročite po pošte; pošljite po poštni nakaznici tolikokrat po 4 lire, kolikor knjig hočete imeti, in napišite na odrezek imena knjig, ki jih naročate. V starih pokrajinah Italije dobite knjige pri vse časopisnih razpečevalni-cah tvrdke Parovel Vojni invalidi so se pridružili ustaškemu pokretu. Poglavnik je sprejel odposlanstvo hrvatskih vojnih invalidov iz svetovne vojne, ki so mu izjavili, da v celotni pristopajo k ustaškemu pokretu. Poglavnik je njihovo izjavo z zadovoljstvom vzel na znanje in obljubil invalidom izboljšanje njihovega položaja. Za pospeševanje kmetijstva. Kmetijski minister Dumančič izdeluje s svojimi sodelavci obsežen načrt za izrabo vseh možnosti, da se hrvatsko kmetijstvo čim bolj dvigne in izpopolni. Za ta načrt je vpregel znanstvene institute, ki so začeli delo v dveh smereh: v poučni in znanstveni. Te dni je bila v kmetijskem ministrstvu pol predsedstvom ministra Dumančiča konferenca, kjer so obravnavali predloge strokovnih profesorjev in docentov kmetijsko-gozdarske fakultete. 52 milijonov kun za javna dela. Veliki župi Hum je vlada odobrila za izsušitev Imotsko-bekijskega polja 20 milijonov kun, za ureditev Mostarske ja blata 15 milijonov kun in za ostala javna dela 17 milijonov kun. Svečanost prenosa kosti padlih borcev. »Hrvatska žena« je ob sodelovanju hrvatskih narodnih društev današnjo nedeljo Hotela posvetiti svečanosti prenosa kosti 5. decembra 1918 na Jelačičevem trgu padlim borcem. Svečanost je odložena na 4. decembra, ko se zberejo v Zagrebu tovariši hrvatskih revolucionarjev, ki tvorijo »Stot-nijo 5. prosinca 1918«. 71 likovnih umetnikov razstavlja. Kakor smo že poročali, razstavlja v zagrebškem umetniškem paviljonu Društvo hrvatskih likovnih umetnikov. Vsega skupaj je 71 razstavljalcev, od tega 56 slikarjev in 15 kiparjev. Obisk občinstva je zadovoljiv. Razstava bo odprta do konca tega meseca. živina na reji. Zavod za kolonizacijo ima večje število vprežne in plemenske živine, namenjene za nove naseljence. Ker nima dovolj prostora in hrane za prehrano živine čez zimo, bodo morali živino dati v rejo posameznim gospodarjem. Kdor bo vzel v rejo kravo, bo dobil za odškodnino mleko in gnoj. Pri kravah, ki so telile, ostane posestniku prireja in gnoj. Vprežno živino smejo rabiti gospodarji za delo in ostane jim gnoj. Iz Srbije Z Valjeva pošiljajo pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem: Klavora Franjo, Zupan Valetin, Kristan Cvetko, Ul-čar Janko, Gaser Silvester, Zupan Ivan, Ar-čon Ema, Brankovič Mojmir, žmitek Ferdinand, Pohar Ivan, Pikon Miha, Gospodaric Jakob, Udir Frančiška, Hrast Alma, Peternel Pavla, Kokalj Rudolf, Bulovec Ignacij, Bokal Ana, Stritih Franjo, Jazbar Štefanija, Pavlin Franc, Gorup Anton, Albert in Stanko, Cerne Janez in Miha, Cer-nut Ljudmila, Korošec Vida, Miselj Angela, Vagaja Ana, Zalokar Antonija, Kogovšek Jernej, Markizeti Marija, Markelj Rudolf, Perko Marija, Globočnik Franc, Nanut Anton, Laharnar Ivan, Avguštin Ludvik, Petek Ivan, Gorjup Terezija, Voje Jožef, Smole Oton, Zgaga Franc, Lampič Izidor in Vladimir, Rožič Leopold, Dolenc Stanko, Kučina Franc, Morič Franc in Marija, Tu-fekčič Aleksander, Božič Alojzij, Božič Fani, Mežik Iva, Kavčič Jože, Buh Anton, Starič Franc, Krašovec Leopold, Sajevic Mirko, Poličar Peter, Kus Viljem, Pangerc Mihael, Ahačič Rudolf, Sajovic Lovro, Ger-želj Franjo, Langerholc Marija, Vidmar Jože, Lavš Mirko, Pavlošič Marija in Re-gina, Bogataj Anton, Janhuba Stanko, Ravnik Josip, inž., Gostiša Danila, Sever Me-lanija, Savinšek Stanko, inž., Bulic Peter, Jovan Maks, Kompo? Peter, Kavčič Kari, inž. Kavčič Drago, Nečimer Alojzij, Poljšak Albert, Bertoncelj Janez, Košir Lovro, Lasič Franjo, Kocijan Andrej, Grbec Franc, Košorok Pavle, Mercina Dušan, Jerman Franc, Smolej Primož, Paš Anton. Knap Anton, Grainik Rajko, dr. Triller Mirko, Zupane Apolonija, dr. Cavič Djordje, Bal-derman Metod in Rudolf, Ješe Pavel, Ker-žar Ivan, Mitrovič Panto, Keršič Jakob, Slivnik Jakob, Debeljak Pavel, Kos Hinko, Pečar Franc, škerlj Ivana, Rajh Dušica, Potrato Frančiška, širok Bogomir, Zeilho-fer Alfonz in šegula-Pec Josip, vsi z družinami. Angleški oficirji med komunisti. Beograjska »Donauzeitung« poroča, da je pri vasi Junkovac neki srbski oddelek uničil komunistično tolpo. Pri preiskavi listin mrtvecev se je ugotovilo, da sta dva med njimi bila Angleža, ki sta se ob zlemu bivše Jugoslavije zatekla v gozdove. Kakor zatrjujejo v Beogradu, je med komunisti v Srbiji skritih še 9 angleških oficirjev, med katerimi so nekateri člani Secret Servicea. Ustavitev rečnega promet. Komisarični vodja za rečni promet v Beogradu je odredil, da je od petka 21. t. m osebni promet na progah Beograd—Zemun, Beograd — Pančevo in ~ ograd — Smederev® ustavljen. CESARiCA Mnogi so menili, da je Kvan-hij s samim hudobcem v zvezi, sicer bi ga gotovo kaka prošnja omečila in če bi bil pravi človek, bi se moral usmiliti svojega očeta in ubogega naroda. Ali on ni prizanašal nikomur. Čim bolj so ljudje trpeli, tem bolj se je on radoval in naslajal. Pri tem pa ni morda niti pomislil, da utegne biti tudi on nekoč ubit, obešen ali sežgan. Mislil je, da je HUCade flutto mogočnejši od vseh in da se mu ne more nič hudega pripetiti. Prepričan je tudi bil, da ga ne bo nihče pregovoril, naj se poslovi od roparskega življenja. A "temu le ni bilo tako. Da je Kvan-hij v zmoti, se je kmalu pokazalo. Tako se je dogodilo, da so roparske tolpe dospele tudi v vasico Kian-Hsi. Roparji in drugi taki zli ljudje vrše svoja črna dejanja ponoči, a Kvan-hij in tovariši so bili celo tako pogumni, da so vdrli v Kian-Hsi podnevi. Ker so kmetje bili zdoma, so roparji na lahek način izvršili svoje namen Ko so marljivi in miroljubni kmetje videli, kako jim rooarska so-drga uničuje sadove truda so ieli napol blazneti 2ene so se trgale in vlekle za kite. zasajale so si nohte v obraze in si grizle ustnice. Med tem so strahovito jokale Možie pa so se tolkli s pestmi po obraz;h in iz njihovih ust so vrele grde kletve. Pomagati si niso hoteli pa saj si tudi IE REKU OOLAVARIU: »A rečem ti, devojka, da streha te hiše ni vredna, da krije tvojo lepoto. Ako hošt.č, pojdeš z menoj in živela boš kakor boginja.« Tedaj so se solze ulile rednikoma po velih licih in zavzdihnila sta: »Raje odpeljite naju in nama vzemite vse, le Hij-an-ej pustite živeti.« T\w SO t \KALI SV03E LSOPE. niso mugii fiav gotovo da bi ne bili kmetie prav nič opravili tudi če bi šli naa roparje Zato so raie ostali skorai vsi na polju in tam so čakali ?voie usode Dva človeka pa sta le hitela v va» To sta bila kmetiča mož in žena red-nika Hij-an-eje Ostali ljudje so mislili. da sta ponorela Zato so tekli za njima m iu vlekli nazaj. »Bodita pametna in tu ostanita morda nas roparji le ne bodo našli!« Tako so iu skorai vsi opozariali, a kmetica jim nista odgovarjala Iztrgala sta se in svoje. Iztrgala sta se ljudem iz rok in še bolj kot prej hitela proti Kian-Hsiju Na noge se lima ie bilo nabralo polno blata, kar ju je seveda oviralo pri teku Usta sta imela široko odprta in komaj sta lovila sapo Četudi grozno trudna m napol mrtva, pa sta vendarle dospela do svojega doma Ta dva človeka sta zelo ljubila svoj kos zemlje, rada sta imela tudi leseno bajtico, a nad vse jima je bila rejenka Hij-an-ej Baš zaradi nje sta bila pnbežala domov, da bi jo otela smrti. Ali pred njunim domom so bili že roparji, med njimi pa je stala Hij-an-ej. To je rednika nemalo presenetilo in že sta bila prepričana, da je njuna rejenka pogubljena. »Kaj hočeta tu?« so zarohneli zločinci nad njima. Rednika sta padla na tla in trepetaj e jecljala: »Nikar nama ne ubijta otroka. Tu sva midva in namesto me pokončajte naiu Pustite 10 ori živheniu sai hudega nič m nikomur storila « »Takoi utihnila m ostanita mirna, mi bomo storili kakoi nam bo drago ♦ Te besede ie zakričal ropai ki ie bil najlepše opravljen in ki ie bil videti ooglavai Po besedah ki jih ie bil izrekel starcema se ie obrnil do Hii-an-ej in z njo ie nadalieval pogovor k: ga ie bil začel že pred prihodom redmkov Pogiavariu ki m bil nihče drugi kakor Kvan-hn ie Hu-an-ei zelo ugajala Zato ji ni storil nič zalega in z njo ie govoril prijazneie kot bi govoril s samim Bogom Četudi je bil krut in surov, ie znal vendarle tudi lepo govoriti »Kaj vendar delaš pri tej kmečki bajti?« »Skromno imetje čuvam mojih ljubih staršev,« je odgovorila Hij-an-ej in pri tem pokazala s svojo belo roko na svoja klečeča rednika. A L 3 E Sa 2 zo naše ma!e Učitelj ima v šoli predavanje o človeški glavi Zdaj pozove učitelj učence nai naštejejo organe človeške glave. Janezek se oglasi: »Uho. gospod učitelj!« »Dobro.« reče učitelj, »nu. Mihec, še ti kaj povej!« »Uho, gospod učitelj!« reče Mihec. »Mihec saj to je pravkar Janezek po-wedal« »Da. gospod učitelj, toda jaz sem mislil drugo uho!« se odreže Mihec. Učitelj: »Mihec, pri tej domači nalogi. ti je gotovo pomagal starejši brat!« Mihec: »Ne, gospod učitelj!« Učitelj: »To ni res!« Mihec: »Je res! Pomagal mi ni — ampak sam jo je napravil!« Oče' »Tonček. Kolikokrat sem ti že rekel, da ne piskaj!« Tonček: »Šestkrat, oče!« (TloSri izreki Vsak zavistnež je nesrečen. Bolje je biti med prvimi zadnji, kakor pa med zadnjimi prvi. Pametnega spoznaš po popuščanju, neumnega pa po trmi. osveiinto m dom Vedno več bo treba iznajdljivosti, da bomo lahko shajale kar najdelj s starimi oa-lekami. Dobro preglejmo svojo zalogo obnošenih oblek! Morda je med njimi obleiia, ki smo jo že zavrgle, ker je blago na nekaterih mestih tako oguljeno, da ga ni vee moči popraviti? Toda to je še staro, predvojno blago in Ima svojo vrednost, ker je iz čiste volne. Ce nekoliko premislimo, ga bomo z majhnim kosom novega blaga lan-ko tako popravile, da odpadejo poškodovana mesta. Včasih je možno ustvarjati prave čudeže iz dveh starih oblek, ki vsaka zase nista za nobeno rabo več, če pa združimo vse. kar jfe dobrega na njiju, lahko dobimo Imenitno novo obleko in še nam ostanejo večji kosi. ki jih seveda tudi uporabimo. Iz dveh oblek je n. pr. napravljena prva obleka na naši skici, ki po vsem učinkuje, kakor da smo jo ustvarili nalašč tako po zadnji modi. Na ta način lahko znatno razširimo obseg kake stare obleke, kar pride zlasti prav bodočim materam, ki ne morejo računati s tem. da bodo dobile dovolj blaga za široko novo obleko. Druga obleka, ki jo vidite na naši skici, je dvodelna krojena in je zgolj osvežena z drugačnim blagom ali s svilo v barvi blaga obleke. Pri ~ tako popravljeni obleki namreč odpadejo poškodovana mesta pod pazduho. dečim je rokav popravljen s kosi blaga, ki jih pridobimo ob straneh života. Ce "spretno kombiniramo barve, učinkuje obleka izredno elegantno. ko bo hodil zjutraj na delo, grela ga bo na izletih ali pri smučanju. Za takšno čepico potrebujete malo volne, ena štreim zadostuje. Če ne gre drugače, sparajte stare športne nogavice, navijte pridobljeno volno na leseno deščico in to čvrsto navito volno operite z deščico vred v mlačni milnici in jo tako tudi posušite. Volna bo kakor nova! čepico pletemo iz dokaj tanke volne in sicer z iglami 2 y2 cm. čepica sestoji iz tren kosov, od katerih sta dva enaka in pokrivata ušesi. Enega in drugega pričnemo ple-sti spodaj in sicer nasnujemo na iglo 60 zank, na katerih pletemo desno pravo stran in obratno stran, na koncu vsake vrste pa dodamo pletenju po 1 zanko, dočirn sne mamo istočasno v vsaki drugi vrsti 2 zanki v sredini. To storimo take. da pletemo skupaj 29. in 30. zanko, nato prevzamemo 31. zanko, ne da bi jo pletle in pletemo 32 zanko, preko katere potegnemo zanko, ki je nismo pletle, to se pravi 31 Tako pletemo 10 vrst. Tu pričnemo oiesti v gladkem vbodu, to se pravi, da pletemo na pravi strani desno, na nasprotni ps levo. S telovadbe. Od tega se dostikrat počutijo noge kakor mrtve, žile jim postanejo bo-ieče, stopala, členki in meče otečeio, vse to pa povzroča motnje v krvnem obtoku, kar je zopet v zvezi z raznimi okvarami splošnega zdravstvenega stanja. Sleherna ženska, ki je podvržena tem tegobam, dobro ve, da jo ležanje lahko pc>-miri, malo pa jih je, ki bi poznale biago-dejni učinek posebnih telovadnih vaj, ki A PRI SPOVEDI — No, Janez, zdaj mi pa povej, kolikokrat si prevari! svojo ženo? — Ali prečastiti! Prišel sem vendar zato, da se posesam, ne pa za to, da se pred vami hvai-.ii... VEDENJE Predstojnik: »Kako se pa vedete? Ali ste mogče vi šef podjetja?« Uradnik: »Ne, gospod šef!« Predstojnik: »No, torej! Potem se vam ni treba vesti tako neumno.« MALENKOST On: »Vaš bratec me je videl, ko sem vas poljubljal. Kaj naj mu dam, da bo molčal?« Ona: »Oh, za to malenkost je dosti kakšna lira!« * OROŽNIK IN CIGAN Orožnik je hitel za ciganom. »Stoj!« je zavpil čuvar zakona. Cigan se je ozrl in mirno rekel: »Stojte vi! Vas nihče ne preganja!« Nedeljska križanka r ■: :«-• >7rc..r oiajsa- ki im fp trrtbf. ?pr::\*lt! j > i»t ce na nog;1 h ln z •'•*>t poživijo kreni po;--'M. nje Tr- vaje spanjem, cn Tpl-i rn! 1;-p r. ■> '■'■'•.'~ " obtok v spodnjih Okončinah. I va t L®žemo na In ' «t Roke so ob telesu. Istočasne dvirarno obe i okl ta desno nogo in jih združim--, nad jfivotom (1*-5h) Vrv-c .--.-■ r v irVcvfr/f ;•1 ( vdili i n Trenemo 7rova z !?vo nogo To pono-in . dva'.-ni-vnt. H. vala. i ..-žimo n-.i hr btu Dvignemo iztegnjeno :- ?teYn skrčimo \o nceo n Ali ste žp premišljevali kai mu boste poklonili za Miklavža' Senaj, ko je za sleherno večjo reč treba žrtvovati številke z oblačilne karte ko ie treba štediti na vseh koncih in krajih Kdo pa je tisti »on«? Nu: mož. prijatelj, brat. sin — gotovo smo med tem naštevanjem povedali tudi tistega, ki pride za vas v png+ev, tistega, ki ga želite razveseliti z majhnim darilom. Predlagamo vam. da se lotite dela športne pletene Čepice, ki mu b^ v velikem mr:i-tzu prekrivala ušesa. Prišla mu bo prav, snemanjem v sredini dela in z dodajanjem na obeh straneh pa nadaljujemo kakor poprej in v sredini pletemo snemane zanke vselej desno, da je videti po sredi nekaka izbočena proga. Ko je delo dolgo 20 cm, če ga pomerimo po črti v sredini, končamo z dvema vrstama samo desno pletenih zank in nato zaključimo. Srednji čelni kes pie-ttmo samo desno na obeh straneh ln nasnujemo zanj 40 zank, na katerih pletemo 12 cm naravnost. Tu razdelimo delo v sredini na dvoje in nadaljujemo pletenje ie na desni strani in sicer tako. da na tistem robu ki je ob sredini snemamo v vsaki drugi vrsti po 1 zanko, dokler pletenja ne zaključimo Drugi del kor čamo »-nako. Gotove dele prelikamo in jih sestavimo s skritimi vbocll. Za tiste, ki v paklfcr mnogo stoje Mnoge ženske, ki so zaposlene v raznih poklicih, med njimi vse prodajalke, so prisiljene stati in stopicati na mestu dolge ure, kar je vse bolj utrudljivo od prave nico prst o- iztegnemo rir> neri": trn pravilna vdihava« i 'n isr-rv." '.v- >Vc vaji pa m«- ramo izvrši icpo pcca>-i 1!: U . / i k" i t ur?*** j. ' -"•<*■> M t riti fV ii- -V" Ali veste, da lahko dcbi*e lz ffovpje iu't-precej maščobe' Ko se juha ohladi. lahk«. posnamete s p-enavko z njene novr?ine ma-ščobno skorjo ki io spr?v"te na suhem kraju. Ko delate tako *p k*?k mcscc in r sneg in vse. kar io nečistega, pade na dno pr3odP. Nato postavite v.sr skupaj na hladno, maščoba črtane na površini vo- Vouoruvno: 1. Kodr.jak, palača z neštetimi sobanami S judovski mesec; latinsk' ;'iedolg; 10 abcrinski poglavar plemič4 13. stovnlk: igralna karta; 15 vrsta umetnin (viov ); 17 nesreča pogibelj (r, n.»j..); 21. mesto na Poljskem; 22 Indijanska trofeja, odrezana koža z glave; 23. slavni makedonski kralj; 25 oslovski glas; 20 holnmlaki izseljenec v Južni Afriki: 28. jezero v Sev. Ameriki; 29. veznik; 31. šn ;,ti strgane nogavice; 33 kratica nemških napadalnih oddelkov; 35. danski denar; napis na križu: 37 del moške srajce, obleke: 42. polna gnoja- 44. holandski teo-lotr. ustanovitelj sekte; 46 veznik; 47. ujemanje zadnjih zlogov stihov v pesmi; 48. slavnostna pojedina; 49. ograja: 50. slabokrvnost; 53 kraj v Srbiji; 55 nikalnica; 56 ljudje, ki so mirno vdani v usodo; 57. vrsta števil v matematiki. Navpično: 1. pisatelj slovarja; 2. Tolstojevo delo; 3 češka tovarna za obutev; 4. de. dobro jo odcedite. nato pa jo lahko sto- ( ^^ mujik kl je 1?ral važno vlogo v Ru-Pite in stonlleno spravite v lončenem Ion- ^ zg časa gvet0vne vojne; 5. jadranski otok- 6. bogoslovje: 7 žarnice pri radijskem aparatu; 8 italijanski vojak-domačin; 9. pičli skromni; 10. tekoča voda (množina); 11. otoki v Atlantskem oceanu: 12. pobarvan z neko barvo; 16 veselje; 18. Ime nekaterih mest v starem veku; 19. egipčansko cu. To maščob" lahko nnornb'i<*te ra vsakovrstno praženje In peko. zlasti krompir le odličen, če ga snečete na tej maščobi in servirata prav vročega. iNSERIBAJTE V „JUTBU"J božanstvo; 20. vrsta vetrov v Alpah; 24. isto kot 33. vod.; 27. naša filmska igralka Ita; 30 ruski pisatelj; 32. žlv-žav, ki vlada na ulicah; 34. letopis; 38. prilastiti si; 39. govornik; 40. nemški predlog; 41. ime film. igralke Massey; 43. naš slikar; 45. slovansko pleme; 48. moški glas; 49. ameriški pesnik Edgar: 51. vrsta zemlje: 52. osebni zaimek (3. sklon, enklitika ™ 54. osebni zaimek. \ Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 prestolonaslednik, 17 aero-plan, 18 Labrador. 19 tvor. 20 greben, 22 n n, 23 ni, 24 rostra, 26 gamaša, 28 Via, 29 11. 30 i e. 31 Laba. 32 anas. 34 ovirati, 37 analitika, 40 Tesali ja, 41 lj, 42 AKumi-nium), 43. Ir(ldium), 44. Tira, 45. antike, 48 ro. 49 Lisinski, 51 vrteti, 53 ena. 55 tnalo. 56 Ako, 57 nad. 58 moskit, 59 ana-pestl. Navpično: 1 patriotizem, 2 revolver, 3 Eros. 4 sortirati. 5 t p. 6 Olga, 7 Lar, 8 Onega. 9 Aleman, 10 Sana, 11 LB. 12 Ernani. 13 dan. 14 n d. 15 ioni, 16 krista-loidl 31 baba 25 realisti. 27 Saljivke. 28 vsi, 31 lijana 33 atlet. 35 is (= on). 36 Tirint. 38 alt. 39 karta. 45 Akon, 46 ni, 47 Kras, 49 las, 50 sla, 52 eni, 51 no, 59 ap (= apostol). Pariški nadomestek za avtotaksi ; '-v <«X Zivljenle lepe Helene Ali je lepa Helena, junakinja trojanske vojne, res živela?« Seveda je živela. Literarna zgodovina nas uči, da si baš največji pesniki niso ničesar izmislili, temveč da so opisovali življenje, ki so ga sami gledali, pa čeprav so mu dajali v svojih pesnitvah posebno obliko. Da je Troja v resnici obstojala, so nam dokazala Schliemannova izkopavanja. Lega njenih razvalin ustreza tako točno opisom, ki nam jih je podal Homer ali kdor koli že je ustvaril »Iliado« in »Odiscjo«, da je moral pesnik mesto Drezpogojno poznati. Prav tako je dokazano, da so obstajale Mikene, Agamnenovo mesto in Sparta, Troja sama pa je bila, kakor je razvidno iz razvalin, porušena do tal. če se je tedaj vršila trojanska vojna, zakaj bi naj bila lepa Helena prazna izmišljotina. Zanimati nas mora vprašanje, kako naj si prav za prav predstavljamo vsakdanje življenje te lepe in usodne ženske. Predvsem je bilo gotovo dosti bolj patriarhalno nego življenje današnjih žena, a vendar ne tako svobodno, kakor si predstavljamo življenje orientalskih žensk. Celo iz Homerja, ki je nehote izenačeval obe Kulturi, ahaj-sko in trojansko, je razvidno, da so bile Ahajke, kakor Helena, Navzikaja, Penelo-pa in druge, popolnoma drugačnega kova nego n. pr. Trojanke Hekuba in Andio-maha, ki so se zanimale samo za svoje rodbine in može. Sicer pa je bila tudi He lena v prvi vrsti gospodarica v svoji hiši. Kakor o Penelopi nam omenja Hom-r r lepi Heleni mimogrede, da je bila umetnica ob statvah, tkanje pa je pomenilo za sLa- »Ali se še niste nikoli zmotili v diagnozi?« vpraša domači zdravnik vseučiliškega profesorja, ki ga je skrbna družina poklicala na posvet. »Samo enkrat, dragi tovariš! Zdravil sein bolnika zaradi pokvarjenega želodca, čez teden dni sem pa zvedel, da je bil dovolj bogat za operacija želodca!« rogrške dame dosti več nego ročno delo za evropsko dvorno damo pred kakšnimi petdesetimi leti. Bilo je življenska poti ^ba. Tvorivo je bilo v prvi vrsti volna, nato platno. Blago so tudi doma barvali, vendar pa tega dela skoraj gotovo niso opravljale dame same. To blago ni bilo vedno enobarvno, temveč se je pogosto ponašalo z bolj ali manj zamotanimi, večbarvnimi vzorci. Oblačila so bila sama na sebi preprosta: spodaj je nosila lepa Helena kaxor ženske njenega rodu srajci podoben kiton, zgoraj pa dolgi peplos z mnogimi gubami, ki se je vlekel za njo. Zunaj so ženske nosile tudi nekakšen pajčolan čez zadnji del glave, ki je bil često uvezen s srebrnimi nitmi. Seveda pa je moda prinašala mar-sikakšno spremembo, čeprav te niso bile tako pogoste kakor dandanes. Tudi mouni izvoz je obstajal že v tistih časih, posebno Visoko so cenili purpurno pobarvana oblačila iz Sidona v Feniciji. Sam Partd je prinesel v šparto nekoliko takšnih oblačil. Modno središče tistega časa pa je bila Kreta, ki je zavzemala tudi v kulturnem in civilizacijskem pogledu v vzhodnem Sredozemlju položaj kakšnega Pariza ali Dunaja pred to vojno. Kako rafinirana je bila tamkajšnja moda, nam kažejo globoko de-koltirana krinolinska oblačila starokretskih kipcev. Značilno pa je, da so se vladarice in plemenitašinje grške celine navzlic vsem kretskim vplivom, kar se tiče iišpa, držale domačih načinov: na glavah so nosf)e v primeri s kretsko profinjenostjo malce barbarsko učinkujoča zlata oglavja, diademe iz zlatih ploščic, ki so visele čez senca., precej težke uhane, slonokoščene igle v laseh s težkimi kristalnimi gumbi, zapestnice in obroča na rokah, zaponke (celo prave varnostne zaponke), prstane in težke ogrlice iz severnjaškega jantara. Kot uvoženo biago so Ahajke poznale gotovo tudi verižice iz karneola in svetlo zelene fajanse ter emajlirana držala za oblačila. Del zakladov, ki jih omenja Homer v zvezi z lepo Heleno, je predstavljal gotovo takšen nakit, drugi del pa dragocene, z reliefnimi okras: opremljene zlate m srebrne posode, kakršne so našli v grooovih mikenske dobe. Ostalo gospodinjstvo Je upravljala pona -več gotovo oskrbnica, s kunmjo lepa Helena bržkone ni imela opravka. Sicer pa so bile jedi zelo preproste: ječmenov in pše-nični kruh. na ražnju pečene živali, perutnine v splošnem nič, enako tudi rib. pač pa dosti sadja, jabolk, hrušk, smokev, melon in oliv. Kar se tiče stanovanja, je prišla lepa Helena s svojo preselitvijo v Trojo po vsem videzu na slabše. Kraljevski gradovi njenega rodnega Peloponeza so bile mogočne stavbe z velikanskimi ploščadmi, gospodarskimi poslopji in shrambami, mnogimi velikimi dvoranami s krasnimi freskami in z marmorjem ter alabastrom na tleh. V teh gradovih so obstojale celo kopalnice. Nasproti temu je bilo v gradu Paridovega očeta Priama vse prilično tesno. Največ prostora je zavzemala gotovo Prianiova palača sama, a za sinove, hčere,- zete m snahe je bilo po Homerju na razpolago bolj malo sob. Vsekako je značilno, da si je dal razvajeni in včasih tudi neznosni hišni ljubljenec Parid zgraditi svojo hišo, ki je veljala s svojimi poslikanimi in štu-kiranimi stenami v Troji za zelo lepo, a je bila v primeri z mikenskimi zgradbami vendarle še zelo primitivna. Približno meter debeli zidovi so obdajali podolgovato dvorano s površino kakšnih 100 štirijaških metrov, ki je gorelo v njeni sredini bržkone ognjišče, a je rabila v Vistvu kot Sfal-nica. Ta glavni prostor se je na eni temed ožjih strani odpiral v majhno vežo, ki je predstavljala dejansko bivalnlco, a poleg njega so bili, kolikor je bilo na tesnem prostoru mogoče, še nekatere shrambe. Pri tem pa si trojanskega življenja vendarle ne smemo predstavljati kot barbarsko. čeprav Helena tu ni razpolagala Kakor v Sparti z dragocenim srebrnim posed-jem in kopalnimi kadmi iz srebra in čeprav je bila trojanska lončena obrt na nižji stopnji nego mikenska, so vendarle živahni trgovinski stiki s celino in otoki prinašali v Trojo marsikaj lepega. Med dragocenimi stvarmi, ki so jih Izkopali v Troji ali v bližnjih krajih, je omeniti n. pi. igralno desko iz slonovina z vložki iz gorskega kristala in modrega stekla ter srebrnimi, zlatimi in kristalnimi okraski posode iz steatita, sklede iz alabastra z rdečimi žilami, mazilno posodico iz nojevega jajca, ki so mu dali alabastrov podstavek in zlat pokrov z majhnimi delfini iz ra-janse, dalje skrinjice z zlatimi reliefi zlate, z reliefnimi prizori okrašene čaše itd. Zakaj bi ne imela tudi lepa Helena v Troji polno takšnih lepih stvari?« Njeno življenje tam vsekako ni bilo barbarsko. Bai-barski časi so nastopili šeie nekoliko stoletij po trojanski vo ni, in sicer tedaj, ko so primitivna dorska plemena vdrla v področje mikenske kulture. To razdobje bar barstva v starogrški zgodovini je premagal šele dosti poznejši periklejski čas. ZA SMEH 5N KRATEK ČAS »Ah, da,« je vzkliknila ga. Brownova iz Bostona v Neaplju, »če opazujem Vezuv, moram misliti vedno na svojega pokojnega Humphreya — tudi ta je kadil tako močno.« »Ali vas smem prositi za petdeset ir predujma?« je vprašal vajenec. »Petdeset lir?« šef se je prijel za glavo. »Ali se hočeš napraviti samostojnega?« »2ena vas je zapustila?« »Da, pred tremi dnevi.« »Kaj vam je rekla za slovo?« »Miha, kako mi stoji novi kluouk?« V Aberdeenu so voznino za omnibus znižali od treh na dva pencea. Skoti so bih zavoljo tega zelo hudi. Zakaj ? Zato. ker bi tako prištedili samo dva pencea. »Nižinska bolezen" Doslej smo dobro poznali gorsko bolezen, toda med zadnjmi spopadi med Bolivijo in Paragvajem v Gran Chacu so imeli priliko opazovati drugo, tej nasprotno bolezen, ki bd jo lahko imenovali tudi »nižinsko bolezen«. Dr. Monge z vseučilišča v Limi (Peru) trdi, da je ta nenavadna bolezen zahtevala več žrtev nego orožje, ki so ga uporabljali borci. Po njegovih ugotovitvah se loteva brez izjeme vseh andskih gorjancev, ki se mudijo dalj časa v nižinskih ali pa le malo visokih krajih. Po vsej andski ve-legorski verigi in v višini nad 4500 m živi približno 12 milijonov ljudi in njihove posebne življenjske prilike so jih spremenile v pravo in posebno človeško pleme, ki ga dr. Monge z malce pretiranim, toda prav primernim izrazom označuje za »strato-sferno pleme«. Pri teh ljudeh ne gre, kakor bi si lahko mislili, za navadno prilagoditev velegorske-mu podnebju in življenju, temveč za resnič- no pridobitev novih lastnosti, ki so se ustalile po mnogih pokolenjih. Kri teh mož in žena je gostejša, bolj lepka in vsebuje dosti več rdečih krvnih telesc nego kri »navadnih Zemljanov«, poleg tega so ta krvna telesca tudi debelejša. Vzrok je lahko ume-ti: v v šni 4500 m se mora organizem za-lovolj;ti z manjšo količino kisika v zraku, na to pa reag la na ta nač n, da proizvaja več rdečih krvnih telesc z večjo površino, ki se vežejo na ta način z večjo množino kis ka nego normalna kri. Po mnenju istega dr. Mongea ima to posebno andsko pleme vse biološke značilnosti, ki so potrebne za visok odstotek stratosfern:h letalcev. Kakšnih 10 o.stct-kov andskih gorjancev prihaja sicer vsako leto v nižino, kjer opravljajo poljska dela, toda po nekoliko tednih se morajo z vso nagl-co vrniti v svoje visoke domove, ker njih organizem ne prenese za stalno nižinske meteorologije. Mravlja uničuje dežele Majhna žuželka, proti kateri vodi zna nost že mnogo let obupno in neuspešno borbo, je kriva, da velikanska ozemlja Južne Amerike na obeh straneh ravnik* za poljedelstvo ta naseljevanje ne prihajajo v poštev. Posebno v Braziliji se oči-tuje to uničevalno delo te žuželke, neke mravlje, ki spreminja rodovitne predele v puščave ter je uničila že mnogo lastnikov bananskih, oranžnih in sladkornih nasadov. Samo v brazilski provinci Sao Paulo cenijo škodo, ki jo napravi mravlja vsako leto, na več nego 20 milijonov dolarjev. Ta mravlja je nedvomno eno izmed najbolj čudnih in najzanimivejših bitij, čeprav obstoji vse njeno delovanje v tem, da izrezuje iz mladih listov dreves, grmov in zeli majhne koščke, ki niso večji od navadnega kovamca, ter jih prenaša v svoje gnezdo, oplenjuje rastline na ta način tako temeljito, da je postala za južnoameriške agrarne dežele ne samo največja nadloga vseh časov, temveč da ograža ves bodoči gospodarski prospeh teh dežel, če ne bo mogoče zaustaviti njenega nadaljnjega prodiranja. Vsi ukrepi, ki so si jih izmislili doslej proti njej, pa so bili brezuspešni. Gnezda mravlje uničevalke spadajo med najbolj nenavadne in največje živalske zgradbe v naravi. Segajo do 10 m v globino in imajo širino do 30 m. Milijoni ln milijoni živalic živijo v podzemskih predorih teh zgradb, a kadar se spravijo na svoje roparske pohode, sestavljajo vrste po sto in sto tisoč živali. Sele v najnovejšem času je znanost dognala, zakaj si nosijo koščke odrezanih listov v svoja gnezda. V nasprotju z vsemi ostalimi 5000 vrstami mravelj se ta mravlja namreč ne hrani z rastlinskimi ali drugimi snovmi, kakršne jim nudi narava sama, temveč se preživlja izključno od biserom podobnih izrastkov neke glive, ki jo te mravlje sistematsko gojijo v svojih podzemskih »vrtovih«, to je na odrezkih listja. Te izrastke, tako zvani »mravljinski kruh«, pa ustvarja gliva le tedaj, če jo mravlje obgTizejo, tako kakor daje n. pr. smreka samo tedaj smolo, če jo ranimo. Obstoj mravljinčjih naselbin je odvisen torej samo od uspevanja glivnih kultur. Samice teh mravelj, ki imajo peruti in postanejo 10 do 15 cm dolge, spravijo vsako leto toliko potomk na svet, da morejo ž Umetni dragulji Sanja vsake žene so bili in boao vedno dragoceni kamni. Toda kakšen afriški diamant ali indijski safir nam ne pade kar tako v naročje. Zato so ljudje razen po cenejših poldraguljih povpraševali vedno po imitacijah draguljev, ki so bile večinoma tz stekla, v novejšem času pa segajo rajši po umetnih draguljih, ki so po osnovi enako pristni kakor naravni kamni. Sintetski rubini ali safiri, sintetski spineli, ki sličijo akvamarinu ali turmalinu, umetni kamni, ki so po diamantu najplemenltejše in najtrše snovi, so kemično in fizikalno isto kakor naravni kamni. Te umetne kamne so začeli izdelovati šale pred nekoliko desetletji in svojo vrednost dobivajo šele po naporni brusilni ter pollr ni obdelavi. Obdelovati jih je treba nič manj skrbno nego naravne kamne. Sprva so skoraj 90 odstotkov vseh umetnih draguljev uporabljali za tehnične svrhe, na pr. za ležaje v urah, vrtalne konice itd., v zadnjih letih pa jih uporabljajo čedalje bolj za nakit. Potreba po kamnih za tehnično namene sicer ni postala manjša,, toda povpraševanje po umetnih draguljih za nakit je postala tem večja, ker se inostranski pristni kamni ne uvažajo več tako kakor nekoč. Na vsak način pa so umetni dragulji na vsej črti zmagali nad steklenimi imitacijami. njimi utsvariti nove, do najmanjše podrobnosti izorg«nizirane kolonije. Na kakšen način bi bilo mogoče iztrebiti te živali, ki ogražajo celo ogromno deželo? Znanost na to vprašanje še ne ve odgovora, vsekako pa je cela vrsta evropskih in ameriških učenjakov slišala klic brazilske vlade na pomoč in poskuša sedaj dobiti način, ki bi Južno Ameriko osvobodil ene njenih največjih nadlog. Tekma z ovirami na vodi Skoraj neverjetno je, kakšne spretnosti znajo danes z dirkalnimi motornimi čolni. Ta se je pojavil dirkač z mogočnim skokom preko neke ovire ANEKDOTA Znameniti dirigent Kari Muck je imel navado, ki je spravljala godbenike v obup, da je svoje skušnje vlekel strašno na dolgo. Pri takšni skušnji se je v odmoru, ki je trajal že celo uro, razgovarjal z nekim godbenikom in ga izpraševal podrobno o njegovih družinskih razmerah. Na zadnja ga je vprašal, koliko otrok ima. Godbenik je bil že dolgega odmora sit in je odgovoril: »Koliko jih je sedaj, ne vem. Ko sem pa šel od doma, sta bila dva!« VSAK DAN ENA »Sreča, da je večerna obleka! Podnevi bi bila videti že precej oguljena!« R. Sabatini: DOTA IN SRCE Roman PIJANOST Ko se je Andrej de Mancini zavedel, je ležal neslavno pijan na tleh. Noge so mu tičale pod mizo, glavo je imel naslonjeno ob stol, s katerega je bil padel. Dolgi črni lasje so se mu v strašanskem neredu usipali na vse strani in njegovo zalo mla-deniško obličje je kmalu dobilo top in prazen izraz. »Nikar ne bodite hudi. gospod de Luynes,« je rekel z zmedenim glasom človeka, ki mu je omotična glava še nezmožna, da bi gospodovala jeziku. »Nikar ne bodite hudi zaradi najine nedostojne, siromašne večerje. Nisem jaz kriv, da je bila takšna. Moj gospod kardinal je Jud, če ne po rodu, pa po naturi Mošnjiček ima čvrsto zadrgnjen in rajši bi si dal srce iztrgati, kakor da bi ga odvezal. A prej ali slej mora priti dan. ko jo stric Julij od-kuri v Abrahamovo naročje. Tedaj bom bogat in vas bom lahko pogostil, kakor se spodobi vašemu plemenitemu rodu. Kardinalovo zdravje ... vrag naj ga vzame, malopridneža umazanega, ki bi moral biti zdavnaj obešen!« Odrinil sem svoj stol in vstal. Razgovor se je obračal tako. da ga je bilo nevarno nadaljevati med zidovi Mazarinovega dvorca, kjer so, čeprav je zakonik ni omenjal, še vednp imeli za najstraš- nejši zločin »žalitev njegove prevzvišenosti« — greh, ki je bil spravil že marsikoga na kolo ali na vešala. Zato se mi je zdelo pametno, obrniti besedo drugam. »Vaša miza, gospod Andrej, ne potrebuje opravičevanja,« sem malomarno odvrnil. »In vaše vino je vzvišeno nad vsako pohvalo.« »Oh da! Vino! Toda, fej, gospod,« je oporekel in za trenutek razširil zrenice, »kaj mislite, da sem ga dobil od Mazarina? O ne! Podaril mi ga je gospod de La Motte, ki se mi skuša prilizniti, da bi dobil službo v hiši njegove pre vzvišenosti. Nemaren človek je ta La Motte,« je dodal in hliDnil; »ali, tako mi Bakha, vino ima tako dobro, da moram res govoriti s stricem zastran njega. Pomagajte mi. da vstanem, de Luynes. Prosim vas, postavite me na noge. Rad bi trčil na zdravje tega vinskega dobavitelja.« Stopil sem k njemu, a v tem se je bil, čeprav s težavo, že sam pobral in obstal tako. da se je z eno roko opiral na mizo, z drugo pa na hrbet stola. Pokaral sem ga, rekoč, da ie že tako nad mero pil, a vse je bilo bob v steno. »Ni res,« je zakričal. »Ali mar plemič nima pravice sedeti na tleh, kolikor ga je volja?« Da bi svoj ugovor še bolj podčrtal, je izpustil stol in z odprto dlanjo zamahnil po zraku. Ob tem mahljaju je izgubil ravnotežje. Opotekel se le, za-klatil z rokami in padel vznak, pri čemer se ie nagonsko ujel za mizni prt in v svojem padcu potegnil s seboj kozarce, steklenke. posodo, svečnike in druge predmete, ki so se z glušečim tru-ščem usuli po tleh. Človek ne bi verjel: ta čas, ko sem ves osupel | in prestrašen trepetal, da ne bi bil kdo slišal tega neznanskega poloma, je vrli mladenič zmagoslavno sedel sredi razvalin in polnil sobo z norimi pijanskimi kriki. »Tiho, fant!« sem vzkliknil in planil k njemu. »Tiho. ali pa dobiva kmalu vse domače na vrat.« In moj strah ni bil neosnovan, kajti preden sem ga utegnil vzdigniti, sem slišal, kako nekdo za mojim hrbtom odpira vrata. Z burjo v srcu sem se obrnil in prebledel. videč, da se tisto, česar sem se bal, že uresničuje. Mož visoke in ponosne rasti v škrlatni halji je stal na pragu sobe in z oholo rrrkobo zrl na naju, izza hrbta pa mu je gledal njegov sluga Bernouin, ki je držal v roki svečnik z gorečo svečo. Mancinijev bučni smeh se je najprvo prelil v nekakšno plašno kokotanje, nato pa utihnil. Z odprtimi usti in steklenimi očmi je zastrmel v jeznega strica. Tako smo nekaj trenutkov vsi molčali, dokler ni rezko in srdito planil kardinalov glas: »Bravo! Takole torej gospodarite z zaupanjem, ki sem vam ga izkazal, gospod de Luvnes?« »Vaša prevzvišenost,« sem jecljaje začel, sam ne vedoč, kaj naj rečem, a že mi je grozeče segel v besedo: »Poračunala bova tu in še kje, nikar se ne bojte.« Nato je stooil k Andreju in mu nekaj trenutkov z vidnim studom gledal v obraz. »Vstanite. goipod.« je ukazal. »Vstanite.« Urnost, s katero ga je hotel fant ubogati, je bila vredna boljše usode. Mislim, da bi se mu bilo po- srečilo vstati, ko bi se bil manj podvizal. Tako pa se je komaj utegnil prevaliti na kolena, in ker se niti v tej legi ni mogel obdržati, je padel na trebuh med raztresene črepinje ter obležal, kakor je bil dolg in širok, mrmraje kletvice in opravičbe. Mazarin, ki je stal pred njim, ga je gledal z očmi polnimi zaničevanja; nato se je sklonil k njemu ter ga obsul s ploho italijanskih besed. Kaj mu je govoril, ne vem, ker ne znam njunega materinskega jezika. Sodeč po burnem poudarku, s katerim je izgovarjal besede, pa bi zastavil dušo peklenščku, da kardintlov ogovor ni spadal med stvari, ki jih je sladko poslušati. Ko sta opravila, se je obrnil k slugi: »Bernouin, stopite po slugo gospoda Mancinija in mu pomagajte spraviti mojega nečaka v posteljo.« Nato se je okrenil k meni, rekoč: »Gospod de Luvnes, bodite tako ljubeznivi in vzemite Bernouinov svečnik pa mi posvetiti v moje prostore.« Dasi je bil ukaz vse prej kot vabljiv, sem ga vendar hočeš nočeš ubogal ter z dolgimi koraki in svečo v roki krenil pred kardinalom po hodnikih kakor kak klerik pri Naši Gospe, na tihem sluteč, da me pri njegovi prevzvišenosti ne čaka nič kajsi prida. In nisem se motil. Komaj sva bila stopila v njegov kabinet in zaprla vrata za seboj, je izsul name vso togo to, ki je bila nabrana v njem. »Tepec klavrni!« je zarenčal »Tako malo ste čislali zaupanje, ki sem vam ga poklonil v nesrečnem trenutku? Mislite, da bi bil pred tednom dni, ko sem vas reSil lakote in revščine ter vas nahranil, oblekel in imenoval za poročnika svoje telesne straže, privolil v tako ničvredno zlorabo? Peti seznam oseb, ld se izselijo v Nemajo Pobotni urad za dolgove in terjatve pri Visokem komisariatu je objavil V. seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. V naslednjem prinašamo prvi del tega seznama ( v oklepajih leto star in kraj rojstva): Izselniki iz Kočevja okolice Stimitz Ivan, sin Antona (38. Kopriv-nik); Stonitsch por. Stimitz Albina (37, Las-.e); Stimitz Albina (12). Elfi (1); Schlindra Leopold, sin Ivana (42, Kočevska Reka); Schlindra roj. Kropf Berta (33. Ko*" Reka); Schlindra Frida (11), Pauli (11), Ivan (10), Poldi (6), Adolf (1); Mi-hitsch Ernest, sin Franca (30, Koč. R.eka); Michitsch roj. Andolschek Ljudmila (35, Koč. Reka); Michitsch Roman (3); Schneider Peter, sin Petra (34, Kočev. Reka): Schneider roj. Butina Marija (30, Koč. Reka); Schneider Alma (9), Marija (8). Izselniki iz Kočevja Jtirman Herman, sin Matije (29, Kočev Reka); Jurman roj. Lobe Roza (31. Koč. Reka); Jurman Elizabeta (3), Adolf (1); Fiirer v. Haimendorf und VVolkersdorf Marija, hči Avgusta (72, Kočevska Reka). Izselniki iz Kočevske Reke Laekner roj. Gruber Marija, hči Ivana (64, Koč. Reka); Krem Ana, hči Adolfa (42, Koč. Reka); Jaklitsch Ivan sin Ivana (75, Ko. Reka); Gruber Ivan, sin Ivana (63, Koč. Reka); Gruber roj. Loser Eli-aabeta (63, Koč Reka); Gruber Olga (20): Fiirer Herman, sin Viljema (35, Koč. Reka); Fiirer roj. Braune Irma (33, Kočevska'Reka); Fiirer Helga (7), Elza (2); Braune Franc, sin Franca (75, Koč. Reka); Braune roj. Bartelme Marija (39, Ko- čevska Reka); Braune Franc, sin Franca (75, Koč. Reka); Tschinkel Matija, sin Matije (52, Koč. Reka); Jaklitsch poročena Tschinkel Ema (48, Koč. Reka); Tschinkel Herbert (19); Meditz Ivan, sin Leopolda (51, Koč. Reka); Dulzer por. Meditz Marija (40, Koč. Reka); Meditz Ernest (10), Leopoldina (7); Jeschelnig Ivan, sin Ivana (33, Koč. Reka); Jeschelnig Franc, sin Ivana (31, Koč. Reka); Repinz por. Jeschelnig Marija (59, Koč. Reka); Jeschelnig Jurij, sin Ivana (23, Koč. Reka>; Repinz Marija, hči Lovrenca (76, Koč. Reka); Sieder Marija, hči Matije (65, Koč. Reka); Oswald Anton, sin Antona (44, Koč. Reka); Sieder por. Osvvald Marija (38, Koč. Reka); Oswald Slavi (17), Emilija (16), Alojzij (14), Rihard (12), Karel (8 mes.); Ercker Avgusta, hči Josipa (27. Koč. Reka); Jeschelnlk Adolf, sin Ivana (27, Koč. Reka); Michitsch por. Jeschel-nik' Terezija (30, Koč. Reka); Mihitsch Doroteja (10); Krisch Marija, hči Ivana (31, Koč. Reka); Jurman Josip, sin Ivana (74, Koč. Reka); Michitsch Ivan, sin Ivana (64, Koč. Reka); Zbašnik por Michitsch Ivana (58, Koč. Reka); Michitsch Josip (37), Michitsch Erna, hči Ivana (22, Koč Reka); Michitsch Sigfrid, sin Erne (2); Michitsch Ivan, sin Ivana (31, Koč. Reka); Michitsch Marta, hči Ivana (32, Koč. Reka); Putre Rihard, sin Lenarta (35, Kočevska Reka); Hutter por. Putre Ana (34, Koč. Reka); Putre Henrik (13), Ema (8). Julijana (3); Michitsch Franc, sin Ivana (29, Koč. Reka); Kokoschinek Josip, sin Mihaela (71, Koč. Reka); Mentil por. Kokoschinek Marjeta (74, Koč. Reka); Kokoschinek Ana, hči Josipa (40, Koč. Reka); Michelitsch Terezija, hči Ivana (30, Koč. Reka); Michelitsch Magdalena (11), Olga (6), Viljem (4); Michitsch por. Knospler Marjeta (65, Koč. Reka); Kno-spler Ivan, sin Franca (27, Koč. Reka); Knospler Franc, sin Fianca (33, Koč. Reko); Schemitsch Ivan, sin Ivana (29, Koč. Reka); Jeschelnik por Schemitsch Hedviga (29, Koč. Reka); Schemitsch Peter (8 mesecev); Wittine Peter, sin Jurija (40, Koč. Reka); Schneider, por. Wittine Helena (74, Koč. Reka), Juran Marija, hči Andreja (73, Koč. Reka); Dulzer Frida, hči Ivana (28, Koč. Reka); \Vittine Peter, sin Ferdinanda (33, Koč. Reka); Schiele por. Wltti-ne Hela (45, Koč. Reka); Wittine Peter (3); Reischl Franc, sin Franca (59, Koč. Reka); Michitsch por. Reischl Magdalena (59, Koč. Reka); Reischl Alojzij (19); Poje por. Haas Marija (50, Koč. Reka); Haas Rudolf (18), Rihard (16), Ivan (14); Pertz Frančiška, hči Ivana (51, Koč. Reka); Kenda Marija, hči Blaža (65, Koč. Reka); Kusole Josip, sin Matije (71, Koč. Reka); Schager Ivan, sin Štefana (60, Kočevska Reka); Brinskelle Andrej, sin Matije (85, Koč. Reka); Putre Albert, sin Alojzija (28, Mozelj); Waldin por. Putre Marija (21, Koč, Reka); Waldin Marija, hči Ivana (64, Koč. Reka); Erker Alojzij, sin Josipa (43, Koč- Reka); Gerbitz por. Erker Marija (32, Koč. Reka); Erker Marija (9), Friderik (7), Valter (5) Herbert (2), Ernest (10 mes.). V. seznam je objavljen v »Službenem listu« z dne 19. t. m. Morebitni upniki navedenih oseb moraio v 14 dy-eh, to ie do 3. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg. Obnovite naročnino! Naše gledališče drama Ponedeljek 24.: Zaprto. Torek, 25.: O, ta mladina. Premiera. Red Premlerski. Začetek ob 17.30. Sreda, 26.: Dom. Red Sreda. Začetek ob 17.30. Četrtek, 27.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.30. Petek. 28.: Hamlet. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15. Jutri bo premiera sodobne italijanske komedije Gherarda Gherardija O, ta mladina z Nablocko v glavni vlogi. Komedija je pisana v zelo delikatnem komedijskem slogu in vsebuje tudi povsem resne prizore. Slika današnje mladine, ki se pod vpU-vom okolia poplitvi, daje gledalcu uda-no sliko današnje dobe. Obenem pa pokaže, kako dragocen činitelj je dobra in skrbaa vzgoja, ki položi v otroško dušo odločilne kali. življenje jih sicer lahko ovira v razvoju, toda zatreti jih ne more. Vloga tetke vzgojiteljice, velike idealistke. vse-bule mnogo življenjskih resnic, ki jih prikliče pisatel-' gledalcu v spomin. Igrali bodo: Nablocka, Severjeva. Kralj Lipah, Nakrst, Gabrijelčičeva. Režiser prof. šest. inscenator inž Franz. OPERA Ponedeljek. 24.: Zaprto. Torek. 25.: Zaprto. Sreda 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene Začetek ob 16.30. Četrtek. 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek. 28.: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. Dijaška predstava pc zelo znižanih cenah bo v sredo ob 16 30 uri. Peli bodo Verdijevo opero ,Aido' s Heybalovo v na- slovni partiji. Delo predstavlja v openu literaturi primer izredno zahtevne in težke opere. Našlo je v letošnji uprizoritvi pod taktirko dirigenta A. Neffata in v rež .ji Cirila Debevca v odlični zasedbi s Heybar lovo Radevljevo, Franclom, Primožičem, Betettom in Lupšo pri občinstvu in kritiki najlepši odziv. Pri tej uprizoritvi prihaja najbolje umetniška zmogljivost celotnega opernega ansambla in orkestra do najlepše veljave. Radio Ljubljana NEDELJA, 28. NOVEMBRA 1941-XX. Ob 8.: Poročila v slovenščini; 8.15: Poročila v italijanščini; 8.35: Kulturno predavanje o sv. Klementu. 8.45—9.15: Orgelski koncert v baziliki Carmine Maggiore iz Neaplja; 11.00: Peta sveta maša iz bazilike v Firenci; 12.: Razlaga evangelija v italijanščini (p. F. G. Marino); 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (p. g. Se-kovanič); 12.35: Koncert Prekovega tria; nih Sil v slovenščini; 13.17: Koncert orkestra Angelini; 14.: Poročila v italijanščini; 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini; 13.15: Komunike glavnega stana Oborože-14.15: Koncert radijskega orkestra, ki ga dir gira Drago M. Šijanec; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Kmetijsko predavanje: Ivan Oblak: Reja prašičev: 17.35: Kmečka glasba; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Komorna glasba; 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini; 20.20. Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30 Operetna glasba; 20.55: Simfonični koncert pol vodstvom mojstra Selvagija, v odmoru pogovor v slovenščini; 22.05: Koncert orkestra pod vodstvom mojstra Zeme; 22.45: Poročila v italijanščini. CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ah za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore je priložiti L« loJO v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Per la cura dell'impotenza sessuale, per la debo-lezza sessuale e il rin-forzo della funzione delle glandole sussuali provate le pillule »FORTISEX« originali, innoque. Trovansi in tutte le farmacie: 30 pillule L. 32.—, 100 pillule L. 83.—. Per posta spedisce il deposito centrale: Farmacia MR. BAHOVEC Lubiana, Kongresni trg. Reg., 28-856-37 Za zdravljenje seksualne impotence za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive »FORTISEX« pilule. Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32.—, 100 pilul L. 83.—. Po pošti pošilja glavna zaloga: Lekarna M. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg. Reg., 28-856-37 Spretna in zmožna trgovska pomočnica išče službe kjer koli za takoj. Ponudbe na naslov: Tilka Bregar, Ortnek. 19276-2 Inženjer kemije išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«. 19235-2 bestaa L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Pošteno dekle- n za vsa hišna, dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19330-1 Kam? Najboljše in najcenejše dobiš pri »Dveh ribičih« na Jarševi ul. 3. Tam točijo pristna italijanska in dalmatinska vina ter se dobi pečene purane in divje zajčke. 19394-18 1ŠU*žbo9obi Beseda t - -60. taksa — .60, za daianie naslova ali za šifro L i.—. Učiteljsko moč za nemški pouk 1., 11., III. in IV. razreda gimnazije, z znamem latinščine in po možnosti angleščine, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimnazija«. 19278-1 Pošteno služkinjo veščo malo kuhe in pospravljanja sob, iščem za 1. december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19273-1 Hlapca starejšega, marljivega in poštenega, za vsa dela, sprejme trgovina Remic, Mirna peč. 19209-1 Zanesljiv hišnik obenem hišni upravitelj za več o hišo, s prostim stanovanjem in plačo, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen 111«. 19154-1 Frizerko v stalno službo sprejmem takoj. Perko Milan, Stari trg pri Rakeku. 19262-1 Postrežnico zanesljivo, pošteno, sprejmem za pospravljanje trgovine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19348-1 Brivskega pomočnika ki ima svo> obrtni list, spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Futra. 19324-1 Služkinjo za vsa hišna dela in ki bi zna"a tudi kuhati. iščem. Vprašati v Mencineerievi ul. št ^9 (bližina Kole-zije). 19325-1 Postrežnico zi pomoč v kuhinr dopol dne. iščem. Vprašati Po kopališka ul 1-1 Hesno. Moste. 19338-1 Perfektnn ku^aricn za vsa gospodinjska dela, spreimem v boljšo treovsko hišo v Liuhliar: Naslov v vseh poslovalnic.il: Irtra. 19373-1 Gosp. pomočnica zmožna vseh gospodinjskih del in kuhanja, pridna in poštena, dobi službo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19366-1 Postrežnico mlajšo za 1—2 krat tedensko sprejmem. Habicht, Triglavska 6. 19384-1 Kuharica z večletno prakso, vajena vseh hišnih del, dobi zaposlitev s 1. decembrom. Vprašati vsak dan od 10. do 11. dop. pri dr. Puc, Aškerčeva 15. 19411-1 Postrežnico pridno, pošteno, ki zna kuhati, sprejmemo za ves dan. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19406-1 Gospodično za foto laboratorij iščem. Izučene imajo prednost. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19397-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Kralj Štefan, brivec, Tyrševa 55, Ljubljana. 19461-1 Mlado, zdravo dekle za pomoč v gospodinjstvu, sprejme Belič, Jadranska ul. 18. 19446-1 Služkinjo za vsa gospodinjska dela, staro od 20 do 30 let, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj v stalno službo. Ljubi jana, Cankarjevo nabrežje 9-1. 19441-1 Dekle za pomoč v kuhinji, iščem. Predstaviti se med 13. in 14. uro: Štefe, Mandelče-vi ul. 15. 19424-1 Službe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3—• Mizarski pomočnik išče zaposlitev v kakršni koli delavnici, če le mogoče s hrano in stanova-mem v hiši. Dušan Filipič. Moreli U pri Kočeviu. 19179-2 Inteligentno gospodično ali gospo iščemo kot vzgojiteljico Pi"oi popolno znanie nemškeea jezika Dopisi z opisom "preteklo sti in sliko na ogl odd Jutra -D'ača dobra«. 19389-1 Mlado dekle pripravno. želi službo za čez dan kier koli. Plemenita srca nai pošlieio naslov na ogl. odd. Jutra pod »Lahko brez hrane in stanovania«. 19280-2 Kuharica dobra moč, išče mesto k orožnikom. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Per-fektna«. 19279-2 Specialist kemične izdelke, kolofo-niio, terpentin iz smole, mila. kleia ter varilec in šofer ali kot kompanton. tšč» službo. Kovačič. Martina vas 11. Mokronog. 19230-2 Knjigovodka starejša, izvežbana moč, iz Štajerske, prosi za mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi 233«. 19233-2 Dve gospodični z dežele, mladi, pridni in pošteni, ena dobra šivilja, iščeta službe v gostilni, bu-fetu, kot sobarici, šivilji ali kaj sličnega. Antonija Ru-tar, Mokronog 45. 19239-2 SlužI, i n j a dobra kuharica, vaiena vsega dela, pridna, zelo poštena, išče službo pri mirni boljši obitelji. Dobra priporočila od sedanje gospodinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19383-2 Mlad trg. pomočnik špecerijske in galanterijske stroke, išče zaposlitve. Ker je že dalj časa brez službe, gre zaradi prakse 3 mesece brezplačno, le za hrano in stanovanje v hiši. Sprejme tudi sicer kakršno koli primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober računar«. 19180-2 Gospe ki potrebujete šiviljo na dom, priporočam Vam najboljšo, skromno in zanesljive šiviljo za vse. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja 20«. 19342-2 Orožnik star 34 let, samski, popolnoma zanesljiv in poštenjak, z lastnim strojem, sprejme kakršno koli službo proti mali plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen«. 19350-2 Šivilja poceni popravlja stare in nove obleke, plašče in perilo ter drugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19349-2 Kot gospodinja grem k starejšemu gospodu Obvladam nemški in itali-lanski. Vzamem tudi dru-eo primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 19312-2 Gospodična s srednješolsko izobrazbo, z večletno pisarniško prakso, vešča strojepisja, stenografije ter delnim znaniem italijanščine in nemščine, išče primerne zaposlitve za popoldneve ev. za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna, zanesljiva«. 19328-2 Kuharica z večletnimi spričevali, samostojna gospodinia, želi mesto k enemu ali dvema gospodoma za čez dan. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna, varčna«. 19372-2 Vdova srednjih let išče službo kuharice ali samostojne gospodinie. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod »Vestna 15«. 19371-2 Službo hišnice ali gospodinje iščem. Sem pridna in varčna. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Zanesljiva in poštena«. 19370-2 Uradnica srednjih let, išče nujno posojilo parih tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«. 19449-2 Gospodična z znanjem italijanščine, nemščine in francoščine, vešča pisarniških poslov, išče kakršno koli namestitev. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.,____19443-2 Kdo bi preskrbe! ali nudil zaslužek mladi in-telieentni gospodični, ki ie tudi šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polnoč, brez staršev«. Vajenci (-ke) Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Učenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih kmetiških staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Adolf Remic, Mirna peč. 19208-44 Krepkega vajenca v trgovino z mešanim blagom. sprejmem. Franjo Ger-bec, Gosposvetska c. 13. 19284-44 Čevljarskega vajenca spreime Pavlin, Tvrševa c. 53. 19388-44 Vajenca za lesostrugarsko obrt, močnega, poštenih staršev, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strugar-stvo«. 19427-44 beseda l —.30, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa. — Konverzacija v skupini 3— 5 oseb zelo poceni. Kongresni trg 13-H. 19003-4 Nemško in rusko se vsak lahko hitro in poceni nauči po moji najboljši metodi. Diiake pripravljam za vse razrede. Pojasnila od 12. do 15. ure in zvečer. Salendrova 4-II., Ljutova. 19304-4 Mladi harmonikarji, strnite se v zbor! Združite se v novoustanovljenem klubu harmonikarjev, ki bo pričel z rednimi vaiami 1. decembra pod vodstvom strokovnjaka na Zrinjskega c. 7-II. Skupno igranje nam bo v radost in dobra igra bo naš cilj. V posebno skupino vabimo vse dame in gospode, ki se želi!« izvežbati v skupin-sic" igri. Na željo tudi posebne ure. 19302-4 Konverzacijo italijansko želi gospod. — Mlada dama, ki obvlada italiianščino, nai pošlje ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 19319-4 Italijanščino poučuje vestno mlad in izkušen učitelj, bivši rimski dijak. Naslov v vseh po-slovalnicah Jutra. 19460-4 Privatiste in srednješolce poučujemo vse predmete; enako stenografijo in jezike. Vas lahko tudi obišče izvrsten inštruktor. Informacije: Vrhovčeva 12. visoko pritličje, levo (blizu Tabora). 19445-4 Poučujem italijanščino uspešno in hitro. Začetnike in nadaljevalce. Takojšnja konverzacija. Cena in ure po dogovoru. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Perfektno«. 19481-4 Beseda I —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli u Šifro l ».— Aparat »Metan« nemške znamke Hanson, kompletno garnituro, prodam. Naslov v vseh poslo-valoicah Jutra. 19270-6 Brizgalne za protiletalsko zaščito z razpršilcem dobavila ILERšIČ & Co.. Ljubliana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 19282-6 Prodam klopi, napisno tablo, ženske ortopedične čevlje, fine. Študentovska ul. 9-H. 19267-6 Otroško posteljico moderno, belo, z gromom, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19272-6 Kupim zaboj za pianino. Prodam črno furnir tridelno omaro, violino s škatlo, sobne rože, špiritni kuhalnik, razne okvirje, razno moško obleko. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra. 19243-6 Zeiss-Trieder daljnogled 8X, Hubertus plašč, zimsko suknjo in plinski štedilnik, prodam. Kastelic, Tržaška c. 48. 19339-6 Posteljo zložljivo, z modrocem, električni sesalnik za prah in rabljeno moško obleko, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19307-6 Vinske buteljke večjo količno, prodamo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buteljke«. 19322-6 Prodam Bide, stensko školiko, lito-železne cevi. moške boks-čevlje, usniati kovčeg, električni pianino. — Kornič, Prečna 8. 19311-6 Lipov čaj in gnoj prodam. Pugljeva ulica 6. 19317-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Marija Borošak, Hranilniška ul. 5-II. 19333-6 Prodam radi selitve rablieno ploščo za štedilnik, sliko in več eospo-diniskih potrebščin. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 19332-6 Jedilno orodje rje prosto poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19390-6 Rabliene zaboje in prazne škatle prodam. Naslov v vseh poslov. Tutra 19423-6 Kauč dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19421-6 »Zephir« peč prodam. Starin, Za Gradom 9. 19387-6 Otroški športni voziček prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19386-6 Posteljico lepo prodam. Pleteršniko-va 1. 19414-6 Vrtno zemljo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »10 do 20 kub. m«. 19407-6 Športni voziček dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19457-6 Deške plašče obleke in čevlje, zelo dobro ohranjene, za 11 let, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. "19451-6 Prodam otroški voziček, globok, zelo dobro ohranjen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 19440-6 Perzijsko preprogo veliko, črn krznen damski plašč, staro umetniško sliko, olje (slovaško), prodam. Pogledati: Fototehni-ka, Tyrševa 15. 19450-6 Prodamo 2 preprogi, modem kauč, veliko železno peč, pisalni stroj (kovčeg), in razne druge predmete. — ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora šiška. 19448-6 Voz zapravljivček v dobrem stanju, konja z vprego in sani, prodam. Zadnikar, Kožarje 27. 19435-6 Peč na žaganje solidno izdelano, za vsak lokal, prodam. J. Vo- dovodna 80. 19428-6 Otroška zibelka z baldahinom, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19464-6 Otomano skoraj novo. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19475-6 Perzijsko preprogo in druge predmete, predam. Pred škofiio 15-111., desno. 19469-6 Škornje št. 41, dobro ohraniene, ugodno prodam. Ogled: Manufaktura »Šana«, Židovska ul. 6. 19479-6 Mesarsko tehtnico cela iz medenine, in črn plašč s krzn. ovratnikom, prodam. Einšpilerjeva 15. pritličje. 19477-6 Brezplačno oddam zasipni material na Vodovodni cesti 36. 19478-6 *Kupim Beseda I —.60. taks« —.60. za daianje naslova ali za šifro T 3.—. Prazne steklenice vinske, vseh vrst. vsako količino, plačamo naibolie. — Rupena, Tavčarjeva 6. 18880-"' Vinske sode od 50—700 litrov, dobro ohraniene. kupim. Ponudbe na 'ogl. odd. Jutra pod »Sodi«. 19263-7 Kupujem vse vrste kroiaške in šiviljske odpadke ter žaklo-vino. Hrenova ul. 8. 19234-7 Bobne za karbid stare, kupuiemo. A Goreč, poleg nebotičnika. 19351-7 Tovorni voz na gumiiastih kolesih, brez dire, nosilnost 3000 kg. malo rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19310-7 Aparat za polnienie in zapiranje tub (Tubenfiillmaschine) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tube«. 19363-7 Pohištvo vseh vrst, šivalne stroje in druge uporabne predmete stalno kupuje in prodaja nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 19381-7 Posteljo navadno, železno ali leseno z odgovarjajočo žimnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postelja«. 19410-7 Kupim po najvišje ceni vse vrste cunje (krojaške odpadke) in vreče. Na zalogi imam vsakovrstne oglarske bate in nove vreče. Grebene, Vošnjakova 4, tel. 34-26. 19466-7 Snežke rabljene za 2-letno punčko kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19398-7 Staro barako za shrambo kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 19462-7 Kupim 3000 m bakrene (aluminijaste) žice 6 ali 10 mm, lahko že rabljene. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Elektrika«. 19439-7 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L }.—. I S.A Distilleria iquore st vegsL Ugodno prodam kniige »Modre ptice« in zajce »Srebrece«. Pečarič, Novo mesto. Ljubljanska C. 26. 19358-8 Radio Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Radi opustitve prodaje radio-aparatov prodamo še nekai komadov najmodernejših nemških aparatov po nizki ceni. — 1LER5IČ & Co., Ljubliana, Cesta 29- oktobra 13, telefon 37-54._19283-9 Radioaparat dobre znamke, malo rab-Lien, kupim. Foto »Tourist« atelje, Aleksandrova 10, dvorišče. 19474-9 A vto+moto Beseda 1 —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Osebni avtomobil 0pel-01ympia, v odličnem stanju in poltovorni Fiat, ugodno proda Splošna trgovska drivšba z o. z., Tvrševa 33 (Javna skladišča). 19344-10 Motorno kolo Puch 200 ccm. malo vože-no, proda Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 19321-10 Tovorne avtomobile srednie tonaže (4ft—50 kv.) z dobro ohranjenimi motorji in gumami kunimo in takoj pkčamo. Ponudbe na: Emona, Ulica 3 maggio, II. nadstr. 19377-10 Autocarri portata 40—50 Qt., ottime condizioni motori e gom-me acquistiamo contanti. Offerte: »Milano e C.«, Via Squadristi 2, Trieste. 19378-10 Tovorni in osebni avtomobil noveiše tiče. na pogon z ogljem. Cena za tovorni: 3-.000 lir; za osebni: 25.000 lir. — Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 19433-10 Generatorje najnovejše modele za vse vrste avtomobilov, stabilnih motorjev in motornih koles dobavljamo takoi. — Gene-r»tor delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče). 19431-10 Kolesa Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Moško kolo brezhibno, z odlično pnevmatiko, ugodno naprodaj. Sv. Petra e. 91-1. _ 19M3-U Kupimo stare avtomobile in motorna kolesa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačamo visoko ceno«. 19432-11 Hai*taui*a in hoisfarileiia itatijatttka %monrka Uketitv, ta fuu anicea t hota ma\ca Ualiano di tiquMi, D IT TA ALBERTI — B E NE VEN TO8 Žensko kolo dobro ohranjeno, ugodno za 600 lir prodam. Vprašati : A. Goreč, meh. delavnica, Gosposvetska. 19290-11 Moško kolo odlično ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19353-11 Prodam par novih in rabljenih ženskih in moških koles poceni. — Fantini, mehanik. Celovška c. 42, dvorišče. 19425-11 Moško kolo rablieno, ugodno naprodaj. Mehanik Ambrož, Tyrševa cesta 71. 19471-11 Triciklje transportne, vsake velikosti. Vam dobavlja tvrdka L. Ambrož, Tyrševa c. 71. 19470-11 Pohištvo beseda t —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.-- Posteljne vložke izdeluie iz močne žice in spreiema popravila Alojz Andlovic, Gregorčičeva 5. 19269-12 Kompletno spalnico šperano, orehova imitacija, prodam. Poizve se: Gerbi-čeva ul. 25. 19452-12 Oblačila beseda L —.60, taksa —.60, Za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Moško suknjo črno, dobro ohranjeno, za srednjo postavo, in novo črno žensko haljo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19360-13 Dva krznena plašča (Perzijaner klann, Fohlen) ugodno prodam. — Lalan Kancler, Via 3 maggio 3, III., nadstr., od 11. do 12. 19313-13 Zimski plašč črn, popolnoma nov, za srednio osebo, naprodaj. — Trgovina Bajda, Študentovska ulica. 19327-13 Dva kožuhovinasta plaščka bel za 3 in rjav za 8 let, ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19419-13 Mreže za postelje dobite najceneje in sprejmem v popravilo. Komen-skega ul. 34. 19345-12 Otomane omare, modroce, postelje, mize in razno rabljeno pohištvo — proda trgovina »Ogleda, Mestni trg 3. 19380-12 Jedilnico i* trdega lesa, dobro ohranjeno, knjižno omaro, moške gojzerice 43 prodam. Moste, Slapničarjeva 8. 19413-12 Kompletno spalnico staronemški slog, mizo, stole, zaradi odpotovanja takoj zelo poceni prodam. — Ogled v ponedeljek od 10. do 12. in od 14. do 16. ure: Tyrševa c. 33, vprašati pri vratarju. 19458-12 Les Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Pohištvo in druge vseh vrst dobro ohranjene predmete stalno kupuje in prodaja ABC, Liubljana. Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 19447-12 Več vagonov suhih bukovih drv kupi takoj Pogačnik, Liubljana, Bohoričeva 5, telefon 20-59. 19289-15 Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Vložim cca. 30.000 lir v solidno trg. podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležen«. 19392-16 Družabnika (-co) s sodelovanjem ali brez iščem takoj. Potrebno 15 tisoč lir. Strokovno znanje . nepotrebno. Ponudbe na , ogl. odd. Jutra pod »Stalen zaslužek«. 19415-16 Pohiitvo vsakovrstno ia poaamezne komade dobavlja najceneje »Opraw«, Mestni trg 17, prehod. Sprejemajo se naročila. 19467-12 Kdo iz situirane družbe posodi izobraženi dami 500 lir za mesec dni. S tem si zagotovi eksistenco. Ponudbe pod »Obresti 30« na ogl. odd. Jutra. 19400-16 INSERIRAJ 7 »JUTRU"! Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 19444-16 V najem beseda l —.60, taksa — .6U, za daianje naslova ali za šifro L 3.—._ Gostilno staroznano, sredi Liubljane, oddam na račun, odnosr.o v najem. Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod »Usposobljenost«. 19271-17 V najem vzamem kjer koli v Ljubljanski pokrajini manjšo gostilno, bufet ali srednie posestvo. Položim kavcijo. Ponudbe na: Grubič Gvi-do, Ljubljana, Florijanska ulica 7. 19286-17 Boljša gospa vešča italijanščine, z dolgoletno prakso, vaiena reda in snage ,išče gostilno na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18936-17 INSERIRAJ V „JUTRU"! Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Trgovski lokal v hiši »Evropa«, oddam za 1. februar 1942. Več pri Gregorc & Co. d. d., dvorišče »Evropa«. 19211-19 Mlekarno kupim takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam 721«. 19356-19 Prazne prostore in veliko klet za trgovino z vinom, južnim sadjem, obrt ali vinotoč, oddam v sredini mesta. Najemnina nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19347-19 Pisarniške prostore dveh sob v centru iščem. Ponudbe pod »Prednost centralna kurjava« na ogl. odd. Jutra. 19405-19 Veliko skladišče s pisarno, po možnosti v bližini glavneea kolodvora, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 19473-1* La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. T 41 Enosob. stanovanje prazno, išče tričlanska družina (odrasli) višjega državnega uradnika ali pa opremljeno, katerega gospodar je za časa vojne odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 19298-21a Stanovanje trisobno ali dvosobno s ka binetom, opremljeno ali ne-opremljeno, iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Snažnost«. 19305-21a Opremljeno sobo za 2 osebi, s posebnim vhodom v centru mesta, oddam s 1. decembrom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19362-23 Stanovanje 1—2 sob išče mirna stran ka 2 oseb za takoj ali po zneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«. 19323-21a Kompletno opremlieno stanovanje iščem 1. decembrom ali takoj v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pbčam 2400 lir«. 19314-21a Stanovanje sob ali 1 sobe in kabineta iščem za takoj ali pozneje. Najemnina lahko tudi četrt- ali polletna Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Za 2 osebi«. 19368-21a beseda L —.00, tatesa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Kupim gostilniško ali trgovsko hi-io, tudi s posestvom. Ponudbe s točnim opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 19175-20 Dvostanovanjsko hišo prodam na periferiji Ljubljane, z vrtom. Posredovalci izključeni. V isti hiši oddam enosobno stanovanje. Poizve se: Breg 2, Sešen. 19336-20 Dvostanovanjsko hišo prodam v centru mesta za 120.000 lir, polovico v gotovini, polovica pa je možen prepis hranilne vloge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo«. 19242-20 Parcelo v Ljubljani, okrog 1000 m2 veliko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupec«. 19291-20 Kmečko posestvo kupim. Kreč, Bohoričeva ulica 5. 19288-20 Prodam dve dvonadstropni hiši in parcelo v najboljši legi Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19346-20 Vilo ali hišo od pošte do Spi. bolnice takoi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1,000.000«. 19416-20 Hišo ali parcelo v Ljubljani ali v okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 19459-20 Stavbno parcelo v severnem delu Ljubljane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi periferija«. 19442-20 Kuhinjo, eno ali dve sobi oprem !:eni ali prazni išče družina treh odraslih. Pridruži se lahko na souporabo kuhinje. Damo hrano lastniku ali preskrbimo živila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«. 19420-21a Stanovanje dveh ali treh sob iščem. Vzamem v najem tudi majhno hišico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor - stanovanje«. 19434-21a INSERIRAJ V ,.JUTRU"! Večstanovanjsko hišo prodam po zelo ugodni ceni. Hiša je nova, v bližini Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19436-20 NAPRODAJ: HIŠA novozidana, osemsta-novanjska. Cena 700.000. HIŠA novozidana, šeststa-novanjska. Cena 290.000. PARCELE v raznih delih Ljubljane. Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. 19430-20 Prodam ali zamenjam s stanovanj-sok hišo parcelo, na kateri se nahaja gramozna jama v izmeri cca 7.000 m2, vse v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramoz«. 19480-20 Sobo odda Beseda 1 —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo lepo in prijazno, oddam, šišenska ul. 53, blizu gas. doma v Zg. šiški. 19300-23 Sobo za pisarno oddam. Drogerija »Hermes«, Miklošičeva c. 30. 19296-23 Opremljeno sobo preprosto, s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19341-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Vhod s stopnic. Ciril Metodova ul. 19-1 desno. 19391-23 Kabinet opremljen, separiran oddam za 60 lir pri Taboru. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19409-23 Opremljeno sobo lepo. s klavirjem in posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19352-23 Opremljeno sobo veliko, svetlo, z električno razsvetljavo, takoj oddam. Cigoj, Gosposka ul. 10-1. 19393-23 Opremljeno sobo lc-po. oddam solidnemu, stalnemu gospodu. Istotam oddam prazno sobo z uporabo kopalnice brez souporabe kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19437-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, separirano, oddam boiiši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 19224-23 Sobe is čk Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Glasbila Beseda 1 -.00, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 19293-26 Widia ploščice alt kompletne nože za struž niče, dobavlja iz zaloge Gustav Levičar, Medvedova 14. tel. 47-91. 36-29 Prodam dober klavir in velik gramofon za 2000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19326-26 Več harmonik klavirskih, diatoničnih in kromatičnih (tudi otroške), je ugodno naprodaj pri: »PROMET«, nasproti kri-žanske cerkve. 19365-26 Klavirsko harmoniko in rablien šivalni stroi kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Plačam«. 19364-26 Klavir — kratek (Stutzfliigel) prodam za 7000 lir. Ogled dnevno od 14. do 15. ure v šiški, Obirska cesta 24, pritličje. 19385-26 Ihformuiite Beseda L —.60, taksa —.6C, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Motorne črpalke gasilske in ročnike dobavlja iz zaloge: Andrej Zupan, Celovška 50, telefon 47-91. 37-29 Več šivalnih strojev specialk cflc-cak, za veču obrat, ugodna proda Nova trgovina, Tyrševa c 36. 19292-29 Sadje beseUa L — .ou. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Jabolka nekaj tisoč kg, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19238-34 Vrtalni stroj elektriški, nov, do 23 mm,* in transmisijo, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19287-29 Brusilne - Vrtalne in polirne stroje za obdelavo kovin, lesa in drugih snovi, VERIŽNE 2AGE prenosne, na bencin ali strujo, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE. DROBILCE, betomere, dvi- gala in drugo, dobavlja ugodno in kratkoročno GUSTAV LEVIČAR, Medvedova 14. Tel. 47-91. 35 29 wmum Beseda L 1.—, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Lepo sobo strogo sepanranim vhodom, išče za takoj boljši gospod, ki pride mesečno samo nekaj dni v Liublja-no. Plača za ves mesec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predaleč«. 19308-23a Sončno sobo manjšo, opremljeno z eno posteljo, po možnosti s centralno kurjavo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik točen in miren«. 19301-23a Prazno sobo ali opremljeno, išče stalna stranka, z vhodom s stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 100«. 193l6-23a Hišico 7X4 m in 550 m2 sveta, prodam za 15.000 lir. — 10 minut od tramvaja Rakovnik. Rudnik, nasproti št. 86. 19318-20 Vilo z lepim vrtom garažo, v bližini centra kupim. Ponudbe s točnim opisom pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »2 štiri-sobni komfortni stanovanji«. 19418-20 Enodružinsko hišo s 4-sobnim komfortnim stanovanjem iščem na lepem kraju. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lir 150.000«. 19417-20 Parcelo, zemljišče, ali celo posestvo, prodam v naiMižjem predmestju Ljubljane, mirno, sončno, usodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22, Ljubljani. 19396-20 Stanovanje • '-. odda ». Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Sobo, kabinet, kuhinjo, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 19329-21 Dva enosobna stanovanja oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19455-21 Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3-—- 300 lir nagrade dam, kdor mi preskrbi stanovanje 2—3 sob, kopalnico in kuhinjo, s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 19285-21a Preselil sem svojo krojaško delavnico s TABORA št. 13 v FORSTERJEVO št. 42 (zraven smodniščnih skladišč) Se priporoča tudi v nadalje L. PREŽELJ, krojač Boljšemu gospodu oddam svetlo, lepo sobo s posebnim vhodom, tekočo toplo in mrzlo vodo. — Škrabčeva ulica 5. 19359-23 Prazno sobo lepo, zračno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19315-23 Sobo v vili nudim ženski ali moški osebi, vešči vrtnarskih del, ki bi mi 1 do 2 uri dnevno pomagala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So-lidnost«. 19320-23 Prazno sobo krasno, sončno, I. nadstr., oddam samski osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19331-23 Prazno sobo oddam. Celovška c. 204. 19334-23 Elegantno sobo v centru, oddam bolišemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19337-23 Dva sostanovalca s hrano ali brez, sprejmem s 1. decembrom. Livarska ul. 7. 19376-23 Lepo sobo za dve osebi z uporabo kopalnice v centru oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19367-23 Sobo oddam za 3 gospode. Ogleda se dopoldne. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19408-23 Opremljeno sobico z eno posteljo, po možnosti v ali bližini centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen uradnik«. 19335-23a Opremljeno sobo išče uradnica za takoj ali pozneje ob Celovški, Poljanski cesti ali v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 19369-23a Kateri dobrosrčen L;ubljančan bi podaril ali posodil revnemu Štajercu brez sredstev eno kočo in par uporabnih snežk št. 42 ali 43 čez zimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«. 19268-31 Pisarna Volčič prevaja brezhibno v italijanščino tudi tekste iz tehnične in juridične stroke. Knaflieva (ex Dvorakova) ul. 13, telefon 36-96. 19340-31 Ivan Kacin izdel. glasoviriev in harmonijev, DOMŽALE se nahaja ZAČASNO GORIZIA, Via Torream 46. 19357-31 Postrešček ki je pred par dnevi zvečer prinesel kovčeg in istega postavil pred stanovanje, naj se takoi oglasi pri: Viktor Bohinec, Tyrševa cesta 12 (pisarna, dvorišče). 19374-31 Opremljeno sobo ali prazno išče gospodična s 1. decembrom. 194l2-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v cen-tru iščem za takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 19399-23a Mlad zakonski par išče lepo sobo za takoj ali 1. december, z eno ali dvema posteljama. Po možnosti souporaba kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 222«. 19454-23a Sobo neopremljeno, lepo in prostorno, v sredini mesta oddam, najrajši eni ali dvema gospodičnama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra 'pod »Soba 150«. 19438-23a Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali 2a šifro 1 3.—. Galoše kFilatelija Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiše kupite io vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih oku pacijskih znamk v knjigar ni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarjeva 6. 19-39 Kupim dobro ohranjen mesarski stroi za mešanje od 100 do 200 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejši model«. 19258-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Plačam takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 19355-29 Pisalni stroj v kovčegu, še popolnoma nov, ugodno prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 19354-29 Pisalni stroj »Triumph«, nov, prodam. Schneider, Tvrševa 58a-II., nova hiša poleg pošte. 19306-29 Garnituro rabljenih mizarskih strojev prodam v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19395-29 Prodam stroj za izdelovanje preganih etiket. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000 lir«. 19429-29 Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka ;e brez prilepke. Zbirajte v vložnib albumih najboljše kvalitete — J O L —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. 20-39 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Pisalni stroj dobro ohranjen, velik, prodam. Pleteršnikova 25, pritličje. 19223-29 Kupim voz z valjarji, 5 m dolg, za venecijanko in sanke za beneški jarmenik (ojnice), 200 m dolžine tračnic z dvema vozičkoma za prevoz desk in hlodov. Vse v popolnoma dobrem stanju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Venecijanka«. 19178-29 Elektromotor 220 V sprejemamo v popravilo. J 110 w (izmenični), prodam. Abulnar Franc, Vulkaniza- Naslov v vseh poslovalni-cija, Tyrševa c. 36. | cah Jutra. 19274-29 18663-30 Elektromotorje vrtilni tok 2, 3 in 5 PS, dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Elektro«. 19426-29 Živali Belega špica 1V> leta starega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19456-27 Izgubil se je mlad rjavi pes, precej velik in rejen. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi: Sv. Petra cesta 48, pekarija Pauer. Zajce bele ovnače in angora proda Stane Snoj, Mala vas, Jezica. 19404-27 Psico nemško ovčarko, dober čuvaj, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 19465-27 Dve kozi prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19379-27 Samostojen obrtnik srednjih let, zelo simpatičen, želi resnega znanstva z dekletom ali vdovo v starosti 25—30 let. Samo resne ponudbe s polnim naslovom in sliko na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Dobrosrčna«. 19244-25 Redka prilika! 30 letnemu agilnemu inteligentnemu trgovsko nao-Oražcnemu gospodu se nu di prilika, da sc seznani z isto tako gospodično, ki poseduje svoio trgovino in dom na deželi. Ponudbe na ogl. odd. )utra pod »Lep dom«. 19375-25 Upokojeno dekle želi poznanstva enakega, starejšega, resnega gospoda (vdovca) zaradi možitve. Grem za gospodinio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pou »Penzija«. 19382-25 Tovariša poštenega, do 45letncga. želim spoznati zaradi ženitve. j Ponudbe na ogl. odd. Tu tra pod »30letna«. 19453-25 Samostojen obrtnik mlad. poroči gospodično, mlado in pošteno«. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »19—24«. 19476-25 Radio aparate poznanih znamk, RADIO MATERIAL Mikrofone; amaterske za priključitev na radio aparat in večje Popravila radio aparatov vseh modelov, merjenje elektronk i. t. d. NUDI: RADI0VAL LJUBLJANA, Dalmatinova ulica št 13 TELEFON 33-63 Umrla mi je ljubljena mati, gospa FANI RUPNIK trgovka Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 23. novembra 1941 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 21. novembra 1941. GLOBOKO ŽALUJOČA HČERKA HELENCA ■šLimj^er- ZAHVALA Ko sta nam umrla naša srčno ljubljena soproga, očeta, brata in strica, gospoda in njegov svak dr. STANKO LAPAJNE univerzitetni profesor, VLADIMIR LAPAJNE profesor, smo prejeli toliko iskrenih izrazov sočustvovanja, da smo dolžni vsem izreči našo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu zboru ljubljanske klinike "z univerzitetnim profesorjem g. dr. Lušičkim na čelu, čč. sestram, strežnemu osobju in vsem, ki so lajšali našima predragima težke dneve bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njuni zadnji poti, gg. rektorju ljubljanske univerze dr. Milku Kosu, dekanu dr. Henriku Steski, profesorju Francu Grafenauerju in J. Namarju, zastopniku visokošolskega dijaštva za iskrene in tople poslovilne besede, za izraze spoštovanja in ljubezni. Posebno zahvalo smo pa dolžni akademskemu pevskemu zboru za lepo ganljivo poslovilno petje. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 24. novembra 1941 ob 9. uri v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 23. novembra 1941. Lapajnetovi ir. . v. • ZAHVALA * Živila 30 hI vina belega metliškega po 4.50 Lit. franko Metlika takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kapljica«. 19422-33 Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi naše preljube mame in stare mame Marije Šarabon jo obsuli s cvetjem in jo spremili v tako velikem številu do groba, se najprisrčneje zahvaljujemo. „ . Šivalni stroj Koze I z okroglim čolničkom domačih zajcev in vseh znamke Singer v zelo do- drugih vrst divjačine pla- I brem stanju, kovčeg in čuje najboljše Krznarstvo gramofon z 10 ploščami L. Rot, Ljubljana, Mestni prodam. Kamniška 13, Re- trg 5. 39-30 | bolj. 19361-29 Razpis. Splošna bolnišnica v Ljubljani kupi: 15.000 kg krmilnega kotenja 1.000 kg kolerabe 10.000 kg krmilne pese 5.000 kg repe 500 kg ohrovta 10.000 kg zeljnatih glav. Ponudniki naj se javijo med 9. in 15. uro v eko-nomatu zavoda. 19468-33 LJUBLJANA, dne 22. novembra 1941. rJV&tM&t-'- i ■;>. .. f Umrl je danes naš 1 j- bi jeni očka, stari oče, ded, gospod Andrej Podboj (p. d. Cene) tovarnar, posestnik in gostilničar v 84. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15.30 uri na farno pokopališče v Hrovači. Prosimo tihega sožalja. Vence hvaležno odklanjamo v prid dobrodelnih namenov. Ribnica, dne 21. novembra 1941. Žalujoči f TVRDKA IVAN KLTTN IN TOVARIŠI naznanjajo žalostno vest, da je danes preminul gospod Andrej Podboj (p. d* Cene) soustanovitelj opekarne in parne žage Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 23. novembra ob 15.30 na farno pokopališče v Hrovači. Ribnica, dne 21. novembra 1941. Ivan Klun in tovariši '"vr.-f Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. —- Za jnseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani