PRIMORSKI dnevnik i* * * začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-8i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 ^.«r?ng‘mvrovn Cena 500 lir - Leto XL št. 143 (11.866) Trst, sobota, 16. junija 1984 Na volitve da okrepimo demokratično fronto Obisk Unije Italijanov za Istro in Reko pri SKGZ Zavlačevanje z reševanjem manjšinskih pravic škodi sožitju med sosedi v obmejnem področju Celovit pregled položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji - Delegacija Unije je popoldne obiskala Gorico BOJAN BREZIGAR Jutri bomo torej obnovili evropski Parlament. 434 poslancev iz 10 držav. iz Italije. 15 iz našega, severovzhodnega okrožja, ki vključuje štiri deže-*e: Veneto, Emilijo - Romagno, Tridentinsko - Južno Tirolsko in našo Furlanijo - Julijsko krajino. Izbirali wmo lahko med enajstimi strankami m približno 150 kandidati. Še nikoli v povojnem času ni bilo *a kake volitve tako malo zanimanja "Ut za jutrišnje. Malo volilnih shodov, d°kaj skromna kampanja, skoraj nobenega zanimanja za osrednjo tema-j*ko, to je za »Evropo«, kvečjemu nekaj zanimanja za posledice, ki bi jih te volitve utegnile imeti na italijan-ski notranjepolitični razvoj. In vendar pravimo, da je treba na y°lišča, da moramo vsi opraviti svola državljansko dolžnost. Zakaj? Razlogov je več. Začnimo pri notranji politiki, če je res — in verjetno je res — da bo od volilnih izidov odvisen tudi italijanski notranjepolitični razvoj v prihodnjih mese-eih, da bodo torej izidi evropskih volitev pogojevali preverjanje v vladni večini in pogajanja za novo vlado, v kolikor bi do vlade prišlo, potemtakem imajo volitve večji pomen, kot si danes mislimo in je torej razumljivo, da bo vsak oddan glas vplival na Povolilna razmerja. Tu ne mislim razglabljati, kateri glas je pravilno oddan: vsak glas je pravilen, če volivec glasuje v skladu s svojim prepričanjem in s svojo vestjo, ne nagonsko ali tradicionalno, ampak po Poglobljeni presoji in oceni dela posameznih strank in kandidatov. K temu bi dodal še nekaj. Naši ljudje vedno volijo demokratično in bapredno. Mislim, da med čitatelji primorskega dnevnika ni človeka, ki b* se odločal za fašistične ali reakcionarne stranke in kandidate. S tem, da gremo na volišče, torej tudi okrepimo demokratično in napredno fron-_ki je stalno pod pritiskom nazad-ujaških (notranjih in zunanjih) sil. Za manjšino je seveda pomembno, oa se na volitvah uveljavijo kandidati, ki so manjšini naklonjeni. Tu so "a eni strani slovenski kandidati, na driigi strani pa italijanski kandidati vsedržavnih strank, ki so se že zavzemali za rešitev manjšinske problematike in so to problematiko vključili v svoj program. Nekateri od teh 'toajo stvarno možnost izvolitve (komunist Rossetti, socialist Arfè, demo-jcristjanka Gaietti de Biase, liberalec Bettiza, medtem ko slovenski kandidati (komunist Bratina in trije pred- NADAUEVANJE NA 2. STRANI VOJMIR TAVČAR TRST — Biti manjšinec ni lahko v nobeni državi in v nobeni družbeni stvarnosti. Vendar pripadnost neki manjšinski skupnosti nima samo negativnih plati, pač pa tudi veliko pozitivnih. Poleg manjšincev ni veliko ljudi, ki bi bili tako izpostavljeni o-benem pa tudi odprti kulturnim tokovom raznih narodov, ki bi bili ta- Danes slovesno odprtje 36. mednarodnega tržaškega velesejma « NA 4. STRANI Jutri posebna velesejemska priloga ko dovzetni za večjezičnost. Biti manjšinec odpira nove perspektive duha, daje možnost poseganja v svoje okolje in njegovega spreminanja v bolj pravično in bolj humano družbo, v kateri naj gre integracija vštric s spoštovanjem različnosti. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska narodnost v Jugoslaviji pa s svojim delom in s svojim bojem za Lastne pravice hočeta vplivati na okolje, v katerem živita, da bo dejansko postalo področje vsestranskega sodelovanja, razumevanja in sožitja, v še večji meri kot doslej vzor miru in dobrososedskih odnosov. V teh nekaj stavkov bi lahko strnili smisel včerajšnjega srečanja med delegacijama Unije Italijanov za Istro in Reko ter Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. Srečanje, ki je bilo v dopoldanskih urah na sedežu SKGZ v Trstu, popoldne pa so zastopniki U-nije obiskali Sovodnje (tu jih je sprejel župan) in Gorico, kjer so si ogledali Kulturni dom, sodi v redne stike, ki sta jih manjšinski organizaciji navezali že leta 1965 in ki so doslej dali že znaten prispevek razčlenjevanju narodnostne tematike. Prav zato so ob včerajšnjih razgovorih, ki so zajeli vsa najbolj aktualna vprašanja, sklenili, da bodo sodelovanje še pospešili in ga bogatili s srečanji in prireditvami. »Taka srečanja in tako sodelovanje — pa je bilo poudarjeno — bo nedvomno vplivalo tudi na oko- lje in na vsestranske odnose v tem prostoru.« In odraz takega sodelovanja in takih odnosov je bil že v samem načinu pogovarjanja: vsak je govoril v svojem jeziku in sobesednik NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob zaključku kampanje za evropski parlament Stranke ponavljajo znana stališča o notranjih posledicah glasovanja RDM — Volilna kampanja se je končala opolnoči z zadnjimi izjavami in televizijskimi pozivi. Glasovanje za evropski parlament ima svojevrstno značilnost, da ne spreminja razmerja sil niti v parlamentu niti v krajevnih upravah. Toda kljub temu zavzema posebno važnost kot pokazatelj političnih teženj. Zlasti pomemben bo za razmerja med petstrankarsko večino in opozicijo. Treba bo v bistvu oceniti, zlasti po Berlinguerjevi smrti, koliko »nese« KPI opozicija in če Craxijevo predsednikovanje pridobiva glasove. V zadnjih pozivih so stranke ponavljale znana stališča. KD je zaigrala običajno karto: strah pred komunisti, s poudarkom na nevarnosti, da KPI prehiti KD. Craxi je skrbel, da bi se prikazal kot »nadstrankarskega«, češ da je politična stabilnost poglavitni smoter, ker ostajajo na dnevnem redu vprašanja gospodarske ozdravitve in institucionalne reforme. Njegov namestnik Martelli pa je ogrel pole-I mika proti KPI in njenim prijateljem v strankah večine, zlasti v KD. Manjše stranke polemizirajo proti strahovanju KD s prehitevanjem KPI, ki jim z volilnega gledišča škoduje. Tajnika PRI in PLI sta hitela zatrjevati, da te nevarnosti za sedaj ni. Pri KPI je Occhetto poudaril, da je treba storiti prav nasprotno od navodil KD: glasovati je treba svobodno, brez izsiljevanj in strahu. Tudi načelnik komunističnih senatorjev Chiaromonte je naglasil, da je pri teh volitvah glavni smoter KPI poraziti Craxijevo petstrankarsko vlado, ki je po njegovem pravi vzrok politične in družbene nestabilnosti, za katero boleha država. Kot v vsej kampanji torej tudi na koncu prevladujejo notranjepolitični momenti nad evropskimi in izidi bodo predvsem vplivali na notranja razmerja sil v Italiji. R. G. Nove carinske olajšave za Jugoslovane BEOGRAD — Državljani SFRJ so poleg za osebno prtljago odslej oproščeni plačila carine do skupne vrednosti 600 din, na osnovi odloka Z1S o novih carinskih olajšavah. Jugoslovani, ki so delali v tujini vsaj 2 leti so oproščeni carine za pohištvo do vrednosti 165.000 din, za druge predmete za gospodinjstvo pa do 280 tisoč din, po 4 letih dela v tujini pa lahko uvozijo teh predmetov (razen vozil) do 740.000 din skupne vrednosti. Ob prihodu na letni oddih ali na obisk k družini so Jugoslovani, ki delajo v tujini, oproščeni carine če prinesejo predmete do vrednosti 15.000 din. Precejšnje olajšave veljajo tudi za jugoslovanske zdomce, ki želijo uvoziti gospodarski inventar. Kdor je živel v tujini vsaj 6 let je oproščen carine pri uvozu gospodarskega inventarja do vrednosti 2,3 milijona din, če pa vrednost ne presega 2,8 milijona din, plača 10-odstot-no carino samo na to razliko (do 500.000 din), (dd) Nova Gellijeva »spomenica« RIM — Kolovodja skrivne framasonske loče P2 Lido Celli je včeraj poskrbel, da je posebna parlamentarna komisija, ki preiskuje njegovo in njeno dejavnost, prejela njegovo drugo »spomenico«. Njena vsebina še ni znana, ker je predsednica komisije Anselmijeva odsotna in so Gellijeve dokumente do njenega povratka spravili v zaščitno blagajno. Gellijev odvetnik Dean pa je prišel včeraj iz Perugie v Rim, kjer je v izjavi za tisk zatrdil, da novi »ugovori« framasonskega mojstra demantirajo »hudobna namigovanja«, da bi hotel z njimi svariti ali celo izsiljevati kogarkoli. Vseeno se pa zdi čudno, da je za svojo spomenico izbral prav čas tik pred volitvami. Dirka »Po Jugoslaviji« v Gorici GORICA — Po prihodu etape jubilejne 40. kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« je bil včeraj na goriškem županstvu sprejem za organizatorje in predstavnike sodelujočih ekip. Župan dr. Antonio Scarano je izrazil dobrodošlico kolesarjem in njihovim spremljevalcem in dejal, da je Gorica mesto na stičišču treh evropskih jezikovnih in kulturnih svetov, zato je ponosen, da gostuje mednarodne prireditve na športnem, tako kot na kulturnem področju. Za tem je župan podaril predsedniku organizacijskega odbora zbirke Slobodanu Basiljčiču tri zgodovinske kovance goriške grofije. V imenu organizatorjev se je za topel sprejem v Gorici zahvalil direktor dirke A-leksander Zlatič, ki je izrazil zadovoljstvo, da je letošnja jubilejna krožna dirka »Po Jugoslaviji« lahko obi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tudi s kolesi do sožitja ALDO RUPEL Na Travniku je bilo včeraj popoldne spet praznično. Nanj so pripeljali udeleženci 40. dirke »Po Jugoslaviji« iz 170 km oddaljenega Pulja. Kolesarje in spremljevalce so na cilju pozdravili številni ljubitelji cestnih voženj iz Gorice in Nove Gorice. Še prej so si mimohod • tekmovalne karavane ogledali pò tržaškem Krasu in po Dolu domačini, ki so se osredotočili na letečih ciljih v Bazovici in v Jamljah. Zaradi vsebine in načina izvedbe je prireditev presegla ozek tekmovalni okvir. V Gorici smo tega mnenja: prisotnost kolesarjev in spremljevalcev iz devetih držav in posebej iz Jugoslavije je ponoven dokaz, da pre vladujejo silnice odpiranja v bližnji in širši svet. Tudi današnje nadaljevanje po Laškem, na Krminskem m po Benečiji to dokazuje. Kako bi moglo biti drugače, če pa je »Giro« pred časom obšel tudi Ljubljano? Tega je sicer že dvanajst let, a to je dokaz dolgoročnosti izbir in usmerjenosti, ki so bile sprejete v preteklosti in se uresničujejo preko novih in svežih pobud, če k temu dodamo, da bo v nedeljo v Gorici start za rekreacijsko dirko, ki se bo odvijala po Soški dolini preko Predila in Trbiža do Celovca in na kateri bo sodelovalo nekaj sto kolesarjev iz pe- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Drevi v Lyonu Jugoslavija - Danska NA 10. STRANI • Na volitve V četrtek so volili tudi že na Danskem, Nizozemskem in Irskem NADALJEVANJE S I. STRANI stavniki Slovenske skupnosti na skupni manjšinski listi, Andrej Bratuž, Stanko Škrinjar in Jurij Slokar) nimajo stvarnih možnosti izvolitve, a bi bila njihova uveljavitev pomembna. Če se sedaj za trenutek povrnemo k evropskemu parlamentu, pa moramo vsekakor dodati, da ni res, da evropski parlament ni naredil ničesar. Nasprotno, rekli bi, da so nekateri delavni poslanci pokazali izredno žilavost in marsikdaj spodbujali druge organe Evropske gospodarske skupnosti za rešitev nekaterih pomembnih vprašanj. Omenimo naj samo dve, ki se nas pobliže tičeta: manjšinsko listino, ki jo je parlament odobril leta 1981 na predlog socialista Arfèja in na osnovi katere so u-stanovili koordinacijski biro manjšin v državah EGS ter odnose med EGS in Jugoslavijo, s katerimi se je u-kvarjala posebna komisija in je predsednik te komisije liberalec Bettiza bistveno pripomogel, da so se ti odnosi razvijali v pravo smer. In, končno, četudi je res, da je evropski parlament v tem trenutku organ z majhnimi pristojnostmi, pa je vendar ta skupščina odraz volje po tesnejšem povezovanju v Evropi in je sama že večkrat dokazala, da si želi pridobiti več pristojnosti, da želi konkretneje delovati. To ji je treba priznati in temu trudu dodati upanje, da bi res prišlo do večje integracije, do tesnejšega sodelovanja. To upanje pa se ne bo nikoli u-resničilo, če volivci že od vsega začetka odrečejo svoje skromno sodelovanje. Pomislimo, torej; že zaradi tega upanja je vredno oditi na volišče in oddati svoj glas. Tudi zato, da tisti, ki nočejo združene Evrope in ki ovirajo pobude evropskega parlamenta ne bodo mogli reči, da so volivci na njihovi strani. BOJAN BREZIGAR • Tudi s kolesi NADALJEVANJE S 1. STRANI tih evropskih držav, smo, mislimu-speli posredovati del utripa goriške-ga življenja, ki ga ne more zasenčiti izživljanje »neznančevi s pisanjem prostaških besed na napisne table slovenskih organizacij v Ul. Malta. Bistvena postavka vsega opisanega je aktivna prisotnost pri teh dogodkih Združenja slovenskih športnih društev, ki je skupaj s pokrajinsko turistično ustanovo enakovredni sopri reditelj kolesarskih etap, ki se odvijajo po italijanskem ozemlju, z nudenjem uslug, s propagando in z izkušnjami. Umestno je podčrtati vlogo, ki so jo pri včerajšnji etapi imele vse varnostne sile od orožnikov in prometne policije, do mestnih redarjev in kvesture. Njihova prizadevnost je bila enaka lanski, ko je v Gorico prišel »Giro d’Italia«. Goriška občina je na sprejemu na županstvu v čast vodij državnih moštev izrekla dobrodošlico in izkazala svojo gostoljubnost. ALDO RUPEL • Dirka NADALJEVANJE S 1. STRANI skala tudi Gorico. S tem, je dejal, potrjujemo, da so meje med obema državama res odprte. Goriškemu županu je podaril spominsko plaketo in druge kolesarske simbole. O poteku včerajšnje etape berite poročilo na športni strani. Evropske volitve: pomenljiva projekcija o nazadovanju britanskih konservativcev LONDON — Od desetih držav naše stare celine, ki so poklicane, da na volilni osnovi obnovijo evropski parlament, so štiri to obveznost že izpolnile : Danska, Nizozemska, Irska in Vel. Britanija. Drugih šest — Belgija, Italija, Grčija, Luksemburg, Zvezna republika Nemčija in Francija — bo to storilo jutri. Izid volitev bo v celoti znan seveda šele v ponedeljek. Prav ta časovni presledek pa daje specialistom v tako imenovanih projekcijah možnost, da javnost seznanijo s političnimi težnjami, kakršne so prišle do izraza v intervjujih z ljudmi brž potem, ko so ti zapustili volišče. Takšno projekcijo so prvi dali v objavo strokovnjaki britanske poizvedovalne ustanove Harris, ki velja za zelo zanesljivo: iz odgovorov 3000 volivcev so prišli do zaključka, da britanski kon servativci zgubljajo na vsej črti in da so laburisti nekakšni moralni zmagovalci. Konservativci naj bi predvčerajšnjim prejeli le 40 od sto glasov, to je 3,9 od sto manj kot na zadnjih splošnih vo- litvah, laburisti pa 36 od sto ali 8 od sto več, medtem ko naj bi zavezniška opozicija liberalcev in socialdemokratov zbrala 21 od sto glasov, kar pomeni 5 od sto manj. Z drugimi besedami: konservativci naj bi v evropskem parlamentu imeli 44 poslancev ali kar 16 manj, laburisti 33 ali 16 več, socialdemokratsko - liberalna koalicija pa enega (prej ni imela nobenega). Tri poslanska mesta ostanejo pa še nezasedena. Volitev se je udeležilo komaj 30 od sto upravičencev, kar le potrjuje, da Britanci niso navdušeni nad evropskim parlamentom. Težnjo po nazadovanju konservativnih vrst so pokazale tudi volitve v Portsmouthu za nadomestitev umrlega konservativnega poslanca Bonnerja Pinka v predstavniškem domu: docela nepričakovano je prevladal kandidat socialdemokratsko -liberalne koalicije Hancock. O skromni udeležbi na volitvah (48 od sto) poročajo tudi z Irskega, medtem ko iz Danske in Nizozemske zaenkrat nimamo podatkov. Iz Pariza pa se je izvedelo, da bo jutri volilno ozračje nekam gorko zaradi polemike, ki jo je izzvala bivša predsednica evropskega parlamenta Simone Veil. Na njeni opozicijski listi kandidira založnik Hersant, ki ga z leve obtožujejo nezakonite dejavnosti, pa tudi antisemitizma v času odporništva; Vedova je zabrusila, da je okoli Mitterranda danes več takih, ki so se huje pregrešili kot pa Hersant. U ZDRUŽENI NARODI (New York) — Iran je načelno pristal na ustavitev sovražnosti, ki jo je predragala OZN. V sredo je pristal na ta predlog tudi Irak, vendar so se spopadi nadaljevali, obe strani pa so obtoževale drugo, da nadaljuje z bombardiranjem. Ostaja odprto vprašanje nadzorstva nad premirjem. Trdijo, da bi majhna skupina funkcionarjev OZN, ki so trenutno v Teheranu in Bagdadu lahko v najkrajšem času prihitela na kraj morebitnih spopadov in ugotovila odgovornosti. Predsednik ZDA ne postavlja več pogojev Reagan pripravljen na srečanje s Cernenkom v vsakem trenutku WASHINGTON — »Pripravljen sem na srečanje s Sovjeti v vsakem trenutku, vendar z njihove strani ni pravega odziva.« Tako je dejal ameriški predsednik Ronald Reagan na svoji 21. tiskovni konferenci, ki jo je v četrtek zvečer v živo oddajala ameriška državna televizija. Reagan je svoje uvodne besede posvetil gospodarskemu vrhu 7 industrijsko najbolj razvitih držav, ki je bil konec prejšnjega tedna v Londonu. Vendar so vprašanja časnikarjev spet in spet spravljala v središče konference ameriško - sovjetske odnose ter morebitno srečanje Reagan - Černenko. Za to tematiko je namreč zavladalo veliko zanimanje v ameriški javnosti, potem ko sta načelnik republikanske skupine v kongresu Howard Baker in predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Charles Percy pretekli torek predlagala, naj bo Reagan pobudnik za redna vsakoletna ameriško -sovjetska srečanja na najvišji ravni. Reagan je na četrtkovi tiskovni konferenci izjavil, da soglaša s predlogom, pristavil pa je, da diplomatska dejavnost zahteva veliko potrpljenja. »Ne sme priti do" spopada med ZDA in SZ,« je dejal, »ker bi to zahtevalo, previsoko ceno. Resnično si zato želim, da bi znižali število atomskih konic in, če je mogoče, da bi jih sploh odpravili.« Te Reaganove izjave seveda ne «predstavljajo kakega pomembnega premika. Edina prava novost pa je mogoče v tem, da Reagan ne podreja več svojega morebitnega srečanja s sovjetskim partijskim in državnim voditeljem nekaterim pogojem, ki jih je še do nedavnega postavljal. Ameriški predsednik je namreč izjavil, da je pripravljen na srečanje s Černenkom tudi brez natančnih predhodnih priprav in kljub temu, da se SZ pred tem ne vrne k pogajalski mizi za omejitev atomskega oboroževanja. Na vprašanje časnikarja, ali bi se srečal s Černenkom pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, pa je Reagan odvrnil: »Vsak čas bi bil pripravljen. Toda ne bom se udeležil vrha izključno iz osebnih volilnih koristi.« Nov poziv držav SEV MOSKVA — Voditelji držav članic sveta za vzajemno pomoč so ob koncu svojega pravkar zaključenega posveta odobrili poziv za umaknitev evroizstrelkov iz zahodnih držav. Poziv so objavili komaj včeraj ter pravi, da je ustavitev nameščanja ameriških raketnih izstrelkov v zahodnih državah imperativ za mir in varnost v Evropi. Samo če bodo sprejeli ukrepe za umik teh raket bo mogoče nadaljevati pogajanja. Gre za politično linijo SZ, s katero se strinjajo vse druge države, ki so se udeležile zasedanja SEV. Odobreni dokument govori o oblikovanju novega gospodarskega reda v svetu, do česar bi lahko prišlo, če bi zahodne države sprejele mirovne predloge Sovjetske zveze. Še 20 kg heroina v rokah finančne straže RIM — Finančni stražniki na rimskem letališču Fiumicino so včeraj zadali še en udarec tihotapcem mamil. Tudi včeraj so namreč zaplenili 20 kg heroina, ki je bil prav tako skrit v termovkah potnikov, ki so iz Tajske prihajali na krožno potovanje po Evropi. Tokrat so preiskovalci šli na gotovo, takoj ko so opazili, da imajo še štirje tajski potniki termovke na las podobne onim, v katerih so odkrili mamilo v četrtek. Skupaj je torej padlo v roke oblastem 55 kg heroina v skupni vrednosti nad petdeset milijard lir. Menijo sicer, da mamilo ni bilo namenjeno italijanskemu tržišču, temveč bi ga morali prodati morda na Nizozemskem. Nikolič, Mijanovič in Imsirovič v bolnišnici Zadovoljivo zdravstveno stanje pripornikov, ki zavračajo hrano BEOGRAD — Kot so sporočili v Beogradu so Milan Nikolič, Vladimir Mijanovič in Pavluško Imsirovič od 25. maja - v priporu, njihovo zdravstveno stanje je, potem ko so začeli zavračati hrano in so jih prepeljali v bolnišnico okrožnega sodišča zadovoljivo. Obtoženim je omogočeno, da v skladu z zakonom sprejemajo obiske branilcev in družine. Celotno besedilo sporočila je: Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Beogradu je 25. maja 1984 sprejel odločitev o preiskavi in priporu omenjene trojice. Preiskava se je začela zaradi utemeljenega suma, da so izvedli kaznivo dejanje združevanja zaradi sovražne dejavnosti iz 136. člena v zvezi s kaznivim dejanjem protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve iz 114. člena kazenskega zakonika SFRJ. Vse tri osebe so bile že prej obsojene zaradi enakega kaznivega dejanja. Hkrati so zaradi enakega kaznivega dejanja sprožili preiskavo in določili pripor za Gordana Jovanoviča, ki je na begu in za katerim so razpisali tiralico. Kot je bila javnost že obveščena, so 9. maja 1984 sprožili preiskavo in določili pripor za Miodraga Miliča in Dragomira Olujiča zaradi utemeljenega suma, da sta izvedla kaznivo dejanje sovražne propagande. Pri omenjenih osebah so preiskavo razširili tudi na kaznivo dejanje zbiranja zaradi sovražne dejavnosti. Po nalogu preiskovalnega sodnika z dne 29. maja 1984 so obtožene Milana Nikoliča, Vladimira Mijanoviča in Pavluško Imsiroviča premestili v bolnišnico okrožnega zapora z Beogradu, ker so zavračali hrano. V času sprejema v bolnišnico je bilo njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Obtoženi Milan Nikolič je 30. maja 1984 začel normalno jesti, medtem ko sta Mijanovič in Imsirovič ostala pri odločitvi, da bosta zavračala hrano, dokler jima ne bodo ukinili pripora. Po informaciji bolnišnice priprtima dajejo vso nujno medicinsko nego in uporabljajo ustrezen način hranjenja. Njuno splošno zdravstveno stanje je še naprej zadovoljivo in sta pod nenehnim zdravniškim nadzorstvom, (dd) ZAVLAČEVANJE ŠKODI SOŽITJU MED SOSEDI NADALJEVANJE S 1. STRANI ga je razumel brez težav. Ob vzajemni informaciji o položaju obeh narodnosti je prišlo do izraza dejstvo, da imata obe manjšini veliko skupnih ali sorodnih problemov, pa čeravno živita v državah z različno družbeno in gospodarsko ureditvijo. Tako je bilo ugotovljeno, da se obe skupnosti soočata z nekaterimi sorodnimi ali skoraj enakimi vprašanji v šolstvu, da imata povsem enaki stališči do problemov odprte meje in povezovanja z matičnim narodom in sodelovanja med sosednjimi državami. Ugotovljeno je bilo tudi, da vsakršna oblika ugotavljanja številčnosti manjšine ne more dati resnične slike o stanju narodnosti pač pa lahko le izkrivi neko stvarnost. In v tem okviru sta obe delegaciji naglasili načelo, da morajo pripadniki manjšinskih skupnosti uživati enake pravice in enak tratman na celotnem narodnostno mešanem ozemlju ne glede na številčno ali odstotno prisotnost. Poseben poudarek sta delegaciji, kot izhaja že iz navedenega, dali vprašanju odprte meje. Vsestransko sodelovanje sosednih držav in odprta meja med sosedi — je bilo rečeno — sta najboljše jamstvo za razvoj narodnih skupnosti, ki v tem okviru predstavljajo pomeben dejavnik zbliževanja in razumevanja, zavlačevanje z reševanjem manjšinskih pravic in problemov po škodi sožitju med sosedi v obmejnem področju. Priznana in dejansko enakopravna manjšina ima lahko učinkovito vlogo povezovanja in sodelovanja med sosednima državama. Ob tem sta delegaciji tudi naglasili pomen maloobmejnega sodelovanja za razvoj obmejnih področij, katerim s posebnimi predpisi ni priznan neki privilegij pač pa gre le za ukrepe, ki tem območjem omogočajo, da nekako nadoknadijo tisto izrinjenost, ki izhaja iz njihove same oddaljenosti od centra države. Naglasili sta nadalje, da morata biti obe skupnosti vključeni bolj kot doslej v tok vsestranskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo še zlasti pa mora biti njuna' prisotnost zaznavna v maloobmejnem sodelovanju. Med razpravo je delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Race, dala izčrpno poročilo o položaju Slovencev v Italiji, o boju za enakopravne odnose in za globalni zaščitni zakon v smislu črke in duha italijanske ustave. Slovenska manjšina, kljub odprtemu gledanju italijanskih demokratov do njenih problemov, še vedno čaka na uzakonitev pravic. In v zadnjem času smo ob spremenjeni politični situaciji tudi priča pritiskom, da bi omejili tudi tiste pravice, ki jih Slovenci že uživamo. Zastopniki Unije Italijanov, ki jih je vodil Silvano Sau, pa so s svoje strani prikazali položaj italijanske na rodnosti v Jugoslaviji ter vlogo Unije kot nepolitične organizacije, ki je sestavni del široke fronte organiziranih sil na področju Istre in Reke. Za ra- zliko od Slovencev v Italiji, Italijani v Jugoslaviji menijo, da bi v sistemu, v katerem živijo, zakon o globalni zaščiti pomenil v bistvu korak nazaj v priznavanju enakopravnosti manjšine. Ustavni in zakonski mehanizmi v načelu jamčijo italijanski narodnosti njene pravice, vprašanje je le, kako v nekaterih območjih ta načela uresničujejo. Odprtih problemov ne manjka, je dejal med drugim Sau, za reševanje teh problemov pa se mora zavzeti celotna družba, ki na določenem teritoriju živi. Narodni manjšini ne zadošča zgolj formalna zaščita, potrebno je podružbljanje problematike narodnosti v vseh oblikah javnega življenja, ker je v tem jamstvo, da bo usoda manjšine vezana na razvoj celotne družbene skupnosti, katere del je. O razgovorih pa bo vsekakor izdano še skupno poročilo. VOJMIR TAVČAR Černenko bolan? MOSKVA — V krogih zapadnih diplomatov in časnikarjev v Moskvi že nekaj časa kroži govorica, da je sovjetski voditelj Konstantin Černenko bolan. Pri tem ugotavljajo, da ima Černenko 73 let, da boleha za astmo in najbrž tudi za pljučnim enfize-mom. □ MILAN — Zdravstveno stanje priljubljenega italijanskega popevkarja Domenica Modugna je še vedno zelo resno in zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo. Popevkar je sicer pri zavesti, vendar je še v sobi za oživljanje, zdravniki pa se še niso izrekli o tem, ali bo lahko še hodil ali ne. Kot znano je Modugno postalo slabo v torek zvečer, medtem ko je snemal televizijsko oddajo. Kljub temu so ga pripeljali v bolnišnico komaj naslednje jutro. Uspešno poslovanje edinega zamejskega planinskega doma Dom Mangart vabi na počitnice v Kanalsko dolino TRST — Dom Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini, oz. edini zamejski Planinski dom v Italiji, je v svojem prvem letu življenja opravil že dolgo pot. Odprli so ga z lepo in Prijetno svečanostjo v nedeljo, 2. oktobra, danes pa lahko že dodamo, v teJ dolgi pomladi, si šem ■ c procej uspešno tudi v na mestu Hitchcockov festival. ( pn Je sicer že pisala v PD Evi ruS^arič. LA DONNA CHE VISSI dni V0L-rE (Vrtoglavica), ki je U Ei na sP?redu v Feniceju, in še dru klnIiAS ?vi' ki spadajo v paket petil tovvi t **. Hitchcockovih del rianovi leva ^vljcnih po kinodvoranah ce v«; SVeta, so precej stari, saj s< V(, ^natali v 50. letih, če ne prej s nebi, C ohranjajo visoko mere takularnosti, še nas očarajo, do kaz za to je dober sprejem s strani občinstva. Z izjemo Aristona, ki še ponuja premiere 1984 (glej zadnji Edwardsov film) pred velikim poletnim progra mom v »areni«, ostale tržaške dvorane ohlapno pogrevajo sezonske u spehe in polnijo luknje v programa-cdji z revivali in klasiki. Kar se do gaja tudi drugod in je normalno, rekli bi, fiziološko. V Trstu bodo ba je ostale zaprte čez poletje vse kinodvorane. . . Ob takem mrtvilu nam je pogodu govoriti o novem filmu, ki so ga v Firencah ravnokar predstavili (na Florence Film Festivalu) režiser Jonathan Demmo, producent Gary Goetzman in David Byrne, vodja glasbene skupine Talking Heads. Sl OP MAKING SENSE je namreč film z in o glasbi te karizmatične novovalovske skupine, večina pesmi je iz njihove zadnje plošče »Spea-king in Tongues«. Danes ne snema več nihče glasbenih filmov za veliki ekran. Skoraj vsi glasbeniki raje reklamizirajo sva je hite preko televizijskega medija in se zato odločajo za proizvodnjo videov. Talking Headsi, skupaj ali posamezno, so bili pravzaprav med prvimi, ki so se posluževali videa za bogatenje in prenavljanje svojega izraza, svojega sporočanja. V sozvočju z najnaprednejšim iskanjem na av-diopodročju (z enim samim imenom : Brian Eno) in v smeri kontaminiranja sodobnih, tudi vizualnih jezikov, medijev, tehnologij (elektronska glasba, balet, kompjuter). Očitno jih danes ne zadovoljni več gola promocionalna raven, konformistična samodejna produkcija videoeli pov, ki vse poplavlja, moda. . . Režiser Demme je v skupnem intervjuju, ki ga je objavil dnevnik II Manifesto, takole obrazložil nastanek filma: »STOP MAKING SENSE se rodi iz frustracije. Ob gledanju glas benih filmov me je vedno motila do-kumentaristična stran, intervjuji. . . pretirani posebni efekti. . . Scorsese-jev ZADNJI VALČEK mi je bil všeč, a tudi tam bi rezal intervjuje«. Byrne je pripravil pripovedno osnovo vseh performance, izbral posneto in sodeloval pri dokončni montaži. Omeniti je treba še direktorja fotografije Jordana Gronenwetha (Biade Runner), ki je zelo učinkovito razpostavil svojih 6 kamer in luči. Končno, kar je absolutna novost, je glasbena podlaga bila posneta z digitalnim sistemom. beležke Zasebni network! sistematično pomikajo resne filmske sporede v vedno bolj pozne večerne ure ali druge nemogoče umike, ki so dosegljivi le še gospodinjam, upokojencem, delavcem v dopolnilni blagajni itd. Kar je seveda socialno koristno in ustreza potrebam teh kategorij gledalcev. Hkrati pa je to nekakšen »kulturni alibi«, pritajena samolegitimacija, češ da saj skrbimo tudi za bolj zahtevnega gledalca s kakovostnimi filmi, ob splošnem predvajanju tele-filmov in poprečnih filmčkov, varietejev, kvizov in drugega šund materiala, ki ga pač pogojujejo objektivni (beri: ekonomski) razlogi. To velja še posebej za Mondadori jevo RETE 4, ki v konkurenci z Berlusconijevim duom CANALE 5 -ITALIA 1 najbolj demagoško poudarja svojo kulturno opredeljenost. Ta teden je npr. pripravila nočni poker Hitchcockovih del: v torek, 19. junija, ob 23.00 REBECCA, v sredo, ob 22.20 UROČEN, v četrtek, ob 24.00 ZUNANJI DOPISNIK in v petek, ob 0.05 PRIMER PARADINE. Berlusconi res ni tako »kulturen«, saj odgovarja le z Wilderjevim klasikom črnega filma AS V ROKAVU na Italia 1, v ponedeljek, 18. junija, ob 0.15 in s Fordovim ORKANOM na Canale 5, v petek, 22. junija, ob 0.25 Zadnja beseda gre vsekakor Hitchcockovim, Wilderjevim in Fordovim »fansom«. Kdo je po vašem najbolj kulturen? LESENI PODI: dobava -montaža - popravila -strganje - lakiranje Trst - Ul. Marco Polo 35/A Tel.: (040) 775190 radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Gen senza scarpe - 2. del 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Evropski objektiv 12.30 Check-up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Prisma - varietejski tednik 14.30 II sabato dello Zecchino 15.30 Posebna oddaja iz parlamenta 16.00 Športna sobota Riolo Terme: kolesarstvo -Rim : plavanje Evropsko nogometno prvenstvo 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Izžrebanje loterije 19.10 Verska oddaja 19.20 Napoved programov 19.40 Almanah Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise - glasbena oddaja 22.00 Dnevnik 22.10 Premio David di Donatello 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Napoved programov 10.45 D sabato 12.30 Dnevnik 2 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - O Italiji Ljubljana 7.45 Teletekst - RTV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe o poluhcu 8.20 Ciciban, dober dan 8.35 Zgodbe in nepričave - otroška serija 9.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka : Starodavna modrost 9.30 Modrost telesa - dok. serija 10.20 Poročila 15.05 Teletekst RTV Ljubljana 15.25 Mladost Petra Velikega - nadaljevanka 16.35 Čudeži narave: Grizli 17.00 Evropsko nogometno prvenstvo 19.00 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Animirani film 20.15 Evropsko nogometno prvenstvo 22.20 Zrcalo tedna 22.40 Zakonske skrivnosti - film 00.10 Poročila CANALE 5 8.30 L'albero delle mele - TV film 9.00 Enos TV film 10.00 La giocatrice - film 12.00 Simon Templar - TV film 13.00 H pranzo è servito 13.30 Simon Templar TV film 14.30 Svetovno prvenstvo v boksu 16.00 Tutti i mercoledì - film 18.00 T.J. Hooker - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Rasatissima - glasbena oddaja 22.25 Super Record - športni tednik 23.25 Svetovno prvenstvo v boksu Khartoum - film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione - risanke 8.45 H fantasma bizzarro - risanke 9.15 Babil Junior - risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 H mio amico Benito - film 12.30 I superamici - risanke 13.00 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Šport: lov na 13 15.30 Šport: nogomet 16.30 Šport: zmagovalci 17.00 šport: bezbol 17.20 Šport: Onda Azzurra 17.50 Mai dire si" - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 Walt Disney 20.25 A Team TV film 21.30 Stupidissima 23.00 Amico, stanimi lontano almeno un palmo. . . - film 1.00 Šport : nogomet ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Cinque corpi senza testa - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13-99 Bim Bum Barn: La famiglia Mezil, Marco Polo - risanke 14.00 Sport: College Basket 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 II prigioniero - film 16.10 Codice rosso fuoco - TV film 17.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Sereno variabile: turizem, prosti čas 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Starsky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 La caduta delle aquile - film 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 La caduta delle aquile - 2. del filma 23.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.25 Noi con le ali, 5. nadaljevanje Tretji kanal 15.55 šola in vzgoja: Tečaj o ribo lovu 16.25 šola in vzgoja: Kaj je v modi? 16.55 La donna della montagna -film 18.25 II pollice - programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo - dokumentarec 20.25 Evropsko nogometno prvenstvo Dnevnik 3 22.15 Erba selvatica - TV priredba 23.15 Dnevnik 3 23.45 Napoved programov Zagreb 15.20 Sedem TV dni 15.50 Poročila 15.55 TV koledar 16.05 Dosje, dok. serija 17.00 Evropsko nogometno prvenstvo 19.30 Dnevnik 20.00 Evropsko nogometno prvenstvo 22.15 Dnevnik 22.30 Serijski film Koper 15.45 Dolga noč - film 17.00 Poročila 17.05 Evropsko nogometno prvenstvo 19.00 La principessa Zaffiro - risanke 19.30 TVD Stičišče 19.50 Folk Art - pregled prejšnjih oddaj 20.20 Evropsko nogometno prvenstvo 22.20 TVD Vse danes 22.30 Nočni film Zeit im Bild - Čas v sliki POSTAJE 16.00 Bim Bum Barn: Lalabel - risanke - Strega per amore - TV film 17.30 Musica è 18.30 Simon & Simon - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.30 Magnum P.I. - TV film 22.30 Drive In 00.30 Dee Jay Television TELEPADOVA 13.00 Šport: Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Lupin m. - risanke 18.30 Sampei - risanke 19.00 Sam, ragazzo del West -» risanke 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 40 gradi all’ombra del lenzuolo - film 22.00 šport: catch 23.00 Rombo TV rubrika 24.00 Come ingannare mio marito -film TRIVENETA 9.30 D re del quartiere - TV film 10.00 Q.P. Coupons - ponovitev 13.00 Film 14.30 Izložba preprog 20.00 E re del quartiere - TV film 20.30 Un aorpo da possedere - film 22.00 Rubrika o motorjih 23.00 Film TELEFRIULI 14.30 I guaritori - film 16.00 Permette? Harry Worth - TV film 16.30 L'ora di Hitchcock - TV film 17.30 Firehouse Squadra 23 : TV film 18.00 Starzinger - risanke 19.00 Regione verde 20.25 Film 22.15 L’ora di Hitchcock - TV film 23.30 I peccati di Madame Bovary - film liAnio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik : Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Glasbeni potpuri ; 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu: orglar Hubert Bergant in Slovenski trobilni kvartet. Koncert je bil 29. marca letos v stolnici sv. Justa; 11.10 Mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba vodi Karlo Lavrenčič; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.06 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba: Richard Strauss : Don Kihot. Orkester Slovenske filharmonije vodi Bogo Leskovic; 18.00 Slovenski ljudski Olimp: Mirko Mahnič: »Legende o Jezusu«; 18.45 Glasbena medigra. RADIO OPČINE Do 9.30 Glasba ; 9.30 Jutranji val; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Listamo po časopisih; sledi večerni in nočni val. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.45 Prometni servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 13.40 Zamejska re- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW —- Nanos 88,6 MHz portaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Gla- sbeno jutro; Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.15 Ca saded Sonora; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Popoldanski spored; 14.35 Siamo tutti nel pallone ; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz.. 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 Glasbena matineja ; 9.00 Radijski variete; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja z Mino; 12.26 Zgodovinske osebnosti : Lorenzo Benoni; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.05 Radijska priredba; 11.35 Master - glasba dan za dnem; 15.05 Radijski variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 20.00 Black - out; 20.40 Tudi mi smo tu; 21.00 »Z« kakor zdravje; 21.30 Radijska kriminalka; 22.00 Nocoj v Labru; 22.28 Radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 9.32 Od A do Ž; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit parade; 15.00 Gaetano Doni-zetti; 15.45 Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Srečanje z gledališčem; 19.50 Od sobote do sobote - 1. del; 21.00 Simfonična sezona 83 84; 22.50 Od sobote do sobote - 2. del; 23.23 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki iri odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Pogovor med delegacijo RK SZDL in Enotno slovensko delegacijo Zaključni izidi za dijake srednje šole Ivan Trinko »Želeli smo vam še posebej in neposredno čestitati k uspehu manifestacije, ki je izpričala enotnost in moč slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji pri postavljanju svojih zahtev po zakonski zaščiti«, je dejal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc v četrtek zvečer na srečanju s člani Enotne slovenske delegacije v goriškem Kulturnem domu. Enotne slovenske delegacije, v goriškem Kulturnem domu. Poleg predsednika Šetinca so bili v delegaciji SZDL še podpredsednik Jože Knez, član predsedstva Štefan Cigoj ter Marjan Tavčar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za severnoprimorsko območje ter Branko Dolenc, predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica. Srečanju s člani Enotne delegacije - sestavljali so jo Jože Cej, Marjan Terpin, Filibert Benedetič, Ivan Bratina, Viljem Čemo, Žarko Race, Marija Ferletič, Mirko Primožič in Giorgio Banchig, je prisostvoval tudi generalni konzul Drago Mirošič. Ugledne goste iz Slovenije je v imenu Enotne delegacije najprej pozdravila Marija Ferletič, v nadaljevanju srečanja pa so člani Enotne delegacije seznanili goste s trenutnim političnim položajem boja slovenske narodnostne Nekaj nad 116 tisoč volilcev je vpisanih v volilne sezname v goriški pokrajini in bo jutri oddalo svoj glas za izvolitev evropskega parlamenta. Temu številu volilnih upravičencev (631 bo lahko volilo v tujini, v državah Evropske gospodarske skupnosti), je treba dodati še nekaj tisoč (točno število ni znano) glasov vojakov, ki so na služenju vojaškega roka in ki, kakor ob političnih volitvah, valijo v kraju, kjer so nastanjeni. Glede poteka volitev velja posebej poudariti, da bodo volišča odprta samo jutri od 7.00 do 22.00 ure in ne tudi v ponedeljek, kakor je sicer praksa ob upravnih in političnih volitvah. V primeri z lanskim glasovanjem, ko so volilno upravičenci prejeli tri, štiri ali celo pet različnih glasovnic, bo zadeva tokrat zelo enostavna. Glasovnica bo ena sama in enaka ne samo v vseh pokrajinah naše dežele, ampak v celotnem volilnem območju sevemovzhodne Italije, ki obsega, poleg naše dežele, še Veneto, Poadižje, Južno Tirolsko in Emilio Romagno. Na glasovnici je 11 volilnih znakov (KPI, DP, PR, MSI, Južnotirolska ljudska stranka. Federalizem — Evropa narodov, Lista PRI - PLI, PSI, Liga Veneta, PSDI in KD). Volimo tako, da prečrtamo znak stranke ali liste, ki ji nameravamo dati glas. Lahko oddamo tudi največ dve preferenci, s tem, da vpišemo poleg znaka priimek kandidatov, oziroma številko, ki jo ima ta na listi. Zaradi zelo obsežnega volilnega območja, so skoraj na vseh listah med kandidati zelo prestižne in v državnem okviru znane osebnosti. Med kandidati so štirje Slovenci, Darko Bratina (štev. 9 na listi KPI) ter Andrej skupnosti za dosego zakonske zaščite ter še zlasti z ugotovitvami in ocenami reakcij, ki jih je pri večinskem narodu in zlasti v vrstah političnih strank povzročil uspeh manifestacije na goriškem Travniku. V pogovorih so se dotaknili tudi vprašanja liberalizacije prometa na meji. Predsednik Šetinc je izrazil zadovoljstvo, da se stanje izboljšuje in da so vsa prizadevanja usmerjena k dokončni odpravi omejitev. Šetinc je ponovno potrdil veljavnost načela odprte meje, ker se samo tako ustvarjajo pogoji za nemoteno sodelovanje med matico in zamejstvom, za višjo kakovost gospodarskega sodelovanja, za mir in razumevanje med sosednimi narodi in v svetu. Šetinc je poudaril, da je bilo mogoče omejitve deloma odpraviti zaradi skupnih prizadevanj in zaradi velikega razumevanja, na katero so naleteli pri najvišjih predfstavnikih drugih jugoslovanskih republik. Člani Enotne slovenske delegacije so nato podrobno pojasnili različna področja slovenske zamejske problematike. Tako je Čemo prikazal stanje in razveseljiv proces osveščanja v Benečiji, Cej opozoril na pomen širšega in kvalitetnejšega povezovanja in sodelovanja, Bratina na potrebo po stalnih Bratuš (štev. 2), Stanislav Škrinjar (štev. 9) in Jurij Slokar (štev. 10) na Listi Federalizem — Evropa narodov, kjer SSk nastopa skupaj z Union Val-dotaine in nekaterimi drugimi manjšinskimi strankami. Na listi PSI ne kandidira noben Slovenec. Ne glede na volilni izid, smo Goričani — morda se bo spričo volitev v Evropski parlament zdelo to precej anahronistično — kar dobro zastopani. Dva od štirih slovenskih kandidatov, sta namreč Goričana. Da bomo oddali večino glasov trem strankam, v katerih se običajno razpoznavamo — KPI, PSI, SSk (Fede-lizem — Evropa narodov), najbrž ni nobenega dvoma. Ni pa niti razlogov za mlačnost in apatičnost, kakor tudi ni dvoma, da se bomo polnoštevilno udeležili volitev in z največ jo odgovornostjo glasovali. Skupščina županov predvidoma po 20. juniju Predsednik goriške pokrajinske u-prave prof. Silvio Cumpeta je na predlog za takojšen sklic skupščine vseh županov v pokrajini — predlog so prejšnji teden postavili župani tržiš-kega območja — odgovoril, naj bi do omenjenega sestanka prišlo po 20. juniju. Ta dan bo namreč predvidoma v Rimu ponovno srečanje med predstavniki ustanove IRI, vlade in sindikatov o vprašanjih ladjedelništva, poldržavnih podjetij in pomorskega gospodarstva. in pogostih stikih med SZDL in strankami v Furlaniji - Julijski krajini, Race je podal oceno manifestacije v Gorici, Primožič pa opozoril na slabšanje političnega ozračja v Gorici, ki se prav v zadnjem času stopnjuje. Včeraj je bila delegacija RK SZDL na obisku v Novi Gorici. Občinski svet v Doberdobu Kulturna in športna društva dober-dobske občine se pripravljajo na vrsto prireditev, ki bodo v prihodnjem tednu v raznih krajih novogoriške občine, v okviru Dneva Doberdoba. O tem je na četrtkovi seji občinskega sveta poročal župan dr. Mario Lavrenčič, ki je tudi napovedal, da bo v torek, 19. t.m. v Novi Gorici okrogla miza o političnem, upravnem, gospodarskem, kulturnem in športnem življenju v občini. Na četrtkovi seji — prvotno je bila napovedana za sredo — je župan dr. Lavrenčič počastil spomin pokojnega glavnega tajnika KPI Enrica Berlin-guerja. Pokojnikov spomin je počastil tudi načelnik svetovalske skupine SSk Maks Gergolet. Sicer pa je seja občinskega sveta potekala precej neobičajno, na robu sklepčnosti, zaradi velikega števila odsotnih svetovalcev. Na seji je občinski svet ratificiral dva sklepa ožjega odbora — oba se nanašata na sklenitev pogodbe za sežiganje smeti. Občina se bo odslej posluževala upepeljevalnika v Tržiču, za sežiganje pa bo plačevala okrog 2.500 lir za stot. Občinski svet je odobril še nekaj sklepov, o katerih bomo še poročali. čestitke Lucijanu Černiču je žena Vida povila prvorojenko KAROLINO. Srečnima staršema čestitajo odbojkarji OK Val. Ob rojstvu male KAROLINE, čestitata Vidi in Lucijanu Černiču KD Danica in Gospodarska zadruga z Vrha. Na goriškem sodišču so bile včeraj, poleg rednih obravnav, kar tri po hitrem postopku. Najprej so sodih trem od štirih Romov (četrta je mladoletna) , ki jih je policija aretirala 6. t.m., ker so jim sumih poskusa tatvine v stanovanju Dolores Lupin v Ul. del Prato v Gorici. Za obtožence, 35-letno Eleno Ciaro, 24-letno Lindo Turli in 33-letnega Mi-reka Gomana je javni tožilec zahteval po leto in 4 mesece zapora ter denarno globo. Sodniki so jih spoznali za krive samo poskusa tatvine, ne pa posesti izvijača, s katerim naj bi od parali vrata tujih stanovanj : obsodili so vse tri na 6 mesecev zapora in 120 tisoč lir globe. Kazen ni pogojna, zato so jih po obravnavi pospremili v zapor. Na pet mesecev zapora pogojno sta bila obsojena 26-letni Stevan Tomič Te dni so z zaključkom šolskega leta objavili učne uspehe dijakov naših slovenskih šol. Danes navajamo izide na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Izdelali so: 1. A razred: Kristina Corsi, Tiziana Florenin, Daniela Juretic, Nataša Maraž, Deborah Marušič, Ingrid Pintar, Ilaria Tomasin, Emanuela Tomšič, Manuela Troncar, Mojca Vogrič, David Ambrosi, Mitja Bandelli, Massimiliano Boškin, Fabio Cuel, Nikolaj Devetak, Fabjan Koršič, Paolo Miklus, Sargo Onesti. 4 dijaki niso izdelali. 1. B r.: Emy Bauzon, Emanue- la Koren, Magali Micottis, Marisa Paris, Maja Radetič, Anita Tomažič, Lucia Valentinčič, Laura Zotti, Peter Černič, Geremia Hlede, Igor Ma russi, Luca Mauro, Paolo Pahor, Edi Pelicon, Alessandro Radetič, Denis Sfiligoj, Mirco Sturma, Mauro Tom-masi, Igor Tomšič, Ladi Tomšič. 3 dijaki niso izdelali. 1. C r.: Lucia Ferfolja, Ingrid Frandolic, Nicoletta Gergolet, Erika Jazbar, Valentina Lacovig, Elena Miranda, Valentina Rosano, Robert Bensa, Ivan Blasutto, Ivan Borghese, Mauro Daniele Cragnaz, Alessandro Paulin, Andrea Petelin, Marko Volčič, Erik Zavadlav. 5 dijakov ni izdelalo. 1. D r.: Majda Bratina, Graziel- la Daniela Bressan, Tamara Butko-vič, Nataša Caudek, Barbara Markočič, Sabrina Martinuč, Tanja Pelicon, Mirjam Radinja, Katia Tom-masi, Mitja Briz, Marco Caudek, Mitja Feri, Boris Primožič, Alessandro Quinzi, Dimitri Semoli, Gabriele Sfiligoj, Auro Tomšič. 3 dijaki niso izdelali. 1. Er.: Sonia Bastiani, Elena Bensa, Sabina Buzzinelli, Anita Lutman, Vesna Lutman, Cristina Marussi, Martina Pahor, Alenka Radetič, Francesca Saher, Ivo Cotič, Bruno Devetak, Pavel Devetak, Roberto Devetta, Samo Durcik, Aljoša Frandolic, Luciano Gergolet, Mavricij Jarc, Tomaž Klemse, Adriano Stan zani, Vania Tonzar. 1. F r.: Livia Coren, Zdenka Fer- lat, Romina Florenin, Meri Juren, Katerina Kovic, Morena Krascek, Lara Pipan, Erika Tomšič, Elisabetta Tomšič, Barbara Zaccaron, Massimo Gaudi, Adriano Ferletič, Marjan Gergolet, Bogdan Grilj, Valentino Jure- iz Som bora in 29-letni Goran Jovičič iz Bijeljine. Aretirali so ju prejšnji teden v Ljudskem vrtu v Gorici, kjer sta za nekim grmom »pospravljala« kak ducat srajc, majčk in hlač, ki sta jih pokradla po raznih goriških trgovinah. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. 10 mesecev bo moral presedeti v zaporu mladi Dario Clancig, ki je bil skupaj s prijateljico obtožen kraje dveh avtomobilov. Prijateljici so dosodili 5 mesecev zapora pogojno, medtem ko bo moral Clancig, ki je bil obsojen že v preteklosti, vso kazen presedeti. Iz bolnišnice Nekaj oseb ranjenih v prometnih nesrečah, vendar brez hujših poškodb, se je v četrtek zvečer in včeraj zateklo po zdravniško pomoč v ambulanto goriške splošne bolnišnice. V Mihaelovi ulici se je poškodovala 46-letna Paolina Germani iz Ulice Mantenero 38. Okrevala bo v osmih dneh. Prav tako osem dni se bo zdravil 16-letni Luca Peternel iz Ulice 4. novembra 43, ki si je v prometni nesreči v četrtek zvečer potlkol koleno desne noge in zapestje leve roke. Včeraj okrog 11.30 sta se v trčenju na križišču med Ulico Duca d’Aosta in Randaccio ponesrečili 41-letna Bruna Braini iz Ulice Barini 11 in 23-lelna Patrizia Florenin iz Gabrij, Trg svobode 16. Obe bosta okrevali v nekaj dneh. Umrl je Gennaro Compagnone V Gorici bo danes pogreb Gennara Compagnone ja, bivšega občinskega in pokrajinskega svetovalca PSDI ter občinskega in pokrajinskega tajnika te stranke. Gennaro Compagnone se je v Gorico priselil leta 1980 iz pokrajine Caserta. Bil je zaposlen pri upravi državnih železnic. Imel je 79 let. Sinu Vincenzu — novinarju pri goriški redakciji Messaggero Veneto — in drugim sorodnikom izrekamo naše sožalje. tic, Robert Makuc, Fabiano Narduz-zi, Igor Pregelj. 5 dijakov ni izdelalo. 2. A r.: Loredana Cibini, Mar- gherita Fabrefti, Neva Ferletič, Nicoletta Ferlež, Nataša Jelen, Katja Lutman, Tanja Princi, Rebecca Ri' nelli, Andrejka Vetrih, Matteo Berrà, Alessandro Coceani, David Co-ceani, Walter Gravner, Aleš Nanut, Robert Ceretti, Peter Radetič, Alek-sij Sobani, Boris Visintin. 5 dijakov ni izdelalo. 2. B r.: Sara Ferletti, Susanna Frandolic, Ketty Klančič, Anuška Komel, Margaret Komjanc, Romina Marassi, Fabiana Maraž, Barbara Piccolo, Arianna Stasi, Kristina Zorze-non, Marco Baudracco, Marko Brajnik, Robert Čaudek, Silvan Jarc, Klavdij Komjanc, Darjo Kovic, Aljoša Kuzmin, Davorin Laurenčič, Boris Nanut, Damjan Primožič. Prireditve ob občinskem prazniku v Sovodnjah Danes ob 20. uri odprtje razstave in pokušnje domačih vin. Jutri ob 9. uri pohod ob bregovih Vipave in Soče; ob 18. uri nogometna tekma; ob 20. uri telovadni nastop. 2. C r.: Damiana Bensa, Daša Hoban, Andrejka Misigoi, Federica Moretti, Kristina Ožbot, Ines Panko-vic Orel, Maja Peterin, Michela Rig-gio, Nadja Simiz, David Černič, Riccardo Ferletič, Dimitrij Florenin, Roberto Frandolic, David Graunar, Walter Pintar, Tiziano Pizzo, Tomaž Srebernic. 6 dijakov ni izdelalo. 2. D r.: Adriana Furlan, Romina Juren, Barbara Luvisutti, Greta Pintar, Cristina Polencic, Nataša Princi, Katja Sfiligoj, Barbara Srednik, Vera Tomšič, Roberta Zuzic, Massimiliano Argentin, David Buzzinelli, Edi Cociancig, Danilo Durčik, Marco Gorkič, Primož Klanjšček, Maurizio Prinčič, Gianluca Russian, Gregor Sfiligoj, Silvan Škorjanc, Roberto Zuzic. En dijak ni izdelal. 2. E r.: Valentina Bevilacqua, I- rene Cecutta, Ingrid Devetak, Lara Kosič, Graziella Macuz, Ingrid Nanut, Valentina Pahor, Maja Vrtovec, Sabina Zavadlav, Luca Colja. Aleš Feri, Marco Ferletič, David Hvalic, Davide Pahor, Romino Primožič, Michele Valentinčič, Boris Zavadlav. 5 dijakov ni izdelalo. V tretjem razredu je bilo k zaključnemu izpitu pripuščenih 107 od skupnih 109 dijakov. koncerti Glasbena matica in otroški pevski zbor KD Oton Župančič vabita v to-, rek, 19. t.m. ob 20.30 na koncert, ki bo v Domu Andreja Budala v Štan-drežu. prireditve Šola Glasbene matice Gorica in gojenci godbenega tečaja vabijo jutri, 16. t.m., ob 15.30 na zaključni nastop v Doberdobu v dvorani KD Jezero. Slovenska župnija v Gorici vabi v nedeljo, 17. t.m. na 5. družinski dan -dan staršev. Ob 10. uri bo na Placuti maša za družine, ob 15.30 pa v Katoliškem domu kulturni, športni in žaba vnodružabni program, ki ga pripravljajo otroci, mladina in starši. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Le calde ragazze di una folle estate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Footloose«. VERDI 18.00—22.00 »Desiderio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TrziS EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00-22.00 »Drain storto — generazione elettronica«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Leteča giljotina«. Ob 22.30 »Mornarji v postelji«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Nedosegljivi ifiost«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska, Mihaelova ulica, tel. 21074 POGREBI: ob 12. uri Gennaro Compagnone iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 13.30 Stefania Zotti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. r % informacije Sli9 uporabnikom RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1984/85 naročnikov goriške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — • pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino. Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare Imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Città 1984«. Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo star Imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni In to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb. Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic). GRUPA IRI - ŠTET Š0ŠSIP Società Italiana per l'Esercizio Telefonico p. a % Ob jutrišnjih volitvah v Evropski parlament Na Goriškem 116.474 upravičencev Med slovenskimi kandidati dva Goričana Več obsodb zaradi tatvin Pomen terciarnega sektorja v gospodarstvu na Goriškem Zaposleni v terciarnem sektorju in njihov delež glede na vse zaposlene v povojnih popisih prebivalstva : 1951 1961 1971 1981 Doberdob 136 (20,9) 179 (28,3) 171 (32,8) 291 (49,4) Sovodnje 160 (16,5) 208 (24,9) 210 (28,1) 361 (49,5) Števerjan Goriška 61 (14,6) 93 (24,0) 143 (37,6) 209 (53,3) pokrajina 19.827 (35,7) 22.301 (39,5) 24.856 (47,6) 31.914 (57,8) Rezultati zadnjega popisa prebivalstva so potrdili značilnost goriške pokrajine kot pretežno usmerjene v trgovino in storitve. Število zaposlenih v terciarnem sektorju se je namreč °d leta 1971 do oktobra leta 1981 povzpelo za skoraj 30 odstotkov. Približno 32.000 zaposlenih v tem sektorju sestavlja skoraj 60 odstotkov vseh zaposlenih v goriški pokrajini. Delež zaposlenih v terciarnem sektorju se je povečal v vseh občinah goriške pokrajine, izredno visok odstotek pa je dosegel v okviru goriške x občine, kjer je bilo približno 12.000 oseb zaposlenih na področju trgovine, Prevozništva, bančništva in javne u-Prave, kar znaša 73,6 odstotka vseh zaposlenih, ki so imeli stalno bivališče v Gorici. Ta odstotek je za dobrih 16 odstotkov višji od pokrajinskega povprečja in je postal že nekje značilnost mesta Gorice. Terciarni sektor je namreč relativno zelo razvit že od Povojne dobe, leta 1951 je bilo na primer v tej občini že 10.000 oseb zaposlenih v terci aru, kar je takrat znašalo približno polovico zaposlenih v tem sektorju v okviru goriške pokrajine. Leta 1981 so prebivalci Gorice še vedno predstavljali več kot eno tretjino zaposlenih, ki niso bili vključeni v industrijo in kmetijstvo. To kaže, da se postopno zmanjšujejo razlike med Gorico in ostalimi občinami, še Posebej pa je to opazno za drug urbani pol v goriški pokrajini, Tržič. V tržiški občini se je na primer število zaposlenih v trgovini in storitvah od ]eta 1951 do leta 1981 kar podvojilo m presega polovico vseh zaposlenih. Podobno hitro rast števila zaposlenih v terciarnem sektorju smo beležili tudi v občinah Sovodnje, Doberdob in števerjan, kjer prav tako sestavljajo približno polovico vseh zaposle- Prijetno zaključno šolsko prireditev s° prejšnji petek pripravili učenci o-snovne šole s celodnevnim poukom * Alojz Gradnik» v Števerjanu. Naslo- nih. Njihov delež pa še vedno ostaja pod pokrajinskim povprečjem. Od leta 1971 do leta 1981 se je sicer razlika med temi tremi občinami in pokrajinskim povprečjem precej zmanjšala in to zaradi res skokovite rasti zaposlovanja na področju trgovine. V občini Sovodnje se je skupno število zaposlenih v terciarnem sektorju dvignilo za kar 70 odstotkov, podobno v Doberdobu, in le za nekoliko manj tudi v Števerjanu. Na tako hiter razvoj terciarnega sektorja v slovenskih občinah, je prav gotovo ugodno vplival dotok jugoslovanskih kupcev, kar je povečalo povpraševanje lestnikov trgovin po delovni sili, ki obvlada slovenščino. Vendar je na razvoj terciarnega sektorja v teh občinah veliko vplivalo naraščanje števila mladih s končano višjo srednjo šolo, ki so se v naj večji meri zaposlili prav na področju trgovine in storitev. Trgovina ima v okviru terciarnega sektorja najpomembnejši delež v vseh treh slovenskih občinah. V sedemdesetih letih se je sicer pomembno razvilo bančništvo in zavarovalništvo, obenem pa se je utrdilo tudi prevozništvo. V slovenskih občinah se je povečalo tudi število zaposlenih v javni upravi, de- pili so z odrskim prizorčkom, recitacijami, za konec pa so še zapeli. Na sliki prizor iz znane pravljice o Sneguljčici. lež katerih, v primeru omenjenih treh občin sicer še vedno ostaja pod po krajinskim povprečjem, ki znaša 11 odstotkov vseh zaposlenih. Prav v primeru zaposlenih v javni upravi ostaja ena najpomembnejših razlik med Gorico in Tržičem. Gorica namreč ostaja še naprej upravno središče, saj ima kar 22 odstotkov vseh zaposlenih v javni upravi, v tržiški občini pa je ta delež le 8 odstotkov. K. Devetak Program planinskih izletov in tur SPD Gorica Letošnja sezona planinskih izletov in tur se zaradi nenaklonjenega vremena pričenja z nekoliko zamude. Upati je, da bo poletje nekoliko daljše in da bo mogoče nadoknaditi tiste izlete, ki niso bili izvedeni spomladi. Slovensko planinsko društvo ima za julij in avgust ter september dokaj zahteven program. Pravzaprav bo kot priprava na pravo poletno sezono služila delovna akcija pri Domu pri Krnskih jezerih, ki ga bo PD Nova Gorica odprlo 8. julija letos, pred tem pa je treba postoriti še marsikaj, predvsem pa urediti okolico. Delovna akcija bo 30. junija in 1. julija. 8. julija se bodo člani SPD Gorica množično udeležili otvoritve koče in slovesnosti ob 35-letnici PD Nova Gorica. 14. in 15. julija je razpisan izlet z vzponom na Monte Zermula in Reis-kofel, 27., 28. in 29. julija izlet v Dolomite, oziroma v skupino Ortler, 12. avgusta bo vzpon na Mangart, 26. avgusta na Monte Peralba, 1. in 2. septembra pa je v načrtu vzpon na Gross-glockner. Vmes bo verjetno še nekaj krajših tur. Podrobnosti o posameznih vzponih bodo pravočasno objavljene, sicer pa so za pojasnila na voljo odborniki društva. SPD GORICA priredi jutri pohod do Kromberka z ogledom retrospektivne razstave del Silvestra Komela. Odhod (peš) ob 9. uri izpred mejnega prehoda na Škabrijelovi ulici. Avtomobilisti, ki ne utegnejo priti na pohod in ki hi si radi kljub temu ogledali razstavo, naj se pripeljejo ob 10.30 v Kromberk. Zaključna prireditev učencev celodnevne šole v Števerjanu Turistični kažipot Grad - muzej Kromberk Grad Kromberk leži na sončnih o-bronkih pod Škabrijelom in Sv. Danijelom na n.m.v. 161 m. Domberški gospodje so si sezidali grad na tem mestu že v srednjem veku potem ko so v kraju dobili v dar od goriškega grofa 10 kmetij. L. 1609 je bližnje Loke in Stran (staro ime za Kromberk) kupila družina Coronini priseljena na Goriško iz okolice Bergama. Ivan Marija Coronini je dobil od cesarja plemiški naslov »von Kronberg«. Prezidal je grad in naselje se je preimenovalo v Kronberg. današnji Kromberk (po domače Klomperk). Grad je 1. 1916 bil požgan; po vojni obnovljen, je spet pogorel jeseni 1. 1943. Zopet obnovljen je danes sedež Goriškega muzeja. Okoli gradu je lep a še neurejen park s piramidalnim orlovskim stolpom, kjer so nekoč grofje hranili sokole za lov na ptiče. Od gradu se odcepi cesta čez preval proti Ravnici (km 3). Lep sprehod tudi do Lok (slabe pol ure). Sam grad je lepo in smiselno obnovljen. V njem so .stalne zbirke: lapidarij, v prvem nadstropju kulturno - zgodovinski oddelek, bogato opremljena poročna soba in velika dvorana namenjena umetniškim razstavam. V drugem nadstropju je arheološka zbirka, etnološki oddelek in glavna dvorana s stalno razstavo »Primorska v boju za svobodo« (po Marku Vuku: Goriški muzej - vodnik po zbirkah). Prav v tem času je v gradu urejena retrospektivna razstava slikarja Silvestra Komela uresničena kot počastitev spomina priljubljenemu go-riškemu umetniku, ki je nenadoma u-mrl konec prejšnjega leta. Razstava je zelo obsežna (čez 120 platen) in v kratkem bodo tudi izdali monografijo. Ta izjemni kulturni dogodek naj bo priložnost za izlet v Kromberk. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 19. ure vse do 31. julija. Po poprejšnjem dogovoru je možen strokovno vodeni ogled. Ob izstopu, če zavijemo v desno okrog stolpa se znajdemo na vzhodni strani gradu. Tu stoji velika stara preša s kamnitim koritom sem prinesena iz neke vinske kleti na Vipavskem. Preša nam kar namigne naj vstopimo skozi lep baročni portal v grajsko restavracijo (odprta vsaki dan od 12. do 22. ure razen srede in četrtka). V lepih, prav po grajsko opremljenih prostorih postrežejo z najrazličnejšimi okusno pripravljenimi jedmi: od domače mineštre in jote do »kanelonov in paštiča«, od rib in žab do raznih mesnih obrokov in jeseni celo z istrskimi gomoljikami (tartufi). Za najavljene skupine pripravijo, po želji, razne vrste slovenskih narodnih jedi. Bogata je izbira vin in drugih pijač. Kako pridemo v Kromberk? Z AVTOM: do gradu pridemo iz Nove Gorice po cesti mimo gostilne PRI HRASTU. Na levi se sončijo v podnožju Škabrijela Kurja vas, Lesi-nje in drugi zaselki. Na desni, v nižini se razprostira novogoriška industrijska cona. Cesta se vije po razgibani pokrajini do cerkve v Kromberku (iz centra Nove Gorice 3 km), kjer je 40 let živel in župnikoval, do svoje smrti, 1. 1952, priljubljeni skladatelj Vinko Vodopivec. Pri župnišču so mu postavili spomenik. Še 200 m in smo pri znani gostilni KOMEL s priznano dobro kuhinjo. V »grbu« nosi velikega rdečega raka nekoč stalnega prebivalca bližnjih bistrih potokov. Raki so praviloma končali (in še danes) v gostilniških loncih v veliko veselje sladokuscev. Ob cesti poleg lepih kmečkih domačij rastejo, na škodo vinogradov, nove modeme hiše. Ko se pripeljemo do o-vinka, kjer še stoji nekaj mogočnih hrastov, ostanek lepega gozdiča, zagledamo v zelenju nad vinogradi in nasadi kromberški grad (1,2 km). V Gorico se lahko vrnemo mimo Ajševice in skozi Rožno dolino (do mejnega prehoda je 6,5 km). PEŠ: od križišča (semafor) v N. Gorici pri Greni odcep proti vzhodu po makadamski senčni poti, ki teče po nasipu vodovoda (1. 1906). Pot prečka gradbišče nove ceste, (ki bo povezovala N. Gorico z Ajševico) in se priključi glavni cesti pri nekdanji znani gostilni PRI POBERAJU na Lesinjah (od mesta 20’). Ta je bila priljubljena sprehajalna pot starih Goričanov, ki so se potem odpočili in okrepčali na vrtu omenjenih domačih gostiln. Hojo nadaljujemo po asfaltu. Do gradu je še ca. 20’. V mesto se lahko vrnemo po senčnati poti ob Panovcu. Pred gostilno Komel zavijemo v levo na Panovško cesto proti gozdu. Nadaljujemo do strelišča (od gradu 40’) nato po Streliški cesti mimo Grčne do mejnega prehoda v Škabri jelovi ulici (še 40’). Z. V. LK, ti jijŽaNS TONE SVETINA Med nebom in peMom _______________ 169______________— »Prav ima inšpektor Losanna, mi bomo napravili vse, da vojaške skrivnosti ne bodo prišle do nepoklicanih. Saj imamo ustrezno službo, ki ve, kaj je njena dolžnost. Zdaj gre za to, kako bi svoje ljudi rešili iz partizanskih rok. Če so jih vzeli s seboj, to poceni, da jih ne nameravajo pobiti. Saj tudi voja-kpv niso... Gredo se humano vojno — to je pritisk, ki naj bi spremenil naše odnose do njih, našo polivko, če hočete. Zdaj smo mi na vrsti, da rešimo svoje ljudi in da °Peremo sramoto, ki je padla na naše orožje. Smo pred vprašanjem: napasti jih z oboroženo silo ali jim po-buditi zamenjavo z njihovimi ujetniki. Zdi se mi, da si želijo slednje!« Večina oficirjev se je ogrela za zamenjavo. Vsak °d njih je mislil tako, kot da rešuje svojo kožo v podobnem položaju, pa tudi Vanellija in Fulvia jim je bilo žal: niso želeli, da bi bila zaradi nestrpnega pojmovanja časti ob glavo. Losanna jih je poslušal s prezirom v očeh in z Zaničljivo ukrivljenimi ustnicami. Presekal je razgovor, rekoč: »Nisem vojak, ne bom se spuščal v vojaške raz-mge tega ali onega. Opozoril bi vas na vojno pravo, j^i tukaj niste pristojni, da bi določali sredstva povračila, kadar gre za sramotenje armade in skrunjenje Nacionalne časti. To bodo odločili višji štabi ali celo v Rimu. Če vas zanima moje osebno mnenje, vam povem, da nasprotujem vsakršnemu popuščanju. Sovražniku ne smemo priznati niti najmanjše slabosti. Zdaj smo v totalni vojni, ki je za nas zmagovita na vseh frontah. Jaz sem za oster povračilen ukrep, požig in streljanje.« Polkovnik Russo mu je nejevoljno vskočil v besedo: »Povejte nam, kdo je kriv, koga naj ustrelimo in komu požgemo?« »Odvečni pomisleki! Krivi so vsi, ker se gredo upor. Lahko jih začnemo pobijati kar od kraja, pa se ne bomo prav nič zmotili. Ne bo prej miru, dokler jih ne iztrebimo iz obmejne krajine. Poglejte Nemce, gospodje — za enega ubitega vojaka postrelijo sto talcev, nič ne odbirajo, postrelijo vse od kraja. Si mar predstavljate Nemce, da bi jih takole v gatah, kot naše, napodili v kasarno? Sem proti vsakršnemu pogajanju s sovražnikom in proti zamenjavam ujetnikov; to bi bilo priznanje njihove moči in naše slabosti. Oficir italijanske vojske, ki dvigne roko pred banditi, je izdajalec. Tudi če bi ga mi rešili, ne zasluži drugega kakor kroglo. To je moje stališče, ki ga bom sporočil višjim štabom in Rimu.« Oficirji so bili rahlo poparjeni in pogovor je zamrl. Nihče ni maral priti v spise tajne policije z oznako, da je defetist ali še kaj hujšega. Še preden je Losanna zapustil mesto, je prišla k njemu Vanellijeva žena s hčerko in sinom. Poznal jo je, saj je bila nekajkrat pri njih na večerji: lepa ženska, precej mlajša od njega, Rimljanka, ki je bila kos njegovi uglajenosti in znanju. S solzami v očeh ga je prosila, da bi posredoval in dosegel zamenjavo za njenega moža. Če ga ne bo več, se bo njeno življenje sesulo in postalo nesmiselno... in kaj bosta otroka brez očeta, ko ga tako zelo potrebujeta... Poslušal jo je s spoštljivim izrazom. Tudi on je imel Vanellija rad, saj ga je bil celo nagovoril, da bi z enoto poročnika Fulvia poskusil zajeti brate Maslo in druge kolovodje upora. Z lepimi besedami je poskušal potolažiti gospo in njena otroka, ki sta nemočna ob njej točila solze. »Ne bodite v skrbeh, gospa. Ne bodo si upali ubiti majorja italijanske vojske, pa tudi poročnika in ser-žanta ne. Obljubljam vam, da bom storil vse, da jih dobimo nazaj. Nekaj dni bo minilo, da vzpostavimo zveze. Saj imamo njihove starše v rokah. V bolnišnici na Reki pa držimo tudi voditelja OF ter komunistične stranke s tega področja, da o tistih z Nanosa ne govorim.« Uspelo mu jo je potolažiti. Tudi otroka sta nehala jokati. Deklici je bilo štirinajst let, sinko pa je bil kakšni dve leti mlajši. Oba sta imela v očeh in gibih strah, kot ga je videl pri kmetih v vaseh, kjer so aretirali in požigali. Njune solze so ga za hip ganile, zaželel si je, da bi kak čudež rešil majorja, čeprav ni verjel v tako možnost. Tolažilne besede in obljube so zastonj. Zakaj ne bi ljudem olajšal življenja vsaj dotlej, ko se bodo navadili na kruto stvarnost, ki zahteva žrtve? Brez žrtev in žalosti pa bi se vojna kmalu ustavila in zmaga ne bi imela prave vrednosti, jalove pa bi ostale tudi zasluge tistih, ki bodo ostali živi. Naslednjega dne ga je v tržaškem uradu pričakovalo dekle poročnika Fulvia. Bila je lepa temnolaska s črnimi očmi in ustnicami, ki so bile rdeče kot zrele češnje. Zamaknjeno jo je gledal; poznal je mnogo lepih žensk, toda ta je bila taka, ki vžge tudi ledeno klado. Anita se je obrnila nanj s solznimi očmi. Vsa drhteča ga je prosila, naj ji reši zaročenca iz partizanskih rok. če ne bi bilo vojnih akcij v začetku pomladi, bi bila že poročena... Drevi ob 20.30 v 2. kolu skupine 1 v Lyonu Igralci pred drevišnjo tekmo Jugoslavija - Danska: samo zmaga Srečko Katanec: »Danska celo boljša od Belgije« znano po svoji preteklosti. Tu Iz Francije poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ LYON — Po iz redno naporni vožnji (skoraj 800 km) smo končno iz Len-sa dopotovali v Lyon, mesto s 550 tisoč prebivalci in bogati zgodovinski pa bosta drevi ob 20.30 v 2. kolu izločilne skupine evropskega prvenstva igrali Jugoslavija in Danska, ki sta v prvem kolu izgubili proti Belgiji (0:2), oziroma proti Franciji (0:1). Glede na poraz v prvem kolu trenerja obeh reprezentanc, Veselinovič in Piontek drevi nimata kaj taktizirati. Za obe ekipi, če se hočeta uvrstiti v polfinale, je imperativ le zmaga, tako da je pričakovati tu v Lyonu brezkompromisen boj, napadalno in odprto igro. »Toza« je svojo postavo objavil že v sredo zvečer. Glede na prvo tekmo proti Belgiji je zamenjal kar štiri nogometaše in tudi objasnil, zakaj je do teh menjav prišlo. Simovica bo zamenjal Ivkovič, ker bo Hajdukov vratar po tem EP igral v tujiip in zato je pravilno, da se nudi možnost nastopanja Ivkoviču, ki je obenem tudi v zelo dobri formi. Milj us bo zamenjal Šestiča, hajdu-kovec pa lahko opravi kar trojno nalogo (dober je branilec, lahko pomaga srednji vrsti, občasno pa se lahko poda tudi v napad). Radanovič, ki bo zamenjal Hadžibegiča, pa je itak standardni član reprezentance in v prvi tekmi ni igral zaradi izključitve. »Plavi« so bili po porazu v Lensu dokaj potrti. »Še bolj kot zaradi poraza sem bil zaskrbljen‘zaradi vzdušja v ekipi,« je dejal Veselinovič. »V prijateljskem in treznem pogovoru s fanti pa je vzdušje v moštvu zopet dobro in spodbudno pred tekmo z Dansko. O samem srečanju naj rečem, da tu ni dileme. Moramo zmagati.« Kaže, da poraz proti Franciji ni preveč potrl Dance. Pridno so opra- V srečanju proti Belgiji Danes preporod Platini ja? NANTES — Stadion v Nantesu »Le Beaujoire« bo danes do zadnjega kotička poln za srečanje drugega kola skupine 1 med Francijo in Belgijo. Zanimanje za to tekmo je namreč izredno v Franciji, tudi zaradi starega rivalstva med obema reprezentancama. Francoski zvezni trener Hidalgo je izjavil, da se Belgijcev še kako boji: »Marsikdo je menil, da so zaradi znane afere demotivirani, da so z nekaterimi ključnimi igralci izgubili tudi svojo značilno igro. Belgijci pa so proti Jugoslovanom pokazali, kaj zmorejo. Izgubiti so Geretsa in nekatere druge, dobiti pa so velikega talenta Scifa, ki je pravo odkritje tega prvenstva.« Trener belgijske reprezentance Thys, kot običajno miren in realist, pa je izjavil: »Premagati smo Jugoslavijo in to je lep uspeh. Polfinalista še zdaleč nista znana. Igrati bomo zato proti Francozom, kot znamo in zmoremo, to je, da bomo pri igri vsi maksimalno sodelovati in s kolektivom skušali presenetiti Francoze.« Verjetni postavi: FRANCIJA: Bats, Tusseau, Bossis, Battiston, Domergue, Femandez, Gi-resse, Tigana, Platini, Lacombe (Ber-gerod), Bellone. BELGIJA: Pfaff, G run, Lambricht, De Greef, Vandereycken, Vercaute-ren, Ceulemans, Claesen, Vander-bergh. SODNIK: Daina (Švica). Stadion: »Le Beaujoire», kapaciteta : 52 tisoč gledalcev. vili svoja običajna dnevna treninga, zvečer pa v veseli družbi navijačev in »navijačic« popiti ne vemo koliko piva. »Pravi profesionalec ve, kako voditi svoje račune,« nam je pred nekaj dnevi (na to temo) dejal odlični belgijski reprezentant Vercau-teren. Poškodovanega Simonsena bo zamenjal Rasmussen, sicer pa bodo Danci igrati z enako postavo kot proti Franciji. Tudi v Lyonu je pričakovati ogromno število dahskih navijačev, ki bodo kot v Parizu _ svoji reprezentanci še kako v pomoč. POSTAVI JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Miljuš, Stojkovič, Radanovič, Zajec, Katanec, Gudelj, Zl. Vujovič, Sušič, Baždare-vič, Cvetkovič. DANSKA: Quist, Bušk, Nielsen, M. Olsen, Bergreen, Lerby, Bertelsen, Rasmussen, Elkjaer, Laudrup, Ar-nesen. SODNIK: Lomo Castillo (Španija). STADION «Stade Gerloand«. KAPACITETA: 50.000 ljudi. LYON — Kaj menijo nogometaši v obeh taborih pred današnjim srečanjem v Lyonu med Jugoslavijo in Dansko? Katanec: »To bo gotovo zelo težko srečanje, ker sodim, da so Danci celo boljši od Belgijcev in da so proti Franciji nezasluženo izgubiti. V tem srečanju bomo mi kot oni igrati za zmago in zato je pričakovati napadalno igro. Upam tudi, da tokrat ne bom imel toliko smole kot proti Belgijcem, ko sem seveda nehote prevaral svojega vratarja, obenem pa tudi zamudil priložnost, bil že na tleh in vrata bi bila nezavarovana.« Sušič : »Prepričan sem, da bo zmagalo moštvo, ki bo prvo povedlo. Danci so zelo nevarni v protinapadu, a tudi mi nismo pri le-tem slabši. Ko bi prvi povedli, potem bi Danci gotovo navalili na naša vrata in se odprti v obrambi. Enako velja seveda tudi za Dance.« Peno po telefonu... Laudrup: »Nikjer bolje kot v Italiji« »V Italiji se počutim, zelo dobro. Obnovil sem pogodbo z Laziom še za eno leto. Upam, da se v prihodnji sezoni ne bomo kot letos bali za nazadovanje v drugo ligo. Sicer pa postaja italijansko prvenstvo izredno težko. Slišal sem, da bo tudi Junior igral v Italiji. Toliko je teh asov, da je za nas tujce igrati izredno težko. Navijači te seveda na vsaki tekmi primerjajo z ostalimi tujci pa čeprav so to Žico, Platini itd. Sicer pa kaj bi se opravičeval, nogomet je moje delo in po tej poti moram naprej,« nam je dejal komaj 20-letni danski reprezentant (12 nastopov) in član rimskega Lazia Michael Laudrup. Scifo: »Platini je moj idol« Nova zvezda tega EP, komaj 18-let-ni belgijski reprezentant italijanskega porekla Vincenzo Scifo je izjavil: »Moj idol kot igralec je gotovo Michel Platini. Njegova osnovna tehnika je edinstvena, pa tudi pravi lider je tako pri Juventusu kot v reprezentanci..« Ivic: »Le kot vaš pomočnik« Znani jugoslovanski nogometni strokovnjak Tomislav Ivic, ki se z našo skupino mudi v Franciji, je zaprosil časnikarje za naslednje: »Vi ste me v Francijo povabili kot vašega strokovnega sodelavca. Prosim vas, da moje ocene jemljete kot izključno strokovnega značaja. Želim in hočem namreč biti Jer do našega zveznega trenerja in da so moji komentarji izključno v korist našega nogometa.« Nekdo je namreč že namignil, da si Ivič pripravlja pot za reprezentanco. Zajec: »Nič novega ne odkrivam, če rečem, da obe reprezentanci morata nujno zmagati, dodal pa bi to, da smo mi le v rahli psihološki prednosti. To pa zato: Danci so planirali, in to že pred samim začetkom prvenstva, da premagajo nas in Belgijce. Njihova taktika je torej že prej bila, ne glede na izid proti Franciji, da proti nam igrajo napadalno. In napadalno bodo igrati že od vsega začetka. Taka igra pa nam ustreza. Izkoristili bomo lahko naš protinapad.« Laudrup: »Nedvomno bo to za nas težko srečanje. Do prejetega gola je Jugoslavija proti Belgijcem igrala o-d lično. Po mojem pa je nato Jugoslavija napravila usodno napako, ker je Belgijce napadala po sredini in ne po kritih. Proti nam Jugoslovani te napake gotovo ne bodo ponoviti.« Bergreen : »Vsi se čudijo, da sem v prvem srečanju proti Franciji u-spešno pokrival Platini ja. Tudi sam sem nekoliko presenečen, da mi je to uspelo. Pa kaj, ko smo vseeno izgubili. Proti Jugoslaviji bom verjetno zopet igral svojo običajno vlogo — veznega. Od Jugoslovanov se ne bojim tega ati onega posameznika, predvsem me zaskrblja njihov kolektiv, ki je proti Belgiji do nesrečnega gola odlično igral.« spored in tv prenosi Danes, 16.6., v Nantesu 17.15: FRANCIJA - BELGIJA Sodnik: Valentine (Škotska) (TV: IT 1, KP) Danes, 16.6., v Lyonu 20.30: DANSKA - JUGOSLAVIJA (TV: IT 3, KP, LJ) Jutri, 17.6., v Lensu 17.15: ZAH. NEMČIJA - ROMUNIJA Sodnik: Keizer (Nizozemska) (TV: IT 2, KP) Jutri, 17.6., v Marseillu 20.30: PORTUGALSKA - ŠPANIJA Sodnik: Vautrot (Francija) (TV: IT 3, KP) Po 1. etapi kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« Sovjet Gorvatenko prva rumena majica GORICA — Sovjet Gorvatenko je zmagovalec 1. etape kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, ki se je zunaj državnih, ne pa narodnostnih meja, končala na Travniku v Gorici. Drugi je bil član jugoslovanske olimpijske reprezentance Bruno Bulič, ki je na cilj prispel v zmagovalčevem času. Skupina 21 kolesarjev, v kateri so bili vsi najboljši in vsi ostali člani jugoslovanske reprezentance, je na cilj prišla z več kot tremi minutami zamude. Etapa od Pulja do Gorice jè bila torej nadvse razburljiva. Že po prvi gorski nagradi v Balah, ki jo je o-svojil Panič, sta Bulič in Gorvatenko zbežala iz glavnine ter vozila sama celih 130 kilometrov. Njihova prednost je stalno naraščala in je pri Škofijah že znašala devet minut. Na zadnji vzpetini od Boljunca do Ključa se je glavnina končno prebudila in naglo zmanjšala prednost ubežnikov, ki je že v Bazovici znašala 7’45”, v Jamljah pa že manj kot pet minut. Kljub temu sta si Gorvatenko in Bulič že v prvi etapi nabrala zavidljivo prednost, ki jo bo v nadaljevanju težje nadoknaditi, čeprav poznavalci menijo, da sploh še ni odločilna. Pri tem poudarjajo, da je Bulič pred gorskimi etapami, ki bodo v prihodnjih dneh, nesporni favorit. Gorske cilje včerajšnje etape so po vrsti osvojili Panič in dvakrat Bulič, ki je tudi osvojil oba leteča cilja v Bujah in Jamljah. V skupnem seštevku odbitkov ima Gorvatenko na skupni lestvici sekundo prednosti, tretji pa je Jugoslovan Cuderman, ki je bil na cilju tretji. VRSTNI RED 1. ETAPE 1. Gorvatenko (SZ), ki je 170 km dolgo progo prevozil v 4.08’42" s povprečno hitrostjo 42,100 km na uro, 2. Bulič (Jug.); 3. Cuderman po 2’59”; 4. Hofrichter (Av.); 5. 'Paesi (It.); 6. Ropret (Jug.); 7. Kolev (Bol.); 8. Lojen (Hrvatska); Špak (SZ); Jagsch (Av.) vsi v istem času. LESTVICA 1. Gorvatenko (SZ) 4.08’27”; 2. Bu lič (Jug.) po 2”; 3. Cuderman (Jug.) po 3T0”; 4. Ropret (Jug.) po 3T3. LESTVICA PO DRŽAVAH 1. Jugoslavija 12.32’04", 2. SZ 12 ur 32’04”; 3. Italija 12.35T2". (ak) Prost najhitrejši MONTREAL — Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Kanade v formuli ena je bil Francoz Alain Prost (mclaren) znova najhitrejši. Progo je prevozil v 1’26”477. Sledijo: De Angelis (It. -lotus renault) 1’27”129; Riquet (Braz. - brabham BMW) 1’27”194; Arnoux (Fr. - ferrari) 1’27”917; Manšeti (VB - lotus renault) 1’28”277; Lauda (Av. - mclaren) V28”548; Albereto (It. - ferrari) 1’28”604; Patrese (It. -alfa romeo) 1’29”205. Občni zbor ŠZ Sloga Včeraj zvečer je bil v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor ŠZ Sloga. V prisotnosti številnih članov in simpatizerjev so podati obračun delovanja v pretekli sezoni in izvoliti novi odbor društva. O občnem zboru bomo podrobneje še poročati. ITALIJANSKI POKAL Danes znana finalista Drevi bosta na sporedu povratni polfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala. Kot znano, je v prvi tekmi v Turinu Liedholmova Roma kar s 3:1 odpravila Torino in je seveda favorit v današnjem povratnem srečanju. Bari, ki je že izločil Juventus in Fiorentino, pa bo gostoval pri Veroni, proti kateri je izgubil z 2:1. ' ROKOMET — DEČKI Kosovel osvojil deželni naslov Z zmago v sinočnji povratni tekmi proti Spitimbergheseju, katerega je odpravil kar s 34:11 (14:5), je Kosovel osvojil deželni naslov in si s tem priboril pravico do nastopa tudi na državnem finalu. Več o sinočnji tekmi bomo še poročali. Danes in jutri na Opčinah Kotalkarsko tekmovanje za 3. trofejo »P. Sedmaka turnir mladinskega centra 1984 Na Pikelcu na Opčinah je že vse nared za današnje in jutrišnje tekmovanje v kotalkanju za tretjo trofejo »Pavla Sedmaka«. Tradicionalno tekmovanje prireja Športno društvo Polet v spomin na prerano umrlega Pavla Sedmaka, ki je ogromno pripomogel, da se je društvo uveljavilo širom po Italiji in Sloveniji. Prvi dve tekmovanji sta bili leta 1981 in 1982. Letos so udeležbo zagotovila kotalkarska društva iz Slovenije, društva iz Riminija, Padove in Creinone. Nastopa seveda tudi domači Polet. V dveh nastopih se bodo zvrstiti na Poletovi ploščadi odlični italijanski in domači kotalkarji. Naj o-menimo le Veneruccija iz Riminija, ki je lani osvojil državni naslov med mladinci ter Sama Kokorovca, ki je prav tako osvojil državni naslov med seniorji. Poleg njiju bo seveda nastopila še cela vrsta drugih tekmovalcev. Za športno društvo Polet bodo tekmovati že uveljavljeni kotalkarji, kot so Mauro Renar, Nicoletta Sossi, Damjan Kosmač in nekateri mlajši. Tekmovanje se bo pričelo danes popoldne ob 15.00 z nastopom v kratkem programu. Kotalkarji so razdeljeni v tri skupine: C do 10. leta; B od 10. do 12. leta in A nad 12. letom. Jutri popoldne bo na vrsti prosti program s pričetkom ob 15. uri. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in hrano. (SK) Na turnirju Mladinskega centra so v četrtek odigrati finalni tekmi v košarki in ženski odbojki. V košarki so v izredno nervozni tekmi slaviti i-gralci La Goriziane, medtem ko so v odbojki osvojile prvo mesto igralke Sovodenj. Košarkarsko srečanje za prvo mesto je bilo izredno živčno, o čemer je pričalo zelo napeto vzdušje, ki je vladalo na igrišču. Po izenačenem prvem polčasu je v nadaljevanju La Goriziana le zaigrala kot zna in si s Klanjščkom na čelu nabrala odločilno prednost. V finalu za tretje mesto so slaviti igralci Sovodenj. KOŠARKA FINALE ZA 1. MESTO La Goriziana - Gostišče »Mark« 62:46 (17:18) LA GORIZIANA: Plesničar 3, Mu-čič 12, Corva, Faganel, Devetak 12, Klanjšček 29, Kacin, Nanut 6. GOSTIŠČE »MARK«: Baradel 4, Pahor 2, Devetak, U. Dornik 12, Maraž, Gravner, R. Dornik 22, Kogoj 6. FINALE ZA 3. MESTO Sovodnje - Gostilna »Pri Tildi« 51:50 (18:22) SOVODNJE: R. Petejan 15, I. Pe-tejan, M. Petejan 2, Golob 25, Ro- GOŠTILNA »PRI TILDI«: Vižintin 19, Lutman 10, Peric 8, Komel 2, Vogrič, šošol 9, Mikluš 2. ODBOJKA Finalna tekma v ženski odbojki med Sovodnjami in Danico ni povsem izpolnila pričakovanj. Obe ekipi sta igrati zelo nervozno, igralke Sovodenj pa so v ključnih trenutkih le bile odločnejše in tudi zasluženo o-svojile turnir. Sovodnje - Danica 2:0 (15:11, 15:10) SOVODNJE: Cotič, B. in K. Lovi-sutti, L. in T. Vižintin, Tomšič, Kra-šček. Briško, Feri. DANICA: Zotti, Devetti, Devetak, Visintin, Čemic, Grillo, Suerz. Naraščajniki ZSŠDI v Ljubljani Selekcija ZSŠDI, ki jo sestavljajo mladi košarkarji Bora, Kontovela in Poleta, ki so letos nastopati v prvenstvu naraščajnikov (letnik 1969), se bo danes in jutri udeležila turnirja, ki ga v Ljubljani prireja košarkarski klub Olimpija. Poleg ekipe organizatorja in našega združenega moštva, bosta na turnirju nastopala še kadetska postava Ježice in ekipa Kamnika. SPORED TEKEM: danes ob 16.30 Ježica - ZSŠDI; ob 18.00 Olimpija -Kamnik; jutri ob 9.00 finale za 3. mesto; ob 10.30 finale za 1. mesto. Tekme bodo odigrali na odkritem igrišču pred halo Tivoli v Ljubljani- Briegei pri Veroni J MILAN — Hans Peter Briegei, branilec zahodnonemške državne nogometne reprezentance, je podpisal dveletno pogodbo z Verono. Včeraj pa se ni zvedelo, za kakšno vsoto so sporazum dosegli. Vrsta priznanj za naše mlade odbojkarje in odbojkarice Več Slovencev v odbojkarskih deželnih reprezentancah in izbirnih selekcijah Slovenska mladinska odbojka je bi-la v teh dneh deležna rekordnega števila laskavih priznanj. Po številnih ekipnih zmagali in naslovih prvakov v domala vseh kategorijah od dečkov do minivolleya, tako na Tržaškem kot na Goriškem, so po končani tekmovalni sezoni sedaj na vrsti še u-sPehi posameznikov. V teh dneh je namreč deželna odbojkarska zveza objavila razne sezname kandidatov za deželne reprezentance in za predse-jekcije za državno reprezentanco »under 16«. Prisotnost slovenskih igralcev, zlasti pa igralk, je letos res zelo številna in priča o dobrem delu naših društev v deželnem merilu. Iz anonimnosti sta nas glede posameznikov izvlekla člana Sloge Aleksander Ipavec in Ivo Hrovatin, ki se bosta z deželno reprezentanco »under 16« udeležila tradicionalnega »Turnirja dežel« v Modeni od 18. do 24. junija. Hrovatin (letnik 1970) se bo hkra-v začetku julija udeležil tudi pripev deželnih kandidatov za državno reprezentanco, medtem ko je bil Ipavec na teh pripravah že lani in je bil tudi vključen v širši izbor igralcev državnega merila. Se mnogo bolj prodoren je uspeh med dekleti. V seznam udeleženk pri-Pfav, iz katerih bodo izšle kandidatinje za državno reprezentanco »under 16«, je kar pet slovenskih igralk nd skupnih šestnajst, ki izhajajo iz širšega spiska preko 45 pred selekcioniranih deklet. Naše igralke so Rafala Zavadlav in Ivana Roner (Dom Gorica), Lara Vižintin (Sovodnje), Gajris Žerjal (Breg) in Aleksandra Poraus (Friulexport). Dekleta bodo trenirala v Reziji od 2. do 7. julija, z njimi pa smejo tudi društveni trenerji. Se zlasti spodbudno je dejstvo, da so 80 na prizorišču deželnih selekcij letos Prvič pojavila tudi naša goriška dru-stva, to da so v seznamu kar tri Goričanke pa potrjuje, da se na tem področju rojeva dobra generacija odbojkaric, ki dosti obeta. Naj omenimo še, da so se izbirnih treningov, ki so biU pozimi, udeležile tudi nekdtere igralke Sloge in Sokola, ki pa niso bile izbrane. Zadnja, a nič manj dobra vest, pa zadeva sestavo ženske deželne reprezentance »under 17« (letnik 1967 in mlajše;, ki se bo 1. in 2. septembra v Gradcu (Avstrija) udeležila tradicionalne »Trofeje Alpe-Jadran«. Tu je bil uspeh slovenskih društev dvojen. Prvič, ker je bila naloga, da vodi reprezentanco, poverjena trenerju naše združene mladinske ekipe Friulexport Aleksandru Korenu, drugič, ker je v spisku 12 kandidatk za ekipo (odpotovalo jih bo 10) kar šest slovenskih igralk. Le-te so: Aleksandra Pertot, Aleksandra Foraus, Ivana Ve-nier in Erika Garbini (Friulexport), Mirjam Klemše (Meblo) in Lajris Žerjal (Breg), poleg njih pa so v reprezentanci še Tonasse in Godeas (AUSA Pav Cervignano), Losco in Coccolo (Sangiorgina), PizzamigLio (Tomana) in Gerolami (Ldbertas Pordenon). Prvi trening ekipe bo na sporedu v petek, 21. junija, v San Giorgiu di Nogaro. V Gradcu je bila reprezentanca F-JK vk jučena v skupino skupaj s Slovenijo ter Koroško in štajersko (Avstrija). Na nedavnem tekmovanju v Ljubljani Naše telovadke spet odlične Borovemu gimnastičnemu odseku oči vidno raste zelo uspešna generacija mladih telovadk: na sobotnem odprtem prvenstvu Partizana Narodni dom v Ljubljani v športni ritmični gimnastiki so se naše najmlajše telovadke namreč zopet izredno lepo uveljavile. V kategoriji za množično gimnastiko je v razredu starejših vrst dosegla Erika Buzečan izreden uspeh, saj je v ostri konkurenci devetnajstih tekmovalk iz najboljših slovenskih društev osvojila prvo mesto ter je tako premagala obe favorizirani Mariborčanki Poličevo in Markovičevo. Ker sta se poleg nje zelo dobro uvrstili tudi Jasmin Rudež (4. mesto) in Dana Svetina (7. mesto) so naša dekleta pristala (za Mariborom) na odličnem 2. mestu ekipne lestvice. V kategoriji najmlajših 1. selekcije pa je kljub nižji uvrstitvi dosegla borovka Rada Pilat tehnično morda še veljavnejši rezultat z uvrstitvijo na 4. mesto, pa ne le zato, ker ga je dosegla med 27 tekmovalkami iz petih društev, ampak predvsem zato, ker je bila tu konkurenca izredno ostra in kakovostna. Ostali borovki v tej kategoriji sta se uvrstili takole: 7. je bila Vanessa Mezgec in 16. Nataša Zubalič. Čeprav je ta uvrstitev naših deklet zelo dobra, pa vodstvo vrste le ni bilo preveč zadovoljno z njo, saj je glede na realne sposobnosti naših tekmovalk pričakovalo od njih še nekoliko boljšo uvrstitev. Vsekakor pa doseženi rezultati upravičujejo optimistično gledanje na možnosti naših najmlajših tekmovalk v prihodnji tekmovalni sezoni.. -boj- Gorica je v teh dneh središče kolesarskih prireditev Od Gorice do Celovca kolesarjenje »Treh dežel« Skoraj istočasno s prihodom kolesarjev dirke po Jugoslaviji, ki je osredotočila pozornost ljubiteljev tega športa, bo Gorica prizorišče druge zanimive kolesarske pobude. Gre za kolesarjenje »Treh dežel«, Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki bo na sporedu jutri. Udeleženci bodo morali prevoziti 182 km dolgo pot od Gorice do Celovca. Pobudnik te prireditve je goriški kolesarski klub »Pedale Gorizia«, v sodelovanju s CONI in kolesarskimi zvezami treh zainteresiranih dežel. To kolesarsko prireditev so prvič organizirali lani, ko so kolesarji vozili v obratni smeri iz Celovca do Gorice. Letos jih bo pot peljala skozi Novo Gorico, Kobarid, Bovec, čez Predel, skozi Trbiž, Beljak v Celovec. Ne gre za pravo kolesarsko dirko, pač pa že rekreacijsko kolesarjenje, čeprav je proga dokaj zahtevna, tako zaradi dolžine, kot zaradi višinske razlike (z goriških 80 m nadmorske višine se bodo kolesarji na Predelu povzpeli na 1.150 m). Namenjena je torej že nekoliko bolj izkušenim kolesarjem. Start bo ob 9. uri v Gorici, prihod v Celovec pa je predviden okrog 17. ure ob upoštevanju srednje hitrosti 25 km/h in dveh postankov po 20’ med potjo. Končno lestvico bodo izdelali tako, da bodo vsakemu udeležencu šteli eno točko za vsak kilometer razdalje med krajem, iz katerega prihaja in startom, poleg tega pa še točko za vsak s kolesom prevožen kilometer med Gorico in Celovcem. Omeniti velja tudi, da sovpada letos ta kolesarska prireditev z dvaj- seto obletnico pobratenja med rico in Celovcem. Namiznoteniški turnir Krasa Med začetnicami zmaga A. Škabar Ob koncu sezone je namiznoteniški odsek SK Kras priredil zaključni turnir v kategoriji začetnic. Nastopilo je deset igralk in vse udeleženke so pokazale viden napredek, tako da še kar dobro obvladajo osnovne udarce. Vsekakor pa jih čaka še veliko požrtvovalnega in trdega dela, preden se bodo lahko povzpele na raven najboljših. Prvo mesto je osvojila Alenka Škabar, druga je bila Matejka Zidarič, tretja pa Roberta Prosen, (-bs-) obvestila Odbojkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo seja sekcije v ponedeljek, 18.6., ob 19.00 na stadionu »1. maj«. Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). Jadralni klub Čupa vabi vse mlade člane in prijatelje na občni zbor mladinskega odseka jadralnega kluba Čupa, ki bo danes, 16. junija, ob 17. uri na klubskem prostoru v Sesljanskem zalivu. Dnevni red: poročila odbornikov mladinskega odseka, izvolitev novih odbornikov, določitev reditelja za poletno sezono. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 18. junija, ob 21. mi na balinarskem igrišču v Repnu seja balinarske komisije. Na deželnem prvenstvu UISP Odlične uvrstitve Poleta V Ronkah se je odvijalo deželno Prvenstvo organizacije UISP v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanja se Je udeležilo tudi ŠD Polet, čeprav v nekoliko okrnjeni postavi. Manjkali /n namreč Mitja Kokorovec zaradi Položni ter Samo Kokorovec, Nico-letta Sossi in Mauro Renar, ki so le udeležili kotalkarske prireditve v pjserti. Iz družinskih razlogov pa je Pua odsotna Giovanna Suban. No, Kljub temu so preostali Poletovci do-Segli nekaj odličnih uvrstitev. --L Prvem dnevu so nastopili naraščajniki, med katerimi dve poletovki : amara Operti in Petra Križmančič. uoe sta se dobro odrezali, posebno v obveznih likih. V skupni lestvica sta zasedli 7. oziroma 11. mesto, kar Pa ni bilo dovolj za uvrstitev na državno prvenstvo. Med umetnostni-m1 Pari sta nastopila Antonella Fa-vat in Mojmir Kokorovec in se u- vrstila na tretje mesto. V drugem dnevu so nastopile kategorije mlajših mladincev, mladincev UISP ter seniorjev. Polet je v vsaki konkurenci imel po enega zastopnika. Mlajši mladinci 1. Massimiliano Damiani (New Scating PN) 45,1 točke; 2. Mojmir Kokorovec (Polet) 40,5. Mladinci 1. Giampaolo Di Marco (Roli S. Marco) 44,3; 2. Stefano Sartor (SC Pordenone) 38,1; Roberto Serri (Polet) 34,3 točke. Seniorji 1. Damjan Kosmač (Polet) 51,8; 2. Giovanni Melideo (SC Pordenone) 47,4 točke. (SK) Borovi košarkarji v Ljubljani V nedeljo bodo Borovi naraščajniki (letnik 1969) nastopali na »Lokarjevem memoriaiu«, ki ga v Ljubljani vsako leto prireja košarkarski klub Slovan, s katerim je naše mestno društvo pobrateno. Letošnji »Lokarjev memorial« je namenjen košarkarjem, ki so rojeni v letih 1968 in 1969, pri Boru pa so se odločili, da se bodo turnirja udeležili naraščajniki, vsi 1969, čeprav bo konkurenca zelo o-stra. Poleg naših košarkarjev in Slovana, ki razpolaga z zelo kvalitetno kadetsko ekipo, bodo na turnirju sodelovali še igrafci mariborskega Branika in tržaške Servolane. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se bo turnirja prvič udefležila tudi Servolana (prav tako z naraščajniki), s katero namerava ljubljansko društvo odslej vzpostaviti rednejše sodelovanje. Poleg Borovih naraščajnikov bodo v Ljubljano odpotovali tudi minikošar-karji, ki se bodo v košarkarskem srečanju pomerili z ljubljanskimi vrstniki. Spored tekem: jutri, 17. 6.1984 , 9.30 S ovan - Bor; 11.00 Branik - Servolana; 12.00 minikasket Slovan - Bor; 13.30 kosilo; 16.00 finale za 3. mesto; 17.30 finale za prvo mesto. Vse tekme bodo v športni hali Slovana na Kodeljevem. (Cancia) PRIJATELJSKA TEKMA Bor - Stella Azzurra 96:46 1 BOR: Grahonja 2, Tagliapietra 2, Panjek 7 (3:9), Lipolis 10, Berrisubbi 1 (1:3), Blaževič 10 (2:6), Turk 4 (0:3), Cecco 4 (2:5), Sik 10 (2:5), Orologio 4, Birsa 29 (1:9), Carli 13 (1:3). V prijateljski tekmi so Borovi dečki visoko premagali skromno Stello Azzurro. Končno v popolni postavi, kar se letos še ni zgodilo, so »plavi« zaigrali res dobro. V napadu se je izkazal Birsa, dobro pa sta igrala Panjek in Orologio. (Vanja) ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 18. junija, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Teniška sekcija ŠZ Gaja prireja 2. letošnji tečaj za mlajše začetnike (srednja in osnovna šola). Lekcije se pričnejo v ponedeljek, 18. t.m., ob 9. uri na padriških igriščih, kjer bo tudi vpisovanje. ŠZ Bor sklicuje v ponedeljek, 25. t.m., IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom: 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvenega vodstva; 3. razno. Občni zbor bo v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. TPK Sirena prireja Julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom. 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf ('!•) V FRANKFURT NA OTVORITEV V prvih jutranjih urah 13. junija sem bil znova na avtocesti, ko sva se s kolegom, radijskim reporterjem En-licRnSl ricom Amerijem odpravila z avtomo-1^^ 'dCf bilom v Frankfurt na otvoritveno tek-»hI/ mo prvenstva med Jugoslavijo in Bra-žili j o. Nekaj sto kilometrov dolga av-tocesta je hitela za nama, ko se je pričela vaja izgovorjave priimkov jugoslovanskih igralcev. Kljub ponavljanju, se je vedno znova zataknilo pri Hadžiabdiču. Za Amerijeve gla-soke je bil priimek jugoslovanskega branilca neizgo-y °rl j iv. Moral sem kloniti in Hadžiabdič je za italijanski radio postal Agiadich, kar je bilo fonetično še nnjbližje originalu. Na avtocesti Stuttgart - Frankfurt je tako nastala radicija memoriranja imen jugoslovanskih nogome-o^ev, ki se po tolikih letih še nadaljuje. Ameri me h- vsaki priložnosti — priznati mu je treba, da je ®oini od italijanskih radiotelevizijskih reporterjev''— poišče, če ne osebno, po telefonu, da skupaj preveriva lzgovarjavo. Sredi Frankfurta — šoferja izseljenca tokrat ni bilo z nama — sva se seveda izgubila in se končno znašla pri letališču. Prisiljena sva bila najeti taxi, ki nama je pokazal pot do radiotelevizijskega centra. Po dveh letih sem tako znova lahko objel tržaškega rojaka Elia Protija, edinega Slovenca v tehnični ekipi RAI, ki je bil dodeljen frankfurtski centrali. Elio je po končani šoli dobil zaposlitev v Milanu in bil torej dolga desetletja izven tržaškega ambienta. Vsi zvočni zapisi so v tujino potovali preko Frankfurta. Tudi zaradi tega so bile cene naročenih radijskih povezav izredno drage. Vsaka minuta oddaje je stala po eno marko za vsak kilometer razdalje do Frankfurta, kjer je bila centrala z razdelilnico. Za prenos z munchnskega olimpijskega stadiona je bilo na primer treba odšteti za vsako minuto po 430 mark, kolikor pač znaša v kilometrih razdalja med mestoma. Frankfurtska centrala je bila strogo zastražena, pregledi pa izredno natančni. Visoga ograja, oklopna vozila, policijski psi in z brzostrelkami oboroženi stražarji: nemška varnostna služba je hotela dokazati, da se je iz munchnske lekcije marsikaj naučila. Toda spet naju je preganjala ura. Pohiteti je bilo treba na VValdstadion, kjer se je točno ob 15. uri po krajevnem času — pri nas smo imeli poletno uro — pričela otvoritvena slovesnost. Podobno kot pred dvema letoma v Munchnu smo uvodoma poslušali veliki simfonični orkester, nakar so se zvrstile folklorne skupine iz 16 držav, finalistk svetovnega prvenstva. Po igrišču in okrog njega so razporedili 16 ogromnih plastičnih nogometnih žog, ki so se zapovrstjo odpirale. V sredini vsake je bil oder, na katerem so folklorne skupine prikazale plesno in vokalno umetnost svoje domovine. Na otvoritveni slovesnosti Weltmeisterschafta sta se od javnega življenja poslovila nemški predsednik Heinemann, ki je prepustil mesto Scheelu in predsednik FIFE sir Stanley Rous, ki mu je nasledil Brazilec Joao Havelange. Prav med slovesnostjo so nas obvestili, da je dopoldne jugoslovanski predsednik Tito zaprosil organizatorje, da bi mu dovolili ogled otvoritvene tekme med Brazilijo in Jugoslavijo. Prošnjo so bili organizatorji prisiljeni zavrniti, saj ni bilo več časa, da bi lahko poskrbeli za posebno varnostno kabino. Doma pa so ostali tudi drugi državni poglavarji, saj je sklep veljal za vse. Zanimanje za nastop svetovnih prvakov je bilo izredno. Televizija je poskrbela, da si je na malem zaslonu srečanje lahko ogledala milijarda ljudi po vsem svetu. V Rio de Janeiru je kardinal Eugenio Sales za tri ure prenesel procesijo, da verska slovesnost ne bi sovpadala z nogometnim spektaklom v Frankfurtu. Časa je bilo le še toliko, da so pospravili plastične črno-bele žoge in na novo z apnom poglobili črte na igrišču, ko sta že pritekli reprezentanci. Kot je narekovala tradicija otvoritvenih tekem Mundialov, se je tudi to srečanje končalo z remijem brez gola, čeprav so bili plavi, predvsem po zaslugi Braneta Oblaka, ki je zdaJeka nadigral slovitega Rivelina, očitno boljši. Trener Žagalo je bil celo lahko zadovoljen, da Brazilija, ki je branila svetovni naslov, ni zapustila Waldstadiona s porazom. Jugoslovanska sredina polja je diktirala ves čas ritem in igro. Nič čudnega, če je bil med najboljšimi v brazilski ekipi prav vratar Leao. Svetovni prvaki pa so imeli tudi dokaj sreče, saj jih je v enem primeru rešila vratnica, v drugem pa je švicarski sodnik Schreuer spregledal očitno enajstmetrovko v korist Jugoslavije. Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 dm, naročnina za zoseb nike mesečno 180.00, letno 1 800.00 dm, za organizacij m podjtia mesečno 250,00, letno 2 500,00 Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18 - Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije" Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik 16. junija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJzTT friTjfl Clan Italijanske in tiska ^ Trst IHIjm zveze časopisnih • založnikov FIEG Nadaljuje se šestdnevni obisk Janeza Pavla II. v Švici Papež o vlogi Cerkve v družbi EINSIEDELN — Papež Janez Pavel II. nadaljuje svoj šestdnevni obisk v Švici, ki ga je pričel v torek in ga bo zaključil v nedeljo popoldne. Včeraj se je mudil v Einsiedelnu, kjer je največje švicarsko Marijino svetišče. Tu se je srečal z desetimi švicarskimi škofi, v svojih govorih pa se je dotaknil vprašanja vloge Cerkve v sedanji družbi. Poudaril je, da se mora Cerkev prizadevati za spoštovanje človekovega dostojanstva na vseh ravneh. Biti mora, na primer, zavzeta za nudenje mednarodne pomoči zapostavljenim v svetu. Papež je torej posvetil včerajšnji dan pastoralnim vprašanjem. Njegov obisk v Švici pa je tudi ekumenskega značaja, kar je prišlo do izraza predvsem v torek. Tedaj se je namreč srečal na sedežu Ekumenskega sveta cerkva v Ženevi s predstavniki o-krog 300 protestantskih cerkva, obiskal pa je tudi pravoslavni center v Champhesyu. Osrednja točka drugega papeževega dne v Švici je bilo srečanje s teologi in študenti na fribour-ški univerzi, v četrtek pa je Janez Pavel II. bil v Flueliju, rojstnem kraju svetega Nikolaja, ki je zaveznik švicarske konfederacije. Tu je papež govoril o bančništvu, ki predstavlja, kot znano, eno temeljnih postavk švicarskega gospodarstva. Poudaril je, da mora tudi finančna moč spoštovati etične norme in biti v službi človeka. S PANTAGRUELSKO POJEDINO Iskalci zlata slavili zmago SAO PAULO (Brazilija) — Poldrugi kilometer dolgo omizje in tristo volov na ražnju sta najzgovornejša podatka o včerajšnji pantagruelski pojedini garimperosov (iskalcev zlata) s Serre Pelade v brazilski zvezni državi Parà. Iskalci zlata pa niso z včerajšnjim banketom iskali kak poseben rekord, le slavili so zmago proti oblastem, ki so jim pred časom zaprle prenevarni rudnik. Oblasti so sprejele ta nepriljubljen ukrep zaradi stalnih nesreč v zlatokopih. Iskalci zlata pa se s tem niso strinjali, saj so prišli ob kruh in so z množičnimi manifestacijami in izgredi dosegli preklic uredbe. Včerajšnja pojedina je bila ob pristajalni stezi na Serri Pelodi, udeležili pa so se je skoraj vsi zasebni iskalci zlata, ki so v zadnjih letih trumoma prispeli na to z zlatom bogato območje. Baski ja: v spopadu z guardie civil dva člana ETA mrtva, tretji zajet MADRID — Prebivalce mesteca Hernani v baskovski pokrajini San Sebastian je včeraj ob zori najprej prebudilo oglušujoče streljanje, brž nato pa pretresla silovita eksplozija, šlo je za novo obračunavanje med varnostniki in pripadniki vojaškega krila baskovskih separatistov ETA. Uradno poročilo notranjega ministrstvu pravi, da je guardia civil zalotila tri separatiste, ko so se skrivali v nekem stanovanju v središču mesta. Ko jih je hotela zajeti, so ti pričeli streljati in krog e so hudo ranile agenta Antonia Aguada. Guardia civil je tedaj segla po granatah: ena od teh je povzročila močno eksplozijo, ki ji je sledil požar. Gasilci so po opravljenem delu našli zogleneli trupli dveh članov ETA, tretjega pa, ki mu je uspeio med streljanjem pobegniti, so agenti kmalu nato ujeli : ime mu je Jesus Maria Zabarte. Krvavo nasilje se torej v Baski ji nadaljuje kljub zmernemu optimizmu, ki ga zadnji čas kažejo oblasti in ki je ponovno prišel do izraza ob predvčerajšnjem sestanku med španskim notranjim ministrom Barrionue-vom ter njegovim francoskim kolegom Defferrom. Leta je zagotovil, da Francija ne bo dajala potuhe takim, ki se imajo za politične ubežnike, ki pa so v resnici teroristi in na francoskem ozemlju pripravljajo atentate proti španski poieiji. Barrionuevo pa je dejal, da bo Španija omogočila varen povratek v domovino vsem beguncem, ki danes nimajo opraviti s pravico. Vojak na pragu leta 2000 LONDON — Leto 2000 se naglo bliža in temu ustrezno je očitno treba prilagoditi osebno bojno opremo. Britanska družba Scicon, ki je specializirana v obrambnih projektih, je izdelala iz prav posebno odpornih snovi vojaški kombinezon, nekakšno kozmo-navtsko čelado z vgrajenim kompju-teriziranim sistemom za nujnosten poziv na pomoč topovskim in celo raketnim bazam in brzostrelki podobno o-rožje, ki je prirejeno za vsakovrstne izstrelke, od granat pa do bomb. vražnikove opreme. Na sliki: britanski vojak med preizkušanjem teh najnovejših izsledkov vojaške tehnologije. (Telefoto AP) V Turinu spopad med teroristi in karabinjerji TURIN — V krajšem oboroženem spopadu so karabinjerji včeraj pred zoro v Turinu aretirali domnevnega terorista Sante ja Fatoneja, ki je bil obsojen na 25 let zapora zaradi umora milanskega zlatarja Torreggi anija. Sante Fatene je bil v avtomobilu skupaj z nekim dekletom in njenim bratom, ko je naletel na karabinjersko cestno zaporo. Med krajšim streljanjem je bil ranjen v glavo, da je njegovo zdravstveno stanje težko, a ne obupno. Preiskovalci so že ugotovili i-mena Fatonejevih spremljevalcev, ki so obrobne figure. Zaradi nespoštovanja dogovorov s tujimi partnerji Tožbe proti jugoslovanskim podjetjem BEOGRAD — Pred dnevi je jugoslovanske gospodarstvenike precej vznemirila vest o težavah, ki jih ima sicer dobro stoječa tovarna gum iz Pirota zaradi zahodnonemškega partnerja. Ka že, da so se Pirotčani bolj površno prepričali o solidnosti nemške firme, saj so bili precej presenečeni, ko je le - ta razglasila bankrot in se je pokazalo, da bo to presenečenje tudi drago stalo. Po tem poučnem primeru se jugoslovanska podjetja precej pogosteje kot doslej odločajo za posredovanje jugoslovanske zbornice. To pa seveda ne pomeni, da so jugoslovanski gospodarstveniki kakšni »angelčki«. Zadnje čase je vse več tožb, ki jih na rednih sodiščih vlagajo tuji poslovni partnerji. Skupna vrednost sporov jugoslovanske federacije in njenih organov s tu- jimi fizičnimi in pravnimi osebami je bila lani 204,5 milijona dolarjev v 2269 sporih. Če k temu dodamo še podjetja, ki so lani zveznemu pravobranilstvu prijavile 802 spora s tujimi partnerji v vrednosti 273,5 milijona dolarjev, potem vrednost vseh pravd doseže spoštljivo vsoto okoli 65 milijard dinarjev. Poglejmo nekaj primerov. V nekem sporu z Libijo so jugoslovanski gradbinci imeli težave samo zato, ker niso vedeli, da v tej deželi v nekaterih obdobjih piha veter tako močno, da ni moč odpreti oči, kaj šele da bi gradbeniki na gradbišču delali. Preprosto se niso pozanimali o klimatskih razmerah v tej deželi. Tri italijanska podjetja (CEAM, UN.EL. in SEI PE), ljubljanski Metalki niso plačali več kot dve milijardi lir za elektromotorje iz Subotice. Ta podjetja so na sodišču v Italiji vložila tožbe proti Metalki zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti. Vrednost spora med ameriško firmo Dow Chemical in zagrebško INA znaša skoraj 37 milijonov dolarjev (gre za »nesrečni« petrokemijski kompleks na Krku). Lani je zvezno pravobranilstvo Z TP Beograd v zapletenem sporu s Pragoin-vestom iz Prage zaradi prekinitve dogovora o dobavi naprav za lokomotive in nadomestilo nastale škode. Ta spor teče pri arbitraži zunanjetrgovinske zbornice Češkoslovaške v Pragi. Vzhodnoevropska podjetja nasploh vlagajo tožbe najpogosteje zaradi zamujanja dobavnih rokov, zahtevajo dogovorjeno globo za zamudo, včasih pa tudi nadomestila za nastalo škodo. Z. Š. miki muster: Trije hribolazci 3- Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ČE ŽE MORAVA NHW« VGAJ POJIREk MLEKA PRIVOŠČIVA, SAJ GA JE TU NA PRETEK. KAR TOLE KRAVICO BOM POPROSIL ZANJ, HI HI I - Predstavništva tujih družb v SFRJ bodo lahko izvažala storitve BEOGRAD — Predstavništva tujih družb v Jugoslaviji se bodo lahko v prihodnje poleg izvoza blaga ukvarjala tudi z izvozom storitev iz Jugoslavije. Gre za najemanje jugoslovanskih ladij za prevoz blaga in angažiranje jugoslovanskih gradbenih organizacij pri izvedbi investicijskih del To je ena od sprememb in dopolnitev uredbe o ustanovitvi in delu predstavništev tujih družb v Jugoslaviji, ki jo" je sprejel Z IS. Druga pomembna sprememba je določanje obveznosti izvoza tujim družbam, ki se kaže v odstotku v primerjavi s celotnim uvozom blaga te tuje družbe v Jugoslavijo. Po dosedanji uredbi obveznost izvoza tuje družbe ugotavljajo na podlagi njene ocene v trenutku ustanovitve in ta obveznost se med delom predstavništva ne spreminja. Tako posamezne družbe z lahkoto izpolnjujejo svoje obveznosti in se ne trudijo, da bi povečale izvoz, medtem ko druge tega pogoja nikakor ne morejo izpolniti ali pa le s težavo. Po veljavnih predpisih bi lahko posamezna predstavništva zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaprli. Po drugi strani je očitna razlika med realiziranim uvozom in izvozom prek tujih družb, ki so v Jugoslaviji najpogosteje navzoče predvsem zaradi prodaje svojih lastnih izdelkov. Tako je večina predstavništev prevzela obveznost izvoza v višini približno 2 milijona dolarjev, medtem ko uvoz v Jugoslavijo dosega tudi do 37 milijonov dolarjev, (dd) Most na Sicilijo ni utvara RIM — Tehnično ekonomski načrt o izvedljivosti mostu čez mesinsko ožino, ki bo povezoval Apeninski polotok s Sicilijo, bo nared proti koncu leta 1985. To so napovedali na včerajšnjem sestanku z ministrom za prevoze Signorilejem člani posebnega odbora v sklopu družbe Stretto di Messina, ki je zadolžena za uresničitev načrta. Minister pa je bil še zlasti zadovoljen, ko so mu tehniki povedali, da bo po mostu mogoče speljati tudi železnico, kar je bilo doslej dvomljivo. Signorile je obljubil, da bo vlada pospešila iter za premostitev še obstoječih težav. Ministrski svet je pripravil zakonski osnutek, ki namenja iz-gotovitvi projekta 220 milijard lir in ki ga ima zdaj v pretresu poslanska zbornica.