Številka 357 TRST, v nedeljo 29. decembra 1907 IZHAJA VSAKI DAN "^S ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke >e prodajajo po 3 nvč., (6 etotink* v mnogih tobaksrnah v Tr?tu in okolici, Ljubljani. Gorici, igranju, .^t. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEHE OGLASOV Be računnjo po vrstah (široke 73 mm, vi9oke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po oU stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti-. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K —, na naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. xtrcčnijia na neMo i2daiie .Edinosti' stame: celolitio K 5*20, poiieta]2-60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorjrio (Jal nt t i 18 (Narodni doui). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ./Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij a lista „Edinost-4 v Trstu, ulica (iiorgio Galatti št. 18. - PoStno-hraullnični raSun St. 841*652. - -------- Telafon »tov. 1157 ' i L\\ /gvs g™ povsem neopravičeno, kakor je tudi nagodba, p od drugimi, ker je začel zahtevati, da bodi □ = I^UJnVllC. VLO * i» o pojedinostih Avstriji v prilog. Mi se še tudi on jednakovreden in jeduakopraven dr- T _ •___________i__22 -1--_____i.__1r 2_r —. ' ZA.I^Mk. 1 _ _ M/\U1n*vtt«(A +I1/U TO CO L'O T* 7H » danea Imenovanje poštnih asistentov. DUNAJ 2S. — Imenovani so poštnimi asistenti vsi poštni praktikanti letnika 1902 in veči del asistentov letnika 1903, nadalje oni upiramo avstrijskim stremljenjam. Grof Ferdinand Zichy je rekel, da zagotovila nagodba Ogrski gospodarski razvoj ? za prihodnjih deset let, ker bo lahko speča- centrali>tičnim žavljan, ker reklamira tudi za se, kar za-gotovljata tudi njemu etični in pisani državljanski zakon, ker hoče tudi on imeti svoj primeren delež na vseh imetkih človeške kulture in civilizacije, in ker tu pri nas ob-stoiita stranka in vodstvo, ki vodita narod v * ........... ...........--- J . I za priUUUUjlll UCSCL ItJU, UU l Buau speta- auiiuis »U v,iTi»tiav.jv. "v» --l------" oni poštni oticijanti, ki so napravili prometni vaja svoje pridelke. Obžalovati je. da ono- stojita stranka in vodstvo, ki vodita narod v izpit pred 1. marcem 1906, konečno več j gtran Litave vedno pozabljajo, da je blagor tem boju za človečanske in državljanske pra- poštnih praktikantov dunajskega ravnatelj3kega Ogrske tudi v interesu Avstrije. Potrebno bi vice, ki resno smatrata in neustrašeno in do - Ogrske tudi v interesu Avstrije. ---— ----, —------------- v začetku vstopili v službo bilo> (la bi se Avstrija in Ogrska medsebojno skrajnih konsekvenc izvajata to svojo nalogo: d i urni s ti, ki imajo pa sedaj umeVale in spoštovale. Govornik bo glasoval \ evo vam vzroka, zakaj ponižni sluge gon za predlogo/ i omenjenih krogov govore, da nam v boju za Ministerski predsednik dr. Wekerle, se j narodne pravice ne sme postajati narodnost je najprej zavaroval proti očitanju, češ. dal— malik ! okraja, ki so kakor'prometni ♦i let službe. Skupno jih ie bilo 11*5 imenovano poštnimi asistenti. Grški princ Jurij. RIM 28. Danes je dospel semkaj grški .princ Jurij s svojo soprogo. Francoski senat. PARIZ 28. Senat je danes predpoludne dovršil generalno debato o preračunu vojnega miaisterstva ter je potem pričel specijelno debato. Francoska vlada in general Drade. PARIZ 28. Ministerski predsednik Cie-menceau dementuje formelno vest, da obstoja med vlado in generalom Drude kako nespo-razumljenje ter konstatuje, da se general Drude povrne na Francosko edino iz zdravstvenih ozirov. Japonci v Mandžuriji LONDON 28. — „Tirne*-' poroča iz Pekinga : Južni del Mandžurije je še vedno zaseden od japonskih čet, v-dic temu, da vlada po vsej deželi mir. Na vsaki postaji preiskujejo japonski vojaki železniške vozove in to po noči in po dnevu, radi česar se evropski potovalci britko pritožujejo. In pri tem postopajo Japonci precej surovo. Med Angleži je vzbudilo veliko nevoljo nastopno dejstvo : Kitajska je hotela progo Peking - Simistun podaljšati na sever proti Vakumsunu za 50 milj, in sicer po plodoviti in obljudeni pokrajini. Dne 8. novembra je kitajska vlada sklenila tozadevno pogodbo z neko angleško tvrdko. Toda Japonska vlada je prepovedala gradnjo te železnice, češ, da bi ta podaljšana proga deiala konkurenco južno-mandžurski železnici. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je imela danes popoludne formeliio sejo. Prečitan je bil dopis magnat jke zbornice, v katerem ista sporoča, da ]e nespremenjeno vsprejela kvotno predlogo in obe drugi predlogi. Dopis je bil vzet na znaije. Ministerski predsednik je na to predložil sklepne računa za 1906 ter poročilo o delovanju vlade leta 1006, nakar je bila seja zaključena. utegne davčna politika vlade uničiti zr-m- l.iščne posestnike. Glede- kvote ni možno se-,-------,----------... danjih razmer primerjati z razmerami leta j očitanje v forme, ki dajajo nerazsodnim l)u- Malikovanje nam torej očitajo — mali-ko vanje narodnosti! I u ker povijajo to svoje 1867, od tedaj" so nastali povsem novi od j dem slutiti, da je tako maiikovanje proti nosaji. Ne sme se pozabit?, da čim bolj ' božji zapovedi in nevarno za i zvenca- Ogrskii inagnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je razpravljala predlog o kveti. Julij Jaskari je izjavil, da bo glasoval proti predlogi. Povi-ianje kvote je neopravičeno ; pravičneje je bilo, da je povišana avs'rijska kvota. Govornik priznava velike sposobnosti ministerskega predsednika, vendar ga vpraša, odkod naj Ogrska naknadi nove bremena. Zdi se, da potom davi ne reforme, ki krije v sebi povišanje davkov, a to je zelo naravno. — Bar. Pronav je tudi izjavil, da je povišanje kvote stremi Ogrska po neodvisnosti, tembolj se v J Avstriji poraja želja, naj se kvoto določi po j številu prebivalstva Za vlado so bili pri i sklepu nagodbe merodajni tudi posebni politični razlogi. Pred Evropo se nas krivi, da postopamo krivično proti narodnostmi, in to upliva tudi na politično polje. Pokazuje se čim dalje veče nezaupanje nasproti nam, ki se kaže izlasti v tem, da prihajajo nazaj na Ogrsko naši vrednostni papirji. In vsakdo ve, da vpliva to zelo nepovoljno na podjetniški duh. nje Glavni vzrok, da smo sklenili nagodbo, je pa bil, da je bil v nevarnosti naš izvoz. Mi smo morali skrbeti, da se zagotovi izvoz za naše uajvažiieje izvozne predmete. Tega nismo mogli drugače doseči. Ministerski predsednik ie zaključil: Mi nismo sklenili nikakih tajnih dogovorov. Mi nismo vsprejeli nikakih tajnih dolžnosti, glede kvote nimamo nikakih obveznosti. Ko je vlada nastopila svojo službo, je prišlo med vladarjem in med njo do gotovih dogovorov. Vladar ni mogel glede kvote ničesar zagotoviti. Kvoto se ni postavilo v okvir nagodbe in radi tega imamo tudi svobodno roko. Konečno je ministerski predsednik priporočal, naj zbornica vsprejme predlogo. Predloga je bila na to na splošno in v podrobnostih nespremenjeno vsprejeta. Isto tako so bile brez debate vsprejete predloge glede provizorične ureditve inozemskih trgovinskih in prometnih odnošajev in konsularnih sodišč. Nato je bila seja zaključena. Narodnost naš — ir-aSik?! Nedavno temu je bil napisal neki slovenski list sentenco, da tako daleč ne smemo iti v narodnem boju, da bi nam postala narodnost — malik! To očitanje je bilo brez dvoma naperjeno na adreso naše slovenske narodne stranke v Trstu. In zakaj ? Nu, zato, ker izvestnim krogom, ki so po svojem položaju in po podpisanem reverzu dolžni in obvezani, da vedno nastavljajo uho, kaj žele, kako mislijo in kaj hočejo tam gori na Dunaju, prihaja navskriž, ker se je narod naš malce preveč vzdramil, ker se je zavedel, da ga Bog ni postavil na to ped lepe in klasične zemlje le v ta namen, da služi in da se po suženjski pokori volji mogotcev in da se ponižno topi v neizmerni hvaležnosti, ako se mu le dovoljuje — dihati! Ker se je narod naš jel zavedati svoje pravice do življenja, do poštenega, samosvojega, svobodnega živ ljenja, ker hoče živeti poleg druzih in ne PODLISTEK Sanjar. n j e d u š ; in ker se nam tudi od dru-e strani — če tudi z drugega stališča, na podlagi drugačnega naziranja, v drugačne namene in tudi v drugačnih oblikah, od socijalno demokratične strani namreč — očita istotako, da nam je narodnost malik, treba že, da nekoliko reagiramo na očitanje ,.inali-kovalstva". Kaj nam je umeti pod pojmom maliko-vanja ? Ćeščenje nepravega, krivega boga ! Ali v prenešenem smislu : slepo povzdigova-ciljev in namenov daleč nad njihovo vrednost in ceno na škodo družili, večih, etično nerazmerno viših ciljev ! Se-li more res naši naredni slovenski strauki očitati tako maiikovanje V! Je-li le ena zahteva naše stranke neopravičena, se-li more res katero nje stremljenj odklanjati se stališča pravičnosti, morale, vere, ali človeškega napredka ?! Sega-li katera naših aspiracij preko meje dopustnega ? ! Ne sloni-li marveč vse stremljenje slovenske narodne stranke na trdnem fundamentu pravice in zakona ?! Na to naj nam odgovore vsi oni, ki se postavljajo v pozo strogih neizprosnih moralistov ter nam očitajo maiikovanje narodnost.! In odgovore naj nam s konkretnimi podatki ;n naj nam ne prihajajo samo s splošnimi zatrdili ! Povedo naj nam, katera zahteva slovenske narodne stranke je v nasprotju z vero. katera ni združljiva z verskim življenjem, oziroma s človeeanskimi idej ali ? !! Ven s konkretnimi podatki, ven z dokazi ! Kajti tako usodnih in težkih očitanj ne izreka resen in pravičen človek, ako nima dokazov pri rokah ! In če jih vendar izreka, moremo biti gotovi, da ga pri tem ne vodi ljubezen do hčere božje, do — resnice, marveč ga vodijo drugi nameni, katerih si ne upa govoriti, ker dobro ve, da ne morejo prenašati svetle luči belega dneva. Povedo naj nam, kaj je na borbi slovenske narodne stranke „malikovalskega" ? Mari je „maiikovanje" narodnosti v tem, da zahtevamo, da naj bo naš človek povsodi spoštovan, da se naše krvi ne zaničuje ? ! Mari je „maiikovanje" v tem, da zahtevamo, naj bo naš jezik - jednakopraven drugim ? ! Mari je „maiikovanje" v tem, da zahtevamo, naj se tudi našemu narodu dado vsi pogoji za samo svoje življenje, za kulturni in gospodarski napredek, za vsposobljenje za plemenito tekmovanje na velikem torišču snovanja človeškega uma ?! Marije „maiikovanje" v tem, da zahtevamo, naj ima tudi naš narod primerno besedo povsodi tam, kjer se odloča tudi o njegovi usodi ? ! Pravljica. F o lokah in livadah je ležala še rosa in solnce je komaj za pedenj stalo nad obzorjem, ko je mlad sanjar zapuščal zidovje velikega mesta. Njegove oči so sanjale tja v mlado jutro, sanjale so o daljnih, bajnih deželah. V dušo mu je prihajala neka rahla slutnja o zlatih dobah človeštva... Skozi rumeno žito se je prizibal jutranji vetrič. In izza zlatih steblov so štrlele sitge modrice, kakor vesele oči plavolase de-vojke. Travniki s tako temnordečo deteljo, da se je zdelo, kakor bi bilo zelenje peres krvjo oškropljeno. Dolgo je hodi! po tej krajini. Ker je bil utrujen, odpočival ]e v senci zelenih bukev. In sen je pristopil k njemu v črni obleki ter mu s temo zakril oči. Sanjal je čudne sanje: Bilo je k poludnevu in solnce je žgoče pripekalo na ravan. Bil je sam in skozi polja še je vračal v mesto. Steblovje žita in cvetlice ob potu so se mu priklanjale. In ko je tako stopal, videl je prihajati iz mesta ljudi v praznični obleki. Ko so se približali zaslišal je njih veselo ukanje. Deklica v beli obleki je stopala pred njimi. Približila se mu je ter mu dala na glavo venec rudečega maka. In bilo je videti kakor ogenj, ki se zažiga ob poletnih večerih na široki ravani. „Mi ljudje izginjamo kakor glas v vetru. Vendar ti si kakor srebrna struna sreče, ki nikdar ne izzveneva. Preden si prišel, bili smo nič. v temi; ali sedaj nas objema svetlo in plam-teča luč". Tu naenkrat se mu je zdelo, kakor bi mu gorel rudeči makov venec liki živ ogenj ter mu žgal rujave kodre. Zavpil je in se prebudil. „Daj mi tvoje sanje, prijatelj", rekel mu je Nekdo, stoječ tik ob njem. . Preplašenimi očmi gaje pogledal. „Kdo &i?" vprašal ga je drhteč. „Kdo sem!" smejal se je vprašani. „Ne vprašuj. Le prekmalu boš vedel. Najmočnejši gospodar na svetu sem, mojim poveljem se podreja tako travina bilka kakor stoletni hra9t, človek in žival; in kdo da sem ? pravijo mi Ćas! Ali o drugih stvareh ti hočem govoriti. Vidiš, tu pred teboj žitno polje, ki valovi ob tvojih nogah kakor zlato. Vendar glej, katerega vzameš. Tako, kakor se čas le vedno vali naprej od minute do minute, od ure do ure, tako zamoreš tudi ti vedno le naprej korakati". so šumeli in zvoneli rahli glasovi ter mu klicali : Vzemi me! Jaz sem najlepši". Večkrat je že hotel odtrgati, ali tu je a zagledal kias, ki se mu je zdel najljepši. In dalje, dalje, tu pridejo še lepši. In tu — nenadoma se je odprlo žito in on je stal na koncu polja. — Pred njim pusta goličava, v rjegovih rokah Tu se je Nekdo zasmejal poleg njega hripavim glasom. „Še nekoliko besedi poslušaj : minuta poteka za minuto. Gorje mu, čegar življenje je brezdelno sanjaretje. Kar je minulo, to nam je odvzeto za večno"'. Ker je solnce zapadlo in se je somrak razgrinjal po planjavi, šel je nazaj v veliko mesto. Prodajalci niso več glasno ponujali svojega blaga, in razpršila se je množica, ki jih je po dnevu obdajala. Tiho je korakal v mraku skozi dolge ulice k hiši svojega stanovanja in s trudom je prispel k vratom svojega domovanja. Odprl je. Čudno, trepetajoči svit sveče je razsvetljeval njegovo sobo. Nasproti v visokem zrcalu je zagledal pri motni luči sključeno postavo sivih las, upadlih lic. Razgledal se je po sobi, kdo bi pač mogel stati za njim. — Tu je zakričal: On s a m je bil, čegar lasje osiveli, čegar lica so upadla. „Kar je minulo, to nam je oduzeto za večno. Vse je proč v dolgem sanjarenju: delo In stopal je mej životom in v steblovju in življenje'*. Franjo Krasove c. Katera teh naših zahtev ni združljiva z verskim čutstvom, oziroma : katera teh zaLtev izhaja le iz — .,1'razerstva* ?! Gospoda „krščanski" moralisti in socijalisti — odgovorite nam !! No, že čujemo odgovor : ..saj smo tudi mi narodnjaki, saj tudi mi hočemo, da se naš narod ohrani, saj tudi mi ljubimo svoj materini jezik — ali način boja, njega ostrost, tisto vedno naglaSanje narodnjaštva, to obsojamo, to ni v skladu z nauki vere krščanske, vere ljubezni, oziroma: to se ne strinja s principi b r a t o 1 j u b j a, z idej ali človečanstva!"' Na take prigovore ne more biti druzega odgovora, nego : to je neiskrenost, to je tar-tiferiia, to je zavratnost, ako se dela poklone pred pravicami naroda, a se vendar obsoja boj za te pravice ! Ostrost odurnost narodnih bojev? Ti ljubi Bog, kdo je ne obžaljuje, kdo trpi bolj pod to ostrostjo, nego ravno naša slovenska narodna stranka, ki mora biti težak boj kar na štiri fronte : proti vladnemu zistemu, proti drugorodnim sovražnikom, proti socijalni demokraciji in *— proti krivim ma-ralistom. ki jej očitajo maiikovanje ! Kdo ne bi obžaloval ostrine narodnih bojev tudi in še posebno z nacijonalnega stališča, se stališča ljubezni do svojega naroda?! Saj vfmo, koliko absor-buje ta ostrina boja narodnih sil, ki bi, osvobojene od neprestanega vojevanja, mogle oplodovalno delovati na raznli poljih narodove kulture in ekonomije ter povspeševati naš napredek ! Ali narodom se godi istotako kakor posamičnemu človeku. Kakor posamičen človek ne more vsikiar tako živeti kakor bi sam hotel in želel, ako mu tega ne dopušča njegov sosed, tako se tudi življenje in borbe našega naroda oblikujejo tako, kakor hočejo njegovi sosedje — drugi, sovražni mu narodi! Naši boji niso ostri zato, ker mi tako hočemo, marveč zato, ker naši sosedje tako hočejo ! Znak grde neiskrenosti je torej, ako kdo govori na adreso naše narodne stranke: pra-cam naroda vsa čast, ali vaš boj obsojamo, ker je oduren, nekrščanski, nečlovečanski! ! Mi pa vprašamo : je-li ob danih razmerah, ko se bije proti naši narodnosti boj na nož, na uničenje, možno, da ne bi bil boj oster tudi na naši strani ? ! Podane faktično razmere nas stavljajo pred alternativo : ali se moramo boriti zares, z ostrostjo, ki imponira ostremu nasprotniku, ali pa se — sploh ne borimo!! Srednje črte med tema dvema tečajema je ni ! ! Tu ne velja nič le napenjati ustnice, ampak treba zares žvižgati — k odločnemu boju. Roka, ki le pobožno dviga tri prste v sveto prisego ljubezni do naroda, nas ne reši pogube. Ko se proti nam dvigajo sovražne pesti, nam je roka rešiteljica le ona, ki ne zna le prisezati, ampak ki se zna tudi stiskati v pest, ki zna po potrebi — udariti. Še enkrat pravimo : mi sami obžalujemo da nam je usiljen tak boj. Ali. oblike našega boja so produkt, logična konsekvenca, — kakovosti naših sovražnikov. Tu treba krepko in energično plavati, ali pa utoniti. Će nam dozdevni krščanski moralisti govore, da nam je narodnost malik, da pa sicer oni ljubijo svojo narodnost, jim odgovarjamo še enkrat, da je to hinavstvo, za katerim se skriva drug namen, ki ga imajo pred očmi oni, katerim ti moralisti služijo in ki imajo na Dunaju svojega — malika ! In socijalistom, ki trde, da so oni celo „boljši narodnjaki4, ki pa ob enem vendar odklanjajo narodne boje in narodno „frszerstvo", bodi povedano, da tako govoričenje je res le — ftazerstvo, ki zavaja maso v narodni inJi-ferentizem. A ta je narodu, ki se mora boriti za svoj obstanek, v gotovo pogubo. Ogrska. Delavni program ogrske vlade. Iz Budimpešte poročajo glede delavnega programa ogrske vlade nastopno : Trgovinski minister Košut predloži v bližnjem času zbornici zakonski načrt o . investicijah v znesku 200 mil. kron, ki se imajo izvesti na državnih železnicah. Minister za poljedelstvo izdeluje načrt glede vodnih zgradeb, za katere je potrebno 190 miljonov kron , nadalje se ima okolu 100 milijonov upotrebiti za kolonizacijo in parceliranje veleposestva. Minister za uk in bogočastje pripravlja načrt zakona o ureditvi kongrue katoliške duhovščine, o avtonomiji katoliške cerkve in ureditvi židovskega veroizpo7edanja. M nister za notranje stvari groi' Andras=»v pripravlja reformo zakona za prestolnico Budimpešta, j in konečno ministerski predsednik kakor finančni minister zakonski načrt za svoje davčne reforme. Vse te reforme bodo zahtevale stroškov v znosku 600 do 700 milijonov kron, ki jih vlada pokrije s posojili Hrvatska. Atentat na hrvatsko vseučilišče. Iz Zagreba poročajo : Govori se, da bo nekoliko madjaronakih štreberjev brez vsacega razpisa imenovanih za vseučiliščne profesorje. Senzacijo vzbuja vest, da bo rednim javnim profesorjem na zagrebškem vseučilišču imenovan dr. V. Greksa, ki kakor izreden profesor za madjarski jezik in literaturo na vseučilišču niti ne predava, ker nima slušateljev. Hrvatje bodo morali torej plačevati protesorja madjarskega jezika, ki niti predaval ne bo. Rusija. Ruski koncil. Iz Petrograda javljajo, da so škotje in duhovniki, ki so členi državnega sveta in dume, sklenili, da se istočasno z vseslovan-8kim kongresom v Petrogradu skliče tudi koncil pravoslavne cerkve. Drobne politične vesti. Moravski deželni zbor. Moravski deželni odbor se je obrnil, kakor poročajo ..Lidove Novinj" na vlado s prošnjo, naj skliče deželni zbor za drugo polovico januvarija. Vlada sejni se odločila. Izseljevanje v Mandžurijo. Že nekoliko tednov se mudi v okolici Črnovic v Bukovini več ruskih agentov, ki skušajo nagovoriti prebivalstvo, £da bi se izselilo v Mandžurijo, Kmetom obetajo zlate hribe. Dosedaj jim je vspelo pregovoriti okolu' tudi danes velika večina gostov te~kavarne denčnega urada (ulica S. Nicolo 27). Ponudbe do 30. decembra t. i. Za Slovence in Hrvate zgodovinsko znameniti dnevi v decembru. Dne 25. decembra, torej božični dan, je veliki cesar Napoleon imenoval leta 1809 maršala Marmonta podkraljem Ilirije. Napoleon I., ta največi vojskovodja sveta, je, ko je govoril o Hrvatih, imel navado reči: „Moji vredni in junaški Hrvatje lu Kaj je hotel ta veliki človek s kraljevstvom ilirskim ? Hotel je pod tem imenom oživeti staro hrvatsko kraljevstvo in pod tem imenom združiti vse hrvatske dežele v eno, da ne bodo — kakor so sedaj razcepljene — pod razne vlade in da se Hrvatom v Banovini (Hrvatska in Slavonija) usiljuje madjar-ski jezik ; v Bosni in Hercegovini madjarski in nemški, v Istri in v Dalmaciji italijanski. Ali pride čas, ko našemu narodu zopet zašije na prag solnce svobode. „Zora puca, bit čo dana" — tako je napisal nesmrtni pesnik Preradović. Le vztrajno, le složno istemu cilju nasproti, pak pridemo do zadnje svrhe, do narodnega ujedinjenja. Dne 12.d e c e m b r a 1848. in 12. decembra 1907. ostaneta neizbrisna v zgodovini našega naroda. Pred 59 leti, dne 12. decembra je izšlo kraljevo ročno pismo, s katerim se je izrekala Hrvatom zahvala in zaupanje ker so se borili proti Madjarom. Dne 12. decembra 1907 pa je izšel kraljevi| odlok s katerim se razpušča hrvatski sabor, ker je prišel v navskrižje z M a d j a r i za obrambo svojih pravic! To so zgodovinsko znameniti dnevi, ki dajajo mnogo misliti Jugoslovanom... ! 25 -letnica. V tem mesecu je minolo 25 let, kar je gosp. Anton Sorli kupil kavarno „Commercio". Ker je bila ta kavarna nad 20 let zbirališče tržaških slovanskih krogov in je 450 rodbin z 2000 dušami, da se izsele. slovanske narodnosti, se spominjamo tu s par besedami te za nas — skoraj bi rekli — zgodovinske kavarne. Imeli smo tudi pred 25 leti kavarno, v 240, 241, 243 št. 6 in 244 zak. 25. oktobra 1896 d. z. št. 220. Odbor za Cirilo Metodijev ples. Sinoči si je zbralo častno število naše mladine v zgornji dvorani restavracije „Balkan* odbor za Ciril-Metodijev ples. Predsednikom je izbran g, V. Delak cand. iur., podpred. g. dr. M. Cihlar, I. tajnikom g. Jo9ip Jedlovfiki II. taj. H. Čok, III. taj. g. F. Cek. I. blagajnikom g. R. Gulič, H. blag. g. VI. Borštnik. Ples bo dne 15. februvarja v vseh dvoranah našega ..Narod. doma". Odbor ima svojo sejo v ponedeljek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijski dvorani hotela ^Balkan*. Ponočni izvrševalci Brocchijevega „zakona". Čitatelji se gotovo še spominjajo, kako je mestni svetovalec dr. Brocrhi kakor referent mestne delegacije stavil mestnemu svetu predlog, naj mestni svet sklene, da naj ne bodo dovoljeni slovenski napisi. Mestni svet je ta predlog seveda hlastno vsprejel, a c. kr. namestništvo ni hotelo tega sklepa potrditi. Sinovi avite colture, dr. Brocchijevi bratci v slavofobstvu so pa dolgo gruntali, kako bi dotični sklep mestnega sklepa uveljavili. No, po dolgem gruntanju in Studiranju so prišli do prepričanja, da v dvajsetem stoletju pri belem dnevu niti sinovom dvajset stoletij stare kulture ni mogoče uveljaviti onega sklepa. A ker so na vsaki način hoteli ta sklep uveljaviti, so skleniii, da ga uveljavijo po noči: ,.Saj vam bo pri tem svetila luč dva-tisočletne prosvete !" so si dejali. In vzeli'so vrč bele barve in šli sinoči — pred Jadransko banko in tam z belo barvo poškropili 5 tabel : eno srbsko, eno nemško, eno hrvatsko, eno srbsko-nemško in eno — ta jih je posebno bodla v oči — slovensko. In tako je prišel Brocchijev ..zakon" po noči pri svitu luši dvatisočletne kulture vendar do uveljavljenja. Evviva 1' avita coltura ! C. kr. državne železnice. V prena-redbi objave o otvoritvi novega železniškega skladišča blagovne odpravljavnice Trst svobodna luka c. kr. dr. žel. v via della Stazione kateri smo se shajali in ki je bila preskrb- se določa, da se bo to skladišče uporabljajo ljena z mnogimi slovanskimi časopisi, a last- samo za vsprejemanje blaga, nik, da-si pošten in nam prijazen — Natale I Oddajanje blaga ostane tudi po 1. janu* Bott — ni bil naše gore list. Ko smo torej varju 1908 do preklica v skladiščih A, B in D c. kr. priv. južne železnice. Kjer lepa pesem se glasi — Tam najti dobrih je ljudi. Iz I. okraja tržaške okolice nam pišejo : Tako se bo glasila pri Dnevne vesti. Ćemu tolike jeze na Slovence ? ! — Pišejo nam : Štrajk v Llojdovem arsenalu je bil torej rešen z včerajšnjim dnem. Seveda zvoni beseda „rešen14 kakor krvava ironija za j dozna]i} da j e" naš Šoriiodprf svoj o" kavarno, uboge delavce. Recimo raje : delavci so se smo se „preselilii v „Trgovinsko kavarno", povrnili na delo materijalno in moralno hudo kjer smo bili kakor doma v tej kavarni se oškodovani, a za jedno prebntko izskušnjo je za dobo 20 iet shajalo vse, kar je čutilo bogateji. Sedaj so menda prišli do spoznanja, 7 nam; tu Kjia tudi nekaka centrala ob i"1"""-"5 y . kako krivico so delali svojim slovenskim so-j ?a3u voli|nih'bojev. Z odprtjem kavarne „Bal- Pr°st* »arodna pesimca danes, na velikem delavcem s tem, da so le nanje stresali svojo kan. je §orli nJaraTno i^ubil skoraj vsestare 'l^em Plesu.ki ga priredita pevski društvi jezo in jih dolžili, da so oni krivi na porazu goste.J No, š.riijeva kasarna si je polagoma IJ Jrafu na|" " finske '«£££) ki so ga doživeli štrajkovci iz arsenala, češ, nr;dohila novih trostov tako da ie ta kavarna • siovensKe i.zasKe OKOiicej da so lih „izdali". Tako obdolženje sem slu-. L ohramirivoi^araj J ta kavarna dy Sanc:Q v| Skednju p„. čajno čital tudi na nekem slovenskem lepaku, Qb prilikiJ 95-letneza poslovania prve °e?elj°J d?e ?anuvarJa Pa P" kjer je nekdo debelo napisal s svinčnikom,! sio^sL'kavLe čestitamo i^enem^ V dv0ram r}o cn Slnirap.pi iini^ovnlpi rndhin J ' I • ______ o__i * v i__• i •___I KiaVoa. Slovenska mladina, na tebi je, da - I _t__L : Kaj smo storili takega ?! I in tudi sedanjega zbirališča tržaških Slo Stvar je vendar jasna in postopanje se vanov ! Sv. Mi- da so Slovenci uničevalci rodbin f i ! voditelju gosp. Sorli-ju, želeći da bi mu Mi, da smo uničevalci rodbin ?! S čem?, bilo dano dočakati tudi 50 letnico nekdanjega S , Slovenska mladina, na tebi je da pre-hT»i fimn ntnrili tnlfpca ?! i in fnrii RAd*™™ Vh\mliM* trSflfilrih Sin- i skrbiš tem narodnim pesmicam kiepkega od- meva po vsej okolici. L deleži se v velikim . . _ a .... . ... ■ i številu tega plesa, dokaži s tem, da imaš Iju- slovenske strani neoporečno. Socijalisti itah-; Oznanilo. Za odmerjanje osebne do-ibezen v 8rcu za narodno pesmico. Bog ti je janske narodnosti naj le premislijo in naj sodijo Jjodnine c. kr. finančno ravnateljstvo razglaša : i vstvaril čut, posluh in jezik, da prepevaš. trezno m po vesti! | V smislu § 291 zakona od 25. oktobra 1896 | pregrešiš še, če pevaš v tujem jeziku, v je- Vodje italijanske socijalne demokracije d. z. Št. 220 mora vsakdo kije v kraljeninah ziktlj katerega te mati ni učila. Prepevajte so pognali arsenalske delavce v štrajk. Na in deželah, zastopanih v državnem zboru, kakov nepremišljen in nekorekten način se je dolžan izplačevati za kako osebo več nego to zgodilo, je znano in se ne da nič potaje- 1200 K letnih prejemkov na plačilu ali po- vati ali zavijati. Slovenski delavci so takoj kojninah, označenih v § 167, predati vsako predvid ali, da se tako štrajk mora končati s leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, vate njegove pesmi! porazom za delavce ne glede na to, ki imajo pravico do teh prejemkov, navesti1 ali se naši pridružijo štrajku njih ime, stanovališče in posel, potem višino, ali ne!! Predvidjeli so, da so oni, £ki vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov, spustili v štralk, izpostavili veliki ne- slovenske pesmice, ki so naše. S tem dokažete najbolje, da ste pravi sinovi, in hčere slovenskih starišev ki so mnogo skrbeli za vas, ki so vas vzgojili, da ljubite svoj rod in prepe- Popravek. V naš včerajšnji podlistek o Aškerčevi knjigi „Jadranski biseri" V naznanilih je povedati tisti znesek ki se Je urinil° več sitnih P°grešk. V pesmi „0 varnosti "sebe in svoje družine. Prišli so torej; so ga izplačani stalni in izpremenljivi pre- i ^pucinu" 3e v 6. kitici prvi verz čitati tako: SO 86 do logičnega in pametnega sklepa, da se ne jemki v Tesričrdo'segli rieSTpred dičnim ! »Dolga beseda mu odeva stas". V 7. kitici pridružijo štrajku. j letom - ako pa se ne drži spodaj navede- !le brati gledava (ne gledala), v 14. kitic. Kako se more torej govoriti, dame. srčno ste vabljene, da nas posetite za nekoliko časa. neffa izročilnega roka na v dvanaiatmesečni Pa v e 8 1 a v a (ne veslala)- V P^vem odstav- da S° .T Sobi JStaST PPri ilnr^nliivThW ku zadnJe kolone naj 5itatelj* Popravijo: „Te ruiniran kako roaoino r i ne, se svojrm skle-, ?obipred Jbdide (ne besede) napravijo našim ribičem pom so naši delavci in pa voditelji „Narodne ^ sluzDodajaicem prepuščeno, da na- veselja". V šesti vrsti od spo- delavske organizacije", ki so vestno izvrševali povedim, zadeva)očim zadnje leto, pristavijo ?0P0T0 maoS° . , . ° p, njihov sklep in podedovali na primernih me- tudl napovedi prejšnjih let, ki prideio ob stih rešili na stotine rodbin. Če pa je toliko Poračunu priredbene podstave v poštev. rodbin štrajkovcev trpelo veliko škodo in; Ako stalni ali premenljivi prejemki prišlo v nevarnost, da ostanejo brez kruha, niso trajali skozi vse leto, ali so se izpreme-nosijo za to vso odgovornost oni, ki so jih nili med letom, tedaj je povedati način (na-toli lahkomišljeno pognali v ta štrajk! Na to itop siužbe, zvišanje ali znižanje prejemkov, adreso naj se obrnejo prizadeti delavci se izstop iz službe) in čas te premembe (dan, svojimi rekiiminacijami, ne pa da se hudujejo katerega je nastopila prememba, oziroma dan, na naše delavce, ki so modro varovali svojo od katerega ali do katerega so bili izplačani kožo ! : prejemki), in pa letni znesek, ter v resnici T .. . ,u . i j i i- izplačani znesek. Jedrni „greh slovenskih delavcev, ki se r .. ... ... _ , , , niso pridrdžili štrajku, je bil, da so predvi-' . _ temehju omenjenih zakonskih dolo- djali poraz, da so pravilneje presojali položaj,, ?a temelju čl. 40 izvršitvenega pred- nego pa socijalistični voditelji ! ! Saj pričajo' P«a k IV. poglavju označenega zakona, predgovori posl. Pittonija in Ezzija Chiussija na Pf objavljenega v d. z. št. 108 od leta 1897, shodu v petek, da so tudi voditelji socijalne odnosno devetega dostavka k temu izvršitve-demokracije slednjič prišli do istega 8po. nemu predpisu (drž. zak. št. 82 od 1. 1904) znanja, da je bila uprizoritev tega štrajka radl P"Prave za odmero osebnega dohod- _ . . . usodna pogreška. Da, celo isti Chiussi je iraškega davka za leto 1908 delodajalci, ki m, ker se je izrazila želja, naj priredimo tudi 'plačujejo prejemke imenovanih vrst, poživljajo, {kakšen ples, je odbor temu ugodil in prosil ,»Trgovsko izobraževalno društvo" za plesno posredno-državnem mestu Trstu, in okoličan- dvorano, kjer se priredi prvi plesni venček v i - j , - • j x v i skih občinah na c. kr. davčni aministraciji v soboto, dne 4. januarja 1908. 1Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradi- Obliskovalcu našega venčka se bo nudila ščanski in v mejni grofiji istrski na pristojnih krasna zabava. Pipčarji pridejo na ples z «. kr. okrajih glavarstvih, davčnih oblaBtih malimi pipicami, iz katerih pa seveda ta ve-, , , j .prve stopinje in sicer v času od 1. do naj- čer nikakor ne mislijo kaditi. In naša vrla to treba še enkrat povdariti da štrajk bi se ka8neje 3l januarja 1908i pipčarka, da bi jo videli. Klubove znameni- bi ravno tako žalostno končal, tudi ce bi se Uzord za naznanila ge dobi?ajo bre2_ bodo tudi na ogled. Pravijo, da nekaj bili vsi nasi pridruz li m razlika bi bila edmo plačnQ Qa pristojnih davčnih oblastih I. sto- provzroči ogromno smeha in zabave, toda ta, da bi bila nesreča se v e ć a . . pinje ^torej za Trst in okoiico na c kr. kaj. tega se še ne ve! Naprosili smo tudi Cemu je bilo torej toliko jeze na sloven- davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v vse pipčarje in druge, da pridejo v črni ske delavce ? ! ! Istri pa na pristojnih okrajnih glavarstvih). obleki. Ne bo se nas treba sramovati. Veliko Razpisano je mesto pomožnega sluge Kazenska določila radi neresničnih nazna- na3 ni. toda mi smo ..prefrigani". Torej pri-pri tržaški filijaiki c. kr, brzojavno-korespon- nil ali opusta teh naznani), nahajajo se v §§ jatelji-plesalci, pridite mnogoštevilno, in ctnj. daj pa mora stati spoznal namesto poznal. Umrl je 24. t. m. v Rokycanin na Češkem tržaškim Slovencem znani vpokojeni kontrolor južne železnice Ferdinand Hrdlička v 67 letu svoj6 dobe. N. v. p. Zabava nam življenje je", slišimo v „Rokovnjačih". Ker je tudi namen, ki si ga je stavil „Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba" sličen gorenj emu izreku, si usojamo v naslednjem podati tek tega zabavnega živ-! ljenja. Okrog 20 udov se ie zbralo dne 3. avgusta t. 1. v gostilniških prostorih g. Ba-bič-a, in klub je bil ustanovljen. Pri vsaki zabavi pa so se nabrali mali doneski, ki so se že in ki se šti bodo izročali naši šolski družbi. ^Miklavžev večer" je p »kazal, da imsjo pipčarji voljo in tudi možnost, prirediti kaj zabavnega. Istega večera smo dobili pogum ubiral pod težo momenta vse drugačne strune,' Pittoni pa je nujno svaril štrajkovce pred nRJ vsako maščevalnostjo. i in njii imeli več trezne razsodnosti in kriterija. S tem niso nikogar oškodovali, ampak obvarovali so le stotine svojih pred škodo. Kajti, Po koncu štrajka težakov. Sklepni protokol. Najlepši dokaz ne/.miselnosti štrajka in najhujša obsodba vodstva socijalistične stranke je zapopadena v sklepnem zapisniku, ki je bil sestavljen na podlagi pogajanj med vodstvom štrajkovcev in upravo Lloyda. Zapisnik se glasi: „Ozirom na položaj, ustvarjen vsled takojšnje opustitve dela so strani delavcev v Lloydovem arsenalu vsled odslovljenja nekaterih delavcev, smatrala sta poslanca Oliva in Pittoni, zaslišavši uazore štrajkovnega odbora, svojo dolžnostjo, zaprositi—prostovol -no, ne da bi dobila posebnega naloga (?) — generalnega ravnatelja Lloyda, g. Frankfurter, za pogovor, v svrho da se pojasni položaj ir. išče podlago v poravnavo spora. — Potom g. tajnika organizacij, poslanca Pagnini, in g tajnika zveze delodajalcev, dr. Cimadori, je bil določen prvi pogovor med g. generalnim ravnateljem Lloyda in gori omenjenima poslancema, kateri pogovor se je vršil v sedežih Llojda v torek 'J4. t. m. ob 2. pop. — Temu prvemu sestanku je sledil drugi, ki seje vršil v četrtek 26. t. m. ob 10. predp. v sedežih zveze delodajalcev pod predsedstvom g. dr. Cimadori in ob navzočuosti g. generalnega ravnatelja Frankfurter in poslancev Oliva. Pagnini in Pittoni. Tekom tega sestanka sta bila pripuščena, da izrazita svoje mnenje, tud: dva člana štra j kovnega odbora, gg. Chiussi in Vittori. — Ob 1 in tri četrt bilo je zaključeno izmenjavanje misli in ob 6. pop. istega dne pričela so pogajanja v svrho poravnave v istih sedežih med g. dr. Cimadori in vsem odborom štrajkovcev ob navzočnosti poslancev Oliva, Pagnini, Pittoni in Scabar. Na podlagi pogovorov in pogajanj konstatiralo se je sledeče : Delavci arsenala in njihovi zastopniki niso imeli namena za nik a t i, da vodstv upodjetj apristo-ja pravica, sprejemati in odšla v-ljati delavce po zahtevah industrije in po presojevanju onih. ki vodijo podjetje. Nepričakovani izbruh štrajka radi solidaritete z odslovljenci je pripisati prepričanju, ki so si je ustvarili delavci, da odslovitve so baje čin maščevalnosti se strani enega delovodje. — Generalni ravnatelj Llojda, g. Frankfurter, je izključil se svoje strani, da bi se bila od>lo-vitev zgodila vsled maščevalnosti, ali vsled kojegasibodi drugega vzioka, ki ni v zvezi / oziri dela ; izjavil je, da edini razlog odslovitve je bilo zmanjšanje dela in da oslovitvi so bile zavlačene in znižane na čim manj s Število. — Da pa postane razmerje med delavci in direkcijo srčno in zaupljivo in v namen, da se preprečijo impulzivna gibanja, ki so v škodo delavstvu in industriji, izjavil je g. generalni ravnatelj, da je principijelno pripravljen določiti glede arsenala kompromis na podlagi onega, ki je bil Že sklenjen z brodniki potom obeli organizacij. — Vzelo se je pri tej priči z veseljem na znanje, da namerava Lloyd uvesti preiskavo, da zagotovi uzroke nezadovoljstva izražene se strani odbora delavcev. — Na prošnjo zastopnikov delavcev izjavil je slednjič g. generalni ravnatelj, da i z v z e m š i onih 29, ki so bili odslovljeni pred štrajkom, se morejo vsi drugi povrniti v delavnice v soboto zjutraj. — S temi izjavami smatrajo zastopniki obeh strank spor poravnanim v obojestransko zadovoljstvo. Dr. Cimadori 1. r. Silvio Pagnini 1. r. Ta-le zapisnik, ki ga je moral podpisati Pagnini s težkim srcem, je vkljub svojemu oficijelnem zlogu najhujša • brca. ki so jo mogli kedaj dobiti sccijalistni voditelji. Tragikomično, da so se morali tudi sami po sebi brcati! Pravijo namreč, da niso hoteli s štrajkom protestirati proti odslovljenju delavcev, ker priznavajo, da Lloyd ima pravico razpolagati z delavskim materijalom; štrajkali pa so le. ker so mislili, da se je delavce odslovilo vsled maščevalnosti. Sedaj pa ko imajo zagotovilo, da ni res, kar so si oni le kar tako mislili, so zadovoljni in se p j vrnejo k delu. Mislimo, da, z ozirom na to-Ie i/javo, ni bilo, kar se n* svetu štrajka, bolj neumne stavke, nego ravno ininola. Zakaj pa «iso takoj šli prašaf, ali je opravičeno, kar si oni le tako mislijo? Sn bi dobili tudi pred štrajkom isti odgovor od Lh vda, ki je sedai le to potrdil, kar je pravil od samega začetka. Seda] pa. ko so se prepričali o tem. o čemur Li se lalko prepričali takoj prvi dan. poživljajo delavce. n*j se vrnejo k delu po štrajku, ki je oškodoval delavstvo za 80.000 K mezde in ki marsikaterega delavca spravi ob kruh, med tem ko onih 27 delavcev osta ne brez službe. In v tak samomor so hoteli še spraviti slovenske delavce, in ker so bili isti pametnejši, za to jih imenujejo j-krumirje*! Pittonijeva autokritika. Kakor da ne bi zadostovala grobna obsodba, ki je zapopadena v zapisniku, je še Pittoni dodal iz svojega take moralne klofute svoji lastni stranki, da je dobilo stališče N. ; D. O. popolno zadoščenje. Seveda to ni bil njegov namen; hotel je lo opravičiti, toda opravičevanje zlega se na zadnje preobrača vedno v obsodbo. Povedal je, da taki impetuozni štrajki,. veličal: potrpljenje mu je bilo pošlo in k kakršen je bil minoli, škodujejo le delavstvu je imel ravno žepni noiič v roki, jo je in industriji. Posebno pa se ne sme to goditi glede Lloyda, ker sicer se domače delo preseli na inozemstvo. Ali še nekaj lepega je predbaeival g. Pittoni svoji stranki. Rekel je, da se je v zadnjem času žalilo slovenske delavce ince 16 slovensko narod-, n o s t. Beseda „ščavo* da se je rabila prepo- nico- — NJega s0 Pa na Jpoliciji vzeli na za-gostpma, To ne gre. Delavci morajo misliti piknik in ga potem izpustili. ker z istim dregnil v levo stran prsi. Ona je pa na to začela vpiti, da je bilo groza. Na njeno vpitje je prihitel neki redar, ki je odvedel oba na policijo. Tu je pa ona imela epilep-tičen napad, da jo je moralo držati 6 redarjev. Slednjič so pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki jo je dal prenesti v bolniš- mednarodno. To je pošteno od g. Pittonija in to brco privoščamo Pagniniju, Chiussiju, Stenico, Končniku in compagnia bella prav iz srca. Toda to je ravno žalostno in uničevalno za „mednarodno" stranko, da je vrhni voditelj sploh občutil potrebo opomniti jo na to, kar bi moralo biti sicer samo ob sebi umevno. — Pittoniju kot osebi bomo že verjeli, da misli res mednarodno, ali ravno on je dokazal, da Neznani tatovi. Katarina Faganelli lastnica neke tolerančne hiše v ulici delle Beccherie, je prijavila na policiji, da jej je neznan tat vkradel iz spalnice par dragocenih predmetov, vrednik 40 kron. — Vodja kavarne Centrale na Acijue-dottu je |?pa prijavil, da je neznan uzmovič enemu gostov kavarne vkradel, suknjo, vredno 80 K. a drugemu dežnih, vreden 4 K. . , „ , . ., Poroke, rojstva in smrti. Od 15, do njegova stranka to ni. Ka*a vzgoja je torej 21< t> ge je yJ trža§ki mestni občini pQro, v tej stranki . . čiIo 15 parov R0Zora« na Vrdeli priredi v torek 31. t. m. v prostorih „Gosp. društva* , „Silvestrov večer" s petjem, igro in srečka-njem. — Vstopnina 40 st. Pevsko društvo Danica na Konto- je bil precej napil, in potem so njemu zdravnika se zdravniške postaje, ki ga . . , e dal prene-ti v mestno bolnišnico. veljU vabi na redni občni zbor, ki se bo «« picuc vršil danes 29. t. m. ob 4 uri popoludne v X Zakonska ljubezen. 33-letna ne- prostorih gospodarskegu društva, rina B. je ločena od svojega moža. Oba sta Dneyni ^ . poročilo tajnik poročilo branjevca na trgu pri rdečem mostn Včeraj u jnika slu?ajnosti. predpoludne se je ona tako napila raznih al- 6 " ' J_ koholičnih pijač, da je komaj stala po koncu TOVARNA obuvala v MODUNGu TRST, Corso štev. 27 Vrhni čevlji iz goine (galošej ameriške za moške . .K 7.50 ameriške za ženske . . ,, 6*00 ruske za moške . . . . „ 5*50 ruske za ženske . . . . „ 4*40 JPodplati patentirani higijenični iz navadnega asbesta . K I'20 iz dvojnega asbesta . . „ 2"40 iz navadne kožuhoviue „—'40 iz najfineje kožuhovine ,, I*— Gamaše angležke za lov, za avtomobile, za šport crne z gumbami ... K 10*— črne oziroma rumene najfineje .........„ 15*— Kopita ameriška, 'la se vzdrži čevlje v redu in prvotni obliki..........K 5*— pošiljatve treba je poslati dolgost Čevlja od pete do podplatov). Gritlin je najbolja ameriška krema, da se ohrani usnje iiajfme-jih čevljev vsake barve meliko in svetlo.......K K I*— Britania je izvrstna pomada za čiščenje in voščenje obuvala črnega in rumenega K 50'—. UMETNI ZOBJE j Plombiranje zobov ■Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak i» g. Juseher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. V prodajalnici manufakturnega blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo BellinS 18 Ker je zimska doba kmalu kcn^-.ia, proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe Manifakturna trgovina Arturo Modricky Trst. ulica Belvedere 32 . Fuštauj bel in barvan, maje La\vn-ienms, fu5tanjaste spodnje hlače za mo?ke in ženske, robci volneni in Hanelasti. ^arpe volnene in židane, fuštaajasta spodnja krila, srajce za mo§ke in ženske, moderci, pasi. ovratniki, zapesmice, ovratnice in vse potrebščine, ki spadajo v krojaiko stroko. flnionio Alberti izdelovanje in barvanje kožuhvine Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema naročbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo pnhaja tudi na dom Skladišče kož vseh vrst črne in barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečji kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naje bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] ■nMannnnm ■ DOBIVA SE V TSEB LSKJlRKAH. In tedaj se je spomnila na svojega zakonskega moža. Šla je k njemu in ga začela dražiti z raznimi zbadljivkami, norčevala se je ž njim češ : rgiej kako lepo ženico imaš !" — No, mož je ostal miren in pustil, naj žena y nori kakor hoče. j | Popoludne ob 5. uri je bil pa on v žga- | ^ niarni <^iorgacopulo. In tedaj je prišla v žga- ? r njarno tudi njegova nežna polovice. In začela | ^ lifiain X Is ga je zopet zbadati. Tedaj Be je pa on na-; ftCHBVA SE V VSKH vmatizmu in TEKOČINA GODINA šš m ra&jo s* A ■aaa s a f»*;t—nn s—— T Tata bjatb ksarna Mi Sč-ie 99. 3aMi i* \skm& M F«^ asu« Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boschetfo Ste v. 1. Agencija za naleme :.v .7 kupovanje In prodajo hit dvorcev in zemljišč via Arsenale 2-4(Piazza Verdi) Telefon 14-73 PEKARA1 A Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom sladčicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi na dom. Mlekarna Trst, ulica Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. Postrežba brezplačna na dom. "S* oooooooooooooooo Kislo zelje m s=== repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 TAPECIRARSKA DELAVNICA SIS.. GAMARUTTO Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstne poprave in izdeluje Najfinejša dela po oen&h brez konkurence Pekarna G. B&ajeršič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Cominerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare št. IO. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. Oblastvene varovano ! Vsako ponarejanje kaznivo ! Edino pristen—je Thierryjev balzam LamtTz majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentaim ^kiopom jh jerryjevo centifolijsko mazilo __ za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja jicH dieni se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot »HeinectorBusi« najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na •ftoi-u^ta^i lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. ' l«U!Jf.|tl- »tj ; 4- Thierr, t» ''r?-a® agiiwn> Zaloga po skoro vseh lekarnah." Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto Prodaja na debelo pri : FRANCESCO MELL — TRST - Caffe Buffet 5poriivo Trst — ulica Aguedotto štev. 19 prostori popolnoma na novo opremljeni, ffajfiueji likerji, izborna vina in kava. Mrzle jedi. — Cene zmerne. Odprto do 1. ure popolnoči. P SLOUENCI! KUPUJTE Narodni kolek! NOVA Penama In sladčičarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Moutorsino štev. 7. Kojan. Dobi se vsako vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih b škotiuov. Postrežba na dom. Sprejema »e domače pečilo. — Priporoča se za obilni obisk SVOJI K SVOJIM: JOSIP MREULE. Pekarna ravm B1AGIO MDO¥AN - Fotooafluiii moril ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. &S3T KONKURENČNE CENE Fotooafični atelje ulica Madonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže Mm in Moti Postrežba na dom. lastnega izdelka O-ianoni G-iovasmi Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - Eiicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin. 100 »vat svetlobe, prihrani se 40°/a na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin pi tovarniških j | cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 aveč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro- I j "I _ ? _ f/_l_______Z *_ ____----------t«. Itmarnorva niiViliOi^O mopnlo \V 1 ti VIO *r O 1*11 mPnAsAtfl ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI ViŠKi 0P0L0 „ 80 V.s facon burgundec. specijaliteta tvrtike po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej. Refosk (Izola) steklen. K 2 flsti spamanf? F.IIi Cora „ 4 Velika izbera španskih vin. Skladišče ulna, Trst ul. SS. Martin 11 TELEFON štev. i47l. VBU Steklenica je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi si plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Urno barvo. 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmeamm PoiUJatr« po poita«m povzetju. 12 finili porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev 6 jaijonskili podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino. 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik. 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik. 72ikomadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potom poštne nakaznice) - Bazar 33 in 49, Trsi, al. 5. Nicolo 29 Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moj >. nrodajalnioa jestvin i p. kolonijalnoga blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in redno svežim blagom : uisca Bei^edere št. S Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. BOGOMIL PiNO bivši urar v Sežani ima svojo novo prodajalnico ur Skladišče izpiljeni oM j n izdelanih kosov za ženske obleke A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako r.izkih cenah. ii v TRSTU nliea Vineenzo Eellini štev. 13 nasproti cerkve bv. Aiitoua novega jfroDaja ob priliki novoletnih praznikov ure, vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah. Podpirojmo „Mar. del. organizacijo". 33 rjL-v w zaščitna na&b: „SMO" Lirrment Capsici C°J nadomestek za Anfcer - Pain - Expeller je splošno priznano kakor najizvratneje bolu-blažujoće mazilo pri prehlajenju itd. — Cena 80 stot., K 140 in K 2; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje Ie originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko : „SIDRO", potem je kupo-ra'e^ i o prejel originalni izdelek. — — 2)r Richter a lekarna pri Zlatem levu v PRAGI ELIZABET1NA ULICA Stev 5 (nova) —p Dnevno razpošiljanje, OE z: Amiamlo Censkr :: W/ Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvafnica in izdelovainica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga Kožuhov v veliki izberi kakor tudi kap za civilne In vojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju. H yj f- CD Za Novo leto ! aasa £OCOOOOOOOO( Nad 40-leton vapeh g PASTIGLIE PRENDINI X »d ogolanjes* sladk« ikoij. 2najditelj In izdajatelj P. PRENDINI v Trti« Počaičene z kolajnami in diplomo Zdravniško priporočane pri grloboid, kalij« hrlpavosti, kataru. Podeljujejo pevcem in govornikom Cist glas. Zaloga v lekarni PRENDINI In v vith boljših lekarnah v Trstu in Evrape. Polili je na nepoštena ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTISLIE PRENDINI". 3oococoqccxx?QOO-: mmm Za Novo leto! ■■ b HT Sladcice napolnjene s 30 raznovrštnimi likerji. — KARAMELE z vanilijo, mlekom, moko, čokolado, creme itd. izvrstnega okusa Pristne ruske mar/ielade KARAMELE napolnjene za kašelj itd. — Specijaliteta petrograjskih sladkarij UVmT'ITin'VT A Trst, sv. Ivan ■hhhbiih 1TMMH Hlli W im Telefon 17-56 Dobijo se v vseli sladčičarnah. žganjarnah, prodajalnicah delikates in mirodilnicah. £2 .S o > & O) OJ >o >co <19 1 CC v osesa ^ S. Q 03 a OJ ^ CZ ^ C= "co « S ja o ° » f—• Cu co _acr SZZ & ^ >isi 02 S ^ £ _cxr- ež zz >cj o rs S rt *o & s_ GJ 5 S uj ■== O ^ d d 5 » « 3 co a. GZ C2 O J3C rs a> oc o ci M ctS >o o a; co CO i Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta i906 Vpisan v italijanski vlaDni /oimakopcji --za čiščenje in krepčanje krvi. SIRUP PAGLIANO PBOFESOKJA ERNESTA PAGLIANO. Tekočina Naše pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti. prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LAXGr — TRST 1* NB. Pazite ua pocarrjanjE. — Zahjevajte našo tovarniško znamko (modro, rudeče, zlato). Nimamo podružnic. Mponpll I^eapeij Naslovljati Prof. ERNBSTO PAGLIANO — Galata San Marco 4 iMod^C 1J Spomini na vsesokolski zlet. VII. Eden izmed največjih mož Francije v današnji dobi je slavni kritik in žurnalist Georges B o u r d o n. Pred par dni izišla francoska knjiga o letošnjem sokolakem zletu prinaša tudi znameniti govor, ki ga je izustil la znameniti francoski literat na vsesokolskem zletu v Pragi. Ne morem si kaj, da ne prinesem tu v prevodu ta klasični govor prošlu-lega urednika „Figara" (j. Bourdona. Ta govor je jasen dokaz, kako prisrčni postajajo čeŠko-francoski stiki. <4ovor se glasi : Hoteli ste, da se francoski tisk udeleži teh prekrasnih slavnosti in imenom našega ti3ka se vam zahljujem za vabilo. Sprejeli ste nas, dragi Cehi, s takšno prisrčnostjo, da smo očarani in zbegani. Hoteli smo vam kakor svojim davnim prijateljem v trenotku, ko se radujete, pripraviti popolnoma familijaren obisk, ali od me;a vašega kraljestva smo bili obdani navdušenimi sprejemi, tako, da v rear.ici ne vemo, kaj nas bolj obvladuje: ali radosten ponos, ki ga občut;mo, ali občudovanje, katerim nas napolnjuje pozorišče. ki podaja tako lepe dokaze o neodoljivi energiji vašega plemena. Prijateljstvo, ki nas spaja, ni ničesar novega. V vseh perij odah vaše in naše zgodovine so poletavale golobice miru in ljubezni r.ad Vltavo in Sekvano, spojile se v oblakih, da si izmenjajo oljkino vejico. Ponosni smo, da so veliki dogodki našega življenja tudi uplivali na vaše življenje. O^vobodujoči plamen revolucije iz i. 1789 je pozlatil probu-;enje Češke, preganjano po lieli Gori skozi dve stoletji groznimi mukami. Pozneje, kakor veste, naša revolucija 1. 1848, katere odmev -e bil tako silno občuten v tej državi, skoro bi bila za vaš narod postala početek nove oscde in v srcu izkazujete danes zasluženo čast spominu velikih mož, ki so v onih težkih trenotkih hrabro služili stvari narodni. Vodil "ih je odličen mož, vaš slavni historik Fran-tišek Palackv, čfgar delovanje je bilo tako navdušeno in plemenito in o katerem sem pred nekoliko dnevi čital ono krasno misel, ki jo je izrazil v manifestu shoda dne 31. maja 1848 : ,.Tam, kjer se med milijoni poraja le en sam suženj, še ne vejo, kaj je prava avoboda". S tem je izrazil Palacky mučeče hrepenenje vašega srca in ako so se vaši pogledi že od davna obračali se simpatijami k Franciji, zgodilo £e je to brez dvoma vsled tega. potrebujoči svobode, ste šli instiktivno k njim, ki so svetu oglasili svobodo. Hočete-ii vedeti, zakaj naši Čuti niso čakali, da se odzove vas, čut, povem vam to. Zato, ker kakor Slovani vzdigate nad svetom od vekcv znamenje miru, enakosti in bratstva ; zato, ker mislimo, da je bila velika nesreča za zapad, da je nevzdržljivi vpad Madjarov v stoletju, zabranivši ustanovitev velike slovanske države, potisnil Slovane na izhod ter zlomil v zarodku jednoto plemena. Tudi zato, ker je vaše glavno mesto, zlata Praga, katere gosti smo danes, razsvetila v noči srednjeveka eno redkih luči na svetu, ki je žarela kakor svetlo kulture in vede, otvorila ono slavno univerzo, ki je štela do 11000 dijakov in je bila poleg pariške univerze prva n a s v e t u Se zato. ker ste jej v dneh nedavnih, ko je Francijo zadela nesreča, velko-iniseljno odprli svoje domove, svoje naručje in svoja srca onim našim, ki so, pobegnivsi iz saksonskih, bavarskih in šleskih ječ, prišli k vam iskat zavetja in da se v nepozabnem manitestu češki poslanci na deželnem zboru češkem, protestujoči proti nasilju, ki je je vaša domovioa morala prenašati, niso bali proglasiti javno neutaljivo pravice narodov do eksistence. Da to so vzroki hvaležnosti in visokega spoštovanja se strani našega francoskega naroda. Ali prijatelji, nisem navel glavnega ; da sta bili z Janom Husom v trenotku svetovne zgodovine — po krasnih besedah A n a t o 1 a France — glasilci vesti narodov. Glasom vašega mučenika iz notranjščine ▼aše zemlje prikazala se je svetu velika novost. Z njim ste proti germanizma p oglasili pravo svobode izpovedi. V sredi srednjeveka imeli ste možatost, da ste proučevali tekste in diskutovali o njjh, proučevali ljudi in jih razkrinkali. Veliko čudo in velijo pohujšanje. Pri tem se zmaguje ali umira. Tan Hus je umrl, pa tudi zmagal, ker je tu bilo nekaj, kar se naziva Francoska revolucija. Vi, prvi na svetu, ste jo oživotvorili, vi prvi ste razglasili besede osvobojenja. Biii ste delavci na najvišji civilizaciji, iz naših ust se je oglasil prvi apel modernega sveta. Brez vas, brez vaših velikanov, kje bi bil svet ? O, kako dolgj bi se bil zakasnil napredek misli ! Pomislite : uresničili ste na pragu petnajstega stoletja to, česar se mi silni duhovi na pragu dvajsetega stoletja nismo upali po proglašenju ljudskih prav: kritiko teksta, In češki meč pozdravlja v Janu Žižku največjega junaka. Prijatelji ! poznal sem Grško. Živel sem tam v najkrasnejši dobi svojega življenja. Crpil sem klasično vedo in česar mi je manjkalo na zemlji helenski, nadomestila mi je moja fantazija. Iz teh že oddaljenih let mi ostaia spomin na dogodek, da se ob vstopu na h&lenska tla, ob pogledu na dovršene spomenike antične veličine, stresel ganotja in vedno se mi je zdelo, da nisem nikdar pred tem v tej meri poznal dragocenost duševnih imetkov : mišljenja, umer-jenosti, harmonije, luči in življenja, ki jih I cenim nad vse in iskati jih, je cilj našega življenja. Leta so minula. Le izskušenostjo in srcem manje mladim prihajam danes i prvič v zlato Prago. „Boginja mogel bi , zaklicati kakor Renan pred Pallas Atheno, „prihajam prepozno na prag tvojega svetišča !w Dasi menda prihajam pozno, moram priznati, da, ko sem zagledal iz daljave morje pražkih streh in gozdovje nje stolpov, ko sem se sprehajal po ulicah, zdelo se mi je, da občutim skoro enako ganotje, kakoršno me je prevzelo ob pogledu na Fidijey Parthenon. Jako dobro je, prijatelji, ako si včasih govorimo, zakaj se ljubimo. Kar se mene tiče, izpovedal sem se Vam. Ko se spominjamo vas tam na dalnjem zapadu, dozdevate se nam kakor veliki legendarni heroldi, ki se v tišini pokopališča hitro vzdigujejo, da ob zvokih trobent ozninjajo Pravico. Moremo Van) to reči mi Romanci, ker historični boj naše misli ni bil naperjen proti germanizmu in nismo vdeleženi v tem sporu. Rekel sem vam to gotovo slabo, ali rekel sem to v odkritosrčnosti svojega srca in morda se mi je posrečilo vam objasniti, zakaj sem še prej, nego sem vas poznal, gojil do vas čute hvaležnosti in bratstva. In ako mi pripoznavate, da sem civilizovan, zdelo se vam bo samo ob sebi umevno, da se bližam se spoštovanjem in navdušenjem k enemu živih virov civilizacije. Vaša zgodovina nam to razkriva. Ali ne samo vaša prošla zgodovina. Spoštujemo jo v ponosnih paladinih srednjeveka, ali nič manje .je ne spoštujemo v možeh sedanje dobe. Življenje Cehov od šestdesetih let sem je neprestan čudež, ker se dozdeva, da ste v tako kratki dobi dovršili delo nekoliko stoletij. Kar dodaja tej perijodi v življenju človeštva svoj pečat, je ogromni napredek slovanskega plemena, ki je utrdilo svoje nekdanje držaje in ustanovilo nove, služi vedi, služi literaturi, razvija industrijo, uveljavlja in razmnožuje svojo življensko silo in prireja v 19. stoletju postop na zapad, ki ga je zastavilo 9. stoletje. Ali v širnem svetu slovanskem ni rodbine, ki bi pokazala zdravejšo energijo in večjo možatost, nego vi Čehi. Vi hočete živeti ! Morate živeti, ker Vaš prostor je vedno namenjen za obče dobro. V tej smeri poka zujete delo in neodoljivo voljo. Ni možno pozabiti na ta dan, da so bili Sokoli, ki smo jih prišli oslavit v misli Tyrša . in Fugnerja in ostanejo neuničljivimi sredstvi vstajenja plemena in glasilci narodnega probujenja. Razvoj energije je velik pouk za svet, ker navaja k energiji. Čestitamo Vam in zahvaljujemo Vas za vse to, ki ste nam dali za vzor v minulosti in sedanjosti in sprejmite iskreno ovacijo francoskega tiska !u Trgovinu s pohištvom Peter Jeroj Trsoulnn s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica S v. Kaferine od navadne do najflneje vrste po jako nizkih cenah. --- in Serraval!o-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente ■■F* Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 50CC; zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO TRST Pekarna in eladčičarna :::::: VINKO SKERK, Trst ulica ficquedoffo15 T ,l.n «p; krtih Veliko izbero l.iškotov in bouiltonov za čaj. — Moke iz najboljših mlinov. Bombone iz Ima 3-krat na dna sve/. krth. Veiuco «bero ,im , vsakovrstne tort« in krokante, ter dovaia vse na dom f^^ JtnTv^ v butnjkah in ««novr^tne^ikere. Veliko izbero predmetov za bo^no drevo po nizki ce., Fodražniča ulica Miramar št. 9 Svoji k Evojim ! FvrszT.1=3 v čevljarski delavnici == i podpirajmo »Hnr. del. organizacijo". Josipa Skubič L« ~~To?prvi akt". In ta akt je romal v Ljubjano ; intendanca je udarila na veliki boben svoje reklame in začela študirati. Ali, vraga, spomnili so se naenkrat, da tu pa vendar nekaj manjka, da imamo samo en akt. In gori na Dunaju je sedel Cankar in napisal še dva akta. In šli smo v gledališče. Hm, gost, vabljiv, skoro pikanten naslo7, namigovanje izza kulis, avtor prisostvuje premijeri. Kaj hočete več ? In zbrala se je vsa „dolina šentfiorjan-skau, da sliži z cdra, kaj je ! Slovesno razpoloženje, — zastor se dvigne in poslušali, gledali smo! Parkrat se nam je zdelo, da vi dimo na odru fanta, ki se je postavil, z rokami v žepu, in kliče na korajžo, češ : „Jaz sem jaz in kdor si upa reči le eno besedo, mu pokažem, kaj znam ! Zdrobim ga v prah, da se bo smejala vsa dolina šentfiorjanska". Drugič pa se nam je zdelo, da vidimo slavnostno apoteozo pred zrcalom ; solnce umet- j nosti sije na moža, vse drugo je pa temno j — nič! In občinstvo je navdušeno ploskalo. Saj ! pri nas je plosk nekaj vsakdanjega. Ploskalo se je Govekarju, Deteli, Cfanglu, Robidi, Nu-čiču, Parmovemu „Nečaku"; pa da se ne bi Cankarju ? ! Ubogi slovenski avtorji, kaj bi bilo, da ni v Ljubljani dijaškega parterja...... vse bi propadlo, ker pri nas odločuje o uspehu drame dijaški plosk. In ako bomo nekega dne slišali z odra; -Vsi skupaj ste osli, vredni Zabjeka in vislic" — prepričan sem, da bi sledil tem besedam viharen dijaški aplavz! Mi imamo v današnji „umetniški eri*4 visoko izobraženo gledališko publiko, ki na ukaz in precizno vsprejema avtorje v slovenski Parnas ! In pozna stoletja naših potomcev bodo hvaležna vedstvu „umetniške ere14, da je vzgojilo tako publiko ! Klobuk doli pred njo, in kadar pride puščica kolekte za nadaljni obstanek „umetniške ere", hlače dol in vse na njo v prid „umetnosti do zadnjega (Dalje na 10. strani). Trst - Uia Giulia šf. 22 - Trst Filijalka: Via Molin Grande štev. 34 nahaja ne bogata izbera čevljev za psr gospode in za otroke po zmernih cenah. | Popravlja čevlje in prevzamo tudi naročbe po meri. i TRST, ulica Malcanton štev. 4 I Prodaja po im, da se ni liati Mmm žimnato volno, trliž, perje na kilogram. Emporij volnenih in prešitih pogrinjal. 'Sprejema tudi naročila za vsako velikost m barvo. — Izbera surovih in barvanih flaneiet. Volnene in platnene pletenice vsake vrste in velikosti. Razne drobna-rine v veliH izberi. Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak čas kupi in dvigne v-aVa množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via oelle ^cque št. 13 TELEFON št. 20. s.*\\\vvv Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd- Bremen : : (NORDDEUTSCHER liliOVD -- BREMEN) X53r* 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Redne parobrodne črte F z Bremena v Na v York, Baftimore, Galveston. Buenos Airos, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, — Avstralije itd. itd. -----------~ Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika v. \ \t-a-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih /parnikov v delu; 201 manjSih parobrodov. ^^^ Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na F. STUMPE Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. TELEFON štev. 20-68. Tržiska tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Brežtner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja novo in staro w plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnlb _ ploščah In vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, ixolatorni kartoni, leani oomont, karbolinej, karbolna kislina asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolsla olja. mast ca stroja, mašila za vozove, priznana in najbolje znamka (regi.trirane) mast za vagone, mast-vaselint za koze, mast za orožje, voioilo za čevlje itd. Tovarna, in pianrnn v TRŽIČU (Monfalconc) pri Trsta. Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanifc št. 8 vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. V mizarnici, gX«taTo^fciiln2 se izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, nrze itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsa-ccvrst-nega zistema in velikosti za gostilne, iresnice prodajalnice slanin. jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve. V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice, vse po ceni, da se ni bati konkurence. v I HOTEL Pr! zlatem jelenu v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni ^ salon, stekleni salon, obširen vrt, ? veranda, klubove sobe, kegljišče. / Izborna kuhinja. — Plzensko in } Puntigamsko pivo. — Raznovrstna } namizna vina in v butelkah. { Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani ^ DEKLE VA. I I Aless. Giordani Speoijalist za zdravljenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik. Ambulatorij Corso 23,1. n. Y >w Ov i vi j navadna in tri ja očesa ter jih :. 1;< *> r». navadnejai na-» a , „-. . v • ke bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reže nohte veake debelosti. — Na zahtevo pride tudi na dom GORIŠKA LJUDSKA. POSDJILICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom v lastni hiši, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr. — Telefon št 79. — Račun poštne hranilnice štev. B37.315 ---- Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907: Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/t %• Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo se zadružnikom na vknjižbe po 5V«°/o» na varščino ali zastave in na menjice po 6°/0. Glavni deleži obrestujejo se koncem leta po 5V«kostanje 31. decembra 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 1) 104.790'— kron. — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882.— Posojila : 3) 1,617.190 37. — Reservni zaklad 83.382-63. — Vrednost hiš: 112.265-23. „Tržaška posojilnica in hranilnica 66 registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši, (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 II 01 2 O Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono, Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/* °/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd A\\w\\\\^ Poštno - hranilnični račun 816 004 Ambulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ Trst, ulica Zonta štev. 7 TELEFON štev. IO-85. "Prodajalnica ižgotovljenih oblek "ul. Arcata" 1, ob"štran] "gost."„AntIčo Us'saro" JI—■■■—rffc—ii ii ii Prodajalnica ižgotovljenih oblek Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". Častim se opozoriti si. klijentelo in P. n. občinstvo da sem naročil v veliki množini izgoto vajene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke tu in inozemsko blago. Ker sem kupil vse to blago EN BLOC zamoren prodajati je po izključno nizkih cenah, da se ni bati konkurence. Opozarja tedaj si. klijente in P. n. občinstvo, da si, predno kupi navedeno blago, ogleda mojo prodajalnico, kjer najde blago po najnižjih cenah. ^ Udani VITTORIO PISCUR t -ig ir ii ii i» n ii ■ i . i■ . i». «« ■» ■ r™iy«iei g^gjj Prodajalnica ižgotovljenih oblek ul. Arcata \T ob strani gost. ,,Antico Ussaro-jjjffS Gostilna C. Naja v Trstu Via dei Gelsi štev. 12 Prodaja NOVO VINO dalmatinsko in istrsko CENE : Dalmatinsko črno novo in staro in Opolo po 80 stot. Dalmatinsko za dom 72 stot. Vugava belo sladko po 96 stot., za dom po 80 stot. — Istrsko črno novo in staro po 80 s t. Istrsko črno za dom 72 st., Kratki teran po K 1*28, za dom K 1-20» Briska ribola po 88 st. Briska ribola za dom 80 stot — DBEHEBJEVO PIVO I. vrste. ===== Domača kuhinja, mrzle jedi. — Velika zaloga za krčmarje. — Cene po dogoxoru. G. NAJA, lastnik. V prodajalnlci jestvin in kolonijalnoga blaga Lnigi Boik Trst, ulica 6inlia štev. 17 dobi se kava sladkor, olje, milo, sveče, moka, lieapeljka zmes najboljše vrste, slanin v veliki izberi. čajno maslo usakl dan sreže. Vse blago izbrano in po zmernih cenah Ve6kratno odlikovana prva is edina Zavod za komisije in zastopstva 99 ADRZA se je preselil iz nlice S. Caterina št. 1 v fonte della fabbra št. 2, II. n. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 7 in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. oooooooooooooooo o . o Josip waldner & skladišče lesa § O TRST O €j| ulica Madonnina štev. 17. O oooooooooooooooo Prilika!! Okoristite se !! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico —55---!——!— za povečanje fotografij po najnižjih cenah. Svoji k svojim! Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilno u ulici Rossetti 3 ter bom točil izvrstna vipavska in druga vina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Škerbic. 7///////»\N\\\\\\ Krojačnica floleglav Trst, Corso 11, II. n. ii Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. ^ ¥ TRSTU artistična vlivanja omeo £apagna Tr* deHa Valle ta •v. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1678 Sladko seno a. semulic iz umetno gnojenih travnikov proda j Bogata izbera pohištva Trst, trg Selvedere štev. 3 Ivah Kranj O Lastna delalnica. ul. Ruggero Mama 1 V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. One zmerne veleposestnik v Št. 3lju, p. Velenje, Štajersko j _i^^o^abnaun^. ! l==i!]0(9)0®0E Rodolfo Frausin i G-iastina Smdrioi Trst, ul del Boschetto št. 6. Pohištvo solidno in elegantno. —- Cene zmerne. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drus Dras. Vejeta) TRST — Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure. — 3V Cene zmerne. _________ iti GUERINO MARCON :: ulica Civarnelta štev. 3. :: Priporoča svojo zalog-o oglja in drv kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664 Prta stotniki zal® in torarna pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svo.i k svojim Fretino tupite zlatanino in irapcenosti, obiščite delavnico zlatanin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (rtova palača) Ka^li bodete dragocenosti po takih cenah da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, »e kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče dtlo - se takoj izvrši. - Proflajalnica jestvin in Monijalnep tlaia Ivan Škerjanc, Trst ulica Massimo d'Azeglio it. 5 VELIKA IZBERA: kave, sladkorja, olja, rlža, napeljske zmesi, ■ več, mila, plznskega piva v buteljkah, bišlrotov Itd. itd. Ako ee nakupi za 100 kron (v već kratih) dobi - vrednosten dar ——— Civilna in vojaška krojačnica - Bogata zaiaga tu- In inozemskega blaga In vseh prod- ™ ^ i. m motov spadajočih v krojaško obrt. » Odlikovan dne 5. aprila 1906 as XXVIL mednarodni rautavi ▼ Parizu ■ čutno diplomo, fattn'TT križccm in slato kolajno fn na II. mednarodni rasa tavi ▼ Bruiillei a ■ največo oibko „GRAND PRIX" diplomo. Naročbe se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom Z odličnim npofitovanjem AVGUST ŠTULAR Trat — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v Isti ulici itr 6. I. nadst. jTrtjovsko- obrtna zadruga v Trstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2, I. n. kjer je biia prej „Tržaška posojilnica in hranilnica".— Telefon štev. 16-04 Poštno hraniIničui račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po 5°, Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaljna pojasnila se dajejo ? urada med uradnimi urami, ti so: ob deiavniiili od 9. do 12. flopol. in od 3. do 5. pojol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu regis trovana zadruga s neomejenim jamstvom. O o 0000 o 00 0000 - - - podpirajmo : „Jfarodno delavsko: - - organizacijo" - - Zajuterk od vseh cenjen! o fesfiM BeneMo Trst ulica Barriera 40. nahaja se dunajska slaninama z bogat* izbero slanine, katero se dobiva iz najboljših tovarn. — Dnevni dohodi svežega blaga. I.'dani lastnik Benedetto Presotto. t uciano grattoni . mehanik - TRST — ulica Tiziauo Vecellio 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondares št. 7 Prodajaluica koveegov in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. mm- CEHE ZMEBVC. One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo istih zado3tno razvitih, naj pridejo v COIFFEUB des DAME S — FERD° ANKELE prei as'8tent c- kr- dvornega .,C0IFFEUR des DAMES" na Dunfju. ^ trst, ulica San Jficolo 34, vogal ulice San ;fTntonio, mezzanin. Specijaliteta: valovljanje lasi, barvanje in sušenje istih s pomočjo električnih aparatov in negovanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do najtinejega bandeux in spremembe. Sprejme se naročila za česanje gospa na dom. Prodaja vencev in umetnih cvetlic, za mrtvaške vozove, kakor tudi trakov z napisi. Velika izbera. Cene Dizle. ?. JttORO, Crst Piazza Nuova (ex Gadola)št. 1,ll.n. Carlo Zottich TRST, ulica Molino a vento 3 ProdtUfllnlca usaourstnih kož usnja ter vseh potrebščin za čevljarje Cene zmerne. Podpisani naznanja, da se je preseli! iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Molino a vento 7 s prodajo usnja, podplatov in potrebščin za čevljarje. Prodajalnico vodi vedno gosj>od ANTON BOSE, ki je bil mnogo let pri gospodu Počkaj-u. V nadi, a me bo si. občinstvo počaščalo liifcežim udar-i AGOSTINO Dl LIBERTl. Hščerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst ulica San Lazzaro Štev. 16, III. nadstr. Dnevni novi dohodi! Prodajalnica manifakfurnega blaga E. RUDAN Trst ulico Ponterosso 10 Trst Blago svileno in volneno fuštanj, svilene in volnene šarpe, rute, kožuhovine. Uolnene in tkanene pletenine. ■v prilika! -mm Volnena pogrinjala, dvakrat šita, zaveso, preproge, priposteljniki in pogrinjala, po cenah da se ni bati konkurence. Perilo in drobnarine v veliki Izberi. SS6- DNEVNI NOVI DOHODI. flot Trst, ulica Poste Nuove 9 ^ŠSŠiL-i^ S.puo ura najbo'jših tovarn gj Najnovejše atenske ure. LbJr ur;.a birma darila. Popravlja po z ,o n.zkih cenih. Šivalni stroji a za vse možne potrebe. ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsaKo domače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi. Paziti je. da se jili : : Vse nase prodajalnice knpi samo v naših ^^^^^ takoj spozna po -1 prodajalnicalis-=» ^^^^ == teni ,e napisu =— SINGER & Co., Deln. družba za izdelovanja šiv. slojev. OPOMBA. Vsi šivalni etroji, katere j.roJajajo drugi trgovci pod imenoai „S I X G E 11; so posnete nekega nr^ega starega zistema, ki je mnogo sla b§i od na^ih najtovejSih ziste-mov 7.J. domačo uporabo bodisi glede dela aii trpežuosti. Izdelovalnica pohištva floriano jfiillich = TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bedisi navadne ali fine vrste po cenah, la se ni bati iontace in jamči z t? največjo natančnost in preciznost. I ■■■■HMHHm^ eri goldinarje staie mali poStni zaSojček dobro zbranega mila : vijolica, vrtnica lilija i. dr. — PoSiljateT po poltnera povzetju bohemza. parfumehie Bodenbaob a £ Weloher 240 Ig« Skladišče istrskega in dalm. vina 1. vrste Istrsko brezplačno na dom od 51. naprej po 32 krajcarjev. Opolo po 36, 3strsko beto 36 kraje. Postrežba na dom. Tpsf, ulica Molino Grande 34 fl. Priporoča se udani lastnik Lnigl Giottl Pekarna, slaščičarna in tovarna bisiotor s prodajo moke na debelo in drobno GIUSEPPE ZAZINOVICH Trst, ulica Media št. 31. Podružnici: ul. deli' Industria 3 in Skedenj 511. Zaloga buteljk, vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. Sprejme se pečenje kruha. ———Svež fcreh trikret na dan. ——— V pekarni Valentin Cuccagna ulica I&olico a vento št. 3 se dobi sveži kruh trikrat na t)au. ZALOGA MOKE in prodaja vseh najboljših vrst biskotiuov. Postrežba na dom. Točne ure prodaja Smilio pller P najuglednejša in najstarejfia prodajalnica ur t TRSTU via Pontero88Q, ogel Nuova 20 VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste DiiaoBTis lilo prodalalie 1850. V proOajalnici jestvin in kolonijalnega blaga Vekosl. 5*epančič TRST, Campo San Giacomo 20, TRST dobi se VELIKA IZBERA testenin, moke, olja in vinskega cveta po cenah, da se ni bati konkurercs. Pošilja, se poštne pošiljat^e po deželi. ii < i t < i •• i i i t m i t i i umij i i i-j i nhi r«t4« h m UMU iH« & & P ^^PI^IPA pralnica in čistil-IrtnillUH niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan Ilovo pogrebno podjetje :: z upadom v ulici l/incenzo Bellini štev. 13 TELEFON 1402—1403 (na strani cerkve sv. Antona Novega) preskrbljeno z novimi bogatimi mrtvaškimi vozovi prideljeno zalogo in prodajo SU2Č na drobno in debelo Sprejema po zmernih cenah vsako naročilo za pogreb. Uaano Ravnateljstvo. • 11 it 111111111■■i>11■ i ■ 11111 ■ ■ i ■ i ■ t ■ i ulica Madonna dei Mare št. IO. — Telefon 1949. Kovač - mehanik, avtorizovaai Mata za vođo, plin, tkete in kopelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja koless, (biciklje) iii šivalno stroje -—— CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. _ Hočete rmeti svež oooooooooooooooo IunnRa Doreghini TRST ~ ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manif&ktur, ur. slik, zrcal in tapetarij Popolne spalne in obedovalne sobe. Muške ohleke na izbero. UGODNE CENE. prodaja proti takojšnjem u plačilu in tudi na obroke. , t* t lM SLOVENCI ! Hfizarij Kocijančič, Trst ulica Conato Bramante 6 Priporoča Tain svojo cevlj;ir cij^iioL za barvanje ias. DUNAJ. I.. Spiegeigasse 19 (vis-a-vis Doroteum) Barvanje Jas r posebnem kabineta za jrospo-£«*in(COSpe. Električni aparat najaov. zisteina Artistično - kromolito-grafičai zavod I reda st 4. — Tel. 19-97 B0NIVENT1 & Gomp. TRST, uliea Tiziano Veeellfo Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. ia jamči za perfektno in lepo izvršitev. šss Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. q= = Trgovina z manujakiiirnim blagom ANTON SAN2IN pok- Frana - Trst Barriera vecchia št. III VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. i. novembra 1907 Prva Tržažka mehanična TRST, ulica Belvedere 35 nov prostor .— ____ u ulit! S. Sebastiano 1, II. nad. kjer se bode^sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. • • • »ti TOVARNA ZRCAL flTTILIO PIZZ0RN0 TRST, ulica Giuseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari. Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starih zrcal. — Skladišče kristalov, navadnega in delanega *ttkla. — Zaloga navadnih in oglajenih šip za kočije. Uglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z urezi. £ipe z vsakovrstnimi risbami. — Apaniranje šip. SUIKAH - DEKORATER J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1374 — Via Nicolo Macchiaveili štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - ]nformacije. Zaloga raznovrstnega kolonija! nega in i a | a ANTON S KER L rash&rik, Rfrpriatl.nl aT^dsnec. '■' rat - Cerio Golđanijsr trg zi. - Trsi l • isft'toTapie koles a aotokois „Piti' sc-sr najKorlstneje novoletno darilo za odraslega mladeniča in mladenko je dobra knjiga Priporočamo v ta namen p. n. starišem krasni ROMAN i z amerikanskega življenja ..".. VOHUN ..".. Spisal E. F. COOPER CENA finobroširane. 420 strani obsegajoče knjige je samo 1 K 60 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" in v vseh knjigarnah po Slovenskem. O VOHUNU so se pohvalno izrekli vsi ugledni slovenski listi : Dom in Svet, Nova doba, Slovenec, Slovenski Narod, Ljubljanski Zvon itd. V ZflLOŽBi TISKARNE „EDINOST" so izšle nadalje v slovenskem prevodu : K ii Ti POVESTI irofi LE7A TOLSTE) CENA knjige samo 80 vin. Te povesti se prištevajo najlepšim delom slavnega ruskega pisatelja. FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu ▼ ulici V&ldlrivo it. 17 (Telefon 1405) kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AlI'Adrla ulica Jfuova št. 11 in „Al fratell dalmati,, ulici Zudeccbe St. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste U novem skladišču pohištva Romeo Savio Crst, ulica Giuseppe parini št.i je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne sobe, slike in zrcala po najzmernejih cenah. ■■■■BBflBI 2 Jakob Previd mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inštalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja komičnih aparatov, motorjev, dinamo ^alvanoplastična nikelovanja itd. Veiiia izbera svetilk io raznih potrebščin. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Delalnica : Trst. ulica del Arsenale 2 t- Napeljava in zaloga električnih zvončkov, Ij®* •laja gramofonov, zonofonov in focografo-. „ j. riprav za točiti pivo. Lastna mehaničs ■ ca za popravljanje šivalnih utrojer, k«i<*i n-.oickoles itd. Velika zaloga prlpadkav po tovarnlSklh cenah TELEFON Sie\>. 1734. Slovenci m Slovani K i JL i. i Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti '; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost'' : : I BRUNO BILIĆ Komisijski urad TEST t'. Chiozza 4. I. Častim se naznaniti, da sem odprl skladišče izključno dalmatinskih izdelkov, i. s Vlahov, Gorjupi Krka, Vino, žganje. Mara- škin, Oje, Sardine itd. Sprejemam vsako naročilo za dovoz in odvoz gorimenovanih izdelkov, po i naj-ugodnejimi pogoji. V nadi, da me al. občinstvo počasti zahvaljujem se v naprej ter bilježim BRUNO BILIĆ Udani ius.flocorln, Crs! Fiazza Carlo Goldoni 5 Zaloga barv, povlakov, oljev, eopičev. Specijaliteta parfiraerije. MT Prah za skisano vino. V mirodilnici ffi&rio Ferlin sv. Mar. Magd. Zgornja št. 1*. :> vogal ulice doli* Istria, blizo 5t.I dobi se VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, Sli' ŽEDLJEV, PETROLEJA in specijalitet : Sadilni prašek za pitanja svinj, krav, konj. Itd. lek Dr. TBNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debolo sajast-' iTiHi Ii nllP-TIH" Knjiga zn tržaške in primorske Slosence AŠKEHC -----— A. Jadranski biseri Balade in romance slovenskih morskih ribičev. Avktor „JADRANSKIH BISEItOV" je vpletel vse pravljice ia pripovedke. ki jih je sliSal od naših ribičev v portičih v Barkovljah, v Kontovelju. potem v sv. Križu. Nabrežini, na Prošeku in v Devinu, v izviren in svež, oH balad in romanc (pripovednih pe^mij) broječ venec. Pesnitve so torej zajete iz n-irodnega blaga primorskih rojakov. zato upamo, da si omisli JADRANSKE BISERE" vsak slovenski Primorec in vsaka zavedna Primorka. CENA : Broš. K 3, eleg. vez. K 4 50, pošti 20 h več. Knjiga se dobiva pri založniku L. SCHWENTNER1U v Ljubljani, pa tudi v -Slovanski knjigarni 10S. GORENJEC v Trstu (uliea Valdirivo št. 40) Svojim k svojim ! Podpisani priporoča Bvojo bogato zalogo i a pro-ajalno vsakovrstne ;obe In prehojene slanine • • • 9 kakor tudi prave kranjske in dunajske klobase kuhane in surove. — Toči se tudi prve vrste VINO in DRE^ERJHVO PIVO. Za obilen obisk se priporoča IVAN ŠIRCELJ, Salumeria Via Nicolo Machiavelli 22. vgtpa ia fiajb«Ijšeffa sestava / dvojno iu nepretrgano pritiskaiao močjo: zajam-•e;.o najboljše delovanje, ki pretcaSa vse druge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Kajholje auuuiatično i>ateutcvare trtue l'ri>:g-.ilrjire, ki delujejo same od sel-e, ne da bi jih l ilo treba goniti. .,Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za. sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slarr.o itd. na roko. Mlatilnice za žita. AailfflHtiĆM llriZgallliCi čistilnice, rešeta'nice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelj st vo. it Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega S! ■ V - izbornoga uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH« BSSVFARTH C o- Tovarni za poljecleljsse in vi&j&s stroje DUNAJ II. Taborstr. 7» Odlikovani v rseh državah sveta r. nal fiOO zlatimi, srebrn" m i in častiini kolajnami. Ilastrovuni ceniki z innogoštevilniivi pohvalnimi pimii brerplačno. Razprodajalci in zastopniki se Iščejo povsod, kisr nismo zastopani "J Restavracija finding (ALL* ORSO BIANCO) ulica Gologna Štev. g-13. Velik prostor s plesno dvor..no. vrtom, kegljiščem biljardom Šeiffert igralno sobo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravuejai lotal za zborovanja, društvene zabave, ženitovanjske pojedine itd. iti. Vsako nedeljo in praznik plesna zabava, pri k.teri svira orkester. ---Prostor za 1000 oseb.--- V pekarni Giovanni jfodizar ulica Madonnina št. 12 se dobi vsake vrste kruh svež trikrat na dan Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih biškotinov. ___— Postrežba na dom. - Vpišite bo v ,;Narođnc da lav. or^mzacijo □ Cfi V\\\\\\\"//////////////////////// Podpirajmo „Mar. dei. organizacijo4. vinarja". Kaj je hotel Cankar povedati, ako je sploh kaj hotel ? ! rDolina šenfiorjanska"* je od boga in hudiča zapuščena dolina; oni, ki potujejo po njej, so norci, goljufi, prežestniki itd., samo on. Ivan Cankar, ie luč, ki sveti in žari ! Ljudje, padite na kolena in hvalite boga, da se on, Ivan Cankar, prostituira toliko in piše za vas, ki ste drhal! Poslušali smo. a slišali ničesar; gledali, videli ničesar, in neka; težkega se nam je odvalile. od srca, ko je on, „umetnik", vzel svojo umetnost in jo odrajžal čez hribe in doline ! Mi. šentforjanci. pa smo čuli, da „umetnik"' in njegova „umetnost" nista za nas.. Kaj bo, da se nikdar več ne vrneta ? O dolina ! Kaj boš potem ii na svetu brez umetnika in Jacinte ? Iskali smo na odru ljudi, a našli jih nismo : iskali misli, a našli nič, samo par karikiranih karikatur in „njega" z Jacinto. In oni Mefisto ? D^ui ex maebina. sploh vse, kar more bili v drami, kar diši po nepotrebnosti, za lase privlečeno ! Kes žalostno, ta oku?, pamet in razum naše publike, ki je ostala do kon:a v teatru ! Videli smo par zaničljivih obrazov, zmi-gajoeib ram... prikrito opazko... in v mojih očeh je bilo to edini uspeh teh treh aktov... No, in zopet si je dobila „intendenca umetniške tre" en lovorov list... in še par takih lovorovih listov, pa bo zaprta butega. Mi pa z zalivalo odklaniamo, take premijere, pa na^ ih j'? napisal kdorkoli! In naša želja je, da nns je zadnjič pohujševal „umetnik iz šentfiorjanske doline", in prav nič nam ni žal, da se je pobral s svojo Jacinto in šel! Umetniška era - umetniška intendenca. umetniški personal, umetniško navdahnjena publika — bankrot pred vrati, — O umetnik ! — o dolina šentfiorjanska ! %.* Pevski zbor Šenjakobške „Čitalnice priredi danes v nedeljo 29. dec. ob 4 uri pop. pevsko zabavo v gostilni g. KoŠiča (Pri stari breskvi) na Belvederiu. V to svrho se opozarja g.ce pevke in gg. pevce, da se zberejo ob 1 ^ri pop, v društvenih prostorih. Bralro društvo pri sv. Ivanu priredi običajni Silvestrov večer. Na programu je tamburanje. petje, tombola, govor in polnočni prizor. Vstop svoboden. Začetek ob 8. uri zvečer, Darovi. Za sv, Ivansko podr. družbe sv. Cirila in Metodija nabralo se je na licitaciji lepega grozda o priliki krsta Danila Z vab 10 K o2 st. namenom, da se malemu Danilčku že sedaj določi ona pot, po kateri naj bi *ko-rakal Danilo veliki. Za Božićnico so nadalje darovali: g.a Pranja Pertot 10 K, č. g. dr. Pederzolli 10 K. e. g, Guštin 5 K, g. Anton Truden 20 K. g. Marija Lieske 10 K, dve sestri dr. Ah ram a 6 K, g. Josip Kozak ml. 2 K, g. Karol Kozhk 1 K, g. in g.a Schein 3 K, g. Jakob Kocijančič 1 K, železniški uradnik 1 K, g. Roztt Gregorin 5 oblek, ga, Albertini 3 p. nogavic, 4 čepice, Za BoiiČnico je daroval gospod Gregor Zidar iz Rocola 20 K, g. _M. Bole iz Kaluge t Rusiji poslal je za dijaško podp. društvo 5 K, za moško podruž. sv. Cirila in Metodija 5 K, za pevsko društvo „Kolo" 5 K. Te svote hrani uprava. Za moško podr. sv, Cirila in Metodija je poslal gos. Just Fonda iz Skednja o K kakor dobiček razprodanih razglednic. Denar hrani upravništvo. Naše gledališče. Na Nov^a I e t a d a n bo pri navadnih cenah in v abonneinentu popoldanska predstava, ki začne ob 5. uri. Uprizori se prvikrat pravljica „Snegulčica", v kateri nastopijo poleg dramskega osobja tudi otroci kakor škratje. Sodelovala bo godba šentjakobske čitalnice. Za to predstavo se vrše velike priprave in obeta biti ta krasna pravljica na našem odru sijajno uprizorjana. Plakati izidejo v ponedeljek. Vesti iz Goriške. Društvo „Goriška Slovenska Mladina" naznanja, da priredi svoj veliki ples dne 29. februvarja 1908. „Bralno pevsko društvo Štanjel" v Štanjelu ima danes občni zbor in volitev novega odbora za leto 1908. Društvo za ohranitev oglejske bazilike je imelo 27. t- m. v Gorici shod, na katerem je bil namestnik princ Hohenlohe imer.o7an častnim predsednikom društva radi zaslug, ki jih ima za društvo. Dva italijanska vojaška begunca sta prišla 24. t. m. v Šr. AGdrež eden iz Milana, drugi iz Bolonij^ hrez vsakih sredstev. Prosila sia prenočišča pri tuk. dobrosrčnemu kmetovalcu Ivanu Nanut, ki ju je vsprejel pod svojo gostoljubno streho in preživljal črez praznike. Po praznikih sta šla na delo v Gorico in sicer jeden kakor mehanik, drugi kakor krojač. Umeje se, da sta se na meji predstavila polit, oblasti. Uzrok begu je strah pred.selitvijo v Kalabrijo, pač stari junnki ! lž Št. Andreža. C. kr. okr. glavarstvo, davčni odd>lek je naznanil, da je c. kr. fi- nančno ravnatelistvo v Trstu odpisalo v skupnem znesku 1176 K 76 h erarskega zemljiškega davka in na ta znesek spad joče do-klade. To vsled po suši provzročene škode za 1. 1907. Deželni odbor je naznanil vsem županstvom z okrožnico od dne 18. decembra t. 1. št. 14182, da je minolo nedeljo pričel s ciklusom kmetijskih predavanj. Ker se bodo taka predavanja vršila po vseh občiuah vabi, da mu županstva sporazumno s kmetovalci izrazijo željo, o katerih predmetih naj bi se predavalo. Z ozirom na to, da je naša dežela precej zanemarjena v kmetijskem oziru, upati je, da se županstva potrudijo in podele dežel, odboru potrebna pojasnila ter opozore kmetovalce, naj se pridno vdeležajejo takih predavanj. Deželni odbor je vstanovil kmetijski oddelek, ki stane lepo vsoto denarja; radi tega pa, da bo donašal deželi tudi haska, treba tudi, da se te naprave pridno poslužujemo ; ako ne, ostane ista mrtvo rojeno dete. Vesti iz Istre. Božićnica Ciril - Metodijeve šole v Puli. — Minule nedelje vršila se je v veliki dvorani „Narodnega Duma" božičnica družbene šole v Puli, ki je vsptla nad vse pričakovanji. Naroda se je nabralo toliko, da je bila velika dvorana z galerijami vred veliko premailina, tako. da je bilo polno ljudstva na hodnikih i pred palačo „Narodnega Doma". Zavesa se je dvignila in pred nami je stal močan zbor otročičev, ki je zipel pod vodstvom vrlega nadučitelja - voditelja Jelušica „Liepo našo domovino". Videči, kako njih mala deca lepo in ubrano peva našo himno, je ljudstvo dajalo burnim ploskanjem i živio-klici oduška svoji radosti. Na to je učenka Prinčič imela na ljudstvo in dobrotnike Ciril-Metodijeve šole krasen nagovor. — To malo dekletce se posebno odlikuje se svojo neustrašiivostjo in izborno zgovornostjo. Otroci so precizno odpeli še tri lepe zbore i predstavljali igro „Pomoč v nevolji". — Narod se je kar diril lepi izvedbi te igre, sploh ni moglo ljudstvo verjeti, da so oni, ki igraju njih lastna deca. — Res, imeti se mora potrpljenja in vstrajnosti, predno se dosega tako lep vspeh, — Na to so bili deca — kakih petsto — obdarovana raznimi darili. Solze radosti so oblivale stariše, videče moralno in napredujoče vzgojo svojih otročičev. — Kako velika je razlika med paglavci ki zahajajo v italijanske šole, in onimi našimi otročiči družbine šole !! — Tam degeneracija in polno gerdih nemoralnih kletvin, tu pa morala, lepo vedenje in napredek ! In ljudstvo uaše je to čutilo; za to pa je tudi kar iskrilo veselja in navdušenja. Da je Božičnica tako krasno vspela, gre sicer zasluga vsemu učiteljskemu osobiu družbine Šole, ali vendar največ zasluge ima ne-utrudljivi gospod nadučitelj-voditelj Jelušič. — Ta gospod se v spolnjevanju svoje učiteljske dolžnosti ne straši ne truda ni časa, zato pa vidimo njegove v8j>ehe, na kntere lahko kaže umnim srcem: „Glejte, to je sad mojega truda! — Zatorej : Čast mu! Iz Jelšan, dne 27. t. m.: V nekem slovenskem listu s Kranjskega je bila te dni mala notica, da je g. Ivan Kolar, gostiln čar na „Stari šrangi" v Rupi, pri vzdigavanju nekega soda nevarno ponesrečil. Ker je bila ta gostilna znana daleč na okrog, bo zanimalo tudi rojake, ki čitajo „Edinost", kako je g. Kolar to krčmo mogel prevzeti ? Gospodar te krčme je bil Josip v Surina, dobro poznan pod imenom „Pepo iz Šrange". Ali nesreča je hotela, da 3e je pred malimi mesci prehladil in naglo umrl Bil je na dobrem glasu, dober narodnjak ter je tudi na zadnjih državnozborskih volitvah prihitel oddat svoj glas za slovenskega kandidata prof. Mandića. Zapustil je vdovo s sedmimi otroci v dobi od dveh do 13 let. Vsled velike žalosti zbog izgube soproga je udovi Tereziji um pomračil in se je pred dobrim mesecem obesila v veži h'ŠP. Vsled ttga ;e sedan i oskrbnik mladoletnih otrok dal h šo g. Kolarju v najem. Diines smo zopet prejeli iz Amerike žalostno novico da ie v nekem ludnilm zgorel Anton Udovi : po domače ,.zd<»lanji aitabarjev" iz Jelšan. Pokojnik ie zapustil miado vuo* o s 3 otroci in [ riletno se,tro. Sei je v Ame riko, da bi pomogel iz b -ie, ah našel je žalostno smrt.,Siromaštvo bo tukaj ti m veče, ker je bil pokojnik edini moški in gospodar pri hiši. Razpisana je pri c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju mesto višega kancelarijskega oficijala v IX, plačilnem razredu. CKEMA MOSCATO Specijaliteta tvrdKe m LIBERTI S TRUSIAHI Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi up- neprekossjfvo Na prodaj povsodi! Zahtevajte v vseh kavarnah ! Glavna zalog-a ulica C£a!atti št. 6. Druge priporočljive specijalite gotiimenovane tvrdke : Cordial „Carducci" — Cordial „Bellini^ Cordial „Cavallotti" - Amaro „Nazionale" - Amaro „Siciliano E si □ 31 3 "□a Naslov za brzojavke : Sporobanka Rkdjska glavnica K 10,000.000 — m ii i ielefon štev'. 19-95. •••••• :: Vlog okoli K 66,000.000 — :: UstM banku českfth sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic). :: PODRUŽNICA v TRSTU :: Piazza del Ponterosso 3. se peča z vsakovrstnim bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja Vložile knjižice po 4 VI tlo 4 11 0 IZ ,0 m Dohodninski davek iz vložnih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE CD 8. DC 3 E=1 1=3 Vekoslav IPlesiiiear javlja svojim cenj. odjemalcem da je zopet prevzel pod lastno ime in vodstvo dobro znano trgovino jestvin ulica Giulia št. 29. ■ Priporoča se za nadaljno naklonjenost in posebno o priliki Božičnih praz- ^ ni ko v, ima bogato izbero vseh jestvinskih predmetov. Slovani! - Slovani! i Podpirajte samo svoje narodno podjetje sioonnsiio knjijorno m papirnico JOSIPA GORENJCA, Trst, ul. Ualdirivo 40 i i £]u5ska posojil, in hranilnica za tržaško občino 1 3 S Hi E" ii Vesti iz Kranjske. Deželnozborske volitve na Kranjskem se bodo baje vršile po nastopnem vsporedu : kmetske občine bodo volile 21. februarja, mesta in trgi dne 28. februarija, ve-leposestvo pa 6. marca 1908. 17-mesecev po nedolžnem zaprta. Iz ženske kaznilnice v Begunjah so izpustili te dni Marijo Bauer, ki je bila v Gradcu skupno z nje možem obsojena na smrt, češ, da 6ta umorila neko uslužbenko v Puatgamski pivnici; vsled prošnje na cesarja pa sta bila oba pomi'oščena v dosmrtno ječo. Mnolo sredo je pa obolel blizu Gradca neki 20 leten fant, kije poklicanemu duhovniku poveda!. da B V SV. [vanU pri Trstu re0ist- zadruga z neomejenim poroštvom. javlja, d i se j* preselila v DOM" „Obrtnega in konsumnega društva.. J - štev 310 (pri cerkvi) bv. Ivan = Orada: ure: T$?il u:H ci 11 12 ton. ia 5.-7. DUHU., ob nedellan 11.-12 OD pmiilik se ae uMaje. Hraiiiloc vloge obrestuje po 4l,c„ j Na GO dnevno odpoved po 4 V® Pri višjih vlogah -c po dogovoru tudi zvišajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike* Zavod dajo posojila na osebni kredit in vknjižbo. _ NjiCELSTVO. Patentiran divan-posielja MACHKSC^ Ok'Es: rkdi svoje krasne elegauce vsafci prostor in se spremeni v hipu s samim preirakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in bluzinicanai. Prospekti zastonj. - Eventuvelno ! j na mesečne obroke. SKIadišče najfinejša in solidnega pohištva v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in - olepševalno delo. - ANTON MARHnilCH- TRST, ul. S. Giovanni 10 V Trstu, dne 29. decembra 1907 > EDIN OST c štv. 357 Stran Xr je cn umoril dotično uslužbenko, ker mu ni L *da dati deset kron denarja. Na brzojavni poziv so izpustili ženo in moža iz ječe. Mož je bil zaprt v Karlav-u pri Gradcu. Doma sta iz Šopronja na Ogrskem. Radi omenjenega umora sta bila štiri mesece v preiskovalnem zaporu, 13 mesecev pa v ječi. Snega je na Gorenjskem 12 cm na delalo. na Notranjskem 8 in na Dolenjskem 6 cm. V Kamniških planinah in na Triglavskem pogorju ga je pa eo meter visoko. da bi bili obvezani, napraviti posebni nak- Vesti iz Štajerske. Nočnega čuvaja vrgli v jamo. V Mariboru so neznani suroveži vrgli 26-letnega Mučnega čuvaja Vilibalda Sikavca v globoko lamo. kjer ti je zlomil roko in nogo. Skcraj nezavestnega »o ga našli še le čez 6 ur po zločiuu. Zaradi dveh litrov fižola se je ustrelil v Loperšicab pri Ormožu 45 letni posestnik Iva'i Rakuša in se smrtnonevarno ranil. Sprla sta so bila namreč z ženo zaradi proda;,e dvt h litrov fižola. Razne vesti. Ministerski predsednik baron Beck je s svojo soprogo in s svojim tajnikom odpotoval v Meran, kjer ostane do S. anuvarja. Jameatownska razstava v Združe-! vahna pohvala in ploskanje), ni h državah .je doživela velik fiasko. Dolgovi nadni izpit. Zagrebška gozdna akadfmija se topolnoma vzporedi z ogrsko akademijo v čavnici. — Da se dvigne trgovina in industrija, se v Hrvatski in Slavoniji pomnože in povečajo trgovinske šole. V nekaterih delib dežele, kjer se trgovina in promet ne moreta razvijati radi pomanjkanja železnic, bom skušal, da se dogradijo potrebne železnice in ceste, v prvi vrsti pa železnica, ki vodi od Ogulina do dalmatinske deželne meje. Vodna pota se uredijo po njih pripadnosti na skupne oziroma avtonomne 6troške. Izlasti se zgradi ' kanal Samac-Vukovar. V povspeševanje trgovine in prometa predložim v saboru zakonski način o vzdrževanju cest ; pri tem se imajo v ozemlju vojaške granice odpraviti še obstoječe mitnice. V .skupnem proračunu se v razmerju prispevkov Hrvatske postavi svota, da se v Hrvatski dvigne industrija. Kur se tiče železniških tanfov, se i;te določi po enakih načelih. kakor na Ogrskem ; i i posebnih razlogov so bo podeljevalo ie nadsljne ugodnosti, ki jih bom jas vtdno zagovajjai. Ban jc potem obljubil, da bo vlada podpirala poljedelstvo in živinorejo ter različne melioracije, da predloži volilni zakon na te-melju splošne, enake in tajne volilne pravice. ' Zaključil je pa ban z besedami : Jaz delam i po možnosti, da povspešujem kar je za deželo najbolje ; ako se kdo najde, da več Loče in več more, s<2 u.u lahko umaknem. (Zi- Tehnični urim ANGELI & PAOLINI TRST — ulica Chiozza štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. po jako zmernih cenah in pla* čilo po dogovoru. s? trikrat veći nego prihodki. Z neke Btrani so krivi vlado, da je ona odgovorna za neuspeh razstave. Tatu Leopolda Goldacfcmidta. ki •e okradei vojaško blagajno v dunajskem arzenalu, so v četrtek prijeli bavarski orožnik: v Brizinku pri Monakovem. Pri sebi je imel še tfl.OOO kron in 80 nemških mark. Ob.a>t mu je prišla na 6led s pomočjo njego«- bivša Lubice, ki je služkinja na Dunaju. Ta 'o imela hranilno knjižnico v znesku od 4iii.'»K. To knjižico iej je Guldschmidt izvabil ter polagoma dvignil ves znesek. Na božični večer pa jej je poslal Goldscbmidt po poU. 4000 kron in sicer z Rakonic na Češkem. S.užkinja je to *voto položila na policiji in jo s tem tudi spravila na sled Gold-schmidtu. Vojni erar ima skupno samo 270'» lcron škode. V Brizingu si je Gold- Bolgarsko sobranje. SOFIJA 28. Zasedanje sobranja, ki se jo imelo končati danes, ie podaljšano do 23. decembra (st. stil). Izlet členov delegacij na jug. DUNAJ 28. Načelnik vojne mornarice grof Montecuccoli je poslal členom delegacij povabila, da so udeleže izleta v Trst, Pulo in Reko. Dan izleta je doiočen na 13. janu-varja. Izlet bo trajal tri dni. Vojna uprava je za izletnike najela Llovdov parnik „Thalia4". Rusija. Kazenska razprava radi predaje Port Artnrja. PFTROGRAD 28. Vojno sodišče se šchmidt kupil kolo za 500 mark in ga takoj je na današnji razpravi bavilo o pobližjih plačal v gotovini. Prodajalec je opazil, da okolnostih kapitulacije Port Arturja. V - - - - - - razpravo je prišla tudi znamenita seja ru- skih generalov z dne iS. decembra 1905 v Port Arturju, na kateri so se posvetovali o eventuelni kapitulaciji. Kon=tato- Skladišče vin- likerjev A. RENNEft di LUIGI prodaja na debelo in drobno. Trst, ulica Belvedere št. 40 SPECIJALITETA Creina in Rozolija, Vermontti tip Torino Neprekosljivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropinovec. ogrski slivovec, RUM JAErlAICA. Direitna uvažanja. — Zastopniško in zaloga MARAŠKE CHERRY LIOVOR (Maraska Whisky JDistillery Establislied 1S67) Posebni popusti preprodajalcem. MALI OGLASS. MaIi uglasi računajo 86 no 3 stot. b^aodo ; aiaamotiskano bejedo Je računajo enkrat Najmanj pristojbina 40 3totir.k. ----Plaća sa takoj. ■■- U Kdor izven Tr«U ?!»flsno naroči lat .. 03L* -.»ij« d«nar v naprej. kar drugača na bo njagov og.aa objav.)«* če a! oseba pcinar.a Upravi llcta. Tarifa Ja patUnJana na čelu „KALIM OGLASOV" In v.aUa praracunl, koliko mu Ja plačati t tam, 3a praita]« !>•«•<• oglate treba naalovltl na „IBSERATHl ODDELEK" „Edlnoatl". vprašanja potom pUem bo dajal „INSERATttl OODELE* nform aolj® edino ia, ia bo plamu prllo*«"« znamka ra odgevor Aleksander ?ann Sprejema vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fino 111 trpežno. Cene zmerne __llb' ima pri sebi bankovec za tisočak, ker se mu e zdelo bumljivo. Obvestil je takoj orožnike, ki so Goldschmidta prijeli v trenotku, ko se je hotel odpeljati v Monakovo. Areto-vanec je s prva tajil, pozneje pa je vse priznal. Bavarske oblastnije ga izreče Avstriji. valo se je, da se je većina generalov izrekla. d t se trdnjava še drži do srede meseca januvarja. Zapisniku te seje je general Steselj dodal še resolucijo, v kateri nagiaša, da na kapitulacijo ni misliti in da si pridržuje končno odredbo, ako naj Rusi še na ulicah nadaljujejo boj v slučaju, da bi Jiponci zavzeli mesto. Zadnje brzojavne vesti Shod hrvatske „narodne" stranke. ZAGREB 28. (Ogrski biro). Danes pred-poludne se je vršil shod rnarodne" (madja-ronske) stranke. Enoglasno je bila vsprejeta nastopna resolucija : Izvoljeni odsek ima v vprašanju železniške službene pragmatike predlagati precizno stališče, pri čemer se imajo zagotoviti pravice Hrvatske, zajamčene v mtgodbi. Nadalje je shod sklenil, da se ima kak r podlago delavnega programa „narodne" j V odgovoru na Vaše cenj. vprašanje o stranke vsprejeti v principu vladni program j vspehu z Vašo „C li i n i n a Sal us*' nazna-batiov, ki se ima razširiti v zmislu predlogov . njam Vam z veseljem, da sem našel ta \ aš bivš -ea ministra Josipoviča, namreč kar se | izdelek, kakor izvrstno sredstvo za raščo lasi. i _i _ ____________ Poslano.*) Slavna The Salus Companv Trst. tiče *praš:tuja, kake garancije zamore dobiti Hrvatska, da zagotovi točno izvrševanje določb liagodbeuega zakona in njega avtentič- j nega tolmačenja. Rakodczayev vladni program. DANTE HERING ulica Cologua 9. Trst, 11. novembra 1907. Za članke pod tem naslovom uredništvo ZAGREB 28. Na današnji predpoludan-j odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva ski konferenci „narodne" stranke je ban ' dr. Rakodczay predložil svoj program ter iz- i vajal: Jaz stojim na stališču nagodbe z leta j Slovenskim trgovcem. Teh par vrstic 1868 ter hočem isto v vsej celoti izvesti, j namenjenih vsem trgovcem in obrtnikom, po-Temu dosledno hočem tudi v okvirju zakona 'gebno ijEVentržaškim. Koliko se je že pisalo, ščititi n&š iezik. V kolikor se posamične do-1 .. \ _ , . ^ „„„«:: , , ft„r I prosilo in rotilo nase trgovce, naj se v svoji ločbe nagodbe ne morejo med Ogrsko ter: i Hrvatsko in Slavonijo jednotno tolmačiti,! trgovski korespondenci vedno poslužujejo le bku.^al bom, da rešim z lepa to nesoglasje z svojega slovenskega jezika. ogrsko vlado. Ako re pojde to na ta način, I v%e te prušnje pa so izdale zelo, zel6 tedaj se ^kličete regnikolarni deputaciji, da! 1 * , to vprašanje konečno rešite. Med ta nespo-malo ! Kakor pred 30 let., tako se se danes razuiiiijen;a spada tudi vprašame, so li urad- pehajo naši trgovci v tem, kako bi bolj nem-niki kr < grških državnih železnic vladni škutarili in lahončili v svojemdopi sovanju orgtni in te li tičejo njih predpisi § 57 og cko-hrvatskega nagodbenega zakona. Do- PT TOVARNA dežnikov fratieesco Zatiitta TRST, Plszzetta S. Giacomo 1 - Cerso Izvršuje se vsaka poprava. Cene. da se ni bati konkurence. Birja>l!I {u^SjJCi ifeuijteN OS-S °P OS-I P° ^ufuo^j 'OS-Z OO P° uinH lipami -Bonn emerueBz^ ■ šsasM ZAHVALA. Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene nepozabne soproge, oziroma matere in Kobal Anton cene zmerne. TRST, ulica Giuliani št 27, Trgovina jeatvin, aveže k'®?* Proda se čevljarska delavnica in Mnn^NiNlhicM Dobro upeljana čevljarska de|ay-PTUuDjUiniCU. niča in prodajalnica v bliž.ni ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z druga ćevljarnico. Pogoji tgodni. NatanCna pojasnila daje g JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulia št. 34 i'*' Ml An zanesljiv pekovski pomoćnik i^če dela. IflLHU Naslov: > e b u 1 c Matija, Konkonel.l 5t. 122. 16S'» štiriintrideaetletai, vešč pisalnema stroju mUZ Adier, išče v Trstu mesto pisarja pri nl-vetniku. v trgovini ali slično. — A. TROBEC, Sv Ivan—Trst. Odda eo v najem na prvega januarja soba z O C dvema posteljama. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. Fran Birsa ex G1RALDI, Piazza 5tev 1. 15-^ Josip Stoifa vsakovrstna mizarska dela. mizarski mojster, Trst. ulic.t Belvedere 5tev. 8, izvršuje 38 Lepa meblirana soba daste v najem. Ulica dei Fabbri 1, III. nad. 1913 Majcen Miloš lavnico. Trst, ulica Leo 5tev. 2, priporoča svojo mizarsko de- 857 Ferdinando Ferlettig grbe, vsakovrstna lakiranja in tanecirerska dela s papirjem TRSI", ulica Chiozza 4. sestre kicr ne ha to vprašanje urejeno, se bo imel v-srk uradnik djžavnih železnic na ozemlju Hi^at-k'ji in Slavonije v občevanju z občin-a v m in z oblastnijami posluževati hrvatskega jezika. Da 6e bo zamoglo čim dalje več domu č: h sinov posvečevati železniški alu/.bi, se u^tac ovi v Hrvatski zanje posebna šola in se število uštanov v budimpeStanskem kurzu od 12 poviša na 30. Postaje bedo označene le s hrvatskimi imeni. Tiskovine in razglasi se bedo smeli izdajati tudi samo v hrvatskem jeziiiu. Da se zadovolji § 4*5 nagodbe, se osnu,e v ministerstvu za poljedelstvo posebni hivatski oddelek in na Čelo hrvatskega od- tržaškimi tvrdkami. Nam je poznanih več kon-kiektnih slučajev, v katerih se naš trdi „Slovenec" (tu ne mislimo lista »Slovenec") do-brika lahonskemu mogočniku s tem, da mu dopisuje v laškem jeziku — katerega naš človek niti od daleč ni zmožen ! Italijani se temu pehanju v resnici le rogajo in marši kak ščavo pada na račun slovenskih — bedakov ! Zbirko dokazov o takih naših neumnih trgovcih hranimo in jo, ako se to nespametno postopanje ne neha objavimo. Slovanski svet naj izve, kateri so take Ane Devide rojene GODINA izrekamo vsem prisrčno zalivalo. Osobito se presrf-no zahvaljujemo vs?em sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so podarili venoe in spremili k večnemu počitku zemske ostanke blage pokojnice ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način. TRST (Sv. Ivan) 28. dec. 1007. ŽALUJOČI OSTALI. ■« w del k a. v finančnem ministerstvu se pokliče kak mevže in naj ob dani priliki obračuna ž nji-v.m hrvatski uradnik, ki bo v hrvatskih stva- ■ mi. Nas je že sram, da moramo povdarjat reh imel govoriti svojo besedo. Pri vseh jn j>r:Dayati vedno eno in isto pesem o m *kupn:h oblastnijah na Ogrskem se nastavijo| etnosti nekaterih slovenskih trgovcev i po razmerju števila prebivalstva Hrvatje, pri: » . ,. , j t skupnih oblastnijah na Hrvatshem pa po j oudimo se, da teh ljudi vkljub vsem napadom , možnosti le Hrvatje. Absolventi zagrebškega:— ni sram!! vseučilišča morajo biti povaoti nastavljeni, ne j in ; Vzajemno podporno društvo za zavar. goveje živine v Trebčah vabi na svoj redni občni zbor ki se bo vrSil v droi-ani ,.<«<>spodi r. društva4' v nedeljo dne 5. januvarja leta 1908 ob 3. in pol uri popoludne. DNE \r>TT" K E D : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. .. blagajnika. 4. Volitev novega odbora. f\ Kazno. Na obilno udeležba vabi CDB03. _11 ■■--■ - ii ■■ '■ Esposito & Bassa ulica San Antonlo I. Trgov.na manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke Mlad trg. pomočnik rem^T lijar.skega jezika, iSče službe. Nastop 15. januvarja. Naslov pove „Ins. oddelek Edmosti". 1652 Snrvom januvarjem f»e odda v najem rne-prVCiII blirana Boba za 2 osebi v bližini hotela „Balkan ". Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti. 1695 Ml IM na ceati na vodi Reka, obstoječ iz IfILII« 5 kamenov. stroja za ječmen, žage, poslopja in nekoliko posestva v lepi legi je na proda;. Ker teži blizo železnice je tudi pripraven za na ravo kake tovarne, kopelji ali gostilne. Ntslov pove „Inseratni oddelek Edinosti-- 1695 U ZfllOŽbi „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v sloven. prevodu ® VOHUN ROMAN Angleški spisal J. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim pap:rjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane % krono 6O st. po pošti 20 Slot. več. Dobi se gr& v vseh knjigarnah po Slovenskem. I Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku -l „Ottoman" tu, „Ottoman" povsod me iščejo povsod me radi imajo. s ; -j __£ 0TT0MAN 3 \m} p U f j/' Odprlo se je novo skladišče bo* Tvrdka vstariovljena leta 1877. Ludo Fonda i ftHNABL & c° Trst, ulica deli' Isfria štev. 18 s prodajo navadnega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno. Comingio Anese ^J". :dr:a; Velika izbera koralov. I'«! ravija Tfaki predmet po najziuernejih eet »h. Knpuje staro zlato ta srebro. TR3T — ulica Gavana lO — TRE T < Inženir G. Franc & J. Kranz) Uradi: ulic& Nicolo Hachiavelli št. 32 //r////////////, Naslov za brzojavko : .Universum" — Trst Skladišča: ulica Gioachino Rossini j Telefona : urad: št. 14 09 — Skladišče št. 61. Valentin Gsrgol, Trst Telegrami. VALENTIN CERGOL ss^n ulica Scorzeria št. 16 : ^ Tvorničar odlikovanih kranjskih kislih želj, ^ fižola, svežega sadja, kraškega krompirja & prve vrste, suhih gob itd. - 1111111111.1 ■ 11 ■ 11111111111111111111 ■ 1111111111 • ■ 1111111111111111 ■ 11111111111111 n 1111111«1111111 apfoajA Josip Zigon ŽČb^ Filijalka na Prošeku štev. 148 Prodajajo po sirse^jnali c&ssali s Sesaijke z a vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode. plina in pars. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kctii na pare. - Priporočajo svoj tehnični urad zn izdeloucnje in oskrbljenje usakovrstnin strojev m ofirt. - CENIKI ZASTONJ. - II Ixb<*r tkftt fi». mC*. — Z4lofs rilifnlit 'Oika. %% jjfcrkote, a* aorslo prlprtTljMtfs t - r^pi tassariad«. c^*liavevc* iM. It4u Čs^tfarska Jrancsseo Cu^agna ria dei Bacchi št. 17, mezzanin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi ta bolne noge. Trgovina z urami ^ ftaffaele CHiarelli o Trst, ulica Barriera vecchia 19. t —— o Velita izbera zlatih iu srbrnih 0 žepnih ur za moške in ženske, a Sobne zidne ure [pendole], bu- V dilnice a gld. 1-50 in več z Q Jamstvom za dve leti. Q Izvršuje poprave z največo na- ft tančnostjo. Cene po dogovoru X o oc- o-^o^o^ooooo-oo« it --------»UMinMfii (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev o. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatin 8kf3, istrski refošk in pristno vipavsko. Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna. — — — Cene zmerne ■ 111111 ■ 1111111111111111111111 < 1111 * 111111 ■ i ■ 111 Pekarna in siadčičarna GlfleOMO VIOli^ TltST, ulica SVetlfi 5*1 st; u" unauiej0> se vrdržojejo vkljub atuiosferičuiin spremembam Y c BVBUC iUVfciiC vlažnosti ia kitelnim soparom, posebno pripravne za lailije, želcsuične voze in :ramwaj--e, bolnišnic?, kopelji, šole, urade, privatna stanovanja, prexioOi?Ca, reatavraete, gledališča itd. itd. ^^^ Specijaliteta : Podi Jako »vetli za lufcsusna dela. BV Prevzamem vsako delo. bodisi fino kakor tudi navadno, katero izvršuje izvezban slikar ===^==: Naj se ne zamudi popražati cenike, katere se daje zastonj. ■■ TTTfTLi i i i i i H i i m i"l'»"i iVium rTV. TWm77TT j Vsi bi morali obiskati gostilno Al Telegrafo = prej Grego = kjer se dobi izvrstno vino belo in črno. kakor tudi gorke in mrzle jedi v izberi ter po jako _____ ZMERNIH CENAH. Priporoča se lastnik Edvard Timeus. PEKARNA MI ROD! LN1CA ANTON URSICH < j TRST — uiica Barriera vecchia 14 ZALOGA: j barv pripravljenih z oljem in v ; prahu, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (štampov) za slikarje Melchiore Ohmm uiica P. L, ch Palestrina štev. 4 prodaja hv-Ž&I kruh. trikrat na dan.. Postrežba na dom za družine in javne iokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdeika. % \ FRAHCESCO S. DONAT! elektrotehnik T&ST, eIIca <«ir Afqae*0tto it. 26. ^ Att«ri29Tin &ttret&iičii dcltl^ici t Kite s mehanično delalnlco | !W 5u už l>Ul_U»t l-L!JJ.Uii Lli luiti!MU.«U'l.UllMil.: nun t>«ljtT6 alcktrlta« r*MT8lM»v», rrom»T. w!«fer.0T, «t™!o»od«T, k»k«r tadl wehanl5»» «1». ^ i* t itmI ■ •l«ktrot»haiy®) kakor »»tpraT« điaMniS-aih ln presnove sTeliljk kik»rln»e»»l fceđl ■ISMSK, ^ Cfae lasrn« !■ Izvrflttv p»p®!«a. ■ ar, :H Savo K A ^ Ji A '"H ^ Froii-jaluica jestvis ia Jolonijaloa^a llm TRST - ulica Madonnina 33 - TRST IVAN KRZE Piazza S. Giovanni Frodtja jcuivin venke vrste, Kave, riža, s!a:lkorja čokolade Kakao, nafcljske zmesi Ifd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. /Al OGA slanine, sira, furlanske gnjatl in praške kuhane gnjatf, katere se kuha vsak dan. f-iško, ameriško in dalmaiinsKo olje. Vino In pivo v buteljkah. ^ elika izbera tu- in inozemskih likerjev «5» Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsnke vrs-.e bodi od porcelana, zemlje, emajla kositarja. ali cinka, nadalje pa^anjjiiJte.je, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje. zea-Jjen t iu Htekleno posodo z-> vino. Razpošilja na deželo. - TRS' šiev. 1 -mm T Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent. ćebrov in kad, sodčjkov, lupat, re^et, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasov in inetei ter mnogo drugia v to široko spadajoOih preJmetov Postrežba na dom. Cene zmerne. c. jtviorizcvana mehanična Dclab.ica koncesijonirana o:l c. k. namest. v Tr-t.u za inštalacije plina, voJovoJov in t -Tarna ajarato? za acetilensii jiin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TRST, ul. Giorgio Vassari 4 -- Tel. 1448 Izvršila je nad 150 inštalacij. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima SVOJ AMBULATORIJ j v Trstu v ulici Sanita štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od lO.' ^do 12 l s ure zjutraj in 4.—5. popol. ZALOGA POHIŠTVA TOVARN v Gorici-Solkam TRST Vto OEIRETTORII (ROSflRIO) Dr- Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj amhulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štov. 9 PALACA MARENZ%jh: Telefon TI 1631 . (nad Jadransko Banko) ^gg Sprejtiua od 12. do 1. in od 5. iu pol do 6. in pol pop gj JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Respanmio 5 (lastno poslopje). i KUPUJE IN PRODAJA. VREDNOSTNE PAPIRJE ~ (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdORITETE, DEL.NICE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) ----VALiUTE IH DEVIZE---- PREDI" J MI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN HLAČ A LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT mm IN 1MAS0. BORZNA NAROČILA SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- _____ZAVAROVANJE SREČK, MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. 1/0/ — - TEKOČI IX ŽIRO RAČUN -n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Uradne ure: 9.—i 2.,230-5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" Trst. — Telefon: 14-63 in l /93