Uiuatuiu^ » _______________ j Posamcana StoviSn* 1 kron^a^ : .TABGS* izk«i nk 4aL rmnm * ntd^ljo in prazneč*** oV J«, na % -■ 4* - umom nssletinjosB Au ter g*H>« | Cftln.otro ISO K, folltto« f 0 K* • 6f.tr.ietao 45 ^ icMfco 15 K*. \ Insertti p0 e^goTero, MteCtatau otjari pvpofU OOP POfc>rriSiiJS-a. t^uV. to^uuubia-Ln' a. o N«o- •« 7n irjmTi * • SAEIBOB, Joiikim BU*»Itw»t4. ■ 1 J ' » p V- • Leto: II. ■M _ Posamezna čteriikas 1. fcrooaC-i^ ’* j.,-,' E raabsriŠTto «* »k«e. < bora, JarHŠm «1. *L 4, j »tropi*. Telefon intenrt. !. Ubit,<4 iop it. 2*. BBS poStnoieljnat ) h » (b 11.1U. v >'&5 <» turočil* la«« degatfk an ; ,. »if». r«ftiiepkii B» a».rs(# m A ■ ?';.!•«. '*#<« ^1 h- . Maribor, petek 15. julija 1921. Številka: 157. m ■ ,+r Razmerje z Avstrijo. Maribor, 14. julija. Skoraj istočasno, ko je avstrijski * vezni kancler dr. Scbober v svojem ekspozeju povdarjal, da so odnošaji mcd Avstrijo in Jugoslavijo povoljni ter da bo Avstrija to prija-® JNko razmerje med obema državama j nan ba, so se v dunajskem parlamen-jU. vseneanški poslanci Krafft, jiiiAmpel in tovariši ter sta.vili pred-^>g za represalije proti Jugoslaviji za-- Postopanja proti avstrijskim dr-Wlnanom. Zahtevali so, naj se naprosi »jaoč Zveze narodov za zaščito nem-, “ rojakov v Jugoslaviji. i olitična ideologija, ki jo zastopa 8®itcmška stranka, je po svojem zna-nestrpna in sovražna vsemu, kar ®*ovansko, zato se ne čudimo, da so . ^senemški poslanci tisti, ki ne ma-,a.K> znosnega razmerja med Avstrijo 111 Jugoslavijo, nemškim, in našim najloni. Dovolj je, če naglasimo, da so v 'rslab. vsenemške stranke politiki ka-°r Krafft, Malik, Wastia.n in drugi, ki v? dobro znani iz našo politične prete-v Mi tem ljudem niti ne štejemo v* da rovarijo proti Jugoslaviji. — ^.levam° v6e osebne in strankarsko-} laično interese, ki jih imajo na tem * mu agitacije zlasti v obmejnih Učn pi- afailjo je le, ali vedo svojo poli-liit.i0'/1U • eranco zadostno uteme-izvini02^001.lla Pravne posledice, ki ch-7n °i VL~ ^^ove interpelacije. Naša »«Sr° vf?ct:- w°in •» *> Hom? \T! Proti avstrijskim državljana s dovolj, če interpelanti trde, Z nom* rojaki v Jugoslaviji po-Pa na način, ki dopušča posredovanje Zveze narodov. To je treba uteme-. Jiti in dokazati. Teh dokazov pa nima-”° v rokah' niti interpelanti niti ostala vstrijska javnost. Če mislijo, da sc bo suverena država strahovati na. posameznih subjektivnih do-nev, pritožb in tendenciozno zavitih **1. ki- izidejo tuintam v neodgo-1 1 nemi graškem časopisju, tedaj se ze-^'Mijugoalav. »Rierbauk- n? Tnor® biti podlaga za diplo " ontroverzo. „0e nas razne »ovraži in° skupine v Avstriji ffi„tedS to ne biti povod fevaiai; ™' . način bi lahko mi jih'.,'. TePresaHje za zločinstva, ki ■»«• M« »"’«> jil/ii vL-' 5ePre^aiije za, zločinstva, ki so V»«j1 n; t -°C ,on'^ Sedanji avstrijski pri- n,kl V okuni,-u,:------------ ■'Uffosl . okupj)-anj gj-biji ;n v dtugih ^)an ■ °v' deželah. če pa vsenemški po-»fr država namenoma ti, fig lnlc:o nemški manjšini kot colo-hačin Pos*°P lilh rodi čut politične sovraž-Ponjžanja in užaljenosti, ki pa ni Htl'ah ° ' t,' ven faktor. Zato nimamo ,V|'W* dunajskim bav-bavom z 5tdo °v. Kismo otroci, da bi nam ^?lilv,l strašila. 1 n*’"v'k‘- zahtevi po represa- y Kft P.o 4^|gija , : rt • Naš ndtranjepolitični položaj. TIP Beograd, 14. julija. Vprašanje sprem«ne v odelenja, katerim na čelu rekonstrukcije Pašičevega kabineta, ki je bodo »tali uradniki, le za Bosno in Her-stalo v ospredju, se je odgodilo do kon- cegovino se misli, da bo treba vzeti v gresa muslimanske stranke, ki se bo vr- poštev tudi politike. Ker je praški vele-šil v kratkem v Sarajevu. Z imenovanji poslanik Ivan Hribar imenovan za kralje-kraljevih namestnikov se je pričelo prvo vega namestnika v Ljubljani, je ministrski delo za likvidacijo starih pokrajin ter svet včeraj imenoval za poslanika v Pragi uveljavljenje nove ustave. Z ozirom na g. dr. Bogumila Vošnjaka. Sicer je po-to se ukinejo tudi vsa poverjeništva pri ložaj neizpremenjen. dosedanjih pokrajinskih vladah ter se Nadaljevanje preiskav o atentatu. LDU Beograd, 13. julija. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je policija zaslišala Dušana Kostiča in Andrija Valento. Kostič je potrdil, da je imel zveze s poslancem Čopičem. Podal je nekaj novih dokazov o delovanju tega poslanca. Kostič je odkril, da je bila v Zemunu organizirana teroristična sekcija ter je navedel nekatere njene člane. Ta sekcija je_ delala po navodilih iz Beograda, pri čemer je bil največ v ospredju poslanec Kovačevič. Andrija Valenta, ki je madžarske narodnosti in po poklicu mizarski delavec, je navedel, da je bil član terorističnega pododbora v Novem Sadu. Poverjena mu je bila važna misija. Kot kurir je potoval pogostokrat v Budimpešto, kamor je odnašal poročila in odkoder je prinašal nova. Njegove izpovedbe se strinjajo z navedbami ostalih zaslišancev, ki so zapleteni v atentat. Policija je pričela na tej podlagi iskati osebe, katere je Valenta označil v svoji izpovedbi. ' ** drugega. Koroški Slovenci so se zope^ pričeli dvigati im očividno n<3 kažejo pripravljenosti, da bi se dali ponemči-, ti. Izid volitev na Koroškem je vsene-j mce kot pristaše brezpogojne germanii zaeije tujerodnih manjšin vrlo iznena^ dil. Oni hočejo obnoviti terorizem! He iinat sdien s ta« in rešiti vprašanji} slovenske manjšine na fašistovski na* čin. Odtod zahteva po represalijah, v; kateri tiči pobožna želja: udarimo zo,-’ pet po koroških Slovencih, na. zunaj pa’ se sklicujmo na potreibo represalij radi postopanja z našimi rojaki v Jugoslaviji.... 1 h To nas ne bo užngalo. Mi Hočemo ži* veti z Avstrijo v dobrih odnošajih'. —* Ako pa interes Avstrije zahteva, da tf odnošaje žrtvuje na ljubo peščici osebno prizadetih in užaljenih Nemcev, bodisi naseljenih bodisi odpuščenih v ju-gosiovenski državi, tedaj je to njena' stvar in mi ne odgovarjamo za posledice. : Za ranjence pri atentatu. ^ - ranjencev se polagoma boljša. Sef kabineta g. Pašiča je posetil tudi ranjenega Boisseja, kateremu je izrazil željo ministrskega predsednika, da čim-prej okreva. Zavarovanje blaga in prtljage na železnici. LDU Beograd, 13. julija. Ministrski predsednik Nikola Pašič je poslal včeraj po šefu kabineta vojakom, ki so bili ranjeni povodom atentata na prestolonaslednika, po 300 dinarjev. Zdravje LDU Beograd, 13. julija. V ministrstvu za promet se je vršila kbnferenca za ureditev zavarovanja blaga in prtljage na železnicah. Razen pristojnih organov ministrstva za promet so prisostvovali konfereeci zastopniki domačih in češkoslovaških zavarovalnih družb. S pristojne strani se je ob tej priliki izrazila želja, naj bi se čimprej organiziralo zavarovanje na praktičen način, kakor j« uvedeoo v Bonomijeve obljube primorskim Jugoslovenom. TIP Trst, 14. julija. Iz Rima poročajo, da je Bonomi sprejel poslanca Sčeka, ki mu je predložil jugosloven-ske pritožbe in zahteve. Bonomi se je pokazal zelo dobrohotnnga, obljubil je, da se bo izplačalo še ostalih 20 odst. od izmenjave denarja, da se takoj otvo-rijo slovenske in hrvatske šole v Istri, da se bo aretirance zaslišalo takoj po aretaciji ter one, ki se nepostavno nahajajo v ječah, izpustilo na svobodo ter da bo odposlal v poražene kraje posebno komisijo, ki bo proučila razmere in napravila predloge in načrte za čimprejšnjo obnovo. p iv >■■■■" i i i r Pred novo vladno krizo v Italijf. TIP Trst, 14. julija. Listi presojajo položaj Bonomijeve vlade zelo pesimistično. Situacija je dokaj nejasna in zdi se, da se Bonomi ne bo mogel vzdržati, ker mu manjka potrebna večina, osobito še, ker so zadnji čas klerikalci spremenili taktiko in se drže rezervirano, kljub temu da so tudi sami zastopami v vladi. Kot novega moža v slučaja krize kabineta Bonomi se imenuje Orlanda. Sprejemi pr! Stambulijskem.; LDU B e o g r a d, 13. julija. Bolgarski ministrski predsednik Stambulijski je sprejel doslej skoro vse tuje diplomatske zastopnike v Sofiji. Med njimi je bil sprejet tudi naš zastopnik g. Rakič. Obtožba kabineta Radoslavovega. LDU Beograd, 13. julija. Po vesteh i* Sofije je izročena v tisk obtožba proti kabinetu Radoslavova. Obsegala bo okoli 800 strani. Da se izvede akcija, drugih naprednih državah, kjer se zava rovanje vrši pri železniških blagajnah samih potom priznanic. Po razpravi se je dosegel sporazum, da naj zavarovalne družbe izdelajo načrt o osnovanju posebne zavarovalne družbe za blago in prtljago na železnicah, ki naj bi stopila v mednarodno zvezo s podobnimi družbami. Vrnitev uropanih cerkvenih predmetov LDU Beograd, 13. julija. Bolgarski Sveti sinod je izročil dne 6. t. m. pooblaščenemu odposlancu srbske'pravo’ slavne cerkve, bolgarskemu protojereiu N. Popoviču vse one cerkvene in posvečene predmete, ki so jih bolgarske oblasti povodom umika radi ohranitve odnesle na Bolgarsko. Predaja bolgarske živine. LGU Beograd, 13. julija. Po ve-steh iz Bolgarske se bo v soglasju z neuiIIysko pogodbo prihodnja množina živine, ki jo ima Bolgarska izročiti naši državi, predala našim zastopnikom na istih mestih, kjer se je izvršila prva predaja. Za znižanje telefonskih pristojbin. LDU Beograd, 13. julija. Ministrstvo za pošto in brzojav Je prejelo več predstavk od trgovskih in obrtniških zbornic, v katerih se zahteva, naj se znižajo pristojbine za telefon in brzojav. r * U* ■. * —■ 1 Kratke brzojavke. DKU Pariš, 13. julija. Komite mednarodnih v Ismidu je izjavil, da nikakor ne more pripoznati nevtralnega pasu, dokler se poslužuje sovražnik turške prestolice kot oporno točko. DKU Moskva, 13. julija. Ruska vlada odtegne čete iz Sibirije le, če stopi japonska vlada z rusko v pogajanj* in $e sklene pogodba/ DKU Rim, 13. julija. V južni Albaniji so se dvignili Mirditi in zahtevajo popolno samoupravo. Albanska vlada je poslala v južne kraje močne orožniške čete; d« vstajo uduši.-* MG Naloga nove jugdslo« venske generacije, , Pod tem naslovom objavlja v pras* kili »Nar. Listych« znani pesnik in publicist Božo L o v r i č članek, ki je vreden, da ga prinesemo v prevodu, ker izraža lepo in toplo čustva, ki jih' goji vsako mlado in idealno jugoslov. eree^ »Znano je, da je omladina v najtežji® trenutkih obvarovala jugoslovanski naj rod. Ki čuda, ako se ne more zadovoljili s sedanjimi neurejenimi razmerami, —f Dala je vse, življenje in zdravje. In za' to zahteva, da naj ne bo njeno trpljenje) zaman. Čemu izkušnje in trpljenje, če> nas ne vodijo le boljšemu? Omladina S čujeeim okom in stisnjeno pestjo poslu-] ša kšeftarske prepire svojih voditeljevi Ne razume jih in od nerazumevanja dio' obsojanja — je le mali korak'. Preklinja Radiča, Čokorila in ostale, Id delajo' prevrate iz obrti in ki so radi svoje trmo voljni pogaziti celo lastno prepričanje. Trma je stara slabost južnih' I Slovencev: vsled trme se je poturčU kraljevič Marko, trma je uničila mno-‘ go naših jpvnih delavcev. Marsikdo,i hoteč poraziti svojega nasprotnika, je pozabil celo na. lastno kožo. Pripravl jen je tudi poginiti, samo če ima jamstvo, da pogine hkrati njegov nasprotnik. To' so posledice nekulture, a. tudi nebrzdanega. temperamenta. Imam strah, da ne bi omladina odplačevala, trme s trmo. So že znamenja, ki naznanjajo nevihto. Dolžnost vsakega pravega narodnjaka' je, da pomiruje in stišuje strasti. Predvsem hočem reči, da je po mojem čvrstem prepričanju sedanja, jugo-slov. kriza prehodno zlo. Vsi fi separatisti bodo proti koncu uničili,drug drugega. Kakor pravi Dostojevski j: »Ena pošast požre drugo«. In bodimo odkritosrčni’: tudi Židje so bili potrebni, zakaj brez njih bi ne bilo Zveličarja. Izdajalec je zopern človek, ali navsezadnje je tisti duh v »Faustu«, kateri .hoče slabo, stori pa dobro. Ravno v ten} leži tragika vseh izdajalcev. Njihova zoprna dela silijo druge, da bi se z večjo vnemo žrtvovali za pravično stvar. V tern slučaju ua brez izdajalcev ne bi bilo mnogo Wlj.se. Kako je prišlo do tega, da sta se Srbija in Hrvatska zdru -žili kar čez noč v eno nedeljivo celoto 1 Srbija je bila svobodna država, Hrvat* s.vo so pa izkoriščali tujci. Spojiti obe nasprotji, m bilo lakko delo: to ni ualo tem morajo delati cela' pokolenja. Sele tedaj, ko bomo imeli edinstveno vzgojo, bomo imeli tudi dinstveno državo. Dalje je velika ne sreča, da mi nimamo, ali bolje, ne priznavamo avtoritet e L Brez avtoriteto ni ^rzave, i |K se to v bodočnosti zajezilo, je treba, 3a posamezniki prevzamejo odgovornost na-se. Ne smemo se bati niti naj-ivečjih žrtev. Vedno je moral eden trpeti za vse. In dokler bomo imeli več lakih, nimamo skrbi za usodo človeštva. Omladina, ki je vse žrtvovala, naj žrtvuje še to. Njena dolžnost je žrtvovati se in kakor hitro se odloči za to, je rešena polovica vprašanja. Človeka, ki je pripravljen na vse, se vsakdo boji ,Treba je le več idealizma in vero v domovino. Kdor v njo veruje, bo močan in. bo premagal vse težkoče. Da pa ima naš človek zares to vero, jo najboljši dokaz, če omenim dogodek, ki so jo ne-idavno pripetil v Bosni: Tam se je v sredi vasi naselil Čeh, ki je vzel v najem več ribnikov. Na nesrečo je vsled 'deževja narasla voda in poplavila bližnje pašnike, na katerih je ležalo pokošeno seno. Voda je vse odplavila in uničila. Škoda je bila visoka. Oškodovani kmetje so se domenili in šli k najemniku, da bi jim poplačal škodo. Najemnik je ponudil 10.000 Iv. Oni so ta predlog sprejeli, a za izplačilo denarja se niso brigali. Tako je preteklo mesec dni. Najemnik je uvidel, da je škoda veliko višja, je sam poklical kmete k sebi in jim ponudil 30.000 Iv odškodnine. Kmetje pa so se nasmeliljali in mu odgovorili, da tokrat sploh ne zahtevajo od-škodnme, ker ni njegova krivda, da je deževalo in da je voda poplavila seno. — Narod, v katerem je pravni čut tako razvit, no more propasti.« Tempora mutantur..? i- »Slovenec«, 22. novembra 1916 (štev. 2.68, posebna izdaja ob 10. uri zjutraj na 6 straneh, izpolnjena z življenjepisom umrlega cesarja Franca Jo-|žefa I. Z mastnimi črkami: »Habsbur-. ekemu prestolu vedno zvesti slovenski iinarod plaka ob grobu cesarja, ki je Avstriji dal program: »Z združenimi jnočmi.« Ob grobu umrlega cesarja, ob grobu Očeta avstrijskih narodov, ob grobu Njega, ki je dejal: »Mir hočem imeti med svojimi narodi«, prisega slovenski narod zvestobo novemu cesarju. Večna bodi Avstrija!« n. »Slovenec«, 4. junija 1917. št. 126. Ina dveh straneh poročilo o potovanju i cesarja in cesarice na soško fronto, sii-Ea cesarice Cite. Med drugimi slavospevi: »Cesar in cesarica sta gledala «rce našega naroda « Itd. m. »Slovenec« 12. julija 1921 štev. 155: Dnevne novico. »Svoj 77. rojstni dan praznuje danes kralj Petar I. Ka-radjordjevič. Vsi Jugoslovani pošiljajo ob tej priliki goreče molitve k nebu, da nam Bog še dolgo ohrani našega vladarja, junaškega kralja in osvoboditelja.« (5 vrst). IV. Pika. Notranja in zunanja politika. * Se o razmejitveni komisiji na mejah proti Madžarski. V včerajšnji številki smo na tem mestu opozorili na začetek razmejitvenega dela na mejah proti Madžarski. Danes prinašamo natančnejše poročilo o smernicah, ki jih je določila za razmejitev z Madžarsko veleposlaniška konferenca v Parizu: Na Madžarskem se vzpostavijo štiri razmejitvene komisije, obstoječe iz 5 članov, ki jih imenuje poslaniški svet, in iz enega delegata Madžarske in enega delegata dotične sosedne države. Razen-tega bodo vsaki komisiji prideljeni izvedenci in potrebno pomožno osobje, tako, da bo med vsako sosedno državo in Madžarsko določila meje posebna komisija. Za delegate bodo, kakor določajo smernice, imenovani častniki. Dodatek, ki se bavi s praktično izvršitvijo obljub, zagotovljenih v spremnem pismu, k trianonski mirovni pogodbi dopolnjuje kompetenco razmejitvenih komisij. V onih delih meje, kjer se morajo izvršiti izpremembe, je smatrati mejo samo za provizorično in se bodo o tem obvestila zainteresirana oblastva. Končnoveljavno določitev meje bo komisija natančno proučila. V kolikor se bo razmejitvena komisija prepričala, da ni vzroka za izpremenitev v mirovni pogodbi določenih mej, se bodo te proglasile za končnoveljavne. Ce pa bodo komisije mišljenja, da bi bilo treba meje tako zelo spremeniti, da bi to presegalo sedanja pooblastila komisije, morajo v tem poročati svetu Zveze narodov.. * Bonomijevo umevanje rapallske pogodbe. Na eni zadnjih sej ministr--skega sveta se je ministr. predsednik Bonomi bavil z reškim vprašanjem in omenil, da se strinja z idejo o ustanovitvi posebnega konzorcija, ki bi uprav-jal reško in sušačko luko. Bonomi je takoj pripomnil, da bi bila premoč itali-anskega elementa (4 Italijani nasproti 2 Jugoslovenoma) najboljše jamstvo, da Reka ohrani svoj italijanski značaj. — Na lep način hoče Italija izigrati rapallško pogodbo. Jugosloveni naj pripomorejo, da ostane Reka pod indirektno oblastjo Italije. Jugoslovenska zastopnika naj samo kimata, italijanska oremoč pa bo odločevala! * Neuspeh komunistov v Češkoslovaški. Vodstvo komunistične stranke e pozvalo delavstvo, da nastopi dne 12. julija demonstrativni štrajk za amnestijo političnih zločincev in žrtev komunistov. Češki socijalisti-desničarji in centrala strokovnih organizacij, pa so ob tej priliki pozvale delavstvo, naj se stavke ne udeleži. Tudi vodstvo nemške soc. demokratične stranke je pozvalo svoje člane, naj ta dan delajo. * Horthy hoče inscenirati vstajo v zapadni Ogrski ? »Berliner Tagblatt« poroča iz zanesljivega vira, da so Mad- 'B. L. Podgorski: Iz dnevnika. Aleksandrija, 2. maja 191.. Ob treh popoldne smo prispeli v pristanišče. Vročina, ki nas je mučila zadnji čas že zunaj na morju vkljub vedno pihljajočemu vetru, je postala tu v varnem zavetju, med nebrojnimi drugimi ladjami, jadrnicami in barkami skoraj neznosna; zdelo se mi je, da stopim iz hladne veže v zakurjeno peč. In pa ta tišina krog nas. Na ažurnem nebu niti oblačka, trepetajoči zrak pod njim težak in vroč, da si ga občutil neprijetno pri vsakem dihljaju. Morska gladina siva — kakor otrpnela — pred nami pa bele, siv*'in rumene hiše počivajočega, izumrlega mesta, čigar stene so odsevale vroče žarke, da se ti je kar blestelo pred očmi. v sem melanholičen. Kako tudi J?;, "»d vsem leži neka zaspanost, po 15 Se 50piri dolgčas, da bi člo- 8011 0Či in SPal — Čebi mu to dovolila vročina. In tako monotono je vse. mesto v svojih blestečih, svetlih barvah iz katerega štrli ie tu in tim kak minaret v zrak m pusto ozadje s svoiim razgretim peskom, ki se zgublja v valovitih črtf1' v z.-nv^/vrro-žolte pasove na iomontn. l'i tani ;’adi? Puščava. . . Na molu, ob katerega smo pripeli našo ladjo, so bili že preje postavili nizko, leseno ograjo; ta nas je vsaj za čas ločila in obvarovala pred navalom množice, ki se je nabrala s Časom tam spodaj ter nestrpno Čakala trenotka, ko bo dovoljen vstop na ladjo. Navadna P/sana slika, kaboršn* se vidi v vsakem pristanišču pri odhodu ali prihodu kakega broda, različna od drugih samo v tem, da so tu zopet novi obrazi in da prevladujejo med njimi rujave, temne in črne polti. Tupatam zaplapola pod svilenim solnčnikom kak žepni robec, se sliši kak vzklik: pozdrav došlecu! V majhnem, ograjenem prostoru pa je korakalo par izvoljencev gor in dol, ki nam jih je poslalo mesto v pozdrav. Bili so to odposlanci različnih, nam več ali manj priljubljenih podjetij, kakor carine in pošte, zastopniki večjih hotelov, gostiln in enakih človekoljubnih ustanov; ti-le zadnji so kričali na vso moč ter skušali prevpiti drug drugega. Vsak je hvalil popotnikom udobnosti in nizke cene svoje hiše, krasno lego in hladen zrak svojih vrtov (ko da bi bilo kaj takega mogoče pri tej prav peklenski atmosferi!), slišal si vse mogoče žive in mrtve jezike. Da — tudi mrtve! Kajti večino teh spakedraak, ki so frčale krog naših ušes, bi tudi kak profesor modernih žari ukrenili vse, da preprečijo predajo! zapadne Ogrske. Na vsem teritoriju so organizirane tajne vojaške organizacije, ki bi naj v slučaju, da zavezniki vztrajajo na predaji zapadne Ogrske Avstriji, vprizorili vstajo, slično oni v Gornji Sle-ziji. V tem slučaju pa bo madžarska vlada odklonila vsako odgovornost. Hort-hy je zagotovljen, da ga bodo v tem podjetju podpirale vse madžarske stranke. * Nov poizkus Habsburgovcev. Dunajski listi poročajo, da je te dni dospela v Altenburg (na Madžarskem) bivša nadvojvodinja Isabela s svojim sinom nadvojvodom Albrehtom, kije, kakor so svojčas poročali lisli, določen, da zasede madžarski prestol. Nadvojvodinja je bila, spremljana od velikega dvornega spremstva, sprejeta z vsemi vojaškimi častmi. V njenem spremstvu se je nahajal tudi, ob priliki velikonočnega izleta ekscesarja Karla od polkovnika povišan general Ponay. Dosedaj še ni znano, na kateri poti je nadvojvodinja dospela iz Švice na Madžarsko. Vsekakor je to nov poizkus Habsburgovcev, polastiti se madžarskega prestola. * Nesoglasje med Francijo in Anglijo v vzhodnem vprašanju. »Times” protestira v uvodnem članku proti vesti, ki se širi iz Londona, po kateri se ima general Harrington na zahtevo Francije in Italije, a ne samo Anglije pogajati s Kemal-pašom. Harrington zavzema stališče, da je samo on upravičen, se brigati za red in mir v Carigradu, kar znači v praksi, da sta izpodrinjena vrhovna komisarja Italije in Francije. Potemtakem bi postal Carigrad drugi Gibraltar, kar pa ni v nobeni pogodbi predvideno. * Angora proti Moskvi. Pri včerajšnji seji angorskega parlamenta se je razpravljalo o predlogu sovjetske vlade, ki pravi, da naj se Turki odpovejo turški državi v Evropi in si ustanovijo novo državo v Anteliji z Brusso kot glavnim mestom, pri čemur je prišlo do prepirov med poslanci. Poslance, ki so se strinjali s tem predlogom, je predsednik nazival izdajice ter jih zavrnil. Padlo je tudi nekaj strelov iz samokresov. Dvajset poslancev, ki so govorili zoper vlado, je bilo zaprtih. Zanimivosti. Zanimiva zgodba iz življenja. To se ni zgodilo bogvedi kje v daljni Ameriki, to se je zgodilo v naši bližini, v bližini Maribora. Starejši gospod, udo-vec s štirimi otroci, se je pred nekaj leti poročil z mladim brhkim dekletom, živel z njim mirno in srečno življenje, dobil iz tega drugega zakona še dva otroka in morda bi ne bilo nikoli prišlo v tej družini do povoda, da pišemo o njej v zanimivostih, da se ni ta njegova mlada žena letošnjo pomlad zaljubila v nekega koma j 17 let starega mladeniča. Star mož ni mogel utešiti njene .mlade, vroče krvi, hrepenela je po drugi, toplejši, burnejši in — padla. — Toda. vžitek ni bil popoln, kajti mednjo in njilu' jo stal mož, ona silna, strašna' zapreka. Kaj storiti. V temni noči, ko je nemirna ležala poleg starega moža se ji je porodila črna misel — odstraniti ga. Napravila je načrt. Napisala je pismo, kakor da ji ga pišejo starši, živeči v drugi vasi, naj jih skupno z miv žem obišče ter ga pokazala njcn^u. Bil! je zadovoljen in neko nedeljo popoldan, bilo je to v prošlem mesecu, ravno ko je po vročini nenadoma nastopilo hlad-no vreme, sta se odpravila ona zadovoljna, on nič slabega sluteč k njenim-' starišem v sosednjo vas. Pot ju je vodila preko Drave po strmi višini nekjff v bližini Ruš. Ko sta dospela do točke,1 kjer se spušča v Dravo kakih 30 metrov! strma navpična pečina, je zagledal# žena čisto na robu nenavadno lep° cvetje ter zaprosila moža, naj ga ji P®*' nese. Ugodil ji jo, stopil na rob, a cvetja ni dosegel, zato je legel na zemljo ter se sklonil nad prepad, ona pa Sa.301 držala za noge. Se malo je manjkakv sklonil se je še nižje in tedaj ga je izpustila ter sunila in že isti M je letel čez navpični rob v razpenjen valove. Nesreča ali sreča pa je hoteW da se ni ubil temveč s skrajnim napo' rom še živ pričel borbo z globoko & deročo vodo ter se po mučnem in dol' gem trudu oprijel sredi reke malo vuB proti gladini moleče sikale, kjer jo tičal polovico zunaj, polovico v _ vod* ter klical na pomoč. Prišli so ljudje, kh da kako mu pomagati'? Spomnili so & VAC* XVCV1YU 1UU J./Ulil Motiti II , na čoln, toda tudi s čolnom niso moS11 do njega, voda je bila preveč deroča/ Končno so privlekli od nekod dolgovi^ ter ga ros rešili. Tedaj 3© Pr^a . .i ona — žena, v obupu in v bolečina grizoče vesti se je vrgla nanj, ga hote la objeti, toda, on jo je hladno pahnil od sebe. — »Morilka!« Prišel je v posteljo, ona v zapor v Maribor. Toda koliko vej čje in plemenitejšo jo čustvovanje mo* ža od žene. Že po enem tednu je prišel y Maribor in prosil, naj jo izpuste. Odpu* stil ji je vso in izpovedal pred sodišče®^ da je lagal, ko je trdil, da ga jc pahnila v Dravo ter jo oproščeno no, kakor da se ni nič zgodilo, odp®^ nazaj domov. Zanimiva zgodba i« ^ ljenja... jezikov ne razumel. Dišalo je vse nekam po Babiloniji. Ko je končal pristaniški zdravnjk, ki nas je res vestno preiskal vse od prvega do zadnjega, svoj posel in so tudi drugi gospodje storili svoje dolžnosti, se je ograja odstranila. Kakor ljuta se je vsula množica na krov; to se je gnetlo, vpilo, objemalo in poljubljalo . . . Prvi potomec starih Egipčanov, na katerega sem naletel, je prodajal sval-čice — pomislite: egiptovske, pristne svalčice! Kar sem z eno škatljo! A bil sem razočaran; tobak je bil slab in diial je po bogve čem, papir ničvreden, zato pa je govorila ta zamazana fiziognomija zelo dobro francosko. In kako mu je tekel jezik za krasnimi, belimi zobmi! In kako je znal hvaliti izdelke svoje tovarne! A zahteval ni malo: samo dva šilinga; jaz sem mu seveda takoj plačal — šesti del zahtevane cene in razšla sva se oba zadovoljna. Uro pozneje je bilo zopet vse mirno. Tupatam se je še videl kak zakasnel potnik s kovčekom v roki, ki se je še zadnjič ozrl nazaj k nam, predno se je zgubil v mestu. Nastopilo je drugo občinstvo; elegantne toalete so zginile, na njih mesto so prišle raztrgane srajce delavcev — domačinov, ki so začeli razkladati ladio. Dnevna kronika. Maribor, U julija- — Žalostna obletnica. Včeraj, 13. t. m. je poteklo leto dni, odkar 1 podivjana fašistovska druhal poŽg8,a dnjavo primorskega Jugoslovenstva, « žaški Narodni dom. Leta in leta so gl* dali Italijani z največjim srdom to kr*SI1.< in ponosno stavbo, kolikokrat so se j približali še za časa Avstrije kakor ta® pozneje, da jo uničijo, ali vsaj de®o* rajo, toda nikoli se jim to ni posr«^1"' dokler niso pred letom dni navalili «»a njo, podprti od vladinih organov s«®*® ter jo — požgali do tal. Mislili so, » bodo s tem uničili tudi naš živelj vJt$nJ in v Primorju sploh, toda to se m zg Vseskoz močne, čile, a jako jene postave z razkuštranimi, lasmi. Zurno, kot mravlje so hitel« g® in dol s težkimi vrečami na rama*1» vse mirno, brez vsakega hrupa. . Samo od druge strani sem, kjef A, bilo zaposlenih nekaj delavcev y m3!1' šem čolnu, se je slišalo par monoton’?' globoko-guturalnih glasov: po krav*ta prestankih, vedno iste besede, & melodija — ne vem, je-li to njih oc naš, ali pa kaka narodna pesem, s tero si slajšajo težko delo. . Najsibo to ali ono — vidi se, da s ti preprosti ljudje že spoznali blag dejen vpliv ritma — do katerega spo znanja naša hiperkulturna Evropa j* ni prišla (žalibog — ker drugače bi morale slišati pri nas doma po vecjJJ* tovarnah mesto drdranja strojev m komunističnih pogovorov — vese poskočnice!) —- Slične misli so rojile po glavi menda tudi g. Marku. To je namreč naša triletna, nadebudna opica (sicer mo.-kega spola) pristojna nekam v Himalajsko gorovje, odkoder jo je presadil prvi kapetan v naše vrtove, da se naj vzame evropske olike. Marko je sedel na zgornjem krovu, kjer je bil običajno privezan z dolgo, močno verigo< ter se dolgočasil, Ker ni imel boljSeg^ , Mgffiof, T5.~]an}n92fc— tiilo. Iz plamenov gorečega Narodnega doma je vstala še močnejši narodna zavest, prepojila vsa srca zasužnjenih bratov ter obrodila že pri zadnjih državnozborskih volitvah lepe sadove. Požig Narodnega doma v Trstu dne (13. julija 1920 je Italijanom mnogo več škodoval nego koristil. Primorski Jugosloveni so praznovali včerajšnji dan kot tih narodni *alni praznik in praznovali ga bodo vsako leto, dokler se ne bo dvignil iz razvalin starega Narodnega doma v Trstu nov, še silnejši Narodni dom, na katerem bo plapolala svobodna jugosloven-zastava. Kj uT ^,nister z* agrarno reformo pikola Uzunovič je prispel na lečenjev logaško Slatino. -V politični službi imenovana adna koncipista g. Franc Levičnilt v 2 rilf' ^a(lgoni ter Ivan Šubic v Celju ptr.-* ^“ne komisarje; provizorni konji? ^^jzij Trstenjak v Ptuju pa je U0Van za vladnega koncipista. .. 7! V poštni službi so premeščeni icijant Slavko Vutkovič iz Maribora 1» ***? Radgono, oficijantka Ljudmi-v Strniša iz Gornje Radgone v Mari-r’ °fi('i.iantka. Štefka Schifrer iz Ro-ca v Ptuj, oficijantka Mira Glinšek iz Ptuja v Rogatec. ■p- ■".Zaprisega mariborskega župana, -g 6r. vlada potrdila izvolitev g. Gr-rja za župana mesta Maribora, bo 0Vl župan v soboto položil prisego. t . Maša zadušnlca po pokojnem Pl- nadsabljaču Rudolfu HoraČku se bo “jrovala dne 15. julija ob 9. uri v ka-*** vojaške realke. “p Državni prazniki. .Službene prinašajo spričo nejasnosti glede praznikov pojasnilo, ki se v 2F® določa, da je treba praznovati 2» • ..državne praznike : 1. Vidov dan 5 • kot spomin na mrtve junake. kv.i! £,v dan kot rojstni dan Nj. Vel. P®!*® *• 3. Dan 1. decembra kot -ini*nJa- 4- Dan 17. decembra nika /S*.(lan Ni- Vis- prtstolonasled- Ob j« P«- zaprte, in morai° biti trgovine žuPan ni bil potrjen. , Poročajo iz Beograda, je prišla Rtev ^ ministrski svet potrdil izvo-liTiViAntona P^ka za župana mesta T^bljane, pomotoma v javnost. Dopis-^ ®Tad je namreč zamenjal potrditev * 3*iborskega župana s potrditvijo lju-^^skega. Vse druge vesti so neres- k ~~ Francoski dar. Francoska vlada ^ sklenil^ ja pokloni naši državi v ta-..1111 na ponesrečen atentat na re-t «a Aleksandra križarko »Vedette«, Pre^rsti v »Aleksander«. S to kTi-itratrft^®^0 r>6^al regent po albanski dobi ?rfa v Francijo, da jo pri- znavanje na solunski fronti. Mei u^enjn srbohrvaščine. DoklAl lIi vaJeni> da je hujskala Si samo »Straža« sedaj pa se m. Cez nekaj ffJFg , 2ač«l tudi te taike stvari? Desetletja se že borimo za kulturno združenje in izenačenje jugoslovanskih plemen, sedaj po teh desetletjih pa prihajate vi ter hujskate proti temu združenju in izenačenju. Če ste separatisti že v politiki, ne bodite separatisti tudi v kulturnih vprašanjih. Kaj .takega zamore storiti samo blaznež ali pa zlobnež. — Slovensko osobje v hotelu »Me-ran«. Lastnik hotela »Merran«, FriedJ. je najtrdovratnejše vztrajal skoro cela tri leta pri svoji mržnji do Slovencev ter imel v službi dosledno samo nemško o-sobje. Sedaj pa, ko je menda uvidel, da bo Maribor ostal v 'Jugoslaviji, so je končno uklonil ter nastavil vsaj na važnejša mesta slovensko osobje. — Tvrdka HImmler v Cvetlični ulici odklanja delavce, !ki ne govore nemško. Te dni je prišla neka delavka k omenjeni tvrdki, kii se barvi z izvozom jajc, vprašati za delo. Ker je vprašanje, če zna nemško, zanikalai ji je g. Himmler odgovoril: »Solche Leute kann ieh nicht brauchenl* Vprašamo g. Himmler-ja, odlkedaj mora delavec znati nemško, če hoče v slovenskem Mariboru v jugo-slovenski državi dobiti delo? — Pobožni požarniki. Prejeli smo in priobčujemo: V, nedeljo se je vršila 40 letnica gasilnega društva v Žalcu in občni zbor J. G. Z. Da ne gre brez maše, je v Sloveniji, rekel bi, nekaj sarno-obsebi umljivega. Smo pač zelo pobožen narod. Da pa ni bilo nobene javne vaje z orodjem, to je pa res nekaj zelo čudnega. Veliko požarnikov se je udeležilo le radi tega to slavnosti, da bi videlo kako tehnično vajo, ne pa da gre k maši. Mašo imamo doma tudi. Dobre vaje z orodjem se pa ne vidi vedno in povsod. Ni čuda, da se je veliko požarnikov med mašo porazgubilo po lepem žalskem trgu. Reklo se je, da ni časa za vajo. Saj je bil čas za mašo, in za posedanje po gostilnah, bi bil gotovo tudi čas za polurno vajo. Ne vemo, kdo je kriv, Zveza v Ljubljani ali žalsko društvo. Prosili bi drugikrat pri takih prireditvah, da se ozira na obe struji, na pobožne in na tako, ki hočejo videti kaj gasiiskc,-tehničnega. — Narodna godba priredi v soboto 16. julija zvečer koncert v Narodnem 5n gugati semienje in nrl grajal: grr—drr—grr—drr—rrrohne|®°' *^kor oni tam spodaj. — _ _ne! ~ * v^erji smo se napotili v mesto-jjsel«, mlada družba. Toda — i<0 PriSH do plotu, s katerim je ojrra-zn vse Pristanišče, sem že začel spo-6k?kVatl strah°ve in misterije orijental-* est- Iz neke&a kota je pridrvelo *:ar temnih pošasti, z debelimi palicami hJ°hBh- Moj Bog — sem mislil — In smilili so se mi lepi, Ptavr • zIaini'ti v žePu* ki 60 tjlIi Pri' *ani za vse druge namene, kakor Stril ra2b°inikom. V svojem smrtnem J U *ei*} zavpil: Allah il Allah ! Prli^il vse zastonj. Pošast me je tipalo 8rl° in nato — urno pre- V°£ S°pet- —Sicer pa ni tali, col« hu^- Tovariši so se groho-. * so s« namuzale, da so Vrazih r beli zobje v temnih ,esn ■voio ,«ki’„V VK"1 da Km P°‘ ^ je prihoicteiič), domu.Ker zasluži vse uvaževanje, upamo, da ji bo šlo občinstvo na roko. — Na 20 letnico Podravske podružnice Slov. plan. društva, k? se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 7. avgusta v Rušah, se bodo sestali tudi vsi mučeniki iz leta 1914. — Vojni davek. Mariborski trgovci in obrtniki šo sklenili vposlati v Beograd odposlanstvo, ki bode pri finančnem ministrstvu osebno protestiralo zaradi naloženih visokih vojnih davkov. Vsi prizadeti se torej pozivajo, da takoj in najkasnejo do sobote dne 16. julija predložijo gremiju pismeno slučaje, ki pridejo kot krivična obdačenja v poštev. — Rezerni častniki In orožni listi. Ministrstvo notranjih del, oddelek za javno varnost, razglaša, da smejo imeti rezervni častniki samokrese, ne smejo pa jih nositi s seboj, ako nimajo običajnega orožnega lista kakor vsi drugi državljani. — Zvišana mostnina na dravskem mostu v Ormožu. Vlastelinu v Maru-ševem pri Varaždinu Oskarju pl. Pon-gratzu je dovoljeno pobirati na dravskem mostu v Ormožu zvišano mostnino, ki znaša za dvovprežen voz 4 K, za enovprežen voz 3 K, za osebo (razen voznika) 40 vin. in za avtomobil 6 K. To mostnino mu je dovoljeno pobirati za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni, toda ne dalje kot tri leta, oziroma do poteka konce-8|je, če ta prej poteče. ~~ 7* avgust je dan planincev ter na ItJ* noben zaveden Član in prijatelj . ovenskega planinskega društva manj-D .. Pr‘ 20 letnici Podrav. podr. v cic? i ^ letn'ca bodi manifestacijski sestanek celokupnega planinstva ♦ nek-aaj tako zatiranem »Malem Beogradu*. Narodna zavednost nas kliče k bratom, ništva trpeli najhujša muče- — Določbe cestno prometnega in snažbenega roda se v zadnjem času ne upožtovajo, radi česar se mestni magistrat smatra dolžnim opozoriti posebno £4 naslediti* točko; - Zaščitne strehe nad lokali prodajaln in poslovalnic se smejo napraviti le v višini od najmanj 2 m in tako, da ne ovirajo promet. Izložbene omare in izložbeni predmeti ne smejo segati na trotoar, sploh je prepovedano izpostavljati prodajne predmete na cesto in javne prostore. Reklamne in napisne table, ki segajo v zračno prostornino cest, se brez oblastvenega dovoljenja ne smejo izobesiti oziroma na zidovju pritrditi. Trgovci in obrtniki, ki so samolastno pritrdili oziroma izobesili take table, morajo takoj zaprositi pri mestnem magistratu naknadnega odobrenja. Prepovedano je po trotoarjih, pešpotih in drevOrodih voziti, kolesariti, jahati in goniti živino. Postavljanje vozov ali dvokolnic kakor krmljenje vpreženo živali na cestah in javnih prostorih je — izjemno v tržnem času —- prepovedano. Izlivanje in izmeček nečistih tekočin in drugih takšnih nesnag ali smeti kakor izpraznje-vanje karbidk na javne ceste in prostore ali v kanalske odprtine je strogo prepovedano. Prepovedano je tudi pu-žoati na ceste, trge in nasade kokoši in drugo perutnino. Preložitev izvrševanja rokodelskega dela iz delavnic na cesto ali javne prostore, kakor mizarskega, kolarslcega, pleskarskega, kot-larskega itd. so no dovoli. Iztepanje brisaik iz oken na cesto kakor tudi izo-bešavanje posteljne oprave in prtenine na cesto je prepovedano. Predstoječe se naznanja občinstvu s pristavkom, da ima varnostna straža nalog osebe, ki se ne ravnajo po teh določilih, prijaviti oziioma proti njim uvesti kazensko post je. Stanovanjska naredba. Zaradi pičlega prostora objavljamo samo najvažnejše točke: Najomnine. Člen 3: Ko se določajo najemnine, je treba Vselej ugotoviti osnovno najemnino; ta pa je ona, ki je bila dne 1. julija 1914. člen 4.: Osnovna najemnina, pomnožena s številom štiri, da normalrio stopnjo pri najemu za stanovanje, Člen 5.: Pri ekonomsko slabotnejših najemnikih, med katere spadajo tudi oni, ki žive px*etežno ob stalni plači ali pokojnini, se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom tri. V kolikor se plačujejo doklade na najemnine samoupravnim telesom, občinam, županijam in drugim, trpi to doklade najemnik. Člen 11.: Vodarino, pristojbine za kanalizacijo, izpraznjovanje greznic, o-metanje dimnikov in razsvetljavo stopnic trpe najemniki sorazmerno. Čl. 6. Nekvarno predpisom čl. 4. se sme osnovna najemnina pomnožiti največ s številom šest pri stanovanjih, ki v njih stanujejo najemniki, katerih letni dohodek znaša od 60,000 do 100.000 K. Čl. 7. Če gre za najemnike, katerih letni dohodek znaša od 60.000 do 100.000 K, se pušča lastniku prostost, da se pogodi za najemnino ne glede na do sedaj veljavno pogodbo. Čl. 8. Pokrajinskim vladam, odnosno stanovanjskim oblast-vom se prepušča, da v 0, Italija 718—725, London 570—573, NewYork 155—157,Pariz 1226—1230, Praga 203-50 do 204, Švica 2600—2610. Valute: Ameriški dolarji 151—153, avstrijske krone 21.50—22-50, carski rublji 34—36, češko-slovaške krone 210—0, francoski franki 1150—0. napoleond. 517-50—521, nemške marke 208—210, romunski leji 0—230, souvereigni 255, italij. lire 714—717, turške lire 590. D upaj: Ameriški dolarji 749—753, nemške marke 1025—1031, angleški funti 2762—2783, francoski franki 5990 do 6030, italijanske lire 3515—3535, jugoslovanski dinarji 1940—1960, poljske marke 40-25—42-25, švicarski franki 12.475—12.525, češkoslovaške krone 1011.50—-1017-50, madžarske krone 267 do 270. C uri h: Berlin 8-175, New York 601, London 22-08, Pariz 47-50, Milan 28-—, Praga 8*—, Budimpešta 2.175, Zagreb 3-90, Varšava 0.33, Dunaj 0.82, .avstrijske žigosane krone 0.81. :j. .1 esenski promet. Pod tem naslovom prinaša beograjski »'Trgovinski glasnik« nekoliko prepotrebni!) nasvetov o ureditvi bodočega jesenskega prometa. Letošnjo jeteen pričakujejo gospodarski krogi dobro žetev' raznovrstnih žit in obilne sadne, vinske in ostale letine. Po izkušnjah lanskega in predlanskega leta pa je v jeseni, v času največje obremenitve promet; odpovedal in otežkočil hitro in ugodno vnovčevanje domačih izdelkov. Za tereditev letošnjega jesenskega prometa je še 55 mesece časa, odgovorni krogi poznajo nedostatke, imajo.do nekod sredstva, na razpolago in bodo potoni gospodarskega, časopisja še mnogokrat opominjani, da storijo svojo dolžnost. V teh, treh mesecih morajo prometni uradi skrbeti- za najpotrebnejša popravila dovoznih cest na važne kolodvore in brodarske posta je. Treba je pogledati, popravili in po večjih izvoznih posteljah razporediti potrebno število tovornih voz in šlepov. Neobhodno potrebno je nadalje zgraditi začasna skladišča, lesene ali samo pletene, pokrite provizorične stavbe po vseh brodarskih in železniških postajah, od koder jse izvaža v večjih množinah iz naših -krajev les, žito, suho sadje, itd. — Poklicane oblasti naj nabavijo za. jesenski promet 'najmanj 5000 pokrival-nih plaht za pokrivanje blaga, ki se tovori v odprte vagone in slepo za slučaj, če primanjkuje pokritih voz. Poskrbeti je treba za. zadostne količino .rezervnega. premoga, da se brez ozira na. različne eventuelnosti more vršiti še tako pospešen in velik promet na. kopnem in na vodi. pripteviiiti velike (vozne) ih male priročne tehtnice za tehtanje blaga in vsa ostala neobhodno potrebna sredstva za. hitrO manipulacijo pri. tovorjenju, izlaganjn in odpravljanju blaga. Prometno minist rstvo naj ne pozabi skrbeti za zadostno število zanesljivih iii strokovno sposobnih uradnikov na večjih postajah. Na carinarnice naj se obrača, posebna pozornost, da ne bodo, bodisi vsled- nerazumevanja nared h, bodisi vsled pomanjkanju, prostorov in moči oškodovani interesi splos-nosti. To minimalne zahteve urejenega prometa, bi odgovorni, uradi — v prvi vrsti prometno ministrstvo — mogli izpolniti še tekom tega poletja, samo če pokažejo nekoliko sposobnosti in dobre volje, s čemur bi v veliki meri koristili splošuosti. •>, i i1 g Proti gospodarski germanizaciji" Rusije. Češkoslovaški poslanec SJcodola se je v pogovoru s poročevalcem »Temps-a* izjavil, da bo treba na vsak način preprečiti germanizacijo Rusi in jo ščititi pred gospodarskim vplivom nekdanjih nasprotnikov. Pri tem ne gre samo za rusko obrežje, ampak tudi na kopnem, pri čemur bo treba izrabiti vse komunikacije na vodi in na suhem. Ključ zveze med zapadom in Rusijo je Bratislava na Češkoslovaškem, ki je zajedno z Romunijo posredovalnica francoske trgovine. Pred vsem mora zgraditi Nemčija kanal med Renom in Donavo, potem se morajo urediti v Bratislavi velika skladišča in uporabljati Donava do Cmega morja, kar pripada vsekakor samo Češkoslovaški. V Bratislavi se morajo zlivati železnice iz Danziga in Trsta. Češko- slovaška ima štirivrstno zvezo r. JugdV slavijo. Vzhodni sejem, ki se bo priV hodnje dni otvoril v Bratislavi, je prvi korak v izpolnitvi tega načrta. Bratislavsko pristanišče bo konkuriralo i poreisskimi pristanišči in tako bo Češkoslovaška jez proti poplavi nemškega gospodarstva v Rusiji. g Nemško posojilo v Amerikft »Chicago Tribune" javlja iz Washing-tona, da so tam razširjene vesti, da na^ merava Nemčija najeti v Ameriki večja posojilo. V bančnih krogih o tem še ni ničesar znanega. Nemčija bi dala kot garancijo med vojno od Amerike zaplenjena posestva v vrednosti 800,000.000 dolarjev. Bančni krogi izjavljajo, da pri tem ne bo nobenih fežkoč, in seba posojilo dovolilo, toda le v dolarjih/ nikakor pa ne v markah. g Poljsko prisilno posojilo. V prihodnjih dneh izide na Poljskem na-redba o prisilnem posojilu, ki določa, da mora vsak, ki ima premoženja če* 100.000 mark, dati 2000 mark, s prC' možen jem čez 200.000, 5500 in č®* 1 milijon 40.000 mark državnega posojila. ' * •• ::Mfcrfc. Zahtevajte a asa ki $»' stilm „‘§ator“. ® t® Glavni urednik: Ra d f voj Reh«tV'£ Odgovorni urednik: Fran V o gla r'V ^ Proda se motor (Motorrad) N. S. U.. 2 cilindra, 31/* HP, še popolnoma nov. Ogleda se lahko pri Fr. Schonvvetter, Radgona, Murgasse. Pojasnila daje upiava ,Murske Sl raže “. ->76 1 1 se naibo|i’ I *e ‘n za" nesljivo popravljajo v novi trgo- vi™- R. Bizjak D52 7-5 Gosposka ulica Mala oznanila. Pristavnica (majerica), izurjena v perotninoreji in mlekarstvu. sc išče. — Vprašali: Slovenska ulica 5, 973 Soliden gospodič isto, sobo. Ponudbe: Korači«, Koručkn. c.osta 35. 975 Opozarjam slavno občinstvo na veliki koncert, ki se vrši v soboto, dne 16. julija 1931 v Narodnem domu. Svira ,Narodna godha“. Slavno občinstvo se. vabi za obilen obisk, da podpira .< tem domačo narodno godbo. 979 3—1 H. Kos i č. Dijak višjega razreda s posebno lepo pisavo se sprejme takoj za dobo 7—14 dni. Pla-ra dobra. Ponudbe na upravo ..Tabora1'. Dobroidoča zlata dam3k'» ura se ceno proda. - upravi' lista. < , iV«?f Dijaki in dijakinje, ki bi V* teli !'.%■/. počitnice 80 . nekem letovišču pri £■16 predstavah in godbi, se mejo na prosto stai)°?a^L in hrano. Nastop taW- ,7. njene ponudbo z naT1i3la prodizobrazbe na up'"ar0 # « pod „DiIetant*. Dobro moško kolo s* 83 da. MurSec Martin, K0*} * v Št. liju. ^ 3 i * u' Proda se spalna s0'3*..1* ). d ega losa Slovenska • 7 !,’ i ; ■ u V’ Proda se več lesenih • Marib. tiskarna, d d. užnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša draga dobra mama in stara mama • mirila SrkulJ dne 13. julija 1921 po kratki bolezni v 79. letu svoje starosti na svojem domu v Varaždinu za ve ono zaspala. Truplo pokojnice se bode dne 15. julija t. 1. popoldan na mirodvoru v Varaždinu položilo k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župnih cerkvah v Središču in Varaždinu. Varaždin^Sredisee. dne 13. julija 1921. Major Josip Srhuli, sin. Ba®io SrknIJ, Mimm Zadrsuec roj. Siknil, Olga Sdunidf roj. SrkulI, hčere. JahDb ZasSfflUSC« zet. ŠMica dr. ntagdl- C(M, uečakinja. Inž. Roman SdttBiA, teb. HiltOH Sdnnldt, Juriča Zadravec, nečaki. Firamlii o Marnih »< pri Pesnici prevzame na mletje in izmenjavo vsako''1'*1'1* zrnja. Zrnje se kupuje po dnevni ceni. 97* Slavnemu občinstvu naznanjava, da odp>*eV* 0 921 zopet našo star0211 soboto, dne 16. julija 1921 zopet gostilno r „Rdeči j v Vetrinjski ulici št. 24 ter bodeva nudila najboljta izbrana Štajerska vinai vedno sveža lopla in mrzla jedila. Za dru§tva, roma zasebne družbe je dvorana na razpolago-Za obilen obisk se priporočata 'jto 3-2 Jurij in Marija Orovi^ Ls«uiik in izdajatelj -v-ij Ta^pr4*- — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. Zavod za straženje $ zaklepanje v Mariboru pr«vz