Štev. 151
ta
m en mesec
V upravništvu:
sa celo leto naprej	K	224C
»a pol leta »	»	11-20
na Četrt leta M	„	560
en mesec „	M	190
t a poSHJ. na dom 20 h na mesec
^nsameine Stev. 10 h.
0 MIlani, u soboto, dne 11. lullja 1906.
Velja po poŠti:
ta celo leto naprej K 26'— »a pol leta * „ 13'— Četrt leta „ „ 6 50
- 2-20
5 'PTP^Tfn^ "Tivnmi
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod
- -- dvorii?e nad tiskarno). — Rokopisi
n-t vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
tel
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ur) popoldne.
UpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■>--Vsprejema narofnino, in sera te In
reklamacije. llpravnlSkega telefona Stev. 188.
** Današnja številka obsega 14 strani. '•C
Zoper liberalne škodljivce!
Kako pogubne so posledice tistega slepega liberalizma, ki se ie zajedel v en del našega občinstva, se vidi zlasti na tem, da je ta del občinstva izgubil vsak smisel za skupnost in da dela povsod samo za interese klike ali za osebno korist. Skozi leta in leta so se ti ljudje zagrizli vedno bolj. dokler niso prišli popolnoma ob pamet. Slepo drve naprej, in vse eno jim je, če tudi razdirajo važne organizacije, samo da bi podaljšali življenje svoji kliki in porinili v ospredje tega ali onega od svojih strankarskih generalov ali kor-poralov.
To se je videlo tudi pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbe. Porinili so v ospredje stranko brez ozira na to, ali družbi s tem škodijo ali koristijo.
Nam so pri tem osebe stranska stvar, pred očmi imamo družbo in njen namen. Kmetijska družba bodi zastopnica kmetijskega stanu, in sicer prava stanovska zastopnica brez vsake politične primesi. Videli smo pa, da si prisvajajo oblast nad družbo pri občnih zborih ljudje, ki niso kmetje, ampak so celo nasprotniki agrar-skih interesov ali izkoriščevalci kmeta. Vsak stan imej svoje lastno zastopstvo, v katero se drugi ne vmešavaj. Kaj bi rekli trgovci, če bi prišli kmetje in bi jim vzeli iz rok njihova trgovska društva? Ali bi pustili obrtniki, da si med njimi prilaste vodstvo nasprotniki obrtnega stanu? Ali bi pustili advokati ali notarji, da jim volijo v njihovo zbornico kmetje svoje ljudi? Kmetijska družba pa bodi tista gmajna, na katere naj prihajajo zastopniki vseh drugih stanov, da izpodrinejo kmeta z njegovih lastnih tal!
Liberalci so za podpredsednika družbi po zahrbtni agitaciji vsilili veletržca Kneza. Oseba na stran! Gospod Knez ima lahko velike pridobitne zmožnosti, ampak v kmetijsko družbo ne spada. Knez je ve-letržec z deželnimi pridelki, on ni proizva-javec, ampak prekupec, in njegovi interesi so v tem oziru kmečkim koristim nasprotni. Njegov interes je, da tlači ceno kmetijskim pridelkom, kadar kupuje, in da jih potem z lastnini dobičkom spravlja v denar. Če bi ga volili borzijanci ali trgovci, bi imelo to nekaj smisla, a kmetijske druž-
bo voditi ne sme. Komercialnega svetnika Povšeta so volili, ker ga vreči niso mogli. Spraviti ga pa hočejo v tak položaj, da bi bil brez moči proti nasprotnikom, ki hočejo vladati nad kmetijsko družbo.
Kmetijska družba je vzrasla in se ohranila s pomočjo države in dežele, ki sta doslej videle v njej zastopnico kmetijskih interesov in tisti edini organ, po katerem ie mogoče pomagati kmetu do tehniškega in gospodarskega napredka. Zdaj se je pa položaj že temeljito izpremenil. Imamo že modernejših organizacij, ki si jih je kmečki stan sam ustanovil, ker je čutil nenaravne razmere v kmetijski družbi. Nekaj ljubljanskih kričačev pride lahko na vsak občni zbor kmetijske družbe, da odločujejo o usodi društva! To ie neznosno in kriči po preuredbi. Država in dežela bosta primorani, s temi razmerami računati in izpremeniti svoje stališče nasproti družbi, ki je prišla v tak nenaraven in svojemu prvotnemu namenu naravnost nasproten položaj. Deželni zbor in odbot bosta morala kot varha naših kmetijskih interesov ukreniti, da se poskrbi na primernejši način za povzdigo poljedelske tehnike v naši deželi.
In kdo so tisti, ki delajo vedno zgago? Majhna peščica. Ravno tisti ljudje, ki so udrli v kmetijsko družbo, terorizirajo na občnih zborih družbo sv. Cirila in Metoda, Dramatično društvo, Glasbeno Matico in tako dalje. Kakor so imeli v francoski revoluciji takozvane »dobrodelne komiteje«, ki so hodili po deželi z giljotinami, in širili »svobodo« revolucije, tako je tudi tu neka četica, ki povsod nastopi, da zanese strup svojega strankarskega fanatizma v društva, ki so bila za kaj boljšega ustanovljena. Za nas ie dano stališče: Katero društvo nima samo na sebi toliko zdrave moči, da se teh škodljivcev izne-bi, ne more računati na podpore iz javnih sredstev. Naše ljudstvo pretežko plačuje svoje davke, da bi jih dajalo za liberalne komedije. Mi borno pa dosledno delali na to, da strahovlado teh ljudi zlomimo popolnoma.
S* K. S« Z*
Velika prireditev S. K. S. Z. in Z. T. O. v Skofji Loki, dne 26. t. m., obeta biti nekaj velikanskega in izvanrednega. Spored je sledeči:
Dpoldne:
1.	Ob % 8. zjutraj se zbero vsi došli telovadni odseki pred kolodvorom v Skofji Loki, odkoder odkorakajo v sprevodu v mesto. Vsak telovadni odsek nastopi kot četa sam-zase in so vsi člani pri svojem odseku. Nastopi Zvezni trobentaški zbor. Druga društva slede telovadcem »Zveze«.
2.	Pozdrav pred mestom.
3.	Ob J/u 10. uri sv. maša na prostem.
4.	Zborovanje »Slovenske krščansko-socialne zveze« (občni zbor) v društvenem domu.
a)	Pozdravni in otvoritveni govor. (Dr.
Krek.)
b)	Poročilo »Zveze telovadnih odsekov«.
c)	Poročila ostalih »Zvez« (kranjska, vipavska, štajerska, koroška, goriška,
tržaška.)
5.	Skupno kosilo.
Popoldne.
6.	Ob '/-j 4. javna telovadba »Zveze telovadnih odsekov« na prostem. Nastopijo vsi telovadci »Zveze«.
7.	Veselica (pri Balantu. Svira godba).
Podrobnosti določa Z. T. O. in sproti
poroča telovadnim odsekom potoni okrožnic.
V sprevodu, pri javni telovadbi in veselici bo igrala slavna domžalska godba. Metliški telovadni odsek bo nastopil v belokranjskih narodnih nošah ter bo prišel tudi s svojim dobro izvežbanim tambu-raškiin zborom. Večina teh telovadcev in tamburašev je bila tudi na Dunaju v cesarskem slavnostnem sprevodu. Metliški telovadni odsek bo izvajal pri javni telovadbi posebno zanimive vaje, skok s palico (Hochstabsprung). Kolikor nam je do-sedaj znano, bo korakalo v sprevodu okoli 600 telovadcev, pri javni telovadbi pa jih bo nastopilo okoli 400. Kakor kaže, bo udeležba velikanska iz vseh slovenskih pokrajin. Slavna društva, ki še niso prijavila udeležbe, naj to takoj store, da ne bodo nastale nepotrebne neprilike. Železniške zveze so precej ugodne. Kakor ciljen to, bodo telovadci priredili po javni telovadbi tudi tekmo v teku. Drugi dan, 27. t. m., pa se vrši v Škofji Loki mladeni-ški tečaj s sledečim sporedom:
Dopoldne.
1. I z I e t v C r n g r o b ob '/•> 6. uri zjutraj, kjer bo sv. maša. Povratek v Skofjo Loko.
II.	M 1 a d e n i š k i tečaj.
1.	Od pol 8. do pol 9. ure: Mladeniška in dekliška organizacija. (Dr. Krek.)
2.	Od pol 9. do pol 10. ure: Socializem. (Dr. A. Ušeničnik.)
Od pol 10. do 10. ure odmor.
3.	Od 10. do 11. ure: Telovadba. (A. Jeločnik.)
4.	Od 11. do 12. ure: Kako mi — kako nasprotniki. (Dolenc, phil., član »Danice«.)
Popoldne.
5.	Od 2. do 3. ure: Tajništva v S. K. S. Z. in »Mladost«. (J. Podlesnik.)
6.	Od 3. do 4. ure: Apologetika. 1. del: Kristus in njegovo delo. (F. Terseglav.)
Od 4. do pol 5. ure odmor.
7.	Od pol 5. do pol 6. ure: Apologetika. 2. del: Cerkev in njeni nasprotniki. (F. Terseglav.)
III.	Sklepni govor. (Dr. Krek.)
Poživljamo naša društva in somišljenike. ki hočejo videti uspeli slovenske krščansko-socialne izobraževalne organizacije, da prihite dne 26. t. m. v Skofjo Loko. Vsa pisma, ki se tičejo Zvezine prireditve dne 26. t. m. v Skofji Loki in mla-deniškega tečaja, naj se pošiljajo na naslov: Zveza telovadnih odsekov«, Franc Puc, Ljubljana, Katoliška Tiskarna.
Krščansko-socialno delo na Goriškem.
Z ozirom na našo sobotno notico o liberalnem delu na Goriškem poročamo danes, da šteje goriška S. K. S. Z. doslej 34 včlanjenih društev. Od teh 34 društev pa jih je bilo 16 ustanovljenih I. 1908, t. j. letos. Leta 1907. pa je bilo ustanovljenih pet društev, ki so sedaj pridružena S. K. S. Z. Ostalih 13 društev je bilo ustanovljenih od leta 1882. do leta 1906. Torej v teku 25 let je bilo ustanovljenih 13 društev, ki slone na krščanski podlagi. Poleg tega je še nekaj katol. društev, ki pa niso še včlanjena v »Zvezi«. Število teh društev pa ne presega šest. In tudi izmed teh eno je bi!r> ustanovljeno še le letos. K temu pristavljamo mi par opomb: Te številke prav jasno kažejo, da se na Goriškem naši somišljeniki na izobraževalnem polju gibljejo intenzivneje kakor morda kje drugje. Da pa so zadaj za nasprotniki, ni krivo tega mlado kršč. socialno gibanje, ampak to je le nujna posledica več ko desetletnega mrtvila. Če je kje na deželi ustanovil duhovnik ali drug somišljenik društvo iz lastne iniciative, se je mora! boriti s tiso-
LISTEK.
Zrak prcmagan.
(K Zeppelinovi sedemdesetletnici.)
»Vse velike, nove iznajdbe so darovi, ki jih Previdnost daje človeštvu v njegov blagor.« Tako je nekoč rekel veliki Leo III. Zopet stojimo na poti napredka, ki ga hodi človeški um, pred čudom. Zrak je premagan. Pesnikom ne bo več treba sentimentalno vzdihovati za oblački, ovčica-mi belimi, ki se pasejo po nebesni livadi; tudi njih bo gnal lahko veter, kakor ljubo lastovko, s kraja v kraj. Ne veter. Kajti to je baš čudo, da novi vodljivi baloni lahko kljubujejo najjačjemu vetru. Veter, ki se je ž njim boril grof Zeppelin na zadnjem svojem epohalnem vzletu, je imel 60 kilometrov brzine, na uro.
Bilo je 1. julija 1908. Znamenit dan v zgodovini naših prometnih sredstev in v zgodovini človeških vojska. Ob pol 9. uri zjutraj se je dvignil velikanski zmaj, 135 m dolg, s svojega pristanišča pri Friedrichs-liafenu, poletel je v Schaffhausen, v Baden, v Aargan, v Zug in v Lucern, potem v Arth proti St. Gjtllenu ter se vrnil ob mraku v Matizell. Časih se je približal zemlji na 100 m, časih se dvignil visoko v zrak. križaril semtertje, obkrožal zvonike, po-
zdravljal vojake na vežbališčih, povsodi presenečuje, dvigaje človeška srca. Problem je rešen: človek je gospodar zračnih višin.
Stalo je pa človeštvo stoletja, grofa Zeppelina samega skoro celo življenje. To je njegov model štev. 4. Ze leta 1863., ko se jc udeležil vojske v Severni Ameriki, se je prvikrat vozil z vojaškim pritrjenim balonom v St. Pavlu v Kanadi. Obleganje Pariza po Nemcih je še bolj utrdilo v mladem častniku prepričanje, kolikega pomena vtegne postati zrakoplov v bodočih bojih. Od leta 1891. pa, ko je stopil kot generalni lajtnant v dizpozicijo, se je bavil izključno z zrakoplovstvom. Poizkusi so ga stali mnogo truda in vse premoženje. Leta 1894. je dovršil svoj prvi model v načrtu, ki je bil predložen strokovnjaški komisiji, katero je sklical nemški cesar. Leta 1898. se je na njegovo prizadevanje ustanovila v Stuttgartu delniška družba za pospeševanje zrakoplovstva s temeljno glavnico 800.000 mark. Leta 1900. je iz-gotovil svoj prvi model, zrakoplov z ogrodjem z aluminija. Dne 2. julija imenovanega leta je ž njim vzletel, toda ni dosegel popolnega uspeha. Ni mogel prepričati nevernih Tomažev, da je njegov zrakoplov zares vodljiv. To se mu je pa posrečilo pri poznejših dveh vzletih, 17. in 21. oktobra. Vendar še ni bila premagana država, brez čijc pomoči ne bi mogel na-
daljevati svojih proučevanj in izpopolnjevati strojev. Dne 7. januarja 1901. je predaval v nemškem kolonijalnem društvu v Berolinu o bodočnosti zrakoplovstva. Pri tej priliki ga je obšinil prvi žarek cesarske milosti: dobil je red rdečega orla prve vrste.
Vkljub takemu priznanju se je delniška družba razdružila in grof Zeppelin si je moral pomagati z loterijami, da si je pridobival potrebni drobiž za nadaljne poizkuse. Leta 1906. sestavil je nov model, katerega vzlet je bil povoljen. Ko se ie pa zrakoplov vrnil na jezero, ga je uničil vihar. Že oktobra istega leta je imel gotov tretji model ter z istim prepričal o vodlji-vosti zrakoplovov najzakrknenejše dvomljivce. Sedaj je seveda sledilo odlikovanje odlikovanju: kar je pa bilo za iznajditelja najvažnejše, je to. da mu je nemška država s pol milijonom mark zgradila plavajočo lopo za zrakoplov na Bodenskem jezeru.
Zeppelinov četrti zrakoplov je seveda najbolj dovršen. Zrakoplov je podolgovat. proti zadnjemu koncu prio^tren in ima U) predalov za plin. dva motorja na bencin in dve ladjici. Vzgonska sila zrakoplova znaša, če jc popolnoma napolnjen in zaseden, povprečno 1600 kilogramov. Ta vzgonska sila se pa paralizuje popolnoma, in sicer na ta način, da se vzame za breme s seboj ravno toliko v o d c. kolikor
znaša vzgonska sila. Teža zrakoplova je torej jednaka ničli, in v tem obstoja že pravzaprav rešitev problema o zrakoplovu, ki se da voditi. Predmet, čegar teža navzdol je uničena, in ki nima tudi nič vzgona, se pa da z le malo silo premikati in voditi navzgor, navzdol ali v daljavo. Ta sila pa obstoja v zračnih vijakih in dinamičnih ploščinskih in višinskih krmilih, ki jih ima zrakoplov in ki jih gonita dva motorja na bencin. Krmila se nahajajo pod zrakoplovovo vzbočko na obeh straneh in imajo obliko žaluzin, ki se dajo obrniti poljubno navzgor ali navdol.
Ako se ima zrakoplov dvigniti od tal, se mora začeti vrteti vijak in krmilo se mora postaviti navgor, nakar se prične premikati zrakoplov počasi naprej in navzgor. Če je dosežena potrebna višina, je treba le krmilo obrniti, da plava zrakoplov vodoravno, ali se pa vrača proti tlom. Tako ie mogoče voditi Zeppelinov zrakoplov v poljubni smeri. Pri zadnjih vožnjah so postavili zrakoplov na vodo in v nekaj minutah so ga dvignili zopet v višino 350 m nad površino Bodenskega jezera. Tudi so se na vodi večkrat ljudje izkrcali in drugi vstopili.
Glavna stvar je pa, da Zeppelinov zrakoplov niti če se dviguje, niti če pada. ne izgubi ne plin a n e b r c m e n a.
Edina izguba obstoja v porabi bencina za motorje. To izgubo pa imajo vsa
čerirni oziii; kajti nevarno je bilo, dotikati se starih tradicij. Med tem pa so liberalci v raznih »nevtralnih« in pevskih ter bralnih društvih do mozga pokvarili mladino. .Nekateri so s strahom gledali, kako se kvari mladina, drugi so pa dejali: Čemu strah! Saj ti pokvarjenci nimajo volivne pravice. Pozabilo pa se je, da iz mladega raste veliko in da je liberalni naraščaj vedno večji. V trdnem prenričanju, da goriško ljudstvo ni sposobno ne za liberalizem iu tudi ne za »kranjski klerikalizem«, se je mirno živelo naprej. Volitve se niso mogle drugače iziti kakor so se. Naj kdo gre iskat vzrokov poraza, kamor hoče, vendar ostane resnica: Kjer desetletja vlada mrtvilo, kjer ni stika z ljudstvom, tam naj se tudi ne pričakuje zmag. Prepričani smo .da bo mlado kršč. socialno gibanje gotovo pometlo z liberalizmom tudi na Ootiškem. Teh naših opomb naj nihče ne smatra za to, kar niso, za kak napad; opomnili smo to. ker važnost in resnost položaja na Goriškem po splošni sodbi zahteva, da smo na jasnem v računih.
Slovenci na Dunaju.:
Društvo »Straža« na Dunaju naznanja svojim vrlim članom in vsem zvestim pri-jeteljem za poletno dobo 1908 sledeče:
1.	Drugo nedeljo v juliju, to je 12. julija, bo slov. služba božja, kakor navadno, ob pol 3. popoldne v cerkvi sv. Antona, XV.. Pouthongasse 16. — Po službi božji bo prijateljski sestanek v društvenem lokalu, VI., Liniengasse ,38.
2.	Četrto nedeljo tek. nies., to je dne 26. julija — na praznik sv. Ane, priredi »Straža« izlet v Maria-Enzersdocf, združen z obiskom ondotne božjepotne cerkve. - Spored bo tak:
a)	Zberemo se na kolodvoru Meidling na peronu in se odpeljemo ob 3-32. Kdor bi zamudil ta vlak, se pelje lahko z drugim vlakom 5 minut pozneje, ob 3-37 popoldne.
b)	Ob V\ 5. po slov. služba božja v romarski cerkvi Maria-Enzersdorf: pridiga, litanije in sv. blagoslov.
c)	Po opravljeni pobožnosti se zberemo na prijateljski setanek na vrtu gosp. Gustava Lindmeyer. »Schottenhof«, Hauptstrasse 17.
Kdor se udeleži samo službe božje, se odpelje na Dunaj lahko že ob 5-35 in pride v Meidling ob 5 53. Vožnja stane za tja in nazaj 60 vin.
3.	Drugo nedeljo v avgustu in septembru, to je dne 9. avgusta in 13. septembra, bo slov. služba božja na Dunaju v cerkvi sv. Antona, kakor navadno, ob pol 3. pop., po službi božji pa prijateljski sestanek v društvenem lokalu (Liniengasse 38). Društvena knjižnica pa bo odprta vsako nedeljo (razen 26. julija) od 7. do 9. zvečer.
4.	Za 1. zabavni in obenem pozdravni večer po počitnicah, II. oktobra, se razpošljejo posebna vabila. Ta večer se začno vpisovati novi člani za VI. upravno leta (1909).
Da bi se življenje v društvu tudi v poletni dobi čvrsto razvijalo, to želi na praznik sv. Cirila in Metoda
društveni odbor.
Družba sv. Mohorja.
Do 4. malega srpana 1908 se je vpisalo v Družbo sv. Mohorja:
moderna vozila, naj jih goni para, naj jih goni elektrika.
S pomočjo višinskega krmila se tudi lahko pristane brez vsake silnejše evolucije; zrakoplov se čisto priprosto krmari tako dolgo proti tlom, da se lahko vržejo iz ladjic mački. Kakor hitro se to zgodi, se ustavijo stroji in zrakoplov je pristal, to se pravi, pritrjen je k tlom.
Kako bo ta zrakoplov vzdržal viharje na suhem in na vodi, še ni temeljito preizkušeno: vsled njegovega kolosalnega obsega gonijo stroji zrakoplov vseeno težko proti vetru. Temu se bo moralo pač opomoči s krmiljenjem ob straneh, kakor pri jadrnicah.
Gotovo je. da je Zeppelinov zrakoplov že tak. kakoršen je danes, velikega pomena za vojaške namene, ni pa dvoma, da se bo dal tudi drugače nmogostransko uporabiti. Občuten nedostatek je doslej še nosilna zmožnost zrakoplova. Ker mora biti zrakoplovova teža vedno jednaka ničli, da se vda mehanični sili vijaka in krmil, se mora tudi vsako novo obremenje-nje takoj izjednačiti. To se pravi: Če vozi Zeppelinov zrakoplov na primer iz Kostnice v Friedrichshafen s desetimi osebami in vzame pri povratku ali pri nadaljevanju vožnje še več oseb. mora se v razmerju z njihovo težo takoj zmanjšati vodno breme; nasprotno pa, če nekaj oseb izstopi, se morajo takoj nadomestiti z zadostnim bremenom. Tako postane vsa stvar nekoliko komplicirana in vsaka
Iz goriške nadškofije 9841 udov, iz krške škofije 6350 udov. iz lavantinske škofije 25.650 udov, iz ljubljanske škofije 33.360 udov, iz tržaško-koprske škofije 4262 udov, iz škofij Poreč in Krk 168 udov, iz senjske in dalmatinskih škofij 239 udov, iz zagrebške nadškofije 487 udov, iz dja-kovske škofije 67 udov, iz bosniških škofij 170 udov, iz somboteljske in ogrskih škofij 277 udov, iz sekovske škofije 419 udov, iz videinske nadškofije 258 udov, iz raznih krajev 345 udov, iz Amerike 2067 udov, iz Afrike in Azije 237 udov. Vkup 84.197 udov. Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih udov.
Ako primerjamo te številke z lanskimi. najdemo lep napredek, ker ima družba letos 5051 udov več, iti sicer dosmrtnih 33, letnih 5018..
Napredovala pa je: goriška nadško-fija za 746 udov; krška škofija za 107; la-vantinska za 1918; ljubljanska za 2353; somboteljska škofija za 59; videmska nad-škofija za 18; Amerika za 39; poreška škofija za 6; Azija in Afrika za 5 udov.
Za lanskim številom zaostali pa so tile kraji: tržaško-koprska škofija za 109 udov; sekovska škofija za 3 ude; Krk, senjska in dalmatinske škofije vkup za 14 udov; zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostijo tako, kakor sc ra-dujemo napredovanju med našimi brati na Beneškem iu Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredovali, bržčas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, ki so prišli nadnje letos. Novih dosmrtnikov se je vpisalo 58; umrlo jih je 12, 1 dosmrtnik je izgubil pravice, ker vsled izstopa iz katoliške cerkve ne more biti ud družbe.
Letošnje število Mohorjanov je samo za 401 manjše od najvišjega števila, ki ga je dosegla družba leta 1904, ko je štela 84.598 udov. Rodoljuba pa navdaja ogromna armada Mohorjanov z veselo nado, da še nismo prišli do najskrajnejše meje, nego da se bo pod zastavo apostola starega Korotana zbralo vkljub klevetnikom in sovražnikom v lastni hiši slovenski in zunaj nje še vedno naraščajoče število mož in žen, mladeničev in deklet, ki jim žari v srcu plamen prave, čiste ljubezni do matere Slovenije.
Poštarji na Dunaju.
Kč kor je vsakemu iz časopisov znano, namerava poštna uprava poštnim uslužbencem plače izboljšati.
Dne N julija 1908 na Dunaju v »Hotelu Post« zbrani zastopniki vseh poštarskih društev Avstrije so sklenili prositi sledeče:
1. Plače poštarjev naj bodo enake onim državnih uradnikov XI. — Vili. čin. razreda, ter naj se razdele na podlagi vseh službenih let, v katera naj se vštejejo tudi vojaška in pri drugih državnih uradih do-služena leta ter naj se jim (poštarjem) priznajo vse pravice državnih uradnikov v socialnem oziru.
1. Poštne prostore in opravo naj da pri novonastavijenih poštna uprava.
3. Plače vsem poštnim odpravnikom, naj sc primerno zvišajo; stroške za substitucije, pri boleznih iu vojaških vajah teh uslužbencev ima uprava trpeti. Onim poštnim odpravnikom, kateri so le za take izkušeni .naj se da pravica do pokojnine.
hitra ekspedicija je seveda nemogoča. Ali tudi ta nedostatek se bo dal odpraviti.
Glavna stvar pri rešitvi vprašanja je bila: ali je mogoče sestaviti zrakoplov, ki bi ga gonila mehanična sila in bi se dal poljubno voditi navzgor ali navzdol, naprej, nazaj ali na stran. To vprašanje je grof Zeppelin za enkrat še dosti dobro rešil. Ostalo bo dopolnila bodočnost. Tudi železnica in paroplovba ni stala takoj na višku popolnosti in še dandanes ne moremo reči, da jc njuno izpopolnjenje že dovršeno. Tako bo tudi z vodljivim zrakoplovom. Danes stojimo pred novim vozilom, kakor so stali naši predniki pred prvo lokomotivo in pred prvim parnikom. In kakor se izpopolnjuje železništvo in paroplovba. tako se bo izpopolnil tudi vodljivi zrakoplov.
Zeppelinov zrakoplov je za sedaj namenjen v prvi vrsti pač vojaškim namenom. Poleg njegovega, ki je sedaj prestal preizkušnjo s tako izvrstnim uspehom, pa poskuša Nemčija še dva sestava: zračno ladjo majorja Grossa in poltrdni sistem majorja Parsevala. Tudi druge države pazno zasledujejo napredke na polju zra-koplovstva. Francija ima že dve leti vodljivi zrakoplov »Lebaudy«, ki so ga zgradili z zasebnim denarjem, a ga je potem odkupila vojaška uprava, ki bo imela v kratkem zračno ladjevje 6 do 10 vodljivih zrakoplovov, poleg tega pa na razpolago nekaj zasebnih motornih balonov. Z zra-koplovstvom se bavi na Francoskem 50
M. Poštni odpravniki od 3. stopinje naprej naj sc z dekretom nastavijo.
5.	Razdelitev v novi štatus naj se izvrši v tretjinskem razmerju in naj bode en del zadnje tretjine enak VIII. čin. razredu.
6.	Ženski uslužbenci naj dobe v posameznih razredih in stopnjah iste plače in pravice, kakor njih moški tovariši in
7.	dovoli naj se nakup službenih in pred letom 1897 dovršenih let onim poštarjem, kateri imajo že 30 let službe in sicer brez čakalne dobe, toda proti per-centuelnemii zvišanju nakupnine.
Ta resolucija izročila se je dne 9. t. m. v navzočnosti vseh petindvajset društvenih predsednikov g. sekc. načelniku Wag-nerju, katerega se je še posebno za 35-let-no službeno dobo in v to prosilo, da bi regulacija ne kakor leta 1900 v škodo poštarjev temuč v njih korist izpadla.
Dasi tudi ni še načrt regulacije izde-hn, vendar je rekel gosp. pl. Wagner, da smemo prepričani biti, da ne bo nikdo prikrajšan, temveč se bo gledalo na to, vse zadovoljiti in enemu delu poštarjev dati deloma plače VIII. čin. razreda.
Največjo preglavico, meni gospod pl. Wagner, delajo mu poštni seli, katere namerava poštna uprava prevzeti. Zagotovili smo ga. da se od strani poštarjev ne bode delalo nobenih ovir, ako se bo upoštevalo naše želje in nam bode le ustreženo, ako te uslužbence uprava sama prevzame.
Ob 2. uri popoldne izročili smo zopet in korpore v državni zbornici enako resolucijo ekscelenci trgovinskemu ministru in raznim poslancem.
Pri tej priliki izročil je predsednik kranjsko - primorske skupine osrednjega društva c. kr. poštarjev državnemu poslancu gosp. dr. Žitniku od te skupine, osrednjega odbora, državne zveze in državnega društva c. kr. poštarjev podpisano prošnjo za dovoljenje 30% doklade k pavšalom za poštne vožnje, katera prošnja se utemeljuje z veliko draginjo vseh krmil vsled suše in mrčesov.
Gosp. poslanec je prijazno obljubil takoj pri trgov, in fin. ministrstvu storiti potrebne korake, da se popolnoma opravičeni prošnji ugodi.
Koncčno bodi še omenjeno, da se je sklenilo vsa sedanja poštarska društva razpustiti ter ustanoviti samo eno »poštar-sko osrednje društvo«. Izvolil se je odbor, kateri bo pripravil predpogoje in sestavil pravila. Tudi ta korak se lahko z veseljem pozdravi.
Državni zbor.
Dunaj, 10. julija.
Kanal Dunaj-Krakov.
Kakor sem že sinoči sporočil, je zbornica z dvetretjinsko večino, to je s 184 glasovi proti 86 pritrdila nujnosti predloga, da vlada drugo leto prične graditi kanal od Dunaja do Krakova. Bilo je torej navzočih 270 poslancev, komaj polovica. Dvetretjinska večina pa je bila le slučajna, ker nekateri poslanci, ki bi bili glasovali proti nujnosti, so zamudili glasovanje. Štirje dalmatinski poslanci pa so glasovali za nujnost, češ, da morajo biti hvaležni za dalmatinsko železnico. Ravno ti pa so grmeli v razpravi o dalmatinski železnici, da se sploh ne bode gradila, če pa se gra-
častnikov in 500 mož, v nemški armadi le 19 častnikov in 350 mož. Celo Italija ima v to svrho na razpolago 8 častnikov in 234 mož. Anglija, Španija in Belgija tekmujejo zadnji čas, da stavijo čim večja sredstva na razpolago za povzdigo zrako-plovstva. Edina Avstroogrska ni storila za to stroko dosedaj takorekoč ničesar. Imamo le takozvani vojaško-aeronavtiški zavod, ki služi kot kader za oddelke, ki se jih ustanovi v slučaju mobilizacije. V tem zavodu je stalno le en častnik z osem možmi, kornandiranih pa je vanj pet častnikov in 58 mož. Vodljivega zrakoplova nimamo nobenega. To je prav poniževalno za našo državo, saj bi stroški za nabavo francoskega Godardovega zrakoplova stali le 500.000 kron. Imamo pa domačih strokovnjakov, ki bi drage volje poizkusili in izpopolnili svoje izume, če bi jim država dala potrebnih sredstev. Inžener Kress je nestor zrakoplovcev in major Hoernes trdi, da je njegov zračni vijak »planet« neprekosljiv.
Ta malomarnost avstrijske vlade se vtegne bridko maščevati. V živem spominu je še, kako odločilno vlogo so igrali zrakoplovi — takrat še ni bilo vodljivih — v južno-afriški in rusko-japonski vojni. In če pride dandanes do odločbe med velesilami ob tako napetih razmerah? Morda misli avstrijska vojna uprava, da bo tudi sovražno zračno ladjevje premagala z vojaško godbo, kakor je svoj čas mislila v ! Bosni iu Hercegovini?
di, za Dalmacijo ne bode posebnega pomena. Vsi ostali slovenski in hrvaški poslanci so glasovali proti nujnosti, in sicer iz stvarnih razlogov.
Znano je namreč, da je bivši ministrski predsednik dr. Kčrber vrgel to vprašanje v zbornico, da bi zadušil tedanjo obstrukcijo. Vprašanje pa še vedno ni rešeno, ali je imel resno voljo pričeti in dovoliti to velikansko podjetje. Gotovo pa je bilo že tedaj, da je bil zakon sklenjen brez načrtov In seveda tudi brez pravega proračuna. Slišali srno le, da vtegnejo stroški iznašati okroglo 750 milijonov. Letos pa je v proračunskem odseku trgovinski minister dr. Fiedler zatrjeval, da bodo stroški skoraj gotovo prekoračili svoto 1300 milijonov.
Pa kaj se brigajo mnogi poslanci za novo milijardo dolga, ako dosežejo svoje krajevne koristi. Res je sicer, da bode prvi kanal dotiašal precej koristi Dunaju in sploh krajem in lastnikom zemljišč ob kanalu. Dunaj bode dobival cenejši premog, opeko in razno drugo gradivo, zemljišča ob kanalu bodo izboljšana in večje vrednosti, tudi industrija na Moravskem in v Galiciji bode imela dobiček od kanala pri prevažanju blaga. Toda ta dobiček ne bode v nobeni primeri s stroški, oziroma obrestovanjem novega državnega dolga. Veščaki sami trdijo, da bode to velikansko podjetje vedno pasivno. Rentabiliteta kanala bode iznašala k večjemu 2-5%. Ker pa bode za amortizovanje in obrestovanje dolga treba na leto najmanj 20 milijonov, torej bode država morala na leto prispevati 10 milijonov. Pomisliti pa je tudi treba, da bode v kanalu voda zmrznila skozi tri ali štiri mesece po zimi. Zato bi bilo gotovo pametneje, ako dobi Severna železnica tretji tir. Ta železnica žc sedaj prevozi na leto do 20 milijonov ton, dočim bode nameravani kanal zmogel štiri milijone ton. Četudi bode po kanalu prevoz za 20 v od met. stota cenejši, treba pa je upoštevati zamudo časa in pokvaro blaga.
Zagovorniki kanalov se vedno sklicujejo na to. da so južne dežele dobile novo železnico do Trsta. Torej morajo severne dežele kot odškodnino dobiti kanale. Nova tržaška železnica pa je bila zgrajena v prvi vrsti na korist Trsta in države sploh, dočim se za kanale potegujejo le mejaši. Pa tudi stroški obeh podjetih se ne morejo niti primerjati. Sicer pa so češki poslanci, osobito moravski, le zato glasovali za kanale, da jim država uravna vode. In to je ravno, kar nas straši. Na severu bodo. ako se izgotove .kanali, na državne stroške uravnali reke in hudournike, zgradili naprave za namakanje zemljišč, osušili mnogo neplodnega sveta, dočim bomo na jugu še desetletja se trgali za državne podpore v isti namen. Toda večina je odločila, vprašanje pa je, ali vlada pospeši priprave za to gorostasno delo.
Državni uslužbenci.
Akoravno je včeraj vlada predložila načrt zakona, ki zahteva 18 milijonov kron za izboljšanje plač raznim vrstam nižjih državnih uslužbencev, vendar češki radi-kalec Burival ni hotel umakniti svojega predloga, naj vlada predloži načrt. Ker pa je ministrski predsednik Burivalu, Baxi, Chocu in Freslu obljubil, da drž. uslužbenci v Pragi zaradi razstave dobe primerne priklade, je Burival po svojem govoru umaknil predlog.
Zanimivo je, kako si mislijo veščaki prihodnje bitke, ki v nje posežejo že zrakoplovi. Anglež Wells je v Pall Mali Ma-gazinu narisal tako čudovito bitko. Nemčija je napovedala Zjedinjenim državam severoameriškim nenadoma vojno. Osemnajst nemških bojnih ladij vesla v atlantski ocean, amerikanskim nasproti. Amerikanci imajo le štiri bojne ladje in pet križaric. Ladjevji sta že trčili drugo ob drugo, predno se je doznalo, da je vojna napovedana. Amerikanske ladje iz tihega morja hite na pomoč. Naenkrat se spusti iz nemškega zračnega ladjevja praporni zrakoplov polagoma nad amerikansko morsko flotilo ter plava nad njo in ž njo v enaki hitrosti. Amerikanci streljajo na zrakoplov. Ne morejo mu do živega. Le enega vojaka zadene amerikanska kro-glja. Sedaj se začne napad. Od zračne ladje se loči neštevilo majhnih, gibčnih letalnih strojev, ki jih vodi po en mož. Ti začno metati na ameriške ladje bombe, in v trenotju je vse v ognju in dimu. Kosi jeklenih strojev trgajo mornarjem ude in strupeni plini jih more. Amerikanci se spuste v beg. Zračna flota jih zasleduje ter prihiti. Z višine 2000 čevljev jih obsipajo z bombami. Ameriški železni kolosi se pogrezajo drug za drugim ....
Če tudi ne bo vse tako, kakor nam slika živahna domišljija angleškega pisatelja, toliko lahko reče vsak trezen opazovalec. da je napočila v vojski in prometu nova doba. Nemala zasluga gre gro-
I* priloga ^Slovenca" Atev. 157. dnč II. julija 1908.
Pripomnim še, da je proračunski od sek danes poslanca Prohazko izvolil za poročevalca o vladnem načrtu. V torek zjutraj ob 9. uri ima odsek sejo, v kateri bode vlada pojasnila, kako hoče med posamezne državne uslužbence razdeliti zagotovljenih 18 milijonov. O tem poročam v torek obširneje.
Karteli — premog.
Zadnja dva nujna predloga je zbornica ravnokar ob 3. uri rešila. Poslanec Eresl je zahteval od vlade potrebne na-redbe proti draginji premoga, Choc pa primeren zakon proti kartelom. Za predlagateljema je odgovarjal minister dr. Gess-mann, da vlada izdeluje načrt zakona glede na kartele, ker sedanje zakonite določbe v istini ne zadoščajo. Vlada je tudi v zadnjem času pokupila nad 1000 premo-govih prostosledov, da omogoči cenejšo dobavo in prodajo premoga. Govorila sta še Kraus, Aiist in predlagatelja. Zbornica je nato soglasno sprejela predlog, da mora vlada že v novembru zbornici predložiti načrt zakona o kartelih.
Novinci za deželno brambo.
Med živahnim odobravanjem izjavi predsednik dr. VVeiskirchner, da so rešeni nujni predlogi in odprta pot dnevnemu redu. Prva točka sta dve poročili bram-benega odseka o zvišanju novincev za deželno brambo in podporah družinam re-servistov. O obeh predlogih sem že poročal.
Vlada zahteva, da se že letos število novincev za deželno brambo pomnoži za 4740 mož, h katerim moramo prišteti še 180 novincev, ki jih morata tirolski in predarlski deželni zbor dovoliti. Skupno višje število torej iznaša 4920 mož, od katerih jih pride na Kranjsko 109. Ker pa hode vojna uprava v bodoče predčasno odpustila 500 mož, bode torej 4420 mož moralo služiti skozi vso službeno dobo.
Doslej so jemali vsako leto za deželno brambo 15.000 mož, v bodoče 19.970. Vprašanje je zdaj, ali vlada res potrebuje višje število deželnih brambovcev in ali more prebivalstvo zmoči to večje breme. Vojna uprava obširno dokazuje, da mora pomnožiti deželno brambo, ker nastane nevarnost, da imamo v slučaju vojske razne priprave, ne pa dovolj izvežbanih vojakov.
Za višje število novincev pa vlada dovoli razne olajšave. Ob enem je v razpravi načrt zakona, ki stopi v veljavo že s 1. avgustom 1908 in določa podpore družinam reservistov v skupnem znesku 3Va milijona kron na leto. Podpore bodo dobivali otroci, žena ali bratje in sestre reser-vista, ki mora k orožnim vajam in se preživlja z delom svojih rok. Podpore ne dobč, ako reservist tudi med vajami dobiva svojo redno plačo ali če je toliko premožen, da njegova družina med vajami ne trpi posebne škode.
Odškodnina iznaša polovico v istem sodnem okraju običajne dnevne plače. Za tiste, ki so zavarovani pri bolniških blagajnah, določa dnevno plačo S 7. zakona z dne 30. sušca 1888, drž. zak. št. 33.
Podpora se bode dovoljevala: 1. za vsak dan orožnih vaj: 2. za pot od bivališča do vojašnice in nazaj; 3. za ostale dni, ki jih reservist zamudi; 4. za ves čas slu-
čajne bolezni do povratka domov, ako reservist ni sam zakrivil bolezni.
V	odseku so zahtevali posamezni poslanci, da mora najnižja podpora na dan iznašati eno krono. Z ozirom na določbe bolniških blagajn pa se je večina odločila za »običajno dnevno plačo«.
Paragraf 4. določa, da ima reservist, ako zboli, tudi še pravico do podpore iz bolniške blagajne, ako je zavarovan.
Važen je tudi dostavek odsekov, da dobe podpore tudi družine istih reservistov, ki pridejo prvič za osem tednov k vojaškim vajam. Takih družin je na tisoče.
Odsek je tudi izpremenil vladni načrt, da se podpore vsak teden »naprej« izplačujejo in da se izplačana podpora ne sme več nazaj izterjati.
Podpora se more zahtevati ustmeno ali pismeno pri istem okrajnem glavarstvu, ki je reservistu doposlalo pozivnico k vajam. Pismene vloge za podporo so koleka proste. Odsek je še dostavil določbo, da se more podpora zahtevati še štiri tedne po vajah.
To so glavne določbe novega zakona, ki že letos 1. avgusta stopi v veljavo.
Nadaljne olajšave so tritedenski dopusti vojakov stalne armade o žetvi, pa tudi iz drugih družinskih razlogov.
Največja olajšava pa bode, da za vse moštvo, ki je takoj neposredno uvrščeno v deželno brambo, odpadeti obe zadnji orožni vaji; za reserviste pa, ki po desetletni vojaški dolžnosti, pridejo v deželno brambo. odpade zadnja orožna vaja.
V	razpravi so govorili poročevalci grof Kolovrat, Schuhmeier, Wagner, minister Georgi, Pick, Svejk, Ktiranda, Stahl in Liebermann. Zbornica je odobrila oba zakonska načrta.
Prihodnja seja je v torek. Volitev delegatov se vrši v sredo zvečer.
Stralk na Reki.
Reka, 10. julija.
Včeraj zvečer ob V-±l. se je začel na parnikih »Ungaro-Croata« štrajk. Mornarji so se že dalj časa pogajali z družbo i — ki, kakor govore tu, deli velike divi-dende svojim delničarjem, — nazadnje so določili rok za 10. julija ob 6. uri zvečer. Promet je sedaj jako živahen, prihodnji teden, ko priplove angleška eskadra, pride zopet mnogo tujcev, tako se je zdel mornarjem čas pripraven. Parnik za Opatijo je bil ravno namenjen za odhod. Ze je pozvonil, kar pride sporočilo: pogajanja so se razbila, štrajk! Mornarji so tiho odložili svoje delo, kurjači so pogasili ogenj, izpustili paro in parnik je mirno obstal v pristanišču. Vsak parnik, ki je prišel po tej uri v pristanišče, je prav tako obstal tam. Domov v Reko se seveda vsled predpisov morsko-trgovskega prava vsak parnik mora vrniti. Izletniki v Kraljevico — med njimi tudi nekaj Ljubljančanov — so se vrnili v Reko ob 7. uri in so hoteli prestopiti v parnik za Opatijo, Iko, Lovrano. Malo čudno se jim je zdelo, da je stalo na obrežju polno ljudi, delavcev, mornarjev, gospode. A še bolj so bili presenečeni, ko se jim je mirno reklo: parniki ne peljejo več iz luke, ker je štrajk. Izletniki so si poma-
gali, kakor so vedeli in znali. Nekateri so šli z vlakom čez Matulje domov, drugi so ostali v Reki. Najbolj praktični pa so se poučili, kako in kaj, zvedeli, da štrajkajo samo mornarji »Ungaro-Croate«, a da bo prišel kmalu »Petar Zrinjski« istrske družbe, in da pojde radi izletnikov še enkrat nazaj proti Lovrani. Silen je bil pritisk na parnik, ko je prišel. Vse je hotelo dobiti še prostorček na njem. V veliki plohi so se prerivali. »Petar Zrinjski« se je pa smejal in se bo še smejal, če bo štrajk na »Unga-ro-Croati« trajal še kaj časa. A ne kaže, da bi. Štrajk se jako lepo vrši. Mornarji brez vsakega hrupa zapuščajo delo; so tudi popolnoma solidarni, česar pri prejšnjih ponesrečenih poizkusih ni bilo; tudi imajo precejšen fond. Tu vse simpatizira z mornarji. Mnogi sodijo, da se bo družba v par dneh udala. Samovolja gospode krog »Ungaro-Croate« kaže, kako potrebno bi bilo slovansko konkurenčno društvo. Istrska družba ima premalo parnikov in pa premajhnih, premalo modernih. Tudi »Petar Zrinjski« ni tak, da bi mogel konkurirati z lepimi, moderno opravljenimi parniki »Ungaro-Croate«, ki ima, mimogrede povedano, le pol imena hrvaškega, sicer pa ni. Ob Adriji človek živo čuti, kako smo Slovani malo podjetni, zato pa tujec zaseda naše najlepše kraje in izvablja najboljše moči naše rodne zemlje in našega morja.
Športne vesti.
Plavanje. Rekord 50 milj (milja 1609 metrov) je izboljšal slavni plavač Holbein. Plaval je 13 ur in 47 minut. — Plavač z jedno roko, George Powe!l, star 25 let, je preplaval niagarske padce v 35 minutah. Tu se je ponesrečil leta 1885. kapitan Webb, edini, ki je doslej preplaval ožino Calais.
Avtomobilizem. Z motorskim kolesom je dosegel svetovne rekorde Oileslagers v Antverpenu. Najhitreje je prevozil 400 m dolgo dirkališče v 122/-. sekunde; če bi vozil celo uro jednako hitro, bi prevozil v !■ tri 116127 km, torej približno toliko kot iz Novega mesta v Radovljico.
Šest kilometrov v pol ure. Znani Ernerih Rath je prehodil 6 km v pol ure (rekord).
V metanju kopja je dosegel binkoštni ponedeljek svetovni rekord Ogcr Štefan Mudin s 5703 m; takoj naslednjo nedeljo je pa Oger M. Koczan ta rekord zopet izboljšal na 57-08 m.
Kako goje Ogri šport in kako visoko so že prišli ne samo v lokalnem, temveč tudi v mednarodnem oziru, nam priča zadnja tekma vseh najboljših ogrskih atletov. Ni je skoro stroke, kjer bi ne dosegli rekorda. Omenimo naj skok na višavo brez deske; izmed 11 konkurentov jih je skočilo osem 171 cm in črez; trije, Somody, Halusinszky iu Szegedy, so dosegli 178 cm. nazadnje pa Somody sam 184 cm! V skoku s palico je prišel Szatmary na 3-46 m, v skoku na daljavo ni bilo pravih mojstrov in vendar je skočil Majunke brez deske 6*7 m daleč.
Zopet nov svetovni rekord v skoku s palico! Amerikancu Dray, ki je skočil s palico 3 825 m visoko, sc je kmalu pojavil tekmec Gilbert, ki jc dosegel višino
385'5 cm. T,o Drayu ni dalo miru in nedavno se mu je posrečilo premagati Gil-berta z visočino 3905 cm!
Za otroka.
Pri ustanovnem shodu društva za varstvo otrok in mladinsko oskrbo na Viču, dne 5. julija t. I„ so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Franc Javornik (predsednik), Anton Mehle (namestnik), P. Kajetan Kogei (tajnik), Ivan Pliberšek (namestnik), Matej Perme (blagajnik), Anton Malavašič (namestnik), Peter Rekar (odbornik), Alojzij Marn in Franc Pance (namestnika), Franc Gorjup in Franc Gart-nar (prtgledovalca računov). Virilisti so: zastopniki cerkve, občine, šole. Namen društva je, da poskrbi otrokom zavetišče za ča; i, ko so njihovi starši, posebno delavci, po tovarnah. Denarna sredstva v dosego tega namena si bo društvo dobivalo po ustanovninah, po doneskih članov, po darilih pospeševateljev. po morebitnih prispevkih države, dežele itd. Ustanovnik je, kdor nakloni društvu naenkrat vsaj 100 kron, redni član postane, kdor prispeva v društvene namene vsaj dve kroni na leto. Upati je, da bo z ozirom na plemeniti namen društva se priglasilo veliko število udov ter bo v najkrajšem času odboru mogoče začeti z ustanovitvijo zavoda. — Uduino iu druge denarne prispevke sprejema g. Franc Javornik, posestnik in trgovec ter predsednik društva za varstvo otrok na Glincah, pošta Vič.
K društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto so pristopili kot ustanovniki: gosp. in gospa dr. Ahačič, dalje gg.: prošt dr. Elbert, sodni svetnik Gaudini, dvorni svetnik Gederšič, trgovec in gostilničar J. Jakšo. predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič, ccs. svetnik Adolf Pauser, podpolkovnik pl. Poll-Fohrenau. okrajni glavar baron Rechbach, odvetnik dr. Sche-gula in občina Poljanica pri Toplicah.
Znanost in umetnost.
* Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Letnik XIV., št. 9., ima naslednjo vsebino: Korak naprej! Slovenskemu katol. narod, dijaštvu! Similis peli-cano solitudinis. Zložil Peter Petrič. Resolucije zagrebškega sestanka. (Dalje.) Agrarno vprašanje kako nastalo, kako ga rešiti. Ing. .1. Rataj. - Visokošolsko di-iaštvo: Stavka. — Svoboda na graški univerzi. — G raze r Tagespost.« -— Lvovsko vseučiliško vprašanje. Spisal France Fr. Štele. (Dalje.) Glasnik: »Danica.« — Iz »Zarje«. - Slovenska dijaška zveza. — Priloga »Srednješolec«: Kje jc slepa vera?
Bori. Zložil .lason Saviljev. — Ob Na-diži. Zložil Jason Saviljev. — Srednješolsko dijaštvo: Dijak in narodna vzgoja. — Dijak in telovadba. — Razno: »Večeri na Ženevskem jezeru.« — O slovenskih prestavah. — Prej in zdaj. Ocene. — Listnica uredništva. Uredništvo »Zore«: pilil. Mirko Božič, Dunaj, IX., Waisenhaus-gasse 16. — Naročnina naj se blagovoli pošiljati potom čekov pošt. hran., ali pa po nakaznici na upravništvo »Zore«, Ljubljana, pisarna Katoliške tiskarne.
fu Zeppelinu, ki je dosegel z nenavadno vztrajnostjo, da so se mu uresničile sanje mladih dni in to baš o sedemdesetletnici. Naj bi bil uspeh nemškega zrakoplovstva budilni klic avstrijskim vodilnim krogom. Nastopila ie nova doba: zrak ie osvojen.
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redehter!
»Relicum marš! Astn zdej pa za mana
pejte!" 'I ku sa ku-manderal u nedela teteraj-narje tutk cajta.de sa usi skp maša zamudi in pršli glih skor h konc ti šentjakup-
ska cerku. lest na vem. če je res putrbn mužakarjem u ubeh šprahah puvedat. de kei narobe nardeja, mislem pa, de ne. Ce b jm sam pu sluvensk puvedu, b saj še
maša ujel na ta praumo konc, tku sa pa pousod prepozn pršli. kamr sa bli namc-nen. U Kraju, u Šentvid in pa na .lešc za-stopja usi pu sluvensk. Iblančani pa, če res sluvensk na zastopja, nej b se pa tku ubra-čal, kokr b ta druge vidi, pa b blu use dobr.
Sej iblansk žepan tud na zastop in na ve dobr, kdaj je treba tu al un nardet: zatu je pa saj tulk pameten, de pučaka, kua u »Sluvenc« reku, pol pa brez ubutaulajna stri, pa se še učaseh prenagl. Unkat je bla taka šuša in prah u Iblan, de se ni ue-kamer več vidi, kokr na murost, kedr šota žgejo, uroče je blu pa tud tku, de sa nam jeziki ud uručine tku iz ust mulil, de srna se iz nem kar pu kulenah upletai. De se gespud žepan iz te uručine in prahu ni nč glihe sturu, tu se že tku al tku zastop; mislu s pa je, kedr u treba gase pestit pu-špricat, m u že »Sluvenc« puvedu, in tku sta čakala edn na druzga, mi sma se pa pari, ket tist trije mladenči u ta ugnen peč. No nazadne je pa le »Sluvenc« sprevidu, de tu nau nč in pucukti je gespuda žepana, de nej pesti liitr ceste pušpricat in gespud žepan, ket klerekalc skusinskus, je pustu pa prec druh dan, čeprou jc že dež tku liu, kokr de b ga iz škafa ulivu, in sa ble že pu cestah luže, de b lohka barka vuzil pu nh, use ceste du framenta pušpricat. Če b gespud župan »Sluvenca« tku liitr na ubugu in iz špricajnam še du večera tistga dne pučaku, pa b s del in stroške pršparu, zatu ke b mu »Sluvenc« zvečer
puvedu, de zdej ni treba cest špricat, ke je gespude žepanu že Buli naprej pršou in jh za ta perva putreba putnoču. Gespud žepan je pa preveč ajfrik pr usak reč, pu-sebn »Sluvencuve« pefele s prou h src žene in tku se je zgudl u Iblan neki tacga, kar se ni na celino svete še nekol neker, in u tem uzir je Iblana res ta perva. In tiu-bedn na more čez tu jezika stegvat, de ni prou Kedr je šuša, se more holt voda špa-rat, kedr gre pa dež, se pa lohka ledrn iz voda pustreže. Prou maja. gespud žepan. le tku nej se držeja, pa nja usm ustregl prou gvišn bi ustregl, kokr sa leberalci ustregl gespe dohtar Taučarju na - Merkurju« veselic, ke sa ji šlep udtrgal.
Holt, gespud redehter; kua imi misija, ktiku tu pride, de pr usak leberaln veselic kašn kuinandautuk šlep udtrgaja; se.i vender tega nekol ua denejo na priigram. Unkrat, ke je »Iblansk Zgun« pu ta -Narodnimi dome« brenču, je šla gespa Trna-kockituva, ke je bla botrca »Zgunuve« fa-ne, brez slepa dani; ua >Merktirju« veselic sa sc spravi pa na šlep sanic gespe dohtar Taučarjuve? Jest na vem. kašn uržah je tu. zatu pa mislem, de nej b ta narodne dame liudile raj spttdrecane na leberal-ne veselica, de b sc jm na prpetvale take nasreče, kokr pa iz šlepam. Leberalci holt n t znaja iz šlepem u cakr hodet. Dondons more bt člouk prahtičen in more znat pu vetre plajš ubračat, na lebcralneh veselicah pa šlep, drgač se tešku naprej pride.
Jest jm puvetn sani ena prglihenga.
Uni puznaja tistga nutarja Hudavernka, ke je un let tam enkat nk.nl kresa en autu-mubil pred iblanska pošta puliodu. Kc ne, uni ga poznaja! Vidja, tist Hudavernk je moti tud pr sluvenskmo tejatre enkat za guvort. Nega sa zatu zvolil za udbornka, ke je napredn in liitr naprej pride, če liitr nuge prestaula. Tist Hudavrenk je tku prahtičn, de u use »Slauce« iz ena kronca spravu u Praga na razstava. Druh ta freč-kan Idje dajeja »Slaucem« pu pet. pu deset, ja clu pu dvejset krone za rajža, Hudavernk pa ket prahtičn člouk, jm je dau pa kar ena kronca in jm vošu srečna pot iu nazadne jh je pa še prosu, dc b mu za negava kronca kej udpustku prnesl iz sa-ba iz Pra^e. Tku more znat člouk gespu-dart. pa more pridet naprej, čeprou b na moti tku velikeh nog, kokr ili ma gespud Httda\ 11 uk.
Pa ta gespud Hudavernk ni sam za »Slauce« tku prahtičn. ampak tud pr dru-geh rčeh gleda, de se gnar punaputrebnem v;i na meče. Tekat, ke je biu sluvensk te-jater :t takeh škripceh, de ni mogu ne naprej ne nazaj, se ga je tud gespud Hudavernk iz soja ta velka beseda usmilil, šoti itkul drugelt udbornku in jm na srce pula-gu. dc nej beksl pudpišeja, drgač u šou ceu tejater, i/, derehtarjam ured, cegrunt. In na ta viža je ta perjatu sluvetiskega tejatra. peuskega društva »Slauca« in drugeh takeh napredneh unga, nabrati tulk pudpisu, de se mu je zdel čist ud več. dc b na bek-slne še negau douh ime plač jemali. Pa
Gospodarska kriza v Istri.
Koper, 9. julija.
Nekdo, ki je čital v »Slovencu«, da istrski kmetje še zdaj niso poprodali svojega lanskega vina, mi je začudeno pisal, je-li res to in zakaj. Ker mislim, da bo še marsikoga zanimal odgovor, bodi mi dovoljeno, da povem par besedi o istrskem vinarstvu.
Ni dvoma, da je v Istri še precej vina neprodanega, a v slovenskem delu Istre pač le malo. Prodalo se ni vina v krajih, ki niso dovolj znani, in pa vino, ki se ž njim ni prav ravnalo. Mnogo istrskih kmetov še nima pravega pojma o umnem pridelovanju vina. Na kakovost sodov, zlasti na njihov o čistobo, ne polagajo dovolj važnosti. Poleg tega nimajo pripravnih kleti za daljšo shranitev vina. Potem se pa ne smemo čuditi, če ima pri mnogih kmetih vino okus po plesnobi ali sicer po sodu, in če cika po oetu. Saj se je deželnemu agrarnemu svetu istrskemu samemu pred nekoliko leti pripetilo, da je poslal na razstavo v Pariz vino iz deželne kleti in bil na to odlikovan za — izvrstni vinski kis!
Torej kletarskih priprav ni; stiskalnico n. pr. le malokdo rabi. In vendar gredo pri stiskanju z rokami najboljše snovi po-zlu in ves vinski aroma se izgubi. Istrski vinogradniki pa mnogokrat tudi sicer grešijo proti najjednostavnejšim pravilom kletarstva. Mošt pustijo skoro povsod predolgo vreti na tropinah, da postane vino pretrpko in dobi okus po petljikah. Razun tega imajo slabo navado, da hočejo napraviti preveč vrst in — preveliko množino vina. Samotočno vino je seveda izvrstno za botiljke, drugo še tudi ni slabo, tretje pa je že — petijot, in sicer slabe vrste, ker menda nikod ne rabijo sladkorja.
Pomanjkljivo ravnanje z vinom je torej eden vzrokov, zakaj še sedaj ni vse istrsko vino unovčeno.
Drugi razlog pa je iskati v tem, da ima pristno vino preveč konkurentov. Zadnji čas je potrošnja piva nenavadno porastla; pijo ga tudi dekleta. Pa pivo bi še ne bilo najhujše zlo. Večji sovražnik vinu je njegov polubrat: petijot. Ni ravno preveč takih krčem, da bi točile samo pristne vino! Zlasti v Kopru in po drugih istrskih mestecih le težko dobiš naravne kapljice. Iz italijanskih gnezd pa se ta strup širi tudi v okolico. Sedaj približno nastopa, kakor vsako leto, zopet tistadoba, ko tudi večjim, boljšim gostilnam počenja zmanjkovati vina, ki so si ga pripravile iz lastnega ali nakupljenega grozdja. Tedaj pa liaid! v Koper k notoričnim broz-garjem. Tam se dobi »vina« vselej, v vsaki količini in po nizki ceni. V te izdeloval-nice strupa bi trebalo enkrat posvetiti ter raznim italijanskim magnatom za vselej pregnati željo po nezasluženem profitu.
Tudi marsikatera občina bi naj vršila malo vestnejše svojo dolžnost v tem ozi-ru. Naj bi se ne izdajalo spričeval za osmi-ce — točenje domačega vina lastnega pridelka ljudem, o katerih se ve, da ga nimajo kapljice. Ce pridete na kak semeni ali cerkveni shod v Istri, vdobite tam deset, dvajset takih prodajalcev »lastnega« pridelka. Poskusite pri prvem, petem, desetem: povsodi isti značilni trpko - sladki
tud negava puhleunast mu ni prpestila, de b se na beksl prec tam zravn dohtar Kristina pučečkou. Tu je ena imenitna pršo-na. ke ga lohka leberalci za use punucaja, ta nai bi pa še zna birte, pusebn tiste u Buhinsk Bistre kozje mulituce učit; zatu u pa šon te dni enkat u Buhinska Bistrca za ene par tednu tist kurs za kozje mulituce držat, de u še ta nouga birta pr »Tri-glave« ubrihtu in pučas naprej spravu.
M konc nej m pa puveja, gespud re-dehter, še tu, kuku je tu, de je Kucimuri-te pr 'Glasben Matic« čist štime zman-kal. Ulan je še ekselceru pu »Glasben Matic« ket kašn frajtar rekrute, letaš mu je pa štima uzel. Jest zmeri pravni, de ni dobr preveč upit, zatu ke ud upitja člouk ta nar preh hripu rata. Ce pa prou narodu upije in rezenera, ga pa še degrederaja in mu še tista zvejzda udtrenaja, kokr sa ja pr »Glasben Matic« Kucinnirate. Ulan je še Kucimuri mou taka muč, de je enga »klerekalca« iz »Glasbene Matice« vn vrgli, zatu sa mu pa tud letaš gespud prefe-sar Stritof puvedal, de je blu tu hedu na-umen in za društu več škoda, kokr kakšna defraudacija. Eh, Kucimuri, nč s nckar preveč h src na žen, če je toj seme, ke s ga u Glasben Matic« sjau, toča pubila« tu je že tku; zdej se t saj na u treba jezet nad peuskem društvam »Iblana« in mu naprej metat, de je klerekaln, zatu ke »Iblana" nima čist nubenda dehovna u ud-bore, »Glasbena Matica« pa kar dva.
Prelub moj Kucimuri, kedr uš tou spet kcj zmešat, nekar na deli kar pu soj glau. ke vnder videš, de tku prekratk vn prideš, ampak pupraši zmeri preh za svet
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga.
| nacik. Morda je pa vse vino zrastlo v enaki legi? Kaj še, vse je napravil koprski čudodelnik v eni in isti kleti.
Nočem trditi, da bi se ne dobilo v Istri tudi še pristnega in okusnega vina. Imajo ga večji trgovci, 11. pr. naš Defar v Tinja-nu pri Pazinu, imajo ga gotovo razne zadruge. Pri teh je tudi mogoč nakup v manjših ali večjih količinah; ovirajo pa promet z vinom slabe ceste in pomanjkljivost prometnih sredstev sploh. Veliko škodo nam dela okolnost, da je železnica Trst - Poreč ozkotirna in nimamo direktnih vozov od Trsta naprej. Promet s kmetom je pa še težavnejši. Malokje je dobiti sedaj o tej vročini še nepokvarjenega vina, t. j. takega, ki bi ne cikalo po kisu ali ne imelo okusa po sodu (mufe, kakor pravimo), če je tudi sicer pristno. Poleg tega pa hoče kmet prodati, če Ie mogoče, vse vino skupaj, kar pa zopet odje-i rrialcu ni po godi.
Iz vsega tega pa sledi: Predvsem več pouka o umni vinoreji in razumnem kletarstvu med istrsko ljudstvo! Potem pa kletarske zadruge, ki naj napravijo primerne kleti, nabavijo moderno orodje in druge naprave ter uredijo razpečevanje vina.
Takih zadrug treba po vseh krajih vinorodne Istre. Vse zadruge pa naj osnujejo osrednjo zvezo, ki bo učlanjene zadruge v komercijelnem oziru vodila in nadzirala, da ne bodo druga drugi delale ne-potrbne konkurence.
Za to je treba seveda organizatoričnih moči, ki jih pa med sedanjimi vodilnimi krogi ne poznamo preveč. Pritegnite mlade moči, ne odbijajte iih s poneumovalnim liberalizmom!: »Liberalni« — v slabem smislu besede — so naši kmetje že itak preveč, gospodarsko izobraženi premalo.
Za tako organizacijo pa treba delj časa. A sedaj se že lahko nekaj stori, da se reši Istra preteče vinarske krize. Naj se že prične izvrševati kletarsko nadzorstvo, kakor ga zahteva novi vinski zakon. S strupenimi brozgami v morje! Potem bo kmet lahko prodal svoje pridelke, če^ prav niso popolnoma strokovnjaško pridelani. Saj Istra še vedno sama potroši več »vina« kakor ga pridela.
K požaru na Bledu.
se nam poroča še to-le: Ker še ni nihče pohvalil, naj pohvalim jaz pred vsemi načelnika požar, brambe v Radovljici, gostilničarja in posestnika hotela Bastl. Ta je prišel skoro prvi na pogorišče in je rešil s pomočjo še nekaterih drugih tri bolnike iz že goreče ubožnice in je delal sredi najhujšega ognja do 3. ponoči tako numorno, da je padel trikrat v nezavest, tako da ga je prišla njegova soproga že objokovat na Bled kot žrtev požara — naj se tako junaštvo primerno poplača! Tudi žandanne-rijski postajevodja je rešil z nevarnostjo lastnega življenja jednega otroka iz že goreče hiše. Ko bi ne bilo tujcev, bi bilo več ljudi žrtev požara. Sploh so se tujci, posebno gospoda, naj omenim še višjega uradnika dr. Str. od c. kr. okr. glavarstva z gospo, tako odlikovali, da se jih mora občudovati, med tem ko so nekateri domačini bili — surovi.
Izmed požarnih hramb so se odlikovale vse, na prvem mestu pa ona iz Zasipa, ki je prišla prva na pogorišče in se ustavila pred »Kraljičem«, da je z drugimi zabianila ogenj v gorenji konec vasi, radoljiška z njenim načelnikom, in gorjan-ska, ki je takoj prihitela pred »flegarijo«, in to v velikem številu, dasi blejska požarna hramba pred tednom prej ni poznala niti tolike takta in čuta dostojnosti, da bi se kot bližnja soseda udeležila na kak način njene slavnosti v čast 60-letnega vladanja Ni. Veličanstva.
Hvala Bogu, da se je zgodil požar za časa sezone. Visoke plemenite gospe in gospodje kar tekmujejo, kako bi pomagali ponesrečenim pogorelcem. Sedaj spoznava človek njihova biaga srca. Tudi od drugod prihajajo mnogoštevilni darovi.
Nek surov in neotesan Blejec podtika v »Na-odu« župniku popolno lažnjive besede glede gostilničarja Ropreta-Kapsa, ki je v vseh ozirih vreden usmiljenja in pomi-ljevanja. Župnik tudi na take neumne laži ne bo odgovarjal. Pač pa vprašajte — če hočete - bivšega gostilničarja Ropreta samega in boste zvedeli, da je vse »Narodovo*- poročilo popolno lažnjivo. To ima župnik v zahvalo, ker ima največ skrbi in truda za pogorelce! Toda od suroveža ne pričakuj hvaležnosti! Dopisnik, pazi, pazi; sodba ljudska se glasi: »Bog sc ne da zasmehovati.« »Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo.«
Idrijske novice.
i Sklep šolskega leta na naši c. kr. rudniški ljudski šoli je bil letos prav slovesen. Dekliški oddelek je napravil kras-
no veselico v proslavo 60letrnce presvetlega vladarja. Bogato in okusno je bila okinčana telovadnica, vsa čast g. nad-oskrbniku Penko,. ki je vse preskrbel in nadzoroval. Na odru so se vrstile dekla-macije, žive podobe, krasno petje in otroška igra »Rdeča kapica«. Gg. učiteljice so se gotovo precej trudile, predno so taka obširnim točkam privadile učenke. Videlo se je, da so pod spretnim vodstvom vsaka na svojem mestu storile več kot svojo dolžnost. Občinstvo jim je bilo hvaležno. Ker je bila k veselici tudi mala vstopnina, se je (gotovo precej nabralo za obleke revni šolski mladini. Uspeh koncem leta je bil prav dober. Več odličnjakov iz vsa-cega razreda nam je čital g. ravnatelj; Na dekliškem oddelku je bilo od 600 učenk kar 100 pohvaljenih. Razrednica je vsaki učenki, ki je z odliko končala, darovala v spomin lepo podobico. Ne smemo pa za-molčati žalostnega prizora. Otroci so šli po razredih paroma v cerkev k sklepni sveti maši. Vsak učitelj je vodil svoj razred. In opazili smo. da je učitelj peljal svoj razred do cerkve, tam se je pa on vrnil po trgu, med tem, ko so njegovi učenci stopali v cerkev. Kaj se sramuje svoje mladine na svetem kraju? Ali ni bilo iz-rečno ukazano spremljati k zahvalnici šolsko mladino vsem učiteljem? Ako hočejo, da jih bodo ubogali otroci, morajo pač oni prvi z zgledom pokazati, kako so sami poslušni ukazom od zgoraj. In ta učitelj se še pritožuje, da ga stalno ne nastavijo.
i O uspehu na naši realki bi radi poročali. A delili so izvestje po vseh pisarnah, le davkoplačevalci posestniki ga niso dobili. In vendar ti zdržujejo zavod. Že prvi dan so nosili uradnikom izvestje, a marsikateri, ki precej občinskega davka plačuje, ga do danes še ni dobil. S takim postopanjem si zavod ugleda ne bo posebno utrdil.
i Klerikalci so vtihnili, piše »Naprej«, sram jih je, če tudi so zmagali s tem, da se ne bo zidalo doma za prosveto. Menimo, da smo že dovolj osvetlili po naših listih, da bi se prosveta v novi »Čitalnici« le za višjo gospodo razširjevala. Na parket rudar navadno ne hodi. saj še celo »Sokolom« so namignili, naj ne pridejo na sestanek, kadar se je »višja« gospoda zabavala. Da bi imeli tam svoja zborovanja delavci, pač ni bilo pričakovati, kajti kdo bode plačal toliko svoto za porabo, kakor so bili našteli, da bo dvorana nesla. To je pač jasno in znano po Idriji. In davkoplačevalci, naprednjaki, kakor socialni demokrati so bili enih misli z nami, da je velika potrata, zopet zazidati za nekatere v Idriji kar do 40.000 K in najbrž bode čez šest let zopet vse razpadlo. Nas pač ni nič sram, da smo to zabranili, ravno nasprotno, ponosni smo na svoj uspeh. Ako bi tako nadalje gospodarili naprednjaki, kakor do sedaj in bi zidali hiše, kakor do sedaj že dve, pa bi bile v šestih letih nerabne. To je pač posebne vrste občinsko gospodarstvo.
i Utihnili smo, ker nekaj časa nismo nič o Kristanu pisali. Ker je sam želel, da bi mirno odišel iz našega mesta, smo mu ustregli. Povedalo se nam je, da je bil včasih silno razburjen, ko je bral kako pikro resnico v naših listih, in treba je bilo dolgo časa ga pomirjevati, da je zopet prišel v normalni tir. A če bode zopet iskal, bode lahko zopet dobil. Sedaj stika v povečanem listu, kje bi od kakega klerikalca kaj umazanega zvedel. Po vsem Avstrijskem, Francoskem, celo po Alek-sandriji roma, da bi vlovil kaj protipo-stavnega, kar je zakrivil kak klerikalec. Po čemu tako daleč? Saj ni treba skozi gozd po drva. Pri sodrugih naj začne.
i Utihnili smo, ker pričakujemo znanega natančnega računa o »špehu«. Dokler boste pa le drugod iskali kaj napačnega, o sebi pa, dasi tolikrat že pozivljani, le molčali, bode v Idriji malo izdalo tako pisarjenje.
LiMno mm na Belo-Kranjskem
Dne 5. t. m. je priredilo akadeinično ferijalno društvo »Prosveta« pod plaščem nekaj novomeških abiturijentov ter pod pokroviteljstvom »Narodne čitalnice« iu obeh podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v Črnomlju in v Dobličah na Stoniče-vem vrtu javen ljudski shod, da ustanovi pri tej priliki javno liudsko knjižnico. Ob 4. uri proglasi neki abiturijent, da se mora vsakdo, ki hoče javno govoriti, /.glasiti pri njegovi mizi, ni pa povedal, kakšen namen ima zborovanje, kdo mu je predsednik in s kakšno pravico je sam za-čel govoriti. Nato opomni gospod župnik iz Črnomlja, Stanko Peharc, da bi bilo dobro. da bi imeli vsaj predsednika, če je zborovanje javno. Dotični abiturijent se predstavi gosp. župniku ter pove, da se imenuje Zdolšek in da hoče biti predsed-
1 nik zborovanja. Takoj podeli Zdolšek besedo abiturijentu Eppichu, ki je nekako medlo ponovil nekaj misli iz Witow$kega brošurice: »Wie soli man lesen?« O onem glavnem momentu, ki ga je poudaril s tako zanosnimi besedami pod slavolokom pri vhodu v vas finančni koncipist Janez K o r b a r: Hvala Vam za Vaš trud, fcer se borite proti nevarnosti, da nas obiame valovje nemškega morja!« — o tem momentu ni bilo čuti besede iz Eppi-cliovih ust. Sarnobsebi umljivo je, da mu je bil 5.. folij le dan Cirila in Metoda in ne praznik krščanskih apostolov med Slovani, bratov sv. Cirila in Metoda. Zato tudi ni bilo videti, da bi bil govornik dosegel s svojim govorom kakšnega uspeha. Po predavanju se je zglasil k besedi g. župnik Peharc, besede pa ni dobil, češ, da se je sklenilo takoj po predavanju odnesti omarico s knjigarni na določeni prostor pri učitelju Lokarjni. Vendar je podelil »predsednik« besedo »Adrijašu« Kobe-tu, ki se je zahvalil predgovoniiku iir izročil klju-ček fer. društvu »Prosveti« prepuščenfc knjižnice učitelju Lokarju. Nato so prenesli liberalne ostanke »Cirila in Metoda« v šolsko poslopje k istemu učitelju, ki je pri zadnjih volitvah v deželni zbor delil med šolsko mladino volilne letake za J. Mazel-leta. Poslovivši se od dragega zaklada, se vrne družba na kraj zborovanja, na čelu ji vrli zastavonoša g. davčni pristav Prezelj. Abit. Zdolšek naznani, da govori č. g. župnik iz Črnomlja. Župnik vpraša za pojasnila glede značaja ierialnega društva »Prosvete«,. ki hoče po Eppichovih besedah razširjati med ljudstvom ne omike ali olike, temveč »izobrazbo«. Predsednik prebere nato nekaj društvenih pravil in začne razlagati kmetom, da jih on in njegovi tovariši ljubijo.. Ker ni bil odgovor jasen, vpraša g. župnik še enkrat, kakšna načela ima to društvo, ali verska ali svobodomiselna. Na to molk. Vendar zbere predsednik svoje moči ter izjavi, da je »Prosveta« — krščansko - katoliško društvo. (Medklic: To si zapomnimo!) Predsednika hoče popraviti »Adrijaš« Kobe, ki se postavi na visoko stališče ter začne kričati, da g. župnik nima pravice povpraševati po društvenih načelih, ker je to pre-poniževalno. Potem da Kobe duška svoji narodni navdušenosti v starih obrabljenih frazah, ki jih sam ni dobro razumel, ter začne ošabno udrihati po katoliški duhovščini in po katoličanih, češ, da so narodne izdajice. G. župnik želi nadaljevati, toda »predsednik« mu vzame besedo. Nato protestira g. župnik proti temu, da se jemlje prostost govora pri glavnih in najvažnejših vprašanjih ter razkrinka pred zbranim ljudstvom liberalne nakane teh ljudi ter pozove ljudstvo, naj zapusti to družbo. Med govorom g. župnika je zbrano kmet-sko ljudstvo župniku gromovito ploskalo in je sledilo njegovemu pozivu ter zapustilo liberalno gospodo iz Črnomlja in Kočevarje iz Maverla same na vrtu. Sod-nijski pristav K u d e r in finančni koncipist K o r b a r stečeta na cesto za g. župnikom, vabeč ga ,naj se vrne, da nadaljuje govor. G. župnik se seveda povabilu ne odzove, temveč pomiri razburjeno ljudstvo in mu reče, naj se mirno razide. Na tako klavern način so se izkazali junaki »Prosvete«, ki je zatajila svoja načela, samo da bi naše dobro ljudstvo ne spoznalo v pravi luči njih bileralno-radi-kalnih namenov. Seveda je umljivo, da pri tem važnem delu nista izostala sicer z »delom« vedno preobloženi okrožni zdravnik dr. M a I e r i č iu zvesti mu oproda davkar Kline. Shod ni bil prirejen za vaščane iz Doblič, ampak za črnomeljsko liberalno gospodo in za Kočevarje, ki so se v svoji blaženi materinščini na Stani-čevern vrtu imenitno zabavali, še predno je prišla gospoda iz Črnomlja, ter se niso sramovali kumovati obenem z učiteljem Lokarjem v narodnem oziru docela svobodomiselnemu društvu. Za dober uspeli knjižnice jamčijo oni. ki se jim ni dalo govoriti. ter pošteni krščansko - narodni kmetje z Dobličke gore!
s^v iz slovanskega soeta.
^rKako so Nemci na Češkem stiskani.
Minulo leto je bilo na praških nemških šolah 2508 učencev, izmed katerih je bilo čeških otrok 839, židovskih 1393 in nemških 276. Praga torej vzdržuje nemške šole za Čehe in Žide. In nemški poslanci v državnem zboru se ne sramujejo trditi, da branijo nemško posest proti češkim napadom.
si Katoliški češki Sokoli v Ameriki.
V Severni Ameriki je precej čeških katoliških sokolskih društev, zlasti v državah Nebraska, Michigan, Maryland (Balti-more), Minesota, Ilinois (Chicago) in dr. Ta društva so doslej priredila tri skupne javne vaje. Letos pa nameravajo prirediti četrt? javne vaje v Omahi in pri tej priliki ožje organizirati vsa češka katoliška so-kolska društva v Ameriki.
II« prilog« t,Slovenca" Hev, 157. dnč II. julija 1908.
si Rusini. Boj med rusinskimi strankami je čimdalje bolj srdit in grd. Ukrajinci, kot radikalci, imajo seveda takšne lastnosti, kakoršne imajo take stranke pri vseli narodih; odlikujejo se po nasilju, nestrpnosti in brezobzirnosti. Ukrajinci, ka-kakor ,I1aličanin'poroča, so izdali nedavno tajni razglas svojim zaupnikom, da naj se trudijo povsod dobiti vlado v starorusin-skih društvih v roke; da naj obilno pristopajo kot udje k starorusinskim društvom in ko bodo imeli v njih večino, naj s tero-rizacijo pripeljejo starorusinska društva k ukrajinski stranki! — Ukrajinci tudi v svojih listih naglašajo, da v prvi vrsti morajo sedaj uničiti starorusinsko stranko in ji odvzeti vse mandate. — Pred kratkim je stanislavski škof rusinski, Homišin, izdal pastirsko pismo svojim duhovnikom, v katerem jih prosi, da bi ne dovolili ustanavljati po vaseh ljudske čitalnice, ako ne bodo mogli sami biti njih načelniki. Zakaj Ukrajinci širijo v takih bralnih društvih navadno le nevero in socialni de-mokratizem med ljudstvom. Le-to pastirsko pismo so Ukrajinci sprejeli z velikim ogorčenjem in so sklenili nad škofom Homišinom se maščevati ter vse njegovo nastopanje med ljudstvom onemogočiti. Prvi poizkus je ukrajinska mladina storila na železniški postaji v Cernovicah, kjer so dijaki napadli škofa s psovkami in z zmerjanjem. Žalostno!
si Koliko je stala cetinjska pravda radi bomb? Nič manj nego 150.000 kron. Stroške pokrijejo z izkupilom za konfisci-rana posestva obsojenih. Bivši ministrski predsednik Radovič in drugi premožnejši obsojenci bodo trpeli stroške tudi za druge, ki nimajo premoženja.
si Nova organizacija Srbov na Ogrskem. Dne 8. t. m. se je v Novem 'Sadu vršila prva konferenca odposlancev o programu nove srbske organizacije na Ogrskem. Navzočih je bilo 40 delegatov iz torontalske in bačbološke županije.
si Poljski katoliški akademiki so si osnovali v Krakovu akademiško društvo »Polonia«. V kratkem se ustanovi v Lvo-vu katoliško akademiško društvo »Akademski klub«. Potem bo vseh slovanskih katoliških akademskih društev v Avstriji jednajst.
Tržne vesti.
10. julija 1908.
Akoravno smo se v pretečem kampanji privadili visokim žitnim cenam, vendar bomo baje imeli v ravnokar pričeti kampanji še višje cene. Res je, da bo letošnja žetev prinesla več kakor je lanska. Na Ogrskem cenijo za štiri milijone met. stotov več pšenice in za en milijon met. stotov več rži. V Avstriji se pričakuje nad srednje dobra letina. Vsega skupaj cenijo strokovnjaki za deset milijonov met. stotov krušnega zrnja (pšenice in rži) več. In vendar jc razširjeno mnenje, da bomo imeli še višje cene, kakor lansko leto. Lansko leto so bile zaloge zrnja iz letine 1906 precejšnje, med tem, ko so letos kašče skoro prazne. Letina 1906 je tudi zabra-nila, da v pretečeni kampanji visoka carina na žita ni dosegla popolne veljave. Vrh tega je tudi konzum hladil prevroče glave špekulantov, da niso mogli preveč izkoriščati. Konzument je tolkel krompir in drugo, ali letos pa bo, kakor pravijo, se tudi krompir in fižol slabo obnesel. Torej imamo pred seboj drage čase. Nekaj besede in vpliva na naša tržišča pa ima tudi svetovni trg. Amerika bo imela letos precej boljšo letino, in tudi druge pokrajine poročajo ugodno, Ako bodo naši špe-kulantje tirali cene previsoko, bo inozemsko blago prilezlo čez mejo. Gibanje na newyorškem trgu bo premikalo naše cene. Za živahno premikanje cen na naših tržiščih pa bodo v prvi vrsti skrbeli naši špe-kulantje.
Kar se tiče današnje kupčije, je jako mrtva. Konzum ne opusti svoje taktike, ponudniki pa tudi ne silijo.
Ponuja se za takojšnji odjem že nova pšenica in rž. Budimpešta zahteva za efektivno pšenico 78/80 K 12-40 do 12-60, rž novo K 9-60—7-80, ječmen K 7 20 do 7-55, oves K 8 20 do 8-60, turšico K 7 20 do 7-30, Posebno oves bo imel letos dobro ceno,
Moka. Stalnost tržišč z zrnjem je napotila nekaj mlinov, da so zvišali cene mlinskim izdelkom. Konsum se ne more privaditi višjim cenam. Visoko ceno ima klajna moka in otrobi.
Budimpešta notira povprečno: pše-nično moko št. 0 K 18-40, št. 1 K 1810, št. 2 K 17 80, št. 3 K 17-60, št. 4 K 17-40, št. 5 K 17-10, št. 6 K 1680, št. 7 K 15-80; rženo moko št. 0 K 15-90, št. 0/1 K 15-50, št. 1 K 15 10; otrobi fini 5-90, debeli K 590, rže-ni K 6; klajna moka K 8 do 8-40; fini otrobi za september-december K 5 90 do K 6, debeli K 5 90 do K 6 (vse za 50 kg).
špirit. Za terminsko blago ni pravega zanimanja, ker na zakonski predlogi preveč laborirajo v parlamentu. Blago za juii-avgust gre dobro in se zahteva K 151 do K 15150 (basis Praga). Tendenca precej krepka; denaturiran špirit zahteva K 46-50 do K 47.
Sladkor. Z nižjim davkom ne bo nič . In vendar so cukrarji zopet dvignili ceno za pol krone. Gospodje ljudski poslanci naj se lotijo raje kartelov, potem pa ne bo treba vladi darovati milijonov, ki bi zlezli v žepe karteliranih cukrašev.
Hmelj. Iz Savinske doline se poroča, da je suša in prevelika vročina ovirala razvoj rastlin. Zgodnje vrste ne dosegajo visokosti kola. Srednji hmelj ne zadovoljuje niti v najboljših legah.
Najnovejša politična poročila.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Kakšen je angleško-ruski reformni predlog za Makedonijo?
L o n d o n , 11. julija. Angleška in Rusija sta se pri vladarskem sestanku v Re-valu glede na pacifikacijo Makedonije domenila, da velevlastem predlagata sledeče: Pomnoži naj se reformno orožništvo in organizirajo posebne čete proti ban-dam. Kar se prvega tiče, treba sledeče prevdariti: Reformni vilajet Kosovo, Mo-nastir in Solun imata obseg 106.300 kvadratnih kilometrov, torej še enkrat toliko kot Bosna in Hercegovina. Ozemlje je zelo neprehodno, gorato, brez cest, prenočišč in zalog. V kosovskem vilajetu je 300.000 prebivalstva, orožništva pa 1068 (39 častnikov), v monastirskem 324.000 prebivalstva, orožnikov 1368 (48 častnikov), v solunskem 1,100.000 prebivalcev, orožništva 2303 (76 častnikov). Torej pride v kosovskem okraju en orožnik na 280, v solunskem na 547, v monastirskem na 236 prebivalcev. Pri nas v Avstriji pride en orožnik na 1000, v Bosni na 689 prebivalcev. Toda pri nas je varnost neprimerno večja, je na razpolago policija, v potrebi tudi vojaštvo in so kulturne in pravosodne razmere čisto drugačne. Za Makedonijo je pravo razmerje med orož-ništvom in prebivalstvom 1:200. Orožniki bi morali biti v slehernem kraju. Posebno velja to za kosovski okraj. Ker pa angleško-ruski predlog obenem s tem, da hoče pomnožitev orožništva, zahteva znižanje potrebnih budgetnih sredstev, je tudi ta »reforma« pljusek v vodo. V prvi vrsti je makedonsko orožništvo reforme potrebno v kvalitativnem oziru. Cisto zanemarjena je poročevalska in brzojavna služba. — Kar se tiče takozvanih »letečih kolon«, kakor jih je Anglija svojčas predlagala, je le obžalovati, da se je ta misel morala opustiti. Turška vlada je namreč proti tej nameri energično protestirala, češ, da žali suvereniteto sultanovo. Res škoda, da ne vzame reformno orožništvo samo potom »letečih kolon« v roke preganjanja band, ampak ostane to slejkoprej v delokrogu turškega vojaštva. Zdaj hočejo turške čete tako dislocirati, da bodo vedno ban-dam za petami. Vse to je nedostatno. Tudi angleško-ruske reforme ne bodo privedle do nobenega cilja.
Italijanski vseučiliščni profesorji bodo štrajkali?
Rim, 11. julija. Naučili minister Rava je predlagal nekako pred enim mesecem, da se izboljša vseučiliščnim profesorjem plača. Zbornica je zakon zavrgla, in sicer so govorniki povdarjali, da vseučiliščni profesorji zanemarjajo po veliki večini svoje dolžnosti. Večina pol leta nič ne predava, drugi sploh ne predavajo, temveč pridejo za par minut povohat v svoje laboratorije in institute ter prepuščajo vse asistentom, ki pa si tudi privoščijo obilo počitka, kadar le morejo. Zdaj pa vseučiliščni profesorji demonstrirajo in prirejajo pred zelo mešanim občinstvom shode, kjer zabavljajo proti zbornici in na-učnemu ministru. Pripravljajo se na splošni štrajk! Neki vseučiliščni profesor je objavil v nekem milanskem listu članek, kjer pravi, da vseučiliščni profesorji niso v prvi vrsti poklicani učiti, temveč »varovati stari italijanski duh«. Nato odgovarja »Corriere della sera«; »V prvi vrsti je profesor tu, da poučuje, »stari italijanski duh« ne potrebuje takih opor, ki ne poučujejo!«
Pojemajoči modernizem.
Rim, 11. julija. Modernizem med italijansko mlajšo duhovščino rapidno pojema. Zdaj se je razšlo inodernistiško društvo »Parola Fraterna«, ker je večina članov izstopila.
Vojna nevarnost na Daljnem Vzhodu.
London, 11. julija. Na Japonskem je odstopil dosedanji kabinet, novo vlado pa so prevzeli isti možje, ki so bili na kr-
milu ob vojski z Rusijo. Ministrski predsednik je Katsura, minister za zun. zadeve dosedanji poslanik v Londonu, grof Komuni, mornariški minister Jamamot. Ti možje so od vojne stranke, kar dokazuje, da se Japonska pripravlja za vsak slučaj.
Drugo značilno znamenje je upor domačih čet v Indokini proti Francozom. Za domačini stojijo »reformisti« iz južne Kitajske, za temi pa Japonska, ki hoče napraviti konflikt, v katerega bi bila zapletena Kitajska, Japonska pa bi v kalnem ribarila.
Grozodejstva band v Makedoniji.
(Od našega poročevavca.)
Bel grad, 11. julija. Bolgarska četa je napadla srbsko vas Vrbljane pri Prilepil v Makedoniji. Ubili so načelnika in mnogo seljakov prisilili, da so se izjavili za Bolgare. Druga bolgarska četa, pod vodstvom Vasilija Soljanca, je napadla srbsko vas Glivo pri Skoplju, spalila osem hiš. Tretja četa, pod vodstvom Mihajlova, je v veleski kazi napadla in zažgala srbsko vas pri Senokosu. Bolgarske čete so čez-dalje bolj agresivne.
Kdaj se snideta Viljem in Nikolaj?
Rim, 11. julija. »Corriere d' Italia« poroča iz Berolina, da se cesar Viljem in car Nikolaj snideta 12. avgusta blizu Re-vala.
Proda se enonadstropna
nova hiš
z vrtom in vodnjakom, s krasnim razgledom čez hribe na morje, na zračnem kraju, primerno za kakega vpokojenca. — Več pove
1679 Morilo Mahnič, Dekani 211, Istra. 2-1
Velik cilind.-šivalni stroj
za črevljarje se po ceni proda. — Izve se pri 1674	I^ubi JTer-ln,	1-1
1'oljanska cesta 27, Ljubljana, Poljanska cesta 27.
Mesarija.
Pri rudniškem konsumnem društvu v Kočevju je popolniti mesto sposobnega	1676 2 -1
0F* mesarja. "H
Zeli se moža srednje starosti, samskega stanu, vojaščine prostega ter veščega slovenščine in nemščine. Biti mora dober na-kupovalec in znati dobro porabiti drobnarijo. Začetna plača K 80.— poleg prostega stanovanja, svečave in kurjave. Mogoče je oddati mesarijo tudi v najem. Ponudbe naj se pošiljajo na zgoranje društvo.
V najem se odda J||fgg|
z dvema sobama, vežo, kuhinjo in kletjo, 30 minut oddaljena od Smartna ali Litije, pripravna za obrtnika ali penzionista. Odda se za par mesecev ali več let. Natančneje se izve v gostilni pri Kamni-čarju v Litiji.	16':0 3-3
Lepo posestvo
s trgovino z mešanim blagom na deželi blizo _ _	Ljubljane tik farne cer-
kve in šole, je zaradi družinskih razmer takoj na prodaj.
Več se izve pri Marjeti Virk, Ljubljana, Ravnikarjeve ulice 3.	1642 3 -3
Učeno
v trgovino s špecerijskim blagom sprejme 1660 3 3 Ferd, Hlebš v Kranju.
Kupi se
mala hiša
* vrtom v obližju Ljubljane. Ponudbe pod šifro „R. D." je poslali na upravo ,Slovenca'. 1661 2-2
zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah, Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24- io
Raba tega v zamaSek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiBssnobiskB Kisle nk
IX
izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh.
Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalogi; pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubljana.	114 52-28
SiSSSSig Najboljša krma za pse je in ostane
Fafiingerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 3-20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolače za pse In krmo za perutnino Wiener-Neustadt. - Nad 2a0
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—11
Uište in kopališče Kamnik
= na Kranjskem. =
Postaja c. kr. drž. železnice, 1'/, ure od Ljubljano. Začetek sezone 15. maja. Krasna gorska loga. Vseli vrst zdravljenje (sistem Priess-
nitz in Winternltz, oblivi po Kneipp-u). Voda za pitjo in kopanje. Solnčne kopelji, ogljenčeve in električne kopelji, masaža in elektroterapija, plavalni bazen, [zborna knbinja, cene zmorne. Prospekte pošilja dr. Rudolf Vackenrelter, ravnatelj in najemnik kopališča.	1187 10—1
Hiša
s petimi sobami in lepim vrtom se proda v Rožni dolini pri Ljubljani. Poizve se pri gostilničarju Konianu v Rožni dolini.	1666 3-2
Pozor!
Po ceni se točijo izborna
1657 3-3
in sicer:
Istrsko, belo.........po 56 vin.
>i Srno.......... 56 „
Dolenjec, rdeč......... 72 „
ji	1 ........» 88 ,
11 rumen......., 88 „
Na obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
Gostilna pri ,,Litru"
Breg štev. 2, Ljubljana.
vožnja s
Cunard Line
U Ameriko in Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
641 20	Bližnji odhod t
Iz Trsta, domačega pristanišča: Slavonija 7. julije, Panonija 21. julija 1908. Karpatbia
4. avgusta Ijos.
Iz Liverpoolat Lusitanja največji najlepši parnik
4. in 25. julija, 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 11. julija, 1. in 22. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Brivski vajenec
se takoj sprejme pri Ivanu Koseo,
Dunajska cesta 7, Ljubljana. 1664 3 2
—" Zanesljivega =
hlapca
h konjem sprejme pod ugodnimi pogoji tovarna testenin v Šiški pri Ljubljani; ravnotam se sprejemajo
tudi	16C5 3-2
tovarniški delavci.
Na prodaj sta (jye
tik Celja, še več let davka prosti, ena z dobro obiskano branjarijo, cena 6500 gld.; druga v prvi vrsti pripravna za gostilno ali vsaktero obrt, cena 0500 gld. Vsaka z obširnim zelenjadnim vrtom in vsem potrebnim oskrbljena. Natančneje pove l«an Karba, Celje, Gaberje 104, Štajersko. 1608 3-3
mm Toplice
no Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice.
Akrato-vreiec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališčainmočvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
977 12-7	Zdraviliška uprava.
Naprodaj je	1614 8 -3
nova hiša
močno zidana, obstoječa iz 5 sob, 4 kuhinj in shramb. Zraven je lep sadni vrt. Hiša je pripravna za vsacega. Proda se po jako ugodni ceni.
Natančneje se poize v Rožni dolini št. 203.
pomocni^c
sprejme takoj v stalno delo; stanovanje in hrana prosta; plača po zmožnosti; M. Gogala, mizar, Bled.	1654 3 3
Clčenea
sprejme A. SUŠMIK, trgovina z železnino in špecerijskim blagom, Ljubljana, Zaloška c. 21. 1644 2-2
1658
2
Sprejmeta se
ačenca
iz boljše hiše pri tvrdki Br. Hlavka, Prešernove ulice št. 5 v Ljubljani.
Podpisano društvo ima še okolu 350 hektolitrov dobrega belega	1643 4—2
mr vina
ter 250 hektolitrov refoška na prodajo. Cena po dogovoru. Uzorci na razpolago.
Potrošno obrtno gospodarsko :: društvo v Buzetu (Istra). ::
Kotel za centralno kurjavo
dobro ohranjen, ki je bil 10 let v rabi, se proda radi nabave novega kotla, z vsemi pritiklinami za centralno kurjavo, ki je grela tri dvorane.	1656 8—2
Ogleda se lahko v Katoliški tiskarni, kjer se izvedo tudi prodajni pogoji.
Najkrajša.. najcenejša tfOŽnjfl« AmeilllO
Nad St. Vidom je
1176 11
naprodaj s prijaznim razgledom, kjer je posestvo, ki obsega do 1 orala zemlje, s sadnim drevjem in malo gozda. Zelo pripravno za letovišče. V bližini je studenec z jako dobro vodo. Poizve se v prodajalni na Sv. Petra cesta 14 v Ljubljani.
z modernimi , velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w Vork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line". ®
Na naših parnikih: „Finland", ,Kroonland*( ,,'Vaderland*, „Zeoland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med A.ntwerpnom in New Yorkom, so anažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po jrt novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, O za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.	ffj
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Q
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na t^ mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdamo cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potr)eni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej itev. 26, od Južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju*. 320 46 28
O«
0
o
o
																				
51!		m	S	II	iS	m		lil«	§§	©83 PS	II« 111	n	tm	11	li	m	mmmm	l	mm B8	m


*1

Subskripcija
na 2..iOO llellftlc četrte izdaje Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani po K 400 — nominale v skupnem znesku K MNMKOOO'-.
Redni občni zbor delničarjev z dne 6 marca 1907 je sklenil spremembo § 4. bančnih pravil in povišanje delniške glavnice od dosedanjih K 2,000.000*— na K 3,000.000-- z izdanjem 2.500 komadov novih polno vplačanih na imetnika se glasečih delnic po K 400-— nominale.
Ob enem je pooblastil upravni svet, da razpiše zadevno subskripcijo, kadar bo to smatral za nadaljni razvoj banke potrebnim.
Ta sklep je odobrilo c. kr. ministerstvo notranjih zadev sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom z odlokom z dne 30. maja 1908 štev. 12.278.
§ 10. odd. 4 bančnih pravil predpisuje, da vloge na knjižice ne sinejo presegati dvojnega zneska vplačanega delniškega kapitala. Ker pa znaša sedanje stanje vlog na knjižice že čez K 4,000.000 — in nadalje z ozirom na bližajočo se otvoritev podružnice v Trstu, je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo v roku od l.do 15. julija t I. pod sledečimi pogoji:
Prednost do mladih delnic imajo imejitelji starih in pripada toraj na vsaki 2 stari I nova delnica. Delnice, katere ne prevzamejo dosedanji delničarji, se po izidu subskrlpcije dodelijo gg. subskribentom nedelničarjem.
Ljubljanska kreditna banka vabi toraj:
1.)	Svoje dosedanje delničarje k subskripciji novih delnic za kurz K 430*— za vsako novo delnico v nominalni vrednosti K 400—-s pravico do dividende od 1. januarija 1909.
2.)	Gg. subskribente nedelničarje k subskripciji za kurz 480- — za vsako novo delnico s pravico do dividende od 1. januarija 1909.
3.) Upisovanje novih delnic se vrši s posebnim zglasilom od I. julija do 15. julija t. I. proti predložitvi starih delnic brez kuponskih pol pri blagajnah centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Spljetu in Celovcu.
Stare delnice se pri predložitvi prekolekujejo in takoj vrnejo.
Pri upisovanju se mora položiti za vsako novo delnico K 130- od delničarjev, in K 180-— od nedelničarjev v gotovini.
5.)	Drugi obrok v znesku K 150- — za vsako delnico se mora plačati do 1. septembra t. I.
6.)	Tretji obrok v znesku K 150'-— za vsako delnico se mora plačati pa do 1. novembra t. i.
V ostalem se prepušča vsakemu subskribentu prosto, da vplača tudi ves znesek na enkrat.
Vse zneske vplačane na nove delnice bode banka obrestovala po 43|4fo|o od dne vplačila do 31. decembra t. I.
O izvršenih vplačilih se izročijo gospodom subskribentom začasna potrdila in po 31. decembru 1908 popolni obračun.
Proti vrnitvi vseh potrdil o izvršenih vplačilih se bodejo izročile nove delnice gospodom delničarjem začetkom leta 1909.
V Ljubljani, dne 27. junija 1908.
Upravni svet
i599 (3-s)	Ljubljanske kreditne banke.
11!» priloga f,Slovenca" A te«. 157. ilnš II. julija 1908.
PomanjKnnie krme na Kranjskem.
Za državno poinoč.
Za danes dopoldne je sklicala deželna vlada posvet zaradi potrebne pomoči proti pomanjkanju krme na Kranjskem. Predsedoval je dežel, predsednik baron Sclnvarz, navzoči so bili še: komercialni svetnik Povšc, od vlade grof Chorinsky in referent vladni svetnik pl. Laschan, od deželnega odbora dr. Lampe. »Zadružno zve-zo < je zastopal stotnik Kump, »Gospodarsko zvezo« njen načelnik g. Babnik. Posvetovanje se je bavilo z vprašanjem poljedelskega ministrstva, koliko je pomanjkanje krme na Kranjskem, ali je mogoče iz nekaterih krajev dežele nadomestiti pomanjkanje v drugih krajih in koliko krme manjka, da bi se na podlagi teh podatkov določila državna pomoč.
Uradna poročila posameznih okrajnih glavarstev trdijo v bistvu sledeče:
1 Postojnsko glavarstvo. Štirje deli tega okrajnega glavarstva se dajo označiti sledeče: Okoli Postojne se je pridelalo letos le polovico normalne množine sena, v vipavskem delu samo eno četrtino. v Reški dolini eno tretjino, okoli Senožeč. Ilirske Bistrice, Št. Petra iu Košane pa skoro nič. Okrajno glavarstvo pravi, da ie treba uvoziti sena 160.000 m3. Ena tretjina se potrebuje takoj, ostanek do jeseni.
2.	Logaško okrajno glavarstvo. Sena ie malo, otavc se malo pričakuje.
3.	Radovljiško glavarstvo. Sena je le polovica normalne košnje, deloma le tretjina: otavc je pričakovati eno tretjino, ljudstvo začenja živino prodajati.
-1. Kranjsko glavarstvo. Sena je letos samo polovica, otava ie v veliki nevarnosti, živina se začenja prodajati.
5.Kamnik.Sena je v dolinah in ob Savi letos polovica. V gorah in na mokrih travnikih dve tretjini, detelja je zelo trpela, slame manjka, otava je v nevarnosti. Živina se še nc prodaja. Upanje je za zboljšanje, če pride dež, a treba je rezervirati za slučaj sile.
Ljubljansko glavarstvo. Senena košnja je jako oškodovana; nakosilo se je eno do dve tretjini normalne košnje; posebno so prizadeti kraii: Lipljene. Pijava gorica, Moste. Šmarje ,Št. Jurij, Zelimlje. Otava je v nevarnosti.
Ljubljana mesto. Košnja na barju je siaba. Otavc skoro ni pričakovati. Živina se začenja odprodajati in se je bati, da se še bolj odproda. ker je tudi druge klaje malo.
Litija. V dolinah se še nc čuti pomanjkanje krme, v višjjih krajih pa zelo, in kmetje že odprodajajo živino. Tudi v dolinah ne bo otave, v hribih pa niti paše ne bo.
Krško. Sena je v dolinah malo, v višjih krajih skoro prav nič. Paša jc jako malo vredna. Otava je v največji nevarnosti. Kmetje izkušajo število živine znižati in ker ne morejo prodajati, že živino koljejo.
Kočevje. V celem okraju manjka krme, odprodaja živine se jc začela in je vedno večja. Za one, ki so že prodali živino, bi bilo treba podpore, da si nove nakupijo, ko dobe zopet krme.
Novo mesto. Košnje je polovica. Posebno slabo je v Suhi Krajini okoli Žužemberka, Dvora, Ambrusa, Smuke, Ajdovca, Doberniča, deloma v šmihel-stopiški občini. Brusnice imajo le tretjino. Ravno tako slabo stoji z deteljo in prašičjo klajo. Otava jc čisto izgubljena. Deževje je nekoliko pomoglo zadnje dni.
Črnomelj. Sena je letos Ic tretjina, najbolj so prizadete Poljane, kjer ni sena skoro nič in so pašniki izsušeni. Otava je v veliki nevarnosti, deloma je nc bo nič, druga žetev je slaba, živina se odprodaja. Potreba je za podporo 160.000 m\
Iz teh uradnih poročil sledi, da je pomanjkanje krme v deželi splošno in da je ni mogoče nabaviti doma. Najbolj je treba sena, ki se mora od zunaj uvoziti, za jako znižano ceno oddajati. Vsa okrajna glavarstva so zoper razdelitev denarja in priporočajo razdelitev krme.
V daljšem razgovoru, ki so se ga udeležili vsi navzoči, se jc konštatiralo, da jc bilo leta 1907. na Kranjskem 24.328 konj in 210.606 rogate živine. Ker jc bilo leta 1900 naštete rogate živine 253.000, je šla že doslej nazaj, dasi izkazuje letos nekaj več nego lani.-
Sklenilo se je, takoj brzojavno prositi poljedelsko ministrstvo, da nakupi za Kranjsko za prvo potrebo -1.000 vagonov sena. ki se naj bi poljedelcem potoni »Gospodarske zveze« prodajalo po 5—6 K. Hkrati se naprosi vlada, da iz vojaških pekarn oddaje otrobe v prvi vrsti poškodovanim po suši.
Če pomislimo, da cena senu silno raste, bo že za izvedenjc te podporne
akcije potreba izdatne državne podpore. A celotni deficit letošnje košnje lahko računamo na 15.000vagonov. V srednji letini se pridela na Kranjskem: sena 43.000 vagonov, krmske slame 18.357, krompirja 20.192 vagonov. Splošno lahko rečemo, da se je letos pridelala le tretjina te množine. To pač opravičuje zahtevo po državni pomoči, in visoki c. kr. vladi bodo prizadeti poljedelci hvaležni, ako hitro izvede to započeto akcijo. Okrajna glavarstva, ki so takoj uvedla poizvedbe, ko se je pokazalo pomanjkanje, bodo še nadalje poizvedovala, da se dožene, kje in koliko je treba pomoči.
V zavodih sv. Stanislava
v Št. Vidu nad Ljubljano je bilo začetkom šolskega leta 1907/08 v pripravljavnem tečaju 22, v I. razredu 50, v II. razredu 47, v III. razredu 46, vsegaskupaj 165 učencev. Dva sta med šolskim letom izostala, torej je bilo koncem 1907/08. 163 učencev. Iz Kranjskega jih je bilo 159, iz Štajerske dva, iz Slavonije eden. Vsi Slovenci in katoličani. 10 let stari so bili 4, 11 let 11, 12 let .32, 13 let 41, 14 let 35, 15 let 31, 16 let 8, 17 let 1. Izpričevalo z odliko jih jc dobilo 39, prvega reda 67, drugega reda 13. Odličrijaki so v pripravljavnem razredu E. Ambrožič. A. Mali, A. Mervar, L. Puš, J. Tomažič, R. Trampuš, L. Vadnjal; v prvem V. Bidovec, J. Ferjančič, J. Gašper-šič, J. Hrovatin, P. Jereb, V. Kobi, G. Oblak, P. Podboršek, J. Seljak, F. Škcdelj, M. Walland, J. Zakrajšek, J. Zor; v drugem S. Adamič, F. Belec. V. Doliličar, J. Dovč, A. Gnidovec, A. Gornik, F. Kcrn, F. Korbar, F. Kvas, J. Semič, A. Turk, J. Udir, J. Vilfan; v tretjem J. Barlc, I. Dor-nik, I. Gruden, 1. Hočevar, V. Meršolj, P. Podbregar, V. Pogačar, A. Stare. B. Sve-telj, F. Terčelj, F. Valjavec, J. Žužek. Šolsko leto 1908/09 se prične 18. septembra. Za sprejem učencev veljajo te določbe: a) učenci, ki hočejo vstopiti v I. gimnazijski razred, pa niso bili dosedaj v zavodu v pripravljavnem razredu, naj pridejo k sprejemnemu izpitu dne 6. julija ob 8. uri zjutraj. Ponavljati sprejemni izpit na istem ali kakem drugem zavodu ni dovoljeno, b) Učenci, ki so uspešno dovršfli pripravljav-ni razred, tako tudi tisti, ki hočejo vstopiti v II.. III. ali IV. gimnazijski razred, naj se 17. septembra osebno zglasc pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja. Ponavljalni izpiti sc prično dne 17. septembra ob 10. uri. Redni šolski pouk se prične dne 19. septembra. — Profesorji na zavodih so: dr. J. Gnidovec, ravnatelj; Luka Arh. dr, Demšar, dr. Kni-fic, Anton Koritnik, Jožef Kržišnik, F. Pen-gov. Vsi so svetni duhovniki. Petje poučuje V. Hybašek.
AVSTRO-OGRSKA.
Interpelacije »Slovenskega kluba«.
Poleg dr. Benkoviča, ki je interpeliral o nedostatkih iu zlorabah braslovške obrtne zadruge, sta vložila v državnem zboru interpelaciji tudi poslanca »Slovenskega kluba« dr. Hočevar in Fon. Poslanec Hočevar je interpeliral o pokvarjenem mleku, Fon pa naučnega ministra o zrelostnih izkušnjah na goriški višji gimnaziji in na realki.
Justični odsek.
je izpremenil svoj zadnji sklep in določil, da se določi eksistenčni minimum za one, ki dobivajo plače, z 2000, za one pa, ki dobivajo pokojnine, z 1200 kronami.
Gosposka zbornica.
ima sejo 21. t. mes., če konča poslanska zbornica prihodnji teden svoje delo. Gosposka zbornica se bo pečala s prvim branjem postave o razširjevalni postavi nezgodnega in bolniškega zavarovanja in pa z drugim branjem postave o povišanju re-krutnega kontingenta. Gosposka zbornica se bo pečala tudi z onimi postavami, ki jih do takrat reši poslanska zbornica. Če bo potrebno, zboruje gosposka zbornica tudi 22. t. m.
Delegacije.
V sredo izvoli zbornica delegate v izredni večerni seji. Prihodnjo sejo ima zbornica v torek ob II. uri dopoldne.
POSLEDICA ŠTRAJKA SVOBODOMISELNEGA ŠTUDENTA.
Svobodomiselno časopisje objavlja velezanimivo novico, kakšne posledice je rodila znana stavka svobodomiselnega študenta. Kakor znano, je svobodomiselni študent rajše krokal, sc pretepaval in ropal katoliškemu študentu čepice, kakor pa da bi sc bil učil. Zdaj pa, ko se vrše izkušnje in rigorozi, se pa že kažejo posledice. Nad polovico kandidatov namreč odstopa pri skušnjah in rigorozih. Dne 9. t. m. bi bilo moralo delati na dunajski iuri-dični fakulteti državno izkušnjo 30 kandi-
datov, a pied izkušnjo jih je odstopilo nad polovico, 16. Moralnega mačka seveda plačajo starši.
VAŽNA RAZSODBA DRŽAVNEGA SODIŠČA.
Več opavskih Čehov se jc pritožilo proti šlezijskemu deželnemu odboru, ker so dobili na češko pritožbo po šlezijskcm deželnem odboru nemško rešitev. Čehi so sc pritožili. Državno sodišče je razsodilo, da jc kršil šleziiski deželni odbor postavo, ker ni poskrbel, da bi bili dobili pritožitelji češki odlok. Razsodba se sklicuje na član XIX. državnih temeljnih postav, ki velja za vse javne pritožbe, torej tudi za šlc-zijski deželni odbor, v katerega uradnem okrožju sta tudi češčina in poljščina v deželi običajna jezika.
ANGLEŠKI ADMIRALI V IŠLU.
Angleške admirale je zaslišal cesar 10. t. ni. v četrturni avdijenci. Ob pol 6. zvečer je cesar obiskal v hotelu podad-miralu princaBattenberga in ga vzel seboj na izprehod. Admirali in njihovi častniki so bili povabljeni k dvornemu obedu.
RAUCHOVO POTOVANJE PO HRVAŠKEM.
Iz Budimpešte poročajo Mažari, da potuje Rauch po Hrvaškem, kjer odpravlja mitnice. Baje mu prireja prebivalstvo velike ovacije.
STAVKA NA OGRSKIH PROGAH JUŽNE ŽELEZNICE.
Na Dunaju se je govorilo med finančniki, da se pripravlja na ogrskih progah južne železnice stavka. Vodstvu južne železnice o tem ni znano ničesar.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Košutu se je zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo.
NOVA OGRSKA MAGNATA.
Ogrski poslaniški krogi trde, da bosta pozvana v magnatsko zbornico poslanca »Neodvisne stranke« Malatinski in Szen-tivany.
BOSANSKA VLADA PROTI VELIKO-SRBSKI PROPAGANDI.
Bosanska vlada jc izgnala iz Sarajc-vaznanega profesorja belgrajskega vseučilišča dr. Milana Pavloviča, o katerem trde, da je posredoval med bosanskimi malkontenti iu pa med belgrajskim kona-kom, kjer je lahko vedno neprijavljen občeval. Pavlovič je "povzročil tudi znani dve veliki deputaciji bosanskih moharne-dancev v ogrskem državnem zboru. V zalivalo so imenovali Pavloviča za dvornega maršala princu Arzenu Karagorgjeviču ob njegovem popotovanju v Južni Italiji. Bosanska vlada namerava izgnati iz Bosne še več drugih agitatorjev za veliko srbsko propagando.
PRUSKO VOHUNSTVO NA ČEŠKEM.
»Nar. Politika« poroča, da se skoro vsak dan izkrcajo na Češkem iz vojaških zrakoplovov pruski vohuni, ki fotografirajo pokrajino. List poživlja oblasti, naj pazijo na izlete pruskih vojaških zrakoplovov na avstrijskem ozemlju.
PORAZ SOCIALNE DEMOKRACIJE NA NEMŠKEM.
Pri občinskih volitvah v Strassburgu jc socialna demokracija izgubila vseh 16 mandatov, ki jih je doslej imela v ondot-nem občinskem svetu.
NEMŠKO MORNARIŠKO DRUŠTVO
je zapustilo že 140.(1(10 članov. Načelništvo se je posvetovalo o nadaljnem društvenem obstoju. Za predsednika je bil izvoljen veliki admiral pl. Koester. Iz društva nameravajo izstopiti tri vviirteniberška krajevna društva in pa brandenburška podružnica.
IZMIŠLJEN NAPAD NA ITALIJANSKEGA KRALJA.
V	Trstu se je dne 9. t. m. govorilo, da je bil napaden italijanski kralj. Iz Rima je došlo poročilo, da so govorice popolnoma izmišljene.
TAFTOVA KANDIDATURA IN VATIKAN.
V	Vatikanu so zadovoljni, da postane predsednik severoameriških Zjedinjenih držav Taft, o katerem so prepričani, da bo podpiral katoličanstvo na Filipinih.
SRBSKA KRIZA.
Delegati obeli radikalnih strank so zopet pričeli kompromisna pogajanja. Kralj ni vzel na znanje Vclimirovičeve izjave, da odklanja sestavo vlade. Dela se na to, da prevzame vlado že pred dnevi sestavljeno Velirnirovičevo ministrstvo. Glede na kompromis se zopet pogajajo delegati starih in mladih radikalcev. Ko sc odobri proračun in trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko, prevzame vlado koalicijsko ministrstvo.
SRBSKI CERKVENI KONGRES.
V Karlovcu se vrši 11. t. in. srbski cerkveni kongres, katerega se udeleži ogrski pravosodni minister dr. Giinther kot kraljev komisar.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
Splošno se poroča, da izgubljajo v Makedoniji Bolgari svoj vpliv. Bolgarske čete dobivajo premalo denarne podpore, s svojimi prejšnjimi nasilstvi so izgubili simpatije. Prejšnjega vpliva si Bolgari v Makedoniji več ne pribore. Bolgari zato tudi mirno pišejo. Napreduje pa grška in srbska propaganda. Močnejši so Grki, ki nastopajo skrajno brezobzirno in nasilno. V severnem monastirskem okraju obvladajo Grki in Srbi Bolgare. Srbi pa nastopajo pred vsem v skopeljskeni okraju proti Bolgarom. V praskah med četami od 14. marca do 13. junija je bilo letos usmrčenih 357, ranjenih pa 88 oseb, lani je bilo v tem času usmrčenih 387, ranjenih pa 138 oseb. Boji med makedonskimi kristjani torej še neprestano trajajo v veliko veselje Turkov, ki odpuščajo vojake.
UMOR ŠEMZI PAŠE.
Zdaj se poroča, da so usmrtili generala Šetnzi pašo trije častniki. Maršal Osman paša je imenovan za izrednega poveljnika tnonastirskega vilajeta.
STAROSTNO ZAVAROVANJE NA ANGLEŠKEM.
Angleška poslaniška zbornica jc sprejela v tretjem branju starostno petizijsko postavo z 215 proti 10 glasovom.
Dnevne mmt
ŽIVINOREJCI, POZOR!
V mnogih krajih živinorejci prodajajo živino za slepe cene ali jo v obupu celo koljejo, ker jim primanjkuje krme. Da se odvrne od naše dežele velika nesreča, ki bi nastala, če se na tak način skoro uniči naša živinoreja, je poljedelsko ministrstvo sklenilo preskrbeti živinorejcem krme potom »Gospodarske zveze«. Opozarjamo na poročilo, ki ga objavljamo na drugem mestu, o posvetu pri deželni vladi kranjski glede pomoči proti pomanjkanju krme, in nujno svetujemo vsem živinorejcem, naj nikar pred časom ne prodajajo živine in ji tako jemljejo že itak nizko ceno, ampak naj se takoj potom županstev oglase, koliko sena so pripravljeni po znižani ceni odvzeti potom »Gospodarske zveze«, da si ohranijo živino! Upamo, da kmalu dojda pomoč!
*	*	G
Slovensko katoliško-naroduo di-
jaštvo priredi letos svoj sestanek v Gorici. Na sestanek pribite tudi zastopniki bratskega hrvaškega, češkega iu poljskega naroda. Program sestanka slovenskega katoliškega narodnega dijaštva 21. in 22. avgusta v Gorici jc naslednji: Dne 21. avgusta predpoldnc zborujejo združeni klubi naših društev. Popoldne ob 3. uri občni zbor Slovenske dijvške zveze«. Zvečer ob 8. uri pozdravni večer z volitvijo predsedstva. 22. avgusta ob pol 8. uri zjutraj: sv. maša. Ob pol 9. uri: 1. Katolicizem in modernizem, (teolog.) 2. Znanstvena organizacija med Slovenci in dijaštvo. (Zarjan.) 3. Ali je pri nas mogoča katoliška umetnost? (Daničar.) Popoldne ob
3. uri: !. Politične in dijaške struje s po-
sebnim ozirom na katoliške politične iu di-
jaške struje. (Zarjan.) 2. Narodnostni problem z ozirom na naše narodne, posebno
goriške razmere. (Daničar.) V nedeljo,
23. avgusta, priredi »Slovenska dijaška zveza skupno z »S. K. S. Z.« zvečer ob
8. uri komerz.
-f- On in modrost sta, kakor znano, nerazvezljivo združena. Višek politične Njegove modrosti se kaže že v tem, da sedaj, ko je cena živine silno padla, pusti ljubljanske mesarje meso drago prodajati in se odpelje v Prago k vseslovanskemu kongresu, da mu le ui treba poslušati sitnih Ljubljančanov, ki bi hoteli poleg cenejšega žalskega in Aurovega piva tudi cenejše meso. Menda je res treba vedno »Slovenca«, da spomni ljubljanskega župana, da bi mu morala Ljubljana biti bližja kot Praga! On je zadnji čas bil zopet jako bogat na interpelacijah. Tako je vložil interpelacijo, v kateri zahteva, da v višje službe in v ministrstvo pridejo ljudje zmožni deželnih jezikov. Na to je Hribarja spomnil slučaj g. Dobide, ki je brez Hribarja prišel v ministrstvo. Ta interpelacija bo imela uspeh — da bo nemški minister krajan pokonci in da bodo Nemci v sedanjih narodno razburkanih časih pazili iu poizkušali preprečiti, da bi prišel kak naš človek v ministrstvo. Hribar s takimi interpelacijami« uganja le politiko kričaštva, s takimi interpelacijami le škoduje stvari. Drugič naj gre kar naravnost k nemškemu ministru krajami
in naj mu izroči vse slovenske osebne zadeve. Potem bo gotov hitri uspeli! — Dne .30. junija t. 1. je Ivan Hribar vložil tudi interpelacijo za izpopolnitev proge Ljub-ljana-Jesenice-Trst. Ivan Hribar je namreč čutil nekaj, da bo imela uspeh tozadevna i n t e r p e I a c i j a , k a t e r o j e že 17. oktobra lanskega leta vložil poslanec Pogačnik in je hotel s skoro 1 leto pozneje vloženo interpelacijo. da bi uspehi dela »Slovenskega kluba« nekoliko se odbili tudi na njegovo osebo. Ivan Hribar je torej jako moder mož. samo nekoliko — neroden.
+ Osuševanje cerkniškega jezera in Planinske doline. Poljedelski odsek drž. zbora je sestavil poročilo o predlogu poslanca Gostinčarja glede na odtok voda Cirkniškega jezera iu pa osuševanje Planinske doline. Odsek priporoča, naj zbornica naroči vladi, naj izdela po strokovnjakih natančen načrt o osuševanju, melioraciji in o izrabljanju vodnih sil notranjskih kotlin. Vlada naj organizira hidrogra-fiško in hidrološko službo na Krasu, pospešuje naj vodovodno gospodarstveno in znanstveno proučevanje kraških voda in preskrbo vode za namakanje zemljišč. Za poročevalca so določili prof. J. Vlad. Hra-skega.
! Jadranskega klerikalnega zmaja
poleg »Slovenskega Naroda« ubija tudi zagrebški »Obzor« od 7. t. m. Tako joka: »Istrski klerikalci, koje nam je poslala Ljubljana (!) i koji prijete na otočju pod vodstvom biskupa Malmiča i u slovenskim prijedjelima Istre, priličiio jasno govore, da če oni u listopadu, prosincu prije svega riješavati svoje životno pitanje: klerikali-zam. Sada Istra pruža dosta mandata, pa zašto ne bi koji bio i za klerikalca?« Par shodov in predavanj je bilo zadnji čas po tržaškem okrožju in v koprskem okraju, pa že stoka vse liberalno časopisje, da se Bog usmili. Ali vam tako hitro srce v hlače pade? Seveda, v Istri se zadnji čas nekaj giblje: istrska duhovščina uvideva, kako ji pazinska gimnazija s svojo pokretaško svobodomiselno propagando kvari naraščaj in stoji zdaj nekako s puško pri nogi, ker časi so resni. Zelo sumljivo je, da so o shodu politiškega društva za Istro v Pazinu listi prinesli le suhoparno brzojavko, dočim vemo od druge strani, da so debate bile zelo burne. Iz »Ob-zorovega« članka je razvidno, da se istrski liberalci najbolj boje za Mandičev mandat. — »Narod", zopet maha po tržaški duhovščini, ker so baje nekateri gospodje iz prižnice agitirali proti Ciril-Metodovi družbi. Seveda je to zelo nerodna laž. kajti duhovniki so govorili le proti veselicam z običajnimi plesi, s katerimi se pač ne častita slovanska apostola. Sicer pa, kdor ni slep, vidi na Tržaškem zadnji č.ts, da se podružnice Ciril-Metodove družbe ponekod snujejo, ponekod pa oživljajo očito kot protidruštva krščanskim izobraževalnim društvom! Tako je bilo nedavno tudi v Skednju in tako je v Svetem Ivanu. Da potem duhovščina nima povoda se vnemati za to družbo, je samoposebi umevno.
t~ Celo v Dobrepoljah. Pod tem naslovom je priobčil »Narod« notico glede dobrepoljskih zadnjih občinskih volitev, v kateri trdi. da so izmed 18 izvoljenih odbornikov le štirje klerikalci. Torej sedi pri nas 14 liberalcev v občinskem odboru! Odkrito smo se smejali z odborniki vred. ko srno to brali. Dobrepoljska dolina pa liberalna, saj stoje za tistimi Hterimi odborniki gotovo sami liberalni volivci. Dopisnik naj ohrani mirno kri! Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil Jaklič 513, Rtidež pa en glas, pri deželnozborskih pa je bil Jaklič izvoljen soglasno. Kje so bili pa takrat liberalci? Dopisnika zagotavljamo, da nobeden izmed izvoljenih odbornikov ne diši po »Narodovem« umazanem liberalizmu, »Naroda« nobeden ne bere, ga nima nobena gostilna iu naročen ni nanj razun orožnika sploh nobeden. Kje so torej liberalci? Povsodi so diference med posameznimi osebami in vasmi, iz tega pa ne bo nobeden koval kapitala. Ako pa bo dopisnik svoj »špičasti« jeziček še stegoval, ga bomo pa še pristrigli.
t Narodna hinavščina. Spominjamo se časa, ko je »Slovenski Narod« zvezo z Nemci odkrito hvalil in jo branil kot veliko politično modrost. Isti »Narod« sedaj včasih nekoliko drugače udari seve resnih uspehov list, ki vsakih 24 ur spreminja svoje narodno stališče, ne more imeti. Nedavno je. »Narod« pricapljal za »Slovencem« in v članku omenil, kar je »Slovenec < že par mesecev prej poročal, da je namreč »Siidmarka« izdala imenik svojih ljubljanskih trgovcev, somišljenikov iu pomikov. »Narod« je priobčil debelo tiskanih nekaj ljubljanskih nemških trgovcev iu obrtnikov • zamolčal je pa tiste slovenske ljubljanske trgovce, Narodove* somišljenike, katere »Siidmarka« v brošuri priporoča kot — svoje! Kdo zasluži več graje: nemški ali tisti slovenski
trgovec, ki podpira »Siidmarko« ? »Narodov* boj je torej poln — hiuavščine. Zakaj »Narod« v prvi vrsti ne prime tistega svojega trgovca, ki tako podpira »Siidmarko:;, da ima v svoji trgovini 16 nemških turnarjev. Poglejte koledar »Siidmar-ke«, tam vidite polno inseratov »Narodov-cev«, na čelu jim inserat narodno-napred-nega podpredsednika trgovske in obrtne zbornice Mejača! Proti »Sudmarki« po papirju mažejo tinto, za »Sangrad« je pa Šel celo napredni ljubi anski magistrat brez razpisa kupit opravo pri Nemcu Langu, katerega priporoča — »Siidmarka«. Ob takem narodnem delu čiankarjenje proti »Sudmarki« nič ne izda.
+ Iz Ribnice. Med duhovitostmi, ki jih je poslal iz Ribnice med svet tamošnji »Norodov« dopisnik, je tudi ta, da je glavar Suklje pri Arkotu ostal za en obed dolžan 100 K. Pasja para! Celih sto kron za en obed! Zdaj pa bi mi le radi vedeli, kaj \l neki jedel gospod glavar, da je bil račun tako visok. Gotovo je gospod Arko serviral same slavčkove jezičke, in kar čudimo se. da ni doslej še računa podal. Najbrž ostaja žaljena inteligenca tako rada dolžna, da svoje navadice pripisuje ljudem, ki svoje račune redno plačujejo! O Ribničan Vrban, ko zopet prideš, ne zapoj nani več samo od rešet, ampak tudi o ribniški žaljeni inteligenci!
+ Volivni boj v Istri. Danes, 11. julija, se ustanovi v Trstu italijanski deželni odbor, ki bo vodil priprave za deželno-zborske volitve. Krajni volivni odbori so že povsod ustanovljeni. Taktiko napove deželni volivni odbor. »Idea Italiana« poziva somišljenike, da že sedaj obračajo vso pozornost volivnim imenikom.
+ Goreč občudovatelj Mazzinijev (»tin ardente ammiratore di Giuseppe Mazzini«) je goriški A. Gabršček že od IS. leta svoje starosti. Tako piše sam v »poslanem« v »Gazzetino popolare« z dne N. t. m., dostavljaje: »In tako mogočno je bilo občudovanje do tega apostola svobode. da sem shranil od 23. februarja 1885. do danes cvet z njegovega groba v Stag-lienu«. Zares ginljivo! Zdaj vsaj vemo, kje ie Gabršček srebal »misel svobodno«. Ustanovitelj laških morilskih družb, kar-bonarijev, organizator inaffije, največji prijatelj Košutov, velik gobezdač, kateremu niti Viktor Emanuel in »združena Italija« nista bila všeč, advokat itd., tega moža občuduje Andrej Gabršček, ki si še strašno domišljuje, kako imeniten je, ker hrani cvet z njegovega groba!
+ Iz Tržaškega. Nov pozdrav so si izmislili narodnjaki v Sv. Ivanu pri Trstu. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je pijana liberalna družba po vasi grdo krulila, pred župniščem pa vpila: »Zivio Aškerc! Zivio Svobodna misel!« To so pantaloni! — Na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov je bilo v Sv. Ivanu razsvetljenih samo deset hiš! (Vseli hiš šteje Sv. Ivan 1100.) To pa zato, ker je razsvetljavo komandirala »Edinost«. Tak »vpliv« ima torej ta list. — Prostor za telovadbo imajo v Sv. Ivanu že na razpolago. Kakor hitro se povrne mladenič, ki se zdaj v Ljubljani uči na-čelništva, se ustanovi tudi telovadski odsek S. K. S. Z. na Tržaškem. — V Škofjo Loko pride iz Sv. Ivana deset članov mla-deničev izobraževalnega društva. — Prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva« v Trstu sprejema tudi knjigoveška dela. — Letos pridejo v ljudsko šolo v Ricma-njih žc nekrščgni otroci razsajat. Sploh se okoličani bridko pritožujejo, kako so zanemarjeni ti ubogi pogani. Še hujše je za dekleta, ki.so prisiljena v divjem zakonu živeti. In to vse je delo »narodnjakov«:. — 300 romarjev s Tržaškega se poda te dni na sv. Višarje.
-j- Zahvala. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se zahvalimo najiskrenejše prečastiti vipavski duhovščini, ki je darovala našemu društvu 30 K. mesto venca na grob prečast. umrlemu g. dekanu in častnemu kanoniku! Hvala iskrena! Za odbor slov. kat. akad. telm. društva »Zarje« v Gradcu: Ivo Cesnik, t. č. predsednik, Pavel Rupnik, t. č. tajnik.
+ Od hrvatske gimnazije v Pazinu si luvatski istrski rodoljubi ne obetajo mnogo. kakor piše zagrebško »Jutro«. Vzrok je ta, da se od strani poklicanih in nepoklicanih faktorjev uganja med dijaštvom »narodno - radikalno svobodomiselstvo«, vsled česar se je zgodilo že več škandalov. Torej zopet slučaj, kako gredo v nič delo in gmotne žrtve istrske duhovščine. Vse seveda, ker to zahteva »sloga«.
Predavanje je priredila preteklo nedeljo > Dekliška zveza - v Loškem potoku. Govoril je č. g. Franc Vovko o žalostnem stanju ženske pri starih narodih in o povzdigu iste po krščanstvu. Po predavanju je nanovo pristopilo do 20 članic.
Blamaža liberalcev v Krtini pri Dobu. C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 23. junija t. 1.. št. 13.950'. pritožbe liberalni' stranke proti volit\ i novega ob-
činskega odbora v Krtini z dne 11. februarja 1908. deloma kot neutemeljene, deloma kot nedopustne zavrnila. No, naprednjaki! ki se tako radi hvalite, da ste »poštenjaki« in silno »odkritosrčni«, ali razumete besedo »nedopustne«? Pa saj je v obče znano: kakor rastline ne morejo uspevati brez blagodejnega dežja, tako ne liberalci brez neresnic.
Vipavska duhovščina bo opravila dne 16. julija, na god Karmelske Matere božje, ob 8. uri 30. dan po t gospodu dekanu kanoniku Matiju Erjavcu. To opravilo naj bi bilo tudi neka spravna pobož-nost za grozoviti umor. Torej bo ta dan od 5. ure zjutraj v Logu spovedovalo okrog 10 duhovnikov. Vipavcem in prijateljem t gospoda dekana sc priporoča, da se te pobožnosti udeleže in sveta obhajila za dušni pokoj blagega pokojnika darujejo.
-	Cesarjev spomenik v Kranjski gori.
Koncem avgusta odkrije slovesno vojaško veteransko društvo v Kranjski gori cesarjev jubilejni spomenik.
—	Iz Radovljice. Vodstvu pletarske šole! Čudne reči se govorijo o naši ple-tarski šoli. Zato vprašamo vodstvo pletarske šole: 1. Ali je resnica, da je prišel v šolo odposlanec radovljiških Sokolov s pozivom, naj pristopijo učenci k Sokolom in da je učiteljstvo to priporočalo in nazadnje celo učence sililo k Sokolom, in da se je temu nasprotne zmerjalo s »čuki«. 2. Ali je resnica, da se je v šoli zelo zaničljivo govorilo o sveti maši, o češčenju Boga in Bogu sploh; ali je resnica, da se je v šoli norčevalo iz procesij« za dež? Če je to resnica, potem je treba v šoli temeljite izpremembe in dotičnega odstraniti. Stariši svojih otrok ne pošiljajo v šolo, da bi se odtujili veri, ampak da bi se učili pletarstva. Če je to resnica, garantiramo, da dežela šole ne bo podpirala in da stariši otrok ne bodo več pošiljali v šolo. Zahtevamo avtentičnega pojasnila!
Potres. Včeraj, 10. t. m., ob Vi 4. zjutrai se je čutil v Kranjski gori 6 sekund trajajoči potresni sunek, spremljan od podzemeljskega bobnenja. Veliki zvon je nekoliko zapel.
Iz Šenčurja. Dne 12. t. m. obhaja naša mladetiiška Marijina družba desetletnico svoje ustanovitve. Ob enem obhajamo tudi 60-letnico vladanja presvetlega cesarja Frančiška Jožefa 1. Ob tej priliki bomo nastopili prvič na novem odru, katerega nam je prav umetniško poslikal g. Bradaška iz Kranja. Spored: Ob 2. uri popoldne slavnostni govor v cerkvi, govori gosp. župnik Kalan iz Zapog, potem pete litanije Matere Božje. Ob 4. uri igra »Garda Moreno« in petje. 1. D. Jenko: »Sto ču-tič Srbine tužni«. 2. Haydn: Avstrijska cesarska himna. 3. U. Mihelčič: Mladeniška. 4. D. Jenko: »Slovenac i Hrvat«. K tej slavnosti vabimo sosedna društva in somišljenike.
Kranjska kmetijska družba daje izjave v škodo kmetu. Ob tiru nove šent-janške železnice so delavci veliko zemljišča pohodili. Postavljene so bile po mnogih krajih barake, kamor so hodili delavci jest, kjer so drva sekali itd. Materijal za razne mostove so vozili kar črez travnike, in sedaj plačuje stavbeno vodstvo vso tako škodo po jednem krajcarju za štirjaški meter. Stavbeno vodstvo se sklicuje na iz.iavo kmetijske družbe kraniske, da dvakratna košnja sena in otave ni več vredna na štirjaškem metru kot 1 krajcar. Pri tem se pa še celo nič ne jemlje v poštev, da na steptani in pohoieni zemlji tudi prihodnje leto ne bode rastla trava, ako ne bode zemljišče prekopano in zasejano s travnim semenjem.
Gibanje vojakov. Pretečeni teden je prehodilo prelaz Veršec (1616 ni) 552 vojakov od trentarske strani ter se nastanilo za en večer v Kranjski gori. Potoma so imeli vaje. Dne 20. t. m. pride zopet 1200 vojakov, ki bodo pa vlekli, kakor lansko leto topove čez Veršec v bližnji Bovec. Prevoz topov je jako zanimiv in vreden, da si ga človek ogleda.
Prekupci za seno. V novomeški okolici so se pojavili kupci, oziroma prekupci za seno. Plačujejo stari stot po 5 K in še več. Kmetje niso pomislili, kaj so storili. »Bom pa živino prodal, če ne bo krme«, tako si je mislil marsikdo od agenta preslepljen.
Nova cerkev v Pulju. V Pulju zgradijo novo cerkev »Srca Jezusovega«, v kateri bo prostora za 3.000 ljudi. Doslej ima Pulj tri cerkve.
Letoviško življenje v Kranjski gori se je začelo kaj živahno razvijati. Vsak dan prihajajo letovičarji in izletniki, da se nadivijo romantičnega kraja in nasrkajo z ozonom prepojenega gorskega zraka. Ako si sla!- na živcih iu imaš pokvarjen želodec, pridi sem za 14 dni. Voda in zrak te bosta tako okr.epila, da boš čvrst in čil kot planinski orel. Sedaj je tukaj nad 100 leto-\ ičarjev in še vedno prihajajo. — Kranjsko goro razsvetljuje sedaj vsako noč 14 sve-
tilk. kar je jako udobno za letovičarje. Čast letoviškemu društvu!
—	Gospod Kompare, bivši dekan v, Ospu (Istra), deželni poslanec istrski, je v Ameriki otvoril salon.
—	Novo razstreljivo. Monakovski inženir Gehrc je iznašel novo razstreljivo, ki velja samo 36 do 40 h kilogram. 60 gramov tega razstreljiva razdrobi Kruppovo 7-5 granato v 150 kosov.
—	Suša v Belokrajnl. Iz Metlike se poroča: Suša ni uničila samo prve, temveč skoraj gotovo tudi druge košnje krmo. Tu mora država na pomoč! — Vsled pomanjkanja krme je cena živini tako padla, da so naši mesarji »sami ob sebi« znižali ceno mesu pri kilogramu govedine in te-letine po 20 vinarjev. — Ubogi kmet! — V nedeljo, 5. t. m., dobili smo nekaj dežja, a vmes je tudi toča mlatila, in tudi v ponedeljek je deževalo, a bojimo se, da je prišel za krmo prepozno, ker so korenine travam posušene.
—	Novice iz Št. Jerneja. Iz tukajšnjega samostana je na Angleško odpoklican č. g. P. Mavricij Scholer. Gospod je rojen Alzačan. Poleg gladke francoščine se je za časa svojega tukajšnjega bivanja tudi slovenščine popolnoma priučil v besedi in pismu. Bil je silno ljubeznjiv in postrežen redovnik. Vsem je žal za njim. — Sv. Petra dan je bilo nad stoštirideset učencev in učenk prvikrat pri mizi Gospodovi. Ena izmed teh Anica Medved — pa je bila čez šest dni na mrtvaškem odru! V dan sv. obhajila je bila še popolnoma zdrava in vesela. — Preteklo nedeljo pa je pri kopanji v Krki utonil sedemnajstletni mladenič Jernejče Rebselj. Dvakrat je preplaval Krko, a v tretje ga je menda krč prijel. Omagal je in zginil pod vodo. — Nekaj originalnega so si utnislili naši mladeniei-pevci. Ker smo obnovili vso streho na farnem zvoniku, in je bil zvonik ves v odrih, so pa pevci zlezli na te odre ter z viška doli v nočni mrak zapeli: »lz stolpa sem mi zvon doni.« Tudi sedem raket so spustili v zrak. Na vrhuncu pa je blestel balonček. — Svečanost na čast L. M. B. na sv. Petra dan popoldne je bila nad vse veličastna. Gotovo je bilo pet do šest tisoč ljudi v impozantnem izprevodu. Tudi gospoda iz Kostanjevice se je svečanosti udeležila.
Mesečni živinski semenj v Novem mestu je bil prav dobro obiskan od strani prodajalcev. Prignalo sc je jako veliko in to prelepe pitane živine. Slišal sem sam kmetiča, ki sc je izrazil: »Saj bi prodal, da bi le dobil letos za oba vola toliko, ko lansko leto za enega.« Za 480 kron par pi-tanih volov ni imel kupca. Isto tako slabo so se prodajali pujski; prignalo se je veliko, toda cena je bila pod ničlo. Par lepih odstavljenih 18 do 20 K. Kmetje so večinoma domu peljali. Prav so imeli. Sedaj sc bo piča že dobila.
Sinčka je ubil v Plešem pri Vel. Gorici na Hrvaškem Pavel Mikuličič. ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Deček je bil rojen, ko je bil oče v Ameriki, in ni mogel vzljubiti očeta, ki ga v najnežnejši mladosti ni poznal. To je očeta jezilo in je otroka večkrat kruto pretepal, nedavno pa, ko so bili domači na polju, ga je pobil s palico. Nečloveškega očeta so zaprli.
Obilo dežja so imeli 9. t. m. zvečer v Zagrebu iu okolici.
Vina v Istri, in sicer dobrega, zdravega in okusnega namiznega vina, črnega in rdečega je. kakor piše puljski »Om-nibus«, še na tisoče hektolitrov. Cena je jako nizka, hektoliter po 20 K. Naši vinski trgovci in gostilničarji se naj obrnejo za pojasnila na župne urade, učitelje, odvetnike in druge narodne može.
—	V Poljanah nad Škofjo Loko bodo to jesen blagoslovili in otvorili novodo-grajeno trirazredno ljudsko šolo. — Za Šavo pri Litiji pa otvore novo enorazred-nico.
Dve novi restavraciji s sobami za prenočevanje tujcev zgradita to poletje dva gostilničarja na Brezjah, ker primanjkuje gori zlasti prenočišč za romarje.
Šolska mladina iz Kranjske gore je napravila polet z učiteljstvom na belo-peška jezera v proslavo 60-letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I.
Izpremembe v poreško-puljski škofiji. Č. g. Ivan Vinodolac je premeščen iz Šajine v Kavran, v Šajino pride kapelan č. g. Blaž Demarin. Č. g. Mate Škabic, kapelan kavranski, je imenovan za upravitelja župnije v Raklju.
Vladni komisar v Karlovcu. Rau-ehova glasila javljajo, da bo za mesto Karlovee imenovan vladni komisar.
Norec se je ustrelil. Ustrelil se je v Trstu jestvinčar Andrej Norec. Bil je takoj mrtev.
—	Zastrupila se je včeraj 20letna šivilja Ana Glavina iz Lonjeva pri Trstu. Vzrok je ljubosumnost.
—	Usahneli studenci. Zadnja suša je po Notranjskem škodovala mnogo tudi v
t
tem ožin;, ker je tekom meseca junija usahnil tudi marsikak gorski studenec, ki je služil ljudem in živini za pijačo, pranje in kuho. Tudi vodovodi so trpeli pomanjkanje. Poleg tega pa je bila še ostala voda po reservoarjih močno segreta. Ti reser-voarji so po nekod vse odveč solncu, oziroma vročini izpostavljeni.
—	Nov list začel je izhajati v Trstu pod naslovom: »II finanziere triestino«, ki bo v prvi vrsti prinašal žrebanja tu- in inozemskih vrednostnih papirjev. Izdaja ga menjalnica Cusin & Co„ Capo di Piazza 1.
—	Za šole v Pulju. Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Istro v Pulju sklicuje za dne 12. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« shod. na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi novih šol v Pulju. Italijani, ki jih podpirata občina in deželni odbor, zahtevajo namreč zase novih šol. Vlada skrbi samo za Nemce. Potrebno je, da se tudi slovansko prebivalstvo puljsko loti tega življenjskega vprašanja. Shoda se udeleže vsa puljska slovanska društva.
—	Kemiška tovarna v Liki. Iz Gospi-ča poročajo, da ustanovi švicarska tvrdka NigI & Sonnleitner v Liki kemiško tovarno, ki se bo pečala v prvi vrsti z izdelovanjem solitra. Tvrdka bo v podjetje investirala 1 milijon kron. Udeleži se tudi domač denar. Hrvaškim kmetovalcem bo tvornica oddajala soliter po znažanih cenah.
Godovi prihodnjega tedna: nedelja,
12.	julija: Mohor in Fortunat; ponedeljek,
13.	julija: Marjeta Anaklet, Evgen; torek,
14.	julija: Bonaventura, .lust; sreda, 15. julija: Henrik 1„ Vladimir; četrtek, 16. julija: Škapul. Dev. Mar. Karmelska; petek, 17. julija: Aleš. Generoz; sobota, 18. julija: Kamil Se!.. Friderik.
Ljubljanske novice.
J*" Jutri popoldne h Kotniku na Opekarsko cesto, kjer priredi v proslavo cesarjevega 60-letnega vladanja tobačno delavstvo vrtno veselico s sodelovanjem mengiške godbe in pevskega zbora »Katoliškega društva za delavke«. Vstopnina 40 vinarjev za osebo.
Ij »Slavnost kranjske dežele«. Pod
tem naslovom priredi pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo, dne 13. septembra,
v vseh prostorih »Uniona« veliko ljudsko slavnost, pri kateri bodo zbrane najlepše narodne noše naše dežele iz dunajskega cesarskega jubilejnega izprevoda. Vsa priredba se bo vršila v znamenju narodnih noš in bodo tudi pevske točke, razne številne priredbe na veselici, o katerih bomo obširneje še poročali, in tudi točke vojaške godbe urejene tako, da bodo odgovarjale naslovu veselice. Upamo pa, da ne bodo zastopane na slavnosti samo narodne noše iz Kranjske, ampak da nas posetijo pred vsem dragi bratje iz ziljske doline, ki je tako ponosno na Dunaju pokazala svojo narodno zavednost in da »Slavnost kranjske dežele« počaste z obiskom tudi bratje iz Štajerske in Primorske, tako da bodo ta dan prvikrat zbrane vse slovenske narodne noše in da ta dan ne bo odličen samo po zabavi, ampak da bo imel tudi velik narodnovzgojevalni pomen.	Dne 13. septembra na pot v Ljubljano!
Ij Ljubljana v II. razred aktivitetnih doklad. »Slovenski Narod« je v včerajšnji brzojavki na prvem mestu povedal zopet nekaj prav novega. Hribarju je baje fi-' nančni minister naznanil, da pride Ljubljana s 1. avgustom v II. razred aktivitetnih doklad. Ampak ta novica našim čita-teljem nikakor ni nova, ker mi smo to poročali že pred par tedni. Nebistvena razlika obstoji le v tem, da se je naše poročilo glasilo, da se to izvrši že s 1. julijem, kakor je v resnici bilo nameravano. Kon-statiramo, da smo dobili mi poročilo iz pr-vrga, »Narod« pa šele iz drugega vira.
Ij V stolnici je včeraj podelil prevzvi-šeni gospod knezoškof subdiakonat 26 bogoslovcem, 5 klerikom iz reda sv. Frančiška in enemu kleriku salezijanskemu. Diakonat bodo prejeli jutri v nedeljo, presbiterat pa v torek.
Ij V novi »Zadružni dom« (prej Graj-žarjev hotel) na Dunajski cesti se preselijo »Zadružna zveza«, »Gospodarska zveza« in »Mlekarska zveza« z dnem 1. avgusta.
Ij Deček v Ljubljanici. Danes dopoldne je padel v Ljubljanico nek sedemletni deček, ki je na bregu lovil ribice in sc mu je spodrsnilo. Dečka je potegnil iz vode mesarski pomočnik Franc Per.
Ij Velik vojaški koncert bo jutri zvečer na vrtu »Uniona«, v slučaju slabega vremena pa v dvorani.
Ij Stavbišča bivšega vojnoerarskega posestva na prodaj. Glasom sklepa občinskega sveta z dne 5. junija t. 1. jc 15 stavbnih parcel bivšega vojnoerarskega posestva ob I »unajski cesti na prodaj. Natanč-
neje se poizve pri mestnem gospodarskem uradu ob običajnih uradnih urah.
Ij Vojaške vaje. 27. pešpolk se poda 17. avgusta k vajam v Ajdovščino, od 26. avgusta dalje se pa vadi okoli Gorice in Kormina. Domobranski pešpolk 27. ima od 15. julija do 4. avgusta počitnice za žetev. 17. pešpolk se od 11. avgusta naprej vadi okoli Belepeči, Kranjske gore in Beljaka. Cela divizija se vadi od 27. avgusta do 2. septembra okoli Rožeka in Beljaka pa v komenskem okraju. 2. septembra so vaje končane.
Ij Slovenski lovski klub priredi v nedeljo. 26. t. in., izlet v Postojno s sledečim sporedom: 1. Odhod iz Ljubljane z brzo-vlakom ob 6. uri 2 min. zjutraj, prihod v Postojno ob 7. uri 29 min. 2. Ob 8. uri skupen zajufrek. 3. Ob 9. uri dvoje poučnih predavanj; prvo iz lovske stroke, drugo v varstvo ptičev. 4. Ob pol 11. uri ogled sloveče postojnske jame. 5. Ob 1. uri popoldne skupen obed v hotelu pri »Kroni«.
6.	Ob 3. uri popoldne izlet na Grobišče, kjer bo lovska veselica, združena s tekmovalnim streljanjem na glinaste golobe.
7.	Povratek v Ljubljano s poštnim vlakom ob 9. uri 53 min ali z brzovlakotn ob 11. uri 1 min. Poštni vlak pride v Ljubljano ob 11. uri 36 min., brzovlak pa ob 12. uri 4 min. ponoči. Namen tega izleta je združiti slovite notranjske lovce in jih seznaniti s tovariši divne Gorenjske in prijazne Dolenjske. Klub sc obrača na vse svoje člane in prijatelje lova sploh, da se tega zanimivega izleta udeleže. Ker si bo ta dan mogoče ogledati tudi postojnsko jamo. bi bilo priporočati, da se lovci izleta udeleže z rodbinami. V Postojni se je že osnoval odsek, ki bo skrbel za časten sprejem gostov. Da sc vsaj približno ve, za koliko oseb je pripraviti obed, vse tiste lovske tovariše, ki se izleta udeleže, uljudno prosimo, svojo udeležbo potom dopisnice prijaviti na ta-le naslov: »Slovenski lovski klub v Ljubljani«.
Ij Na oklicih so gg.: Jožef Cichlar, delovodja, z gdčno. Antonijo Drašler; Franc Vrtačnik, sprevodnik južne železnice, z gdčno. Marijo Tramšek; Alojzij Zalta, strojevodja državne železnice, z gdčno. Ano Moschik; MateVz Znidar, čr-kostavee, z gdčno. Alojzijo Kenda.
Ij Mestna blagajnica v Ljubljani. Zaradi snaženja uradnih prostorov ostaneta mestna blagajnica in mestni gospodarski urad prihodnji ponedeljek in torek za promet s strankami zaprta.
Ij Aretacija. Nedavno smo poročali, da je ljubljanska policija prijela brivskega pomočnika Ljudovika Perkota. Sedaj se je izkazalo, da policija za aretacijo ni imela povoda.
Ij Plinova razsvetljava. Do zdaj gore svetilke tudi še po naslednjih ulicah in cestah: Resljevi cesti, celih Sodnijskih ulicah, Blei\veisovi cesti. Starem trgu. Mesto lesenih opor dobe kandelabri po Blei-weisovi cesti one iz vlitega železa.
Ij Nasilen berač. Včeraj je prišel v barako v Lattermanovem drevoredu 38-letni vagant Franc Strus iz Gradca in hotel imeti piva. Ker mu tega natakar ni hotel dati na »ptif«, se je Strus zagnal v njega z nožem. Nasilneža je odpeljal stražnik v zapor.
Ij Podivjani hlapec. Včeraj zvečer je hlapec Josip Murn pri posestnici Neži Dovčevi na Pokopališki cesti št. 29 v hlevu pretepaval krave tako, da je zlomil na njih gnojne vile. Pretepaval je z lopato tudi domačo deklo in jo na roki poškodoval. Ko je prišla policija, je »korajžni« hlapec pobegnil. Stražnik je našel v njegovi postelji tudi železno utež, pritrjeno na jermen, ki je bila pripravljena za kak tepež.
Ij Ukradel je danes ponoči nek ponočnjak g. Lenčkovi raz okna v Zvezdar-skih ulicah št. I dvoje blazin.
Ij V deželno bolnišnico so pripeljali danes zjutraj Marijo Kroljevo iz Ribnice, ker si je doma zlomila levo nogo.
Ij Tatvina kolesa. Včeraj zvečer med 7. in 8. uro je bilo ukradeno poslovodju g. Matiju Terlepu iz Šiške kolo. Kolo je popustil v veži hiše št. 8 v NVolfovih ulicah. Kolo je tvrdke »Premier Helikal« in je bilo vredno 260 K. Tat je še neznan.
Ij S kolesom je na tla podrl sinoči na sv. Petra cesti hlapec Anton Sovi delavko Marijo Kozjekovo. ki se je na roki tako poškodovala, da je morala v deželno bolnišnico.
Ij Jubilejno krono za »Slovensko kr-ščansko-socialno zvezo« jc daroval gosp. Fran Tome. Ljubljanski somišljeniki, posnemajte!
J*" Jutri popoldne h Kotniku na Opekarsko cesto, kjer priredi v proslavo cesarjevega 60-letnega vladanja tobačno delavstvo vrtno veselico s sodelovanjem mengiške godbe in pevskega zbora »Katoliškega društva za delavke«. Vstopnina 40 vinarjev za osebo.
ZAROTA TURŠKIH ČASTNIKOV.
Gibanje za ustavo v Turčiji.
Iz Carigrada nam prihaja poročilo: Vsak dan prihajajo nove brzojavke o zaroti turških častnikov. Zarota je razširjena po celi državi. Gibanje se vrši na korist uvedbe ustave v Turčiji. Zarotniki so ubili poveljnika divizije v Jedrenu, poveljnika divizije v Skadru, poveljnika čet v Šticu, na smrt so pa obsodili poveljnika v Velesu, v Skoplju in kosovskega valija. V Skoplje je prišla vojna komisija, ki jc zaslišala osumljene častnike. Turški general, predsednik komisije, je pri zaslišanju udaril nekega častnika radi predrznega odgovora. Takoj so častniki pozvali na pomoč vojake, ki so komisijo nabili. Komisija je to brzojavila v Carigrad in odhitela v Solun. Zarotniki so izdali že več okli-cev, med njimi oklic, na katerem je podpis: >.Turški odbor za svobodo in napredek: in ki govori o sultanu Abdul Hainidu z vel'kim spoštovanjem.
Pri atentatu proti Šemzi paši so bili ranjeni tudi ravnatelj vladnih šol iti ravnatelj poštnega urada. Del vojakov, ki je bil poslan proti Resni, je prešel k upornikom in odrekel pokorščino. V prebivalstvu vre. V Monastiru so zaprte vse prodajal-nice in bazari. Mladi Turki žele dogovora s Hilmi pašo.
StcilersKe novice.
š Nova cerkev v Rajhenburgu. Dne
16. t. m., ob 50letnem dnevu zadnje prikazni Marijine v Lurdu, bode ekcelenca premil. knezoškof lavautinski slovesno blagoslovil temeljni kamen nove župnijske cckve > Marija Lurd« v Rajhenburgu. Začetek obredov ob 8. uri dopoldne. Sv. maša se bode služila na stavbišču cerkve pod milim nebom.
š Utopljenka. Iz Hrastnika se nam poroča: 9. t. m. so našli v Savi od hrastniške postaje proti Zidanemu mostu utopljenko, črno oblečeno, staro od 20 do 30 let. Žepni robec je zaznamovan »F. P. 4.« Drugih rečij, ki bi zamogle dognati identiteto, niso našli. Prepeljali so jo v mrtvašnico m Dol.
š Aretirali so radi sleparije v Mariboru 44-letno Marijo Koželj od Device Marije v Polju.
š Poročil se je 6. t. m. gospod Hinkq Dobnik. veleposestnik v Zrečah, z gdčno. Marico Pokorny.
š Umrl je v Radgoni vpokojeni 75-letni učitelj Franc Jurko.
š Jubilejna procesija dne 2. julija t. 1. dekanije Videni ob Savi na sv. Gori pri Št. Petru je bila čez vse veličastna. Ro-marii iz II župnij s 15 duhovniki, gotovo nad 6000, so le deloma našli prostor v sicer veliki romarski cerkvi. Obhajancev je bilo nad 1400; slovesna govornika, dva letošnja lurška romarja, veleč. gg. župnika iz Rajhenburga in iz Zdol. Ekscelenci premil. knezoškofu. birmajočemu baš v kozjanski dekaniji, se je poslal udanostni br-zojav.
Koroške novice.
k Sestanek slovenskih koroških orga-nistov se vrši v Celovcu v »Rokodelskem domu« dne 16. t. m., ob 1. uri popoldne. Naj bi se sestanka udeležili tudi organisti iz Kranjske.
k Potres. Brdo ob Žili. Danes 10. julija, ob četrt na štiri zjutraj zbudilo nas je iz spanja močno ropotanje sobinih vrat; bil je kakih osem sekund trajajoč, precej močan potres. Isti se je ponovil ob pol osmih zjutraj.
k Premeščen je na lastno prošnjo zagrizeni nemški nacionalec poštar Ernst Vidovic iz Borovclj v Ljutomer.
Razne stvari.
Beg iz norišnice.
Iz norišnice Steinhof je pobegnil nekdanji izdajatelj »Kriminalzeitung«, Lo-v/endahl. Svoj čas so ga zaprli zaradi izsiljevanja, a ga internirali trajno v norišnici. Mož je s pomočjo neke visoke dame pobegnil.
Eulenburg.
Zadeva Eulenburg zahteva nove žrtve. Proti dvornemu svetniku Kistlcrju v Monakovem so uvedli kazensko postopanje. ker jc poizkušal zapeljati h krivemu pričevanju pričo Ernst.
Poneverjenja v Kijelu.
Zaprli so v Kijelu dva višja uradnika mornariškega provijantnega urada, nadalje prokurista in lastnika dveh flensbur-škili tvrdk. Dognano je, da se je poneverilo v Kijelu 1 milijon mark državnega denarja.
Pokvarjeno mleko.
Iz Alencona poročajo, da je obolelo v Domfrontu 50 oseb. ki so pile pokvarjeno mleko. Sedem oseb je že umrlo.
Štirinajst oseb utonilo.
V Kolinu se je podrl južni most preko Rena. 14 oseb je utonilo, več oseb je težko ranjenih.
Akcijska družba za zgradbo zrakoplovov se je ustanovila v Berolinu.
Velikanska povodenj
je uničila v Tokatu 300 in poškodovala več sto hiš. Do 30. m. m. so pokopali 400 žrtev.
Maksim Gor ki j je spisal novo dramo »Najnižje med nizkim«, ki jo jeseni upri-zore na Dunaju. Snov drami je korupcija ruske policije in takozvanih boljših krogov.
eiefonsks m inzaMvivfl poročite.
SANDŽAŠKA ŽELEZNICA.
Dunaj, 11. julija. »Wiener Alig. Ztg.« poroča, da dela za traciranje sandžaške železnice tako napredujejo, da bodo koncem avgusta že končana. Železnica bo dolga 220 km. Stala bo 55 milijonov kron.
KOMENSKEGA AFERA.
Dunaj, 11. julija. V prihodnji seji bo dunajski občinski svet sklenil rekurirati proti odloku ministra Marcheta, da se smejo na češki šoli na Dunaju vršiti izkušnje, na upravno in na državno sodišče.
OSJEŠK1 MESTNI SVET RAZ-PUŠČEN.
Osjek, II. julija. Osješki mestni svet bo razpuščen in bo imenovan vladni komisar, ker je mestni svet na predlog Pin-teroviča s 16 proti 12 glasovom protestiral proti imenovanju velikega užpana Ra-jačiča.
BAN SE JE BRANIL Z REVOLVERJEM.
Knin, 11. julija. Ko je ban Rauch tukaj ogledoval si muzej, ga je množica dejanska napadla. Ban se je moral braniti z revolverjem.
Knin, II. julija. Rauch se je od tu odpeljal z avtomobilom, grozeč demonstrantom z revolverjem. Naročeni obed je ostal nedotaknjen. Rauch se ni odpeljal do Obrovca. kamer je nameraval, ampak se je odpeljal v Liko.
SRBSKA PROPAGANDA V BOSNI.
Sarajevo, 11. julija. K izgonu srbskega vseučiliščnega profesorja Pavloviča poroča »Bosnische Post«, da je Pavlovič ime! zveze s srbskimi revolucionarji v Sarajevu, Banjaluki in Mostarju.
SMRTONOSNI DVOBOJ.
Krakov, 11. julija. Tu je bil baron Fau-ret v dvoboju z nekim drugim plemeni-tašern ubit.
SMRTNA NEZGODA.
Monakovo, 11. julija. V karwendel-skem gorovju sta neka dama in njen vodnik padla raz pogorsko steno in se ubila.
TATOVI V CARJEVI PALACl.
Peterburg, 11. julija. Nekoliko čuvajev je ukradlo in potem z imitacijami nadomestilo več dragocenih zlatih kolajn in knjig iz carjeve zimske palače.
SVOBODNA ŠOLA V RIMU.
Rim, II. julija. Mestni svet je sklenil v ljudskih šolah odpraviti verouk.
AVSTRIJEC V RUSIJI USTRELJEN.
Lodz, 11. julija. Tu je neki policist brez pravega povoda na cesti ustrelil Avstrijca Edmunda Mally, risarja. Mallyjevo truplo so prepeljali v Liberce, kjer je doma.
VELIKA TATVINA.
Peterburg, 11. julija. Velikemu knezu Mihaelu Nikolajeviču so neznanci ukradli mnogo dragocenosti, orodja in antikvitet neprecenljive vrednosti.
DOGODKI V PERZIJI.
Peterburg, 11. julija. Iz Tabrisa javljajo, da so najuglednejše osebe v Perziji stopile na šaliovo stran. Šahova stranka neprestano raste. K njemu je pristopil tudi Hazi Ibrahatn s 300 konjeniki, Maz Dži-mayl in poveljnik nekega zbora prostovoljcev. Šaliove čete so zaprle vse lokale in shajališča endžumenov. Šah izda manifest, ki bo spremenil volivni zakon. Šali ustanovi nekako zbornico, v kateri bi bili samo perzijski duhovniki in posestniki.
DAROVI.
Za pogorelce na Bledu so darovali: Preč. dr. Iv. Janežič, bogoslov. profesor v Ljubljani, 5 K; g. Franc l ome v Ljubljani 5 K; preč. gosp. Adolf Knoi, župnik, Kolovrat, 5 K. Bog plačaj!
SO letni jubilej kopališkega gosta. Posestnik I. pl. Konigmajer iz Zala-Egerszeg je skozi celili 50 let obiskoval vsako leto zdravilišče Rogaško Slatino. Letos ga je kopališče odlikovalo s srebrno čašo za to
izvanrednost. Odlikovanec se je na prisrčen način zahvalil in podeiil 300 K za krajevne dobrodelne namene.
BHIM3H
i

Izborna dietična namizna pijača. •••
O dobroti Bilinske vode naj se vpraša domači zdravnik ^
TRŽNE CENE.
Budimpešta 11. julija. Pšenica za oktober . .
Rž za okt.........
Oves za okt........
Koruza za maj 1. 1909 ....
Eiektlv: nespr.
11'34 9 57 8-46 7.33
T
I
1616 40-1
Meteorologično poročilo.
Vidina n. moijem 306 2 m, srednji »račni tlak 736 0 mu.
lo
Caa »pa-a jTumja
Stanje barometra f mm
Temperatura po
Celzljn
Valrerl
Nebe
Hi
9. »več. | 737'/ 181 bre^tr. I jasno
11
7.	cjutr*
8.	pop
3"'l 37 1
142
28 0
8l jug. sr. jzah.
00
SrodnJa včerajšnja tomp. 18 4', norm. 19-6«.
Na prodaj je 22 elegantno vezanih zvezkov
dr. L B. Weiss: Welfgeschichte.
Kupna cena 210 kron. — Cena po dogovoru. 1675	Kje pove upravništvo.	3—1
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je 10. julija umrl nagle smrti 42letni nepozabni soprog, oče in brat
Jakob Hrastelj
posestnik, usnjar, gostilničar, dolgoletni cerkveni ključar, občinski odbornik in svetovalec, načelnik .Ljudske hranilnice in posojilnicevZagorju' itd.
Pokop bo v nedeljo, 12. julija, ob 8. uri zjutraj v Zagorju ob Savi.
Priporočamo ga v pobožno molitev.
Žalujoči ostali. H:
t
1668 1-1
Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi naznanja vsem prijateljem žalostno vest, da je njen vrli, občespoštovani načelnik, gospod
Jakob Hrastelj
bil nepričakovano poklican v večnost dne 10. julija zjutraj.
Pokop bo v nedeljo, 12. julija, zjutraj ob 8. uri v Zagorju ob Savi.
Priporočamo nepozabnega rajnika v pobožno molitev.
Žalujoče načelstvo in nadzorstvo.
Učenca
poštenih staršev in čvrstega sprejme v svojo špecerijsko trgovino Josip Liko-zar v Kranju.	1680 3—1

h F
Hotelf j„IIirij*a"
Kolodvorske ulice.
ij
Jutri ^ju?!/:1 uelik zojutrkouolni koncert
popolne .Uubljonske društvene gedbe*.
Začetek ob 10. uri. Vstop prost.
Za obilen obisk uljudno prosi
Marija Novak
1686 1 — 1
hotelirka.

&
Zlata kaplja
dobro znana restavracija v Ljubljani sprejme več 1077 3-1
kuhinjslih učenk.
TJ
Pozor, gostilničarji in trgovci!
V bližini Ljubljane v prometnem kraju se iz proste roke radi bolehnosti proda dobro idoča	l&ss 3—1
trgovina m gostilna
z vso opravo in nekaj pohištva. Oboje je brez konkurence, ker v več vaseh okoli nI gostilne ne trgovine, ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta. Poslopje je v najboljšem stanu ter je zraven tudi nekaj dobre zemlje. Natančneja pojasnila daje lastnik sam; naslov pove upravništvo „Slovencau.
Ženitbena ponudba.
Polnoleten fant, Slovenec, trgovec j dobro idočo trgovino na jfe^i oziroma Sušafa, se šeli seznaniti 3 gospodično CstaroSt nad 25 let) strogo katoliškega mišljenja, ijobrajeno, čvrstega zdravja in mirnega obnašanja; prednost ima moderno izurjena šivilja, katera bi mogla samostojno voditi ta posel. — Mlade vdove Ca brej otrok) niso ij-ključene. Ponudbe s sliko je pošiljati na naslov „$red. 58. Primorca ulica Sujak poleg /Je^e". Neugodne slike se priporočeno vračajo. Tajnost jajamčena.	1681 l—l
Učenca
1673 1-1
| Dt Iv. Geiger \
^ ne ordinira ^ do 2. avgusta*
Radi preureditve prodajalne proda tvrtfka Ant. Krisper, Ljubljana, mestni trg, po zelo nizki ceni več
steklenih omar
Kupci naj si blagovolijo vse to ogledati istotam.	j670
Sprejme se ttalcoj
čevljarski pomočnik
za mešano delo. Plača po dogovoru od kosa ali na teden. — Jasne* Bratina, Idrija št. 98.	1678 (3-t)
za kolarsko, kovaško in sedlarsko obrt sprejme takoj :
Peter Keršič .\
tovarna vozov, Šiška, Ljubljana.
Z učenki
se takoj sprejmeta za manufakturno trgovino pri Mariji Elsner, trgovki — Pogačarjev trg, Ljubljana. 1683 1—J
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem.' pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 J
Hiša se proda
za^vsako ceno, v prijaznem kraju pri Ško« fji Loki kjer je dobro upeljana mesarija, pripravna tudi za gostilno. Hiša s sadnim vrtom, sestoji iz 5 sob, prodajalne, ledenice, hleva, kuhinje in kleti. Več se izve pri 1684 2-1 Ivanu Benedičiču
mesarju
Puštal pri Škofji Loki.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Kopte)« pošta Pirano — železniš. postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25-27 K hekto postavljeno na postajo.	1647 1
Lepi raki
se kupijo. Potrebuje se jih do zadnjega septembra t. I. od 100 do 150 komadov na teden. — Ponudbe je vposlati pod šifro g,lepi raki" upravništvu ..Slovenca". — 1672 1 — 1
Mastno županstvo v Radovljici razpisuje službo
občinskega tajnika
Plača po dogovoru. Prošnje je vlagati do 19. julija t. I. Prosilci, ki so v te stroki že izvežbani, imajo prednost.	1682 2_,

Oglas.

Hrvatsko-sla danska banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu prodaja
vsake veličine na Hrvatskem in Štajerskem z živim in mrtvim inventarom, ali brez istega pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji.
Vpraša se pri upravništvu tega lista.	1671 3_j
Velika serijska prodaja!
60°|0 nižje cene
pri vseh poletnih predmetih, kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique
in
platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter periino blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
1326 32
liju.l>ljmn.*k, mm 4 H«»
IP tržnica
s v
glavnioa I I I K 2,000.000. i g
k« Kmmmnam ■a——
a t SI
PSla Krasi!® mm ¥ LjUbljaill, Stritarjeve ulice štev* 2 i	f>m&**ulkmic»
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po J	$ w
p«^ 45|2°io.
--Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.
I »»z^s-visf taca«
* s « 100,0(10. t-
mm	Kinematograf EDISON	rSBŽ
Bikih od 10. do ii. UP«	s s Dunajska cesta nasproti kavarne ..Europa". : :	predstava za
predpoldne in od 3.	" "	dijak« po zm-
do 9. UP« popoldn«.	IST DaneS V soboto nov spored« I68	i I žan« ceni. R I
Lancaster od K 26'—, Flobert-puftke od K 8 50, pifttole od K 1'50, samokresi od K5'-. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štev. 77
1631	ob državni železnici, Češko.	2
—..—»i—■■ --"-,_It??!-,.—11—,,-1<=^=3
QSLi
AHTOfl BRESKUAR
stavbeni ključar Ljubljana, Florijanske ulice 9.
Priporočam se slav. občinstvu, kakor tudi čast. duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ograje za grobove, križe, obhajilne mize, navadne ograje, ograje iz žic, vrata,
S štedilnikov,
kurjavne in pepelne vratice, za- [j pahe dimnikov, strelovode, za- n store na valjcih itd.	^
Priporočam se tudi za vsakovrstna [j popravila, katera izvršujem hitro lr 1524 in po nizkih cenah. c-4 ^
nI
li
!BI
Gimnazijci lionuikt
benediktinskega samostana k Paul.
V lepi zdravi legi v lavantinski dolini, Koroško, (ob državni železnici Zeltweg-Celje.) Javna, popolna gimnazija in zasebni pripravljavnitečaj. Kon-vikt je vsled prezidave znatno povečan; razsežne naprave za mladinske igre in telesne vaje; najmodernejše kopalne priprave, elektriška razsvetljava itd. Za pevce znižane cene. Prospekti se dobe pri pred-stojništvu konvikta. 1316 8-6
IVAM*PEHQOV
podobar, Izdelcvttcl] tltuJti M
naznanja prečasilti dutww$Ciai, cerkveatai predstojnikom Ia deteotnilma, da je prc-vzel znano	# 27f5 52—1«
psdoMo deMo
umrlega g. And« Rovick«, Kolodvorske »Bet itev. 20.
Prtporefiam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj p«klk in prosim za zaupanje. Idron lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k* pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako soHdno in kolikor mogoče po nizki ce«t Izdelovale, kakor se je dosMUtj. B
■r Dobi se v vseh boljših trgovinah ^
Zaloga pri K. A. KREGAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 2.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.
Drag. Heger
ursr, juvelir in graver.
Oslek I. Kapucinska nI,4, (Simon.)
mmmmmmmmmmmmm,
C. kr. oblastveno potrjeno i« 55 ucilišce za Krojno risanja
branja clesiR
Ljubljana, Stari trs it. 28.
9 Dobi se bdi kraj do iioolnl meri. 9
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 34
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta Štev. 4.
M
A
ti
.it.


r»r i <r_ir_

Rimske toplice|
| Tržič (Monfnlcone) nn Primorskem. M
'J Stalna toplota 38—40°R. — Sezona od I. junija do zad- M ptembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, Ji ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a.	■■
~	Rimskih toplic. Hj
"m m« mu « mš I
H njega septembra. H

Oskrbništvo Rimskih toplic.
»vr^^v^vr^«' i <r—ir«
[] Seb.Unterhuber H
Telefon štev. 237.
ustanovljeno 1870 lastnik Fr. Benque
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73
nasproti topničarski vojašnici	1566 (io-3)
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje
za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.
:x=i:
m
Prvo kranjsko podjetje z® umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Agnola v Ljubljani a
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovcr
r, >
28'
»e priporoča prečistiti duhovščini ia cerkvenim (predatojni&tv©«® kakor p. n. občinstva ia pr©-rzcije in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva * slikanja nasteklo
u staMdrshm v fšgtmralni in navadni orna« •mm-'Alkit »tatf^ne ter portalno steklarstva kakor vsakovrstna v to stroko spadajoč« dela vse t stajmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
kakor velika izber steklenega ia porcelanast ega blaga vsake vrste, svetilk, ircal, okvirov, po-4ob, izdelovanje okvirov za podobe itd. »m i®_u
Starini I« pr«ra£uimi aa zahtnve zastonj, ipnitrala stttfli isnieaii del m m razpilap p. i. rijiaalcni ? ((bi
t -'.•r\ v- %
mm"
' i 1^4'

tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. ŠiSka, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Moški družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški
priporoča svoje izborvao pivo. — Specialiteta: »Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — ?«£$ott>« na dom $pr«j«mfi r«stwrat«r „)«oredn«flo ©o««" g. Krž»5»*R. (TtUfon št, 82.) ——
«mm
naznanilo iirfi<'litff.
Uljudno naznanjam čast. duhovščini, slav. p. n. občinstvu in stavbinskim mojstrom, da sem se preselil z Olinc pri Ljubljani na
Tržaško cesfo štev. 21
(Weiserjeva hiša)
ter se priporoCam za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem po zmernih cenah.
S spoštovanjem
Mihael Oblak, mizarski mojster.
1605 3-2
Sir domačega izdelka
ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici	1672 4
velespoštovanjem
Mlekarska zveza v Ljubljani.
= Hlet>i so od 13 do 35 kg težki z= Cenik na zahtevo brezplačno in franko.
Solidna postrežba!	Izborno blago!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
IZ črnega, zelenega granita, labradorja in be-lega kararskega, kraškega in več drugih marmorje« > prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem stike za na spomenike po jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem v
856 24-14
Ignacij Gamern i k, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike ---- in hišne upravitelje. ---
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer'je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo
nI

patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat. ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. — Mestni magistrat ljublj. priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907- deželni glavar kranjtki pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem.
Pojasnila daje	t w # „ ; ,, .
l r 1 C e I dimnikarski mojster.
JUT Dobivajo se v vseh želez, trgovinah ali pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Aug. Žabkar. ^Ri
1574 7—2	Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
CROATIA
Cfi
33
je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba.
..CROATIA" osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■	"	I proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake
vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—7
^ Glavni zastop „Croatie" v Ljubljani, Kongresni trg 15.
^(Za vsa večja mesta na deželi se iščejo zastopniki,
*MšMšMššššššM&šš&š£MžšššMft

Podpisana ima v mIoki najratno'. mtnejie trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahlne, raznobarvna plašča, kasule, pluviala, da ln* tik o, volane, albe, koreteljo, prte itd
»ploh v«e, kar se rabi v oerkvi pri službi boiji. — Prevz.au udi vezenje, prenovljenje «tare obleke In tsb popravila. — Izdeluje rožno In poiteao po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko.
PreČMtite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih •tirati na domačo tvrdko ter ne uvaJnjejo tajih tvrdk, dr»-žtev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenojšo postrežbo in najnižje eono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi sa najmanjšo naročilo. Najodličnejšim spoštovanja« se priporoča 2922 13
Ana Hofbauer,
ImeJItelJica zaloge cerkvene obleke, orodja :h posode
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.
% %
Ž*
m i
i

Si
Svoji k svojim !

1607
ANTON JERKIC
10-2
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 ::
o elektrofotografski zavod o
Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje.
Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: ::
0) «
O
Svoji k svojim!


Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hlSi, (popre! na Mostnem triu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 iznosojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12_7
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Omtma o r/J*no /. T942.
Slikar j« napisov ituk 1b pohištvena pleskarja.
zbirka dr. Schdnfeldovfb v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneia In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In komptoln Telefon 154. Pclavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Uatmnorf/eno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskar]«, »18-karje In zidarje, itedilnega mazila aa hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočam te tudi sL občinstva u tu ▼ tujino stroko spadajoče delo v sktsts is na deželi kot priznano reelao in Ano
p« najnižjih cenah. __761 52-20
Rake,
žlahtne, razpošilja proti povzetju: velike a 60 h, »rednje a 30 h, male i 20 h, dvakrat na teden pon-deljek in četrtek, Janez Hribar, Ponova vas pri Grosupljah, Dolenjsko.	1136 8 —5
Istrsko vino
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši
tropinovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlon d! Glorsio
1009 24-22	Rovinj, Istra.
IMtM«CO
Z električnim ohro- • tom urejeno tvornica ®
G. Skrbič §
143 Zagreb «^ O llioa ftftev. 40 O
O
priporoča q
svoje slovite solidne in cene 2a- A luzije, lesene, tkane in platnene Z polete, železne in lesene za- JF tvornioe za izložbe in proda- w jalne ter prosi, naj se tej solidni 0 tvornici izvoli nakloniti največje za- Q ^upanje. Ceniki in proračuni zastonj. A
ieMMoeMfeMM
cRoslafarstvo in podo6arsfvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-niStvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko	318 44—2
šot zimi S JSeBar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-flačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
Priznalna pisma so na razpolago. V nalogi bodo vedno rasna razpela i* okvirji sa cerkvene in druge podobe.
X odličnim spoštovanjem
Sotztml. & JOoBar
jMsiatoriloo in po&obmrttv.
»!•• b«Iom Ia Mjrazno--t vratne j i« Izbir«
'klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalno klavirjev In soda« ia> prieeienl zvedeaeo
Ljubljana, Sv. Petra nasip it 4.
Vedno so v la-logl prelgranl p« brezhibni klavirji. Prevzamem ubira-»Je In popravljan)* vaah lUtamov. O lavno uitop-»tvo dvornih firm L. BBaandorfer u Dunaju, SebrOderStlngl na Donaju, Avgust FUrsta V LObavu, Th. Mannborg v Llpsksm. Za vsak pri mepl kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižji • Izposojavalnlna. — Delna plaSlla. V1
M Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove trtice št. 8
se priporoCa slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseb v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih tn dekoracij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbene (n pohifttveno pleskarstvo. Jj	M(t M—M

Andrej Zajec
cementarna
na pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
mozaične plošče
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
^CS grobne spomenike in
pfc^ji^jjj^ brušene in polirane kot marmor.
odborom in zasebnikom nudim
Slavnim cestnim
caiYlpntnff*	(6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-
"Iv vOH dovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milaje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.	692 n
-- Ceniki in vzorci na zahtevo. -
I m
mM
P
0
1

mm
vprn
I
i v
O N O
S7/«>A5'
VJR

Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnlkl „ SeveronemškeSa Lloyda "
□ Bremena NecHorK
s cesarskimi brzopamikl Kaiser Wilbelm II. Kronprinz Wilbelm, Kaiser Wilbelm d. Grosse. mmmm
P* Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. mi
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2c86 28
Edvard Tavčar-ju, o Kolodvorskih unčah ms.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tiftlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In eoboto. Vsa potovala se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna in aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utab, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu so dobivčtfo pa tudi listki proko Balflmor« in na vse ostalo dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
JF
M N N N N N N
a
N N N H N H N S*
s«
N N H N H N
■o oo
O
VH
w CA
s »
I g
k
o O
D> m
UH
O <
■
oo M
09
jf
O
m
(O 3 01
nT
00 00 ro
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y Ljllbljflfll
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59,197.246*20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po4'|2°|0
pla-
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega čuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933*24. Posojuje na zemljišča po 5</<°/o * •1/a°/o na amortizacijo ali pa po 5 7<°/o brez amortizacije j na menice po 6 %■
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
I***

201 ^
Lepa zračna
661 18
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajen h hišah na Predovičevem selu polfg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrože« «rg 7, v Ljubljani.
Optični zavod
m
Fr.P.Zajecfflft
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o&al, S&ipalcev, daljnogledov, toplomerjev, z^akomerjev itd. Oftala in Š6ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
Velika zaloga pravih švioar-skih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nilcel ure od gld. l-u0 do '0 -Srebrneure. , 3(0 , 4U-— Zlate , . „ 1* — . »50-—
Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno.
■ajoenejle
domačega izdelka
priporoča p« aajntžjl ceni Is ^ kakovosti ilavntma p. s. ebdertve ki
pred- duhovščini
JOSIP VIDMAR
«= v Ljubljani «==— frcd Škofijo iter 19. — SUri trf Ittv. 4 Prešernove itict itn. 4. m>m
mm P«

Krasne
BLUZE
največja Izbiri v svili in v dragem modernem :: :: s s blagu tudi p« men. r. s :: r
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE ===== OBLEKCE ==
j po najnlžih eenati. « j
KRISTOFIČ poroč. BUČAR A
7nhfOnnTtO brerP,ai!nn dopošillatev mojega nuati ifUUiCVUJlC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo vet let. Vsako nepopolno blago so viam«
nazaj za popolni znesek. Slika >/j nav. velikosti.
St. 366	.
^^ srebrna dam-^^ ska remont. gl S-SB
St. 322
srebrna moška remont. S'SS
Št. 337
srebrna s stdro 16 kamnov S*— dvojni plašč 6-80
Št. 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7 9-50
Anton Klffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lsvoa v vse dežele. Maribor L5., stajereko.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre In Cepiče -m
»najnovejših faconaft in v velikih Izberah
pri poroda 11252-28
Ivan Soklič.
Pod tranfio At. 2. Postaja ilik. bltnlM.
Izvršuje vse s bančne s s posle. s
1246 52—8
J. C. May er, Ljubljana, Stritarjeve ulice.
= Banka in menjalnica. =
J?1 *l n Ii fakturna trgovina na debelo in drobno.

s Zaloga s
vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega s blaga. i
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
trg 19 ' ■ registrovana zadruga s omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak m«* JSi delavnik od 8. do 12. ure	nfr
Kongresni trg 19
3| O 4
to je: daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Kentni davek n« m—i Kanonik
plada hranilnica sama. A. Kalan 1. r., predsednik.
NajsigurneJAa prilika sa dtede^J«!
<j
Kanonik J. Suftnik 1. r., podpredsednik.
g g G U

3llf 0HP 0ZD kDn,no"
UlUllC seiko obrt
1625 3-2 sprejme takoj
turilka Fellx Toman, Ljubljana.
5000 ur zastonj.
Cenik pošljem vsakomur brezplačno In polt. prosto.
Kron
Rosk. pat. 3*— srebr. rosk. il-— ielei. . 7' — srebr. dvoj. plaič . . 8 —
Kron
budilka . . 2-40 sveteča . . 3'— z bltj. n. zv. .V— kuhinjska . 3-—
Kron
i ura z nihal. 7-— j z bltj. n. zv. 9'— z budilko 10- — z godbo 18 — Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glashutte, Hellos, Amalfa, c. kr. prelzk. od K 18, kakor tudi zlatnina In srebrnlna po izv. tov. cenah. 3Ietno jamstvo. Zamena ali denar nazaj.
Mnx Bolinel, Dunaj,v- "'t;«2776-v
Zapriseženi cenilec in veščak. — Najveiia in najstarejša tvrdka - Ustanov. 1840. — 5000 slik v katalogu zastonj 1300	in franko.
Zoga Defihenshl
Ljubljana
:: kupuje ::
:: smrekove in :: hrastove hlode
franko drž. kolodvor :: Ljubljana. ::
Ponudbe naj se pošiljajo:
parna žaga Deghenghi
2157
Ljubljana.
43
Franja Suhadolc, Ljubljana, Rimska cesta 9
si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. obCinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah
: cerkvene paramente	:
zastave, bandera, trakove, velume, Atole, altarne prte.
1352 10-8
ItavtiM, uitii is kiaitrik-sijsks kljiSariiiaritra.
Bldrallfni vidri Ib sesolki
Josip Weibl
J. SfrtftziHa iasL IJUBLJAM, Slonikm ilici 4
priporofia M riinoia cbfiintrm to praCaatiti inkovilnl v Udelora^J« Tuk ? to stroka api-I^JoCih predmetov: il6na canlji u itnj, (bhaJUst mIm, ipa]* u alndvsra •kH«Ja« •auraftj*, nlni vrata, balkoni, T.rand«, itolpaa krtia, itadilmlka, itrala-
voda, ial.sna akna, IiIiiii atola IU. •pMUalltata: Tkljlial aaatori to aolnftaa plahta p« najnorajiafli atotoau ■ auaadrlgalalaM • UM »S—n	»parami brai vijakov.
Velika
Priznano najboljša
:: delavnica

/ aa
zaloga oblek
za gospode in dečke.
Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. ==
A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
za izdelovanje oblek po meri. ::
Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. ::
595 39
Izvolite pisati po 'vzorce!
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni prekrasnih modnih vzorcev za iS srajce; 0bleke Itd., itd. lezajam-Cene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga
11. J. Havliček in brat
v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. NaroČila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-20
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v LJubljani, Trnovo. 2<>83
&o/?ti/ri t< • "J. //it w'/jy>
T/fatcrt iotijc: iSc-litx \ pc cc/i/ in Jtreisriesi/ivo-pi. Ve:c •u/i //((/.sc c •i<r/icy'o
, Simon<"",-/<}t i i >/e/x«
v .S'/)//>//((/it Ji'b/odvo/\sJce uiico2&. iša/u v '/\(/ui i/cy(/s/u7(( i i((/c sc l>reyilt(e~7io.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
OSREDNJA BANKA ČEŠKIH HRANILNIC, «"-«■'
'Vlogo na knjižice in raiaa 4 % in 4'/« Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava ia iuvalna zaloga brezplačno.
Vippliflgerstr. 22.
_______(Ustfedni banka £eskyoh spofttalcn)
Posojila okrajem, mestom, občinam in dragim javnim korporaetjara proti amortizaciji na 4 J* in ';<*/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000*—
g	Telegrami: „Sporobanka**.
S	Deponiranje kavcij ia
~	vadij raznih vrti.
■	Eakont menjic aanio
|	denarnih zavodov.
•	Bankovnc Informacije in avete brezplačno.
1242 15
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke,
portland-cement najboljše vrste,
zarezane ^rešnik6 (?isfem m?-rzo!S Peči, štedilniki in druH stavb, materijal
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti.	*■*	'
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.
Izdajatelj: Dr. Ignacij 2itnik.
Tisk »Katoliške Tiskarnet.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.