Štev. 38.
Naročnina
sa državo SHS:
■a mesec......Din M
sa pol leta ..... , 120 ■a celo leto .... .240
za inozemstvo t mesečno.......Din 90
Sobotna Izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din T Inozemstva.... . 80
prllogro „Ilustrirani Slovenec
Cene Inseralomt
Enostolpna pctitna Trsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3 — ln 4—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsnk dan iivzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
PcSlBisa iteua v eoiovML
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovn! račun: Ljubljana 10.650 in 10.319 (za inseralei Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kdo je nazadnjaški?
Ljudski glas — božji glas — pravi, da fe 8. februarja volila pretežna večina slovenskih kulturnih delavcev, cvet slovenske inteligence, dr. Antona Korošca. Razumemo, da to strašno boli kliko, ki hoče lco-mandirati Slovenijo pod krinko naprednosti in svobodomiselstva. Toda duševni delavci, na katere se zdaj demokratsko časopisje karajoče obrača, so že davnaj izpregledali, da se za tem geslom skrivajo največji nazadnjaki, sovražniki svobode in demokracije ter kulturnega napredka.
Ta družba si zdaj hladi svojo jezo, Ceš, da so se kulturni delavci ali dali kupiti ali zapeljati (torej so ali podleži ali tepci) od »klerikalizma, ki je bil v vseh časih in pri vseh narodih nazadnjaški princip, omejevatelj svobode, kulturnosti in napredka.« Prepuščamo sodbo o davnih časih, ko je baje živel klerikalni zmaj, zgodovinarjem, za naše čase pa more nepristranska zgodovin^ izpričati le, da v Sloveniji ni nikjer drugod toliko nazad-njaštva, nekulturne omejenosti in duševne strahovlade kakor pri oni stranki, ki se imenuje »napredna« in »svobodomiselna«. Bivša narodnonapredna stranka, sestoječa iz trgovcev, podeželskih magnatov in dela uradništva, se je berila deloma za svobodo samo proti Nemcu, ki jim je, zlasti na mejah, gospodarsko konkuriral — doma pa je bila ta gospoda vedno skrajno reakcionarna. Koliko žgočega žvepla je izlil rajni voditelj narodnonapredne stranke na splošno in enako volivno pravico, na kmetsko zadružništvo, na konsume, na socialno delavsko zakonodajo, na modeme literarne in umetnostne struje, sploh na vse, kar je šlo preko obzorja trškega razumnjakar-stva! Sedanji mladini pa so še zadnjo »svo-bodomiselsko« odejo vrgli raz sebe in odkrito izpovedujejo reakcijo IV. (fašistov-ske) internacionale, pod koje okriljem so duševno združeni: Mussolinijeve črne srajce, »jugoslovenski Orjunci«, angleški die-hardisti in ameriški kukluksklanci. Mari naj se napredni in svobodomiselni inteli-genti navdušujejo za kliko, ki organizuie teroristično kompanije, razbija shode, preganja uradnike zaradi političnega prepričanja, vrši pritisk na državljane, da ne bi se posluževali svoje državljanske svobode, oznanja bojkot in boj na nož političnemu nasprotniku, se roga demokraciji, pacifiz-mu, socialnemu napredku, sporazumu med narodi, odreka tujerodnim državljanom pravico do obstoja sploh, slavi diktaturo, sanja o krvi, po.tlačenju, zadavljenju celih narodov?
Neki gospod te vrste poživlja v nekem Članku gg. Šerka, Albrehta in Ozvalda, naj poizkusijo oznanjati svoje nazore med »klerikalno inteligenco in omladino« — bodo kmalu videli, koliko je vredna »klerikalna svoboda in naprednost!« — O, ti veliko revše! smo si mislili, ko smo to brali. Vsi omenjeni kulturni delavci — in drugi tudi — predavajo tudi »klerikalni« omladini, pišejo že dolgo v »klerikalne« revije, se udejstvujejo kulturno tudi v najširših »klerikalnih« krogih ali zanje, in vsi imajo to izkušnjo, da so ravno ti krogi za kulturo, za vsako napredno misel in za vsako pridobitev ustvarjajočega človeškega duha tisočkrat bolj dovzetni nego publika, ki se zbira okoli »mladinske« ko-terije. Ta družba danes nima niti ene znanstvene revije, dočim jih imajo »klerikalci« tri! »Klerikalci« obvladujejo tudi našo umetniško stvarjanje, najboljši moderni slovenski romanopisec je »klerikalec«, vsaka nova struja je izšla ali vsaj našla največ odmeva pri »klerikalcih«, pa naj gre za to ali ono polje. Če pa kakšen kulturni delavec ni »klerikalec«, je nevtralen, — one, ki capljajo za SDS, pa lahko seštejemo na prstih ene roke. Mi pa tudi vemo, da so v boju za slovensko vseučilišče stali v prvi vr&ti vedno »klerikalci«, dočim so se naprednjakarji ogrevali zanj le pod pogojem, da bi naši znanstveniki pomagali vleči politični voz SDS.
Kar se tiče politike, vedo ravno kulturni delavci najbolj, da se ne more priznati nobeni stranki toliko naprednega, kulturnega in demokratičnega duha kot
ravno SLS — »naprednjakarjem« sploh ne. Oni dobro vedo, da se je SLS od Kreka do Korošca borila za sleherno demokratično svoboščino, kolikor jih pozna kodeks »človečanskih pravic«, da pa so se naprednjakarji dosledno vojskovali zoper vsako politično in socialno pravico srednjega in malega slovenskega človeka ter se združili zoper politično osvoboditev našega kmeta celo z nemškonacionalnim ve-leposestvom. Isto delajo danes »mladini« v družbi s Pašičevo bankokracijo. Če pa ti ljudje smatrajo za »naprednost«, če se zabavlja zoper iarje, če se smešijo dogme,
če se pogrevajo zgodovinske bajke, če se uganja plitvo »prosvetljenstvo« — je to stvar okusa in prežitek dobe, ki so jo slovenski kulturni delavci vsaj po ogromni večini že davnaj v sebi preživeli.
Zato, gospodje »samostojni demokrati«, ostanite kar lepo sami. Za kulturnimi delavci vam ni treba jokati, niti jih vabiti aH pa jim groziti. Šli bodo slejkoprej svobodno svojo pot, nikdar pa jih ne bo nobena pot pripeljala v vaš tabor, ki je, da se peslužimo vaših besed, tabor nazad-\ njašv.va, omejevanja svobode in sovražnik resnično visoke kulture.
pozvan ¥ ase
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Samostojni demokrati pišejo po svojem časopisju o položaju, kakor da je popolnoma razčiščen, jasen in lahak. Vsi znaki pa kažejo nasprotno, da jc položaj bolj zamotan, kakor dosedaj, da je težji od vseh dosedanjih. Ne glede na razmere, ki nastajajo vsled bolj-ševiziranja mas od zgoraj, je treba pribiti dejstvo, da ni nobene večine, ki bi bila zmožna za delo v parlamentu. Zato je treba najti izhoda, če nečemo, da gre naša država vedno naprej težkim usodepolnim časom nasproti. Zdi se, da so tudi merodaj-
ni krogi prišli do prepričanja o nčvzdržno-sti takega položaja in da resno mislijo na to, kako bi prišli iz tega položaja do nor-malnejših razmer. To najbolj dokazuje dejstvo, da je poklican v Belgrad naš poslanec v Berlinu Živojin Balugdžič, znan prijatelj in svetovalec krone, ki je bil lani za časa dolgotrajne krize ponovno pozvan v Belgrad. S svojim svetom je stal kroni vedno pri roki. O dejstvu, da jc bil pozvan v Belgrad, v vseh krogih živahno komentirajo.
S
fojjei
opozicionalnega Ss
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Te dni so se vršili posamezni sestanki med voditelji opozicionalnega bloka. O razgovorih na teh sestankih voditelji strank bloka narodnega sporazuma niso hoteli dajati nobenih podrobnih izjav in tudi sklepe drže tajno, kar je tembolj potrebno, ker vlada med vladnimi strankami popolna desorientacija glede notranje politike. Voditelji se v kratkem spet sestanejo. Določen je dan za tak
sestanek. Na tem sestanku bo prišlo do «i.lekosežnih sklepov. Nocoj so odpotovali skoro vsi voditelji iz Belgrada. Dr. Spaho in dr. Bchmen sta odpotovala v Sarajevo, kjer se sestaneta z muslimanskim klubom in vodstvom JMO. Dr. Polič jc davi odpotoval skupno s Pavlom Radičem v Zagreb. Ljuba Davidovič odpotuje jutri v Vranjo, kjer se že dalje časa nahaja njegova težko bolna soproga.
Berlin, 14. februarja. (Izv.) >Lokal-anzeiger« poroča o vsebini dodatka k ru-sko-japonski pogodbi. V pogodbi se nahaja po >Lokalanzeigerjevem« zatrdilu določba, da se dodatek k pogodbi ne bo objavil. Vsebina tega dodatka samega pa da določa rusko-japonsko ofenzivo in defenzivno zvezo, ki jo je dva dni pozneje sklenila tudi Kitajska.
Ta pogodba določa: Za slučaj, da bi Amerika, Anglija ali Francija z vojaško silo nastopila proti Kitajski, bo postavila Rusija za Kitajsko armado 200.000 mož. Japonska se pa zaveže, da bo ta pomožni kor oborožila, opremila in oskrbovala. Zato se Rusija odpove v korist Japonske 50 odstotkom svojih deležev pri vzhodnokitajski železnici. Otok Sahalin postane po petih letih
japonska last, če bo Japonska izročila Rusiji štiri male križarke, veliko bojno ladlo, 30 motornih čolnov in 7 malih bojnih ladij.
S pomočjo Japonske se bo pristanišče v Vladivostoku napravilo za odlično mornariško oporišče. Denarna sredstva za zgraditev mornariškega oporišča bo dala na razpolago Rusiji Japonska v višini 60 odstotkov gradbenih stroškov.
Kitajska armada bo štela 800.000 mož mirovnega stanja in ji bosta dala oficirske inštruktorje v enakem številu Rusija in Japonska. V vzhodni Kitajski se bo izvežbal po en indijski in en tibetanski kor.
>Lokalanzeiger« trdi, da je bila ta zvezna pogodba sklenjena za trideset let in pomeni azijsko koalicijo proti Angliji, Ameriki in Franciji.
Zagrebški »Obzor« objavlja dolg dopis iz Prage, v katerem izčrpno navaja glasove češke javnosti o volitvah v Jugoslaviji.
Nekaj sodb uglednih čeških listov smo že navedli. Po »Obzoru« navajamo v kratkem izvlečku še sledeče:
V ugledni reviji »Pritomnost« je ostro obračunal z nasilnimi volivnimi metodami PP režima znani češki publicist Karel Jiše. Odločen protest proti Pašičevi politiki jc objavil v »Pondelnih Novinah« Ma-sarykov učenec vseučiliški profesor dr. Zdenek Nejedly. Tudi uradno glasilo ministrstva vnanjih zadev »Zahranični politika« se ni moglo vzdržati kritične sodbe. Glasilo čeških obrtnikov »Reforma« je pisalo o opoziciji v Jugoslaviji zelo simpatično. Kako so pisali »Lidove Listy\< in »Čech«, smo že poročali. Za PP režim sta pisala le »Narodni politika« in »28. Rijen«; posebno odločno jc branil v poslednjem listu vlado Pašičevo V. I. Jich, ki črpa svoje znanje o Jugoslaviji iz svojega osemdnevnega bivanja v Jugoslaviji. »Češke Slovo«, ki je najuglednejši praški list, se ie omejilo samo na poročanje, češ, da se
noče mešati v notranje razmere v Jugoslaviji. Tudi »Narodni Listy« so se omejili samo na poročanje. Slovaški listi so bili vsi na strani opozicije. Tudi socialistično »Pravo Lidu« se je izreklo v najnovejšem času prav energično proti PP režimu.
Jugoslovansko poslaništvo v Pragi ni moglo dajati skoraj nikakib poročil in pojasnil, ker je skoro vse osobje poslaništva bilo odšlo v Jugoslavijo na agitacijo.
Splošno mnenje češkega tiska je, da velika notranjepolitična kriza v Jugoslaviji z izidom zadnjih volitev še ni rešena. »Narodni Listy«: . . . »Volitve še niso odstranile krize, ki obstoji v tem, da Srbi ne morejo najti pota do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Kriza traja dalje.« — Glasilo ministrskega predsednika Švehle zatrjuje, da volitve niso rešile krize v kraljevini SHS, — »Čech« pravi, da je Pa-šičeva vlada po volitvah tam, kjer je bila pred volitvami. Rezultat 163 : 152 je za vlado porazen, če pomislimo, da je vlada imela v rokah telefon in brzojav. Volitve, ki se izvajajo z armado, imajo lahko trenuten uspeh, za obstoj države pa ne pomenijo nič. Večjega poraza Pašič ni mo-gei doživeti, kakor da morajo njegovi listi svetu poročati, da ima le 10 glasov večine.
V legionarskem glasilu »Narodni Osvo-bozenis piše dr. Ripka, da se bo notranja
kriza v Jugoslaviji silno poostrila, če vztraja Pašič pri svoji dosedanji politiki.
Tudi tržaški »Piccolo« objavlja dolg članek o volitvah v Jugoslaviji. »Piccolo« poroča o številnih nasiljih, ki jih je oči-vidr.o pocncl iz slovenskih in hrvatskih listov. List ugotavlja, da je Pribičevič podrl most, ki je vezal Hrvate s Srbi, in prerokuje, da bo dolgo trajalo, preden se bodo Hrvatje s Srbi sprijaznili.
Veliki angleški list »Times« pa piše v svojem poročilu v volitvah v Jugoslaviji med drugim, da dokazuje izid volitev, da hoče vse prebivalstvo decentralizacijo.
Včerajšnjega' »Slovenca« nam je policijska oblast zaplenila in sicer razgovor, našega belgrajskega dopisnika z dr. Korošcem. Skoro celotna izjava dr. Korošca o sedanjem položaju in o stališču, ki ga bo opozicionalni blok zavzel v prihodnji skupščini, je zapadla zaplembi. Naša javnost torei ne sme izvediti odkritosrčnega mnenja enega izmed vodilnih politikov v naši državi o sedanjem položaju.
Iz cele izjave dr. Korošca sta našla pr! g. cenzorju milost samo sledeča stavka: >Pološaj še vedno ni jasen. Med nami iti vladnimi strankami ni nobenih zvez.« Tudi to smo še smeli poročati, da je g. dr. Korošec na zadnje stavljeno mu vprašanje vstal, šel parkrat po sobi in dal viden znak, da na to vprašanje ne želi dati nobenega odgovora.
Če bomo terej v teh Časih še objavljali kak razgovor z g. dr. Korošcem, bomo zaradi previdnosti izpustili vsebino njegovih odgovorov in povedali radovednim brav-cem, da ie vstal s stola, če je sedel, da je šel po sobi parkrat gor in dol, če ni sedel, ali da se je vsedel na stol, če se je prej sprehajal po sobi, in naša javnost si bo lahko sama mislila, kaj on misli o položaju. Saj bo vsakemu jasno, da tako ne misli o položaju kakor možje v sedanji vladi, njegovega mnenja pa ne moremo objaviti.
Nadalje je bila lconfiscirana izjava češkega socialističnega lista s Pravo Liduc o minolih volitvah v Jugoslaviji, ki jo je objavil >Obzor«, ne da bi ga bila doletela ista usoda kakor naš list.
DR. HOHNJEC V BELGRADU.
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Semkaj jc do. spel dr. Josip Hohnjec. Prisostvoval je današnjemu sestanku voditeljev opozicionalnega bloka. Dopoldne je obiskal predvsem predsednika narodne skupščine Ljubo Jo-vanoviča in se z njim dolgo razgovarjal o političnem položaju in o vseh vprašanjih, ki so v dnevnem redu posebno o delu državnega odbora Dr, Hohnjec ostane v Belgradu, da sodeluje kot podpredsednik v državnem odboru.
DR. KOROŠEC V SUBOTICI.
Belgrad, 14, febr. (Izv.) Jutri zjutraj odpotuje dr. Korošec z dr. Hohnjecem v Subotico, kier se sestaneta z voditelji bu-njevške ljudske stranke, da zberejo mate-rijal o terorju in volivnih nasiljih, ki so bila v Vojvodini posebno huda proti ljudski stranki in proti Nemcem. V pondeljek se dr. Korošec vrne v Belgrad,
PROTI PREGANJANJU ČASOPISJA.
Beograd, 14. febr. (Izv.) Glavni odbor Jugoslov. časnikarskega društva jc imel sejo, na kateri je razpravljal o preginianju časopisja po policijskih oblastih. Na obeh sejah je prišlo do popolnega soglasja med vsemi člani glavnega odbora. Izdelal je obširno spomenico na notranjega ministra, katero bo jutri posebna dcpuiacija izročila no(ranjemu ministru. V njej se navajajo posamezni slučaji neverjetnih preganjanj časopisja in časnikarjev. Zahteva se, da sc v tem ozira takoj ustvari pravno stanje. Protest, ki so ga vložili časnikarji na pri-
ilustrirani Slovenec
h zaplenjene nedeljske Številko prejmeio naročniki t torkovi številki.
< i It
fitofno oblast, je stvarno sestavljen in bo imel uspeh. Časnikarji vodijo to akcijo v duhu svobode javnega mišljenja, ponekod pa gredo policijske oblasti v svojih nasiljih proti časopisju še dalje. V Sarajevu je policija zaplenila »Pravdo« in »Jugoslov. list«, ker sta poročala o sestanku voditeljev opozicionalnega bloka. Tako neču-veno postopanje policije obsojajo ne samo opozicionalni krogi, temveč tudi krogi, ki so blizu vlade in ponovno obračajo pozornost nekaterih radikalov na pogubno delovanje samostojnih demokratov, ki s takim postopanjem rušijo ugled in delajo v javnem življenju pravo anarhijo.
K SESTANKU DR. KOROŠCA Z LJUBO JOVANOVIČEM.
Belirrad, 14. febr. (Izv.) Vsi belgraiski listi se obširno bavijo s sestankom in s sklepi voditeljev opozicionalnega bloka. Posebno pozornost pa je vzbudil v vseh krogih sestanek dr. Korošca z Lj. Jovanovičem, da-siravno je bil zasebnega značaja. Tako poroča o njem »Pravda«:
Dr. Korošec je včeraj pred sestankom voditeljev opozicije obiskal Lj. Jovanoviča ln se z njim razgovarjal o političnem položaju. 0 tem razgovora se ni moglo nič gotovega Izvedeti. Pa že sani ta sestanek je iz-rval v vseh krogih veliko zanimanje. Takoj se je med radikali pričelo govoriti, da hoče dr. Koroščeva skupina imeti svoje posebne odnošaje. Temu sestanku so je pripisoval tem večji značaj, ker so radikali trdili, da Lj. Jovanovič o tem razgovora poročal Nikoli Pašiču. Pravijo, kakor smo zvedeli o tem sestanku, da se je dr. Korošec hotel samo informirati o položaju vlade same in da se je o tem tudi informiral. V tem oziru Je stvar taka, kot smo jo že zabeležili.
VOLIVNE ZLORABE V 2UPANIJI LIKA - KRHAVA.
Zagreb, 14. febr. (Izv.) Večina članov j glavnega volivnega odbora za liško-krbav- j sko iupanijo jc dala na zapisnik, da so se mnogi predsedniki volivnih komisij težko pregrešili proti določbam volivnega zakona, ker niso puščali ljudi na volišče. Sodiščem je prijavljenih na stotine volivnih zlorab. Glavni odbor zahteva, da se volitve ponove v 8 okrajih.
IZGRADITEV PRISTANIŠČA NA SUŠAKU.
Zagreb, 14. febr. (Izv.) Meseca marca bodo pričeli izgrajevati pristanišče na Su-šaku. Razširili bodo proetor za trgovske ladje in i& potniški promet.
Padercwskl v Rimu.
Rim, 19. janaarja 192!».
Po mnogoštevilnih turnejah po vsem kulturnem svetu se je te dni povrnil v ! Rim največji živeči glasovirski virtuoz Pa-derewski, Poljak in Slovan. Rim ga pozna j le izza leta 1901, in ker je njegova slava v teh letih po vsem svetu neprimerljivo narasla, ga je nestrpno pričakoval. Take napetosti in takega uspeha po splošnem mnenju v Rimu zadnjih 30 let ni doživel noben domači ne tuji umetnik.
Paderewski je priredil dva koncerta v največji rimski koncertni dvorani »Au-gusteo« (v sredo 14. in v soboto 17. jan,). Vsi sedeži so bili že dolgo prej razprodani, galerije nabito polne. Na stotine ljudi je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Koncertoma je prisostvovala tudi kraljica-mati in več princezinj, ki so umeinika obdarovale s cvetjem.
Čim je Paderewski stopil v dvorano, so se vsi dvignili s sedežev in mu priredili viharne ovacije. Nato je nastala popolna tihota kakor v cerkvi in Paderewski je
Mfcjboljal »Iva.lat
eu'»J 19 edino le
r. It M£ t.
E
&1
bh r»4V>h>» ehrt in industrijo
k$ Uma
Ka volili*.
-iira P'«i»roax ega . , •»»•sika Pouk ?
Teolcta«* ff«ra»cii«.
EfflmaniHmin.
sedel za svoj instrument. Tihota je bila tolika, da se je mogel jasno razbrati vsak
pianissimo in najmanjše nunanciranje njegove roke. 2e s prvo točko [Mendelsohn: Variationes serieuses) je očaral poslušalce ter vzbudil nepopisno navdušenje, ki se, ko je končal, ni hotelo poleči. Tako jc bilo po vsaki točki. Program je bil mojstrsko izbran in raznovrsten. Zastopani so bili: Schuman (Fantasia op. 17), Beethoven (Appassionata — to nevarno delo tudi za največjega virtuoza), Haydn (Andante con variazioni), Mozart (Rondo in A - mol), Bach-Liszt (Fantasia e fuga in Fis-mol), Bach-Liszt (Fantasia sul Don Giovanni), Brahms (Variazioni sopra un tema di Pa-ganini). Glavni del koncerta pa je bil posvečen njegovemu rojaku Chopinu. Po splošnem mnenju je Paderevvski najboljJi interpret Chopina. Med drugim je izvajal: Billata in Aa-dur, Notturno in Des-dur, Mazurka m Fis-mol in mnogo drutffh izven programa. Sploh je dodal umetnik toliko točk, da je trajal koncert, ki bi bil mogel biti gotov v IV? ari, nad 3 ure.
Višek je doeegel koncert, ko je Pade-rewski na vsesplošno zahtevo kot sudajo točko izvajal svoj znani, priljubljeni »Mi-nuett«. Nastalo je frenetično odobravanje, umetnika so obsinali s cvetjem tn j?a urne-besno pozdravljali. Padercvrski je tudi drugod doživel velike triumfe, a takega kakor v Rimu, po njegovem lastnem priznanju nikjer. Po koncertu je rimska mestna občina priredila Paderevvskemu na Kapitolu sitaino čajanko, na katero so bile povabljene odlične osebnosti političnih in glasbenih krofov,
V nedeljo popoldne je Pnderewskega sprejel v avdienci rv. oče Pij XI. in se x njim zelo dolgo ljubeznivo pogovarjal. Sveti oče je omenil, kako mu je žal, da ga v Poljski ni mogel nobenkrat slišati, ker se je bfl tedaj posvetil politiki, ter mu to tudi sedaj kot vatikanskemu jetnika ni bilo mogoče. Paderevvski je razumel željo sv. očeta ter ie dni svoj Steinway, ki ga povsodi spremlja obenem z najboljšim mehanikom iste tovarne — prenesti v papeževo zasebno knjižnico, kjer je izvajal izbran koncert. Pij XI. se je divil umetniku, mu podelil »voj blagoslov m poklonil več primernih darov njemu in njegovi goepej.
Balkanska zveza proti Rusiji.
Berlin, 14. febr. (Izv.) »Deutsche Ali-gemeine Zeitung« poroča iz Moskve, da so po informacijah ruskih političnih krogov Rotminija, Jugoslavija in Bolgarija sktanile pod angleškim protektoratom zvezo proti Rusiji. Pogodba obsegi itirl točke: 1. Jugoslavija in Bolgarija se zavežete podpirati Romunijo, da obdrži Becarabijo. — 2. Romunija in Jugoslavija podpirate zahteve Bolgarije po Traciji. — 3. Bolgarija se odpove Dobrudži. — 4. Bolgarija podpira zahteve Jugoslavije po Solunu. — V Rusiji so prepričani, da je zvezo započela Anglija, ki bi rada dosegla zase morska eporišča v Črnem morju.
POLITIČEN UMOR V SOFIJL
Belgrad, 14. febr. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je bil snoči ob H. uri na sredi ulioe v Sofiji ubit vseučiliški profesor dr. Nikola Milev, poslanec demokratske stranke in glavni urednik znanega in uglednega dnevnika »Slovo«. Dr. Milev se je rodil v Macedoniji in je bil eden največjih intelektualcev nove Bolgarske. Bil je duhovni voditelj narodnega gibanja in znan kot znanstvenik in publicist. Kakor poročajo, ima la uboj popolnoma političen značaj in so ga izvršili revolucionarni zemljo-radniki. Dr. Milev je že drugi glavni urednik zelo razširjenega lista »Slovo«, ki je bil ubit. Svoj čas je bil namreč ubit od istih ljudi kakor Milev ustanovitelj lista »Slovo« in glavni urednik Grekov.
RUSIJA KUPUJE ŽITO V KANADI.
London, 14. febr. (Izvirno) Zastopniki sovjetske vlade so naročili v Kanadi 1 milijon 300.000 bušelov (en bushel je 36 litrov) moke. To je največje naročilo moke,^ kar £a Amerika porna. Moko bodo prepeljali iz Amerike v ruska prfetn-nišča ob Črnem morju. Ameriški mlini bodo zaposleni več ineseciv.	naro-
čilo financirajo newyorškc banke.
POMNOŽITE V ANGLEŠKI ARMADE.
London, 14. febr. (Izv.) Vojni minister Evans jc izjavil, da pripravlja vlada zakonski načrt, ki bo omogočil znatno po-množitev angleške rrmade na kopnem. V bodoči vojni bo mogoče Angliji postaviti na noge dvakrat močnejšo armado kot jo ima doslej.
TOLI ROMUNIJA SE OBOROŽUJE.
BnkareSt, 14. febr. (Izv.) Romunska vlada sc degovarji z zastopniki Skodovih tovarn o ustanovitvi lastne tvornice za cltraicifc v Romuniji
OSREDNJA AZIJA — SOVJETSKA?
Moskva, 14. febr. (Izv.) Kalinin se je mudil v Kokandu v Osrednji Aziji, kjer je imel velik govor. Kalinina so na vsem njegovem potovanja navdušeno pozdravljali. V Moskvi so priredili veliko »lav-nost na čast srednje - azijskim sovjetskim republikam.
VOHUNSTVO NA POLJSKEM.
Varšava, 14. febr. (Izv.) Policija je zaprla bivšega poljskega konzula v Harkovu dr. Lftauerja, ker je osumljen vohunstva.
ZAPRTI KOMUNISTI
Praga, 14. febr. (Izv.) V Bratislavi je zaprla policija 6 oseb, ki so osumljene komunistične propagande,
ZVIŠANJE URADNIŠKIH PLAČ V FRANCIJI.
Pariz, 14. febr. (Izv.) Zbornica je sklenila zvišati uradniške plače. Plače bodo znašale od 5600—40.000 frankov.
VELIK DAVEK.
Praga, 14. febr. (Izv.) »Čech« poroča, da je vlada naložila nadškofu v Pragi dr. Kordaču na račun premoženjske oddaje 14 milijonov čeških kron davka. Nadškof je moral predati neko posestvo in mnogo dragocenosti zastaviti državni blagajni kol jamstvo za plačilo davka,
KONGRES ZA RADIOFONIJO.
Wasfcš*gtcms 14. febr. (Izv.) Za svetovni kongres za rarliofonijo, na katerem bo zastopanih okoli 50 držav, je vlada dovolila 70.000 dolarjev.
Politične vesti.
+ Gospodu velikemu županu, Q. veliki župan Baltič je, kakor je bilo od njega pričakovati, razpustil tudi občinski svet » St. Vidu nad Ljubljano, ker se je vršil v Št. Vidu šolski štrajk. Staršem so bile di-ktirane najvišje denarne globe, ki jih jo bilo mogoče diktirati. Če so te globo zakonito diktirane, je ceveda drugo vprašanje. Tudi orožniki imajo sedaj dovolj potov. Zakaj vse to. G. Baltič zagovarja to dra-konsko postopanje s tem, da je treba ščititi državno avtoriteto. Mi mislimo, da bo državno avtoriteto najbolje ščitil, ako bo onemogočil kršenje zakona o stalnosti uči-teljstva, ako bo preprečil preganjanje kr-ščanskomislečega učiteljstva, ki ga imenu-jejo »premeščanje učiteljic zakonitim potom«, kadar hočejo preganjanja spravili v »zakonito« obliko, če bo g. veliki župan popravil učiteljstvu in ljudstvu storjena krivice, mu ne bo treba sščititi državna oblasti«, ki bo vživala vselej in povsod spoštovanje. Če ga kdaj kje pri naših ljudeh, ki niso nobeni puntarji, ne vživa, potem niso krivi ljudje, marveč tisti, ki zakon kršijo. Pravico do protesta, če se mu godi krivica, ima po srednjeevropejskih pojmih vsak človek, g. Baltič pa zamenjuje protest z zanemarjenjem šole. Mi državno avtoriteto prav dobro poznamo in jo spoštujemo, toda g. veliki župan nam ne bo zameril, če mu povemo, da mi državne, po zakonu napram ljudstvu in njegovim zakonitim zahtevam blagohotne državne avtoritete ne moremo zamenjavati s protizakonitimi diktati ene strankarska klike, naj si bo ta v tajništvu SDS ali v UJU. Ali si upate resno trditi, da jo premeščanje stalnega učiteljstva, kakor ga diktira omenjena strankarska klika, brej vsakih prestopkov dotičnega učiteljstva in brez vsake disciplinarne preiskave in proti volji ljudstva, ki šolo in šolstvo vzdržuje, zakonito? G. veliki župan, ščitite zakon in državno a\torileto pri šolski upravi, katera jo ruši, * mesto da nastopate i drakonskimi kaznimi in odstavljate od ljudstva izvoljeno zastopnike!
-f Kako se ščiti državna avtoriteta, G. učitelj Lovro Jevnlkar v Št. Vidu ob Stični je bil namestnik g. Fr. Kromžarja, kandidata SLS v litijskem okraju. G. veliki župan, povejte nam, zakaj je bil protizakonito premeščen2 Ali je zahtevala to državna avtoriteta? Ali državna avtoriteta ne zahteva nasprotno, da tudi šolska oblast spoštuje državljanske pravice, h katerim spada tudi kandidatura. G. Jevnikar so.Je proti tej protizakoniti premestitvi pritožil in je počakal na svojem dosedanjem mestu rešive svojega priziva. Toda g. veliki župan ga je radi tega odpustil iz službe in črtal iz staleža osnovnošolskega učiteljstva, češ ria pritožba nima odložilne moči. To bomo še le videli, če jo ima ali nima. Mi zastopamo stališče, da ne gre uporabljati samo enega zakona, ki slučajno služi kakemu režimovcu, drugega pa prezreti, ker ni v skladu z njegovimi nameni.
-f Jugoshvija ali Velika Srbija. Vodilno glasilo francoskih finančnikov »L' Information« se pod tem naslovom v uvodniku z dne 11. t. m. peča z volitvami v Jugoslaviji. Uvodoma pravi, da važnost teh volitev prekoračuje meje zgolj narodne manifestacije, kajti Jugoslavija tvori v centralni in balkanski Evropi element stalnosti. Nato podaja kratek pregled o razvoju jugoslovanske misli med Jugoslovani, označuje razliko političnega in kulturnega razvoja med Srbi, Hrvati in Slovenci in končno podaja opredelitev držav-no združenih Jugoslovanov v dva tabora: radikalnega srbskega s Pašičem na čelu,

*nm-Tcm^mrr^:-v,anam -raM.-maMn&ttraKjnKian*/ tixnnaas3aMOTIinBDeMBHK2CfleV3XKaR>tsv2MMraau%iaKG'.H
O eorge«:
Plebiscit.
—	Ko sem prišel po volitvah, po tridnevni abstinenci — mi je pravil Munla Bekir — zopet v gostilno, je bila skoraj nabiLo polna. Le za eno mizo je 9edel oblastno en sam mož ali gospod, znan poii-tik, narodnjak in naprednjak, slaven govornik, ki je slovel po svoji silni in čudoviti prepričevalni logiki, po napačni rabi tujih besed in po svojem eesvedranem jezika. Tako je na primer rad dokazoval krivdo svojih političnih nasprotnikov (ki jih je seveda smatral tudi za svoje osebne sovražnike): »Gospodal Ze to, da tajč, je dokaz, da je vso res, kar jim naša stranka očita." Ali pa: »Iz tega, ker ni nič dokazov, r-e vidi, s kakšno prefriganostjo in ra-finiranostjo so naši nasprotniki delali.« In podobno.
—	Njega .-em torej poprosil, če smem prisesti in milostno mi je dovolil.
—	Prisedein in naročim. Sedela sva pre-erj doU;o molče. Gospod politik je bob-nal s prsti po mizi, se zamisljaval, mršil obrvi in gubančil čelo, pogledoval zdaj jezno zdaj žalostno po gostih ter pil in pil v dr,'jih in pogostih požirkih. Podoba je bila, ;-!s f« tarejo velik« skrbi in velika, z jezo i« srdom pomešana žalost Pijača se ga je »sjlo prijemala. Kar naenkrat me vpraša z Mfr;;ičnim. takorekoč ooeraim alaaom;
»No, koga ste pa Vi volili? Gotovo tudi klerikalca, a? Saj ste klerikalec, kakor vidim.«
»Sicer nI prav vse tako, a recimo, da je re«. Jaz pa nisem nikogar volil,« sem odgovoril, kolikor	naivno.
»Luč, kakor vidim, niste, pa taki so vsi klerikalci. Zakaj pa niste volili?«
»Imam učenega prijatelja in ta mi je povedal, da pride beseda »volili« od »vol«. Jaz pa nisem vol. Zato nisem šel volit in še več drugih ne, ko sem jim to povedal.«
Gospod politik me pogleda, če ga nemara ne »vlečem«. Ko pa vidi, da se modro držim, in ga je imel že precej pod streho, plane pokonci in ra vpije:
»Človek, Vi ste zlata vredni I O, da nisem že prej naletel na vas! — Fani! Liter na mizo, bova z gospodom skup pila — saj dovolite — kakčna misel se mi je porodila. Še danes povem to našim gospodom. »Voliti« od »vol« — to bo šlager za agitacijo. Če so vsi klerikalei take duše kakor Vi, gospod, — in seveda so — in jim povemo, naj ne gredo volit, ker niso voli, bomo zmagali že zdaj pri občinskih volitvah v Ljubljani, ako Sokolski Nazdar cM in sreča junaSka.«
»Gospod,? —' sem rekel — >saj se vendar pravi: ako Bog da.«
—Pri b»stdi »Bof< ae j« goapod naprednjak prekrižal, kakor se prekrita pri-prosto Ijuiktv* pri tosvdi »Jtudiš«, ia ni razložili
»Ker je pri zadnjih volitvah vaša duhovščina zlorabljala vero in cerkev v politično namene, smo vsi narodni, napredni in svobodomiselni ljudje sklenili, da bomo namesto tiste besede rekli vedno in povsod »Sokolski Nardar«.«
>G»?f5»od,< — sem pripomnil — >saj sma mi tudi narodni..
»Hudiča'ste narodni,« je vzrojil, »če bi bili narodni, bi ne šli z Vami Nemci, so-cijalisti, komunisti, boljševiki in druga so-drga. je sramota!«
»In če bi šli Nemci, socijalisti itd. volil Vašega kandidata?«
»Potem bi pa mi zmagali.«
»Ali bi potem ne bila sramota?«
»Seveda ne, ker mi smo napredni ljudje in državotvorna stranka.«
»Gospod, kdo pa je napreden; saj naprej hodim tudi ja« in ne ritensko.. .<
»Se vidi, da ste zabit klerikalec. To je treba vzeti v abstraktnem pomenu,« me je z jezo prekinil gospod politik. Ali veste, kaj je abstrakten pomen? Figo veste.
».. .ali je morda napreden tisti, ki naprei na glavo pade in ne vznak?«
»Nam je vseeno, kako kdo na glavo pade, samo da našo slranko voli, ki je svobodomiselna «kozi in skozi.«
»Gospodi Svobodomiselni smo tudi mi, ki pravimo, da so vsi ljudje enaki pred zakonom in da bodi svobodna v»w: iaražanja misli, tisk. govor, prepričanje, volitv® itd. y-akaj so državljani dvoje vrsle V«
»Ta enakost in svoboda je samo za nas in nase somišljenike, za druge nejever-nike pa ne. Dokler ne l>o ves narod v naši stranki, bodo državljani dvojne vrste. Pravo svobodo in enakost bo prinesla šele naša stranka, ki je zoper klasično izobrazbo, katera je kriva vse neenakosti. Strmite, kaj ne? Seveda V am moram razložiti, ker niste nič v šolo hodili ali pa le prav malo, kaj je klasična izobrazba. To je latinščina in grščina. Jaz imam sicer samo dve realki, kar je popolnoma dovolj, toda moj fant hodi v gimnazijo, pa tudi on že uvideva nepotrebnost teh starih jezikov, ker mu kar ne gresta nič v glavo (fant so ie bolj po meni vrgel). Zadnjič sem bral v časniku (saj ga imam še sabo, le poglejte): Duo si faciunt idem. non est idem — pa mi ni znal povedali, kaj se to pravi. Zato sem se obrnil na učenega somišljenika in ta mi je povedal, da je to isto kakor: liberalcem groŠ, klerikalcem pa knof. Če hočemo biti torej vsi državljani enaki, mora klasična izobrazba iz šol izginiti.«
— Mož se je razvnel in govoril čedalje bolj logično in, po njegovem, sila učeno
»Gospod, zakaj pa tudi Vaša stranka ni za pošten sporazum, kakor je opozicija Brez sporazuma bo vedno večja zmešnjava, reda pa nikjer.«
»Sporazum je lumparija in zmešnjava je m nas, n« »• red. Z ractarn bi nas radi protidržavni elementi spravili aa samo ob dobiček, temveč tudi ob čast.«
ki hoče, da bodi nova država Velika Srbija, in hrvatsko-slovensko-muslimanskega, ki se temu upira in zahteva federacijo ali vsaj samoupravo. Končno prehaja list na volitve in pravi: »Volitve je vodil Pašič. Zapreti je dal Radičev generalni štab kljub odporu hrvatskih sodišč. Toda »Hrvatska Zajednica«, ki je dotlej priznavala monarhijo, se jc nato združila s HRSS, Nismo poučeni, na kakšen način se je na Hrvatskem zavarovala svoboda glasovanja. Kar je znano, je to, da se vrne v skupščino v Belgrad 68 radičevcev; prej jih je bilo 70. V parlament pridejo možje kakor A. Trumbič, ki so se bili pred petimi leti oddaljili iz njega. Opozicija bo štela 136 glasov namesto 164, velesrbi (radikali in njih zavezniki) se vrneio v skupščino kot večina (162 namesto 127). Oni bodo torej zakoniti gospodarji. Toda spomnili se bodo besed Hrvata : »Naša dolžnost je, da te Balkance prerojšmo, ne pa da balkanizi-
ramo Hrvate in Slovence,! Ni velikega naroda brez resnične solidarnostih
Pred volitvami in po voEfvah. Dne 1. febr. se je vozil ravnatelj dr. Borko v salonskem vozu, priklopljenem potniškemu vlaku po progi in prevzemal prošnje in pritožbe osobja. Na to ljudomilo namero je bilo osobje opozorjeno s posebno okrožnico. 11. februarja, torej tretji dan po volitvah je pa krožila okrožnica, da gospod ravnatelj radi obile zaposlenosti ne more sprejemati po štirikrat, ampak samo po trikrat na teden in da je gospod ravnatelj v osebnih zadevah zadnja in-štanca, h kateri nai se zateče osobje šele, ko so vse druge odpovedale, odnosno niso mogle prošnjika ali pritožnika zadovoljiti.
fie nekaj z Viča, Ne moremo si kaj, da bi tudi me, matero viških otrok ne izreklo par besed o predrznem natolcevanju, ki ga je poslalo v svet petkovo »Jutro« o gdč. Tla-novi in o g. Iv. štruklju. Kljub vsemu obrekovanja pa je vendarle gola resnica* da je v razredu bivše gdč. Hanove ena sama Orlica, neka Skalar, ki jo pa ni vpisala ona, ampak je bila vpisana že prej, Sokolice so pa štiri. Znano pa nam je tudi, da ni gdč. Hanova delala mod njimi nikakega razločka ln je z isto materinsko ljuboznijo skrbela za dobro vzgojo vseh svojih učenk. Klicala jih je v šolo šo posebej v popoldanskih urah in jih vadila v cerkvenem petju in drugih šolskih predmetih, spomladi in poleti pa jih jo nčila celo na vrtu na posebni gredici umnega gospodinjskega vrtnarstva. Pridelko so nčenke prodale, izkupiček pa poslale društvu »Pomladek«. Nasprotno pa drugo učiteljice — obrekljivke komaj čakajo, da zapoje šolski zvonec, da so proste otrok. — Tudi nam je znano, da je neki deček tukajšnje šole redno odhajal od doma s knjigami, v šolo ga pa večkrat ni bilo, kar se je raje potepal okrog. Naš dosedanji vrli šol. vodja g. Štrukelj pa jo šol sam za njim, ga iskal, ga tudi našel in ga pripeljal v šolo ter ga tako odvadil postopanja. V zahvalo za tako vrlo delo pa mora seveda po sedanjih »zakonih« dobro učiteljstvo proč, nastavljajo pa so drugi, ki so gospodom višjega šolskega sveta bolj pri srcu.	Več mater.
Trbovlje. Občinsko volitve so razpisane za 1. marca Kandidatne liste je vložiti do 19. t m. Skrinjic bo sedem ali osem — kakor menda še ni bilo v nobeni občini. Pa ni prišlo do kompromisa, jo največja zasluga socialistov in Jake Klenovška, ki so bili le tako dolgo za sporazum, dokler so upali, da dobijo oni vse v roke, pozneje so pa s pomočjo mlaj-žih komunistov vse onemogočili. Posebno je bilo smešno gledati Klenovška, ko je pri svoji lepi > meščanski« službi govoril o nevarnosti za razredni proletarijaL Simpatije vseh treznejših delavcev so na strani ljudske stranke, ki je že pri zadnjih volitvah tako lepo napredovala in ki je edina v stanu na občini zopet uvesti redne razmere.
Trbovlje. Poročali smo že, da zahteva ge-rent odstranitev usmiljenk iz Izoli rnice. Vzrok Je pa to, da so bojda (strah in groza!) klerikalne, nekaterim demokratom pa zato neljube, ker so jim iz obč. gospodarstva znane stvari, ki močno diše po korupciji. Za svoje požrtvovalno delo ob času nalezljivih bolezni so pred me-seci z zdravnikom vred prejele pohvalo, a jim še od občine do danes ni bila
»? ? ?<
»Le glejte me! Mi smo državotvorna stranka in si hočemo ta pridevek tudi pošteno zaslužiti. Poslušajte! Čim večja zmešnjava je, tem bolj se menjajo vlado in ministri in tem bolj pogoste so volitve. Na ta način dosežemo mi lahko, da bo imel v par letih vsak pristaš naše stranke, ministra v žlahti — in kdo si upa taki stranki očitati, da ni državotvorna. Pa ne samo to. Ministrovanje tudi ni zastonj. In na ta način naši stranka ne bo samo nositeljica velikih idej, nego tudi blagostanja.«
* »Gospod, Vi ste velik mož in popolnoma me boste spravili na svojo stran. Samo to mi še povejte, zakaj vedno govorite o protidržavnih in prevratnih elementih. Jaz no vem. če je v vsej Jugoslaviji kdo, ki ki si želel državo razbiti. Ljudjo hcčojo samo reda in poštenega kruha in svobode, pa da bodo pred zakonom vsi enaki. Saj bi kihko vsi v miru in prav dobro živeli.«
»Kaj ? Da ni prevratnih in proti državnih elementov? Vsi, Id so zoper »Narodni Violi« so taki in teh je skoraj tri četrtine prebivalstva; I, — vsi opozicijo«alci.<
»Če jih je tri četrtine, kako je pa pote« mogoče, da je dobil »Narodni blok« pri zadnjih volitvah večino?« — sem vpra-ksI radovedno. Gospod državotvorni politik, narodnjak in naprednjak pa je slovesno ©»govoril:
»8 temi volitvami je hotela vlada napraviti plebiscit, da so v moderni, kulturni, sr®b»«h»i in demokratski državi volitve po-ptlnoma nepotrebne.«
naznanjena, pač pa znane odredbe proti njim in zdravniku.
Kamnik. (Nočno junaštvo orjunsko maščevalnih tipov.) V pondeljek okrog 10. ure zvečer jo nekdo polil s črnilom hišo ugledne in odločno zavedne obitelji Stele-tovo, kjer je bila med volitvami naša agltacijska pisarna. Hiša jo nedavno prenovljena nudila najlepše lice, za kar bi bilo pa sedaj potrebno celotno ponovno preslikanje. — Žandarmo-rija baje išeo zločinskega ptiča; slišali smo, da na željo samih žerjavovcev, da bi tako odvrnili vsak sum od svojo plati. Vendar si upamo trditi, da se jim to ne bo nikdar posrečilo. No mislimo, da je bil ta junak kdo njihovih agilnih prvakov; dalje tudi ne vemo, če je bila stvar naročena; eno pa ostane za nas pribito, gospodje, da je to lepo dozorel sad vaše orjunaške vzgoje, plod sistematičnega ubijanja najprimitivnejših osnov srčno kulture in morale. Zato ostanete za nas zapisani za vedno kot moralični krivci vi vsi, dokler radikalno ne izločite vseh takih izrod-kov iz sebe. Zato poskrbite tisti, ki pravite, da ta izliv nizkotne maščevalnosti obsojate, potem šele bomo v vaše poštenje verjeli! Le pojdite za sledom čez cesto v samotno ulico ln poglejte, če se tam zadaj ne odpirajo neka orjunaška vratica! — Kot čujemo je tisti vi-tezič, ki je presit našega kruha v nedeljo zvečer bruhal najogabnejše psovko podle duše na naše ljudi, svoje plačilo bo žo prejel. Podobno so lahko zgodi še komu. Tudi podružnica Trgovske banke si lahko poišče boljših reklamatorjev za svoje podjetje. — Nočemo nikomur krasti političnega prepričanja, tako maniro prepustimo vam. Nikdar pa ne bomo trpeli, da bi ljudje, ki se rede na naš račun, pljuvali po nas ln nas bili v obraz. Samo z gospodičnami, ki so v nedeljo kričale: »Dol s farji!« etc., sc ne bomo pečali, ker so se že same obsodile preveč!
Kamnik. Ko je v nedeljo med volitvami g. župan dr. Karba na Glavnem trgu odtrgal s prostora za plakatiranje volivni lepak SLS in sem so podpisani >drznil« prvi protestirati in gospodu povedati, da se tak čin za župana prav nič ne spodobi, ni gospod vedel drugega opravičila za svoje dejanje, da bi se izmotal iz neprijetnega položaja, k»t da me je počastil z besedami, da imam >dolg jezik, ki me je že enkrat tepel!« Ker na moj poziv, naj storijo o >mojem tepenem dolgem jeziku« pove do kraja, ni odgovoril in ker želim, da bo stvar popolnoma jasna, smatram za umestno povedati tem polom sledeče: Ko jo ob priliki nekega semnja g. Ho m ar Tomaž, zvest dr. Karbov možakar, menda po naročilu g. podžupana, ki siccr skrbi ob semnjih za red, postavljal stojnice in kot tak komandiral, da se imajo postaviti tik do mojega lokala, sem se temu z ozirom na to, da bi bil na ta način oviran prost dohod v moj lokal in da stojnice nikdar še niso bile tako nameščene, odločno uprl. Ker se jo g. Homar čutil užaljenega, da sem se upal braniti svoje pravice in tudi pred njegovim ostrim poveljem: >Zgi-nite! Nimate nič govoriti!« (g. župan je v nedeljo podobno poveljeval!) nisem padel na kolena, me jo — nedvomno z vednostjo g. župana — naznanil potom sodišča držav, pravd-ništvu radi prestopka po § 104. V zadevi me je zaslišalo tukajšnje sodišče, nedavno pa me je obvestilo, da je ovadba z ozirom na mojo nekrivdo brezpredmetna in je kot taka šla v koš. — O. župan, tako je ta stvar! Iščite kimavcev pri svojih ljudeh, mi pa bomo vedno odločno branili sveje pravice z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi in kot tak pride prav tudi —• >dolg jezik«l In če z njim ravno jaz pridem do svojih pravic, eem samo vesel tega daru in nanj ponosen. — Kamnik, 18. febr. 1925. — Ivan Tajč, čevljar.
Djakovo. Tukaj so zavladale precej žalostne razmere. Vedno se nam govori, da smo ▼ svobodni državi, toda zanimive bo stvari, katere se dogajajo pri nas. Zato hočemo nekoliko npoznati ljudstvo, na kakšen način jo mogoče doseči najlepši mir in red v enem od manjših mest — kakor je n. pr. Djakovo. Vso je lepo ln mirno bilo pred volitvami, toda sedaj, ko so se Iste končale, nastopil je čas, ko so ljudstvo omejuje na najskrom-nejše. — Ko so Djakovčani izvedeli, da je zmagala skupina opozicijonalnih strank, so m zbrali proti večera ljudje, ki so hoteli n*
opravičen način dokazati irvoje veselje nad sijajno zmago. Okoli 100 njih po številu so ▼ sprevodu z zastavo prepevali narodne himne ln čuli so se »živio klici« in slično. Sprevod je krenil tudi pred hišo srezkega poglavarstva, kjer se je tudi navdušeno odpela narodna himna. Nato so se vrnili in glej, prod njih so stopili po nalogu srezkega poglavarja G jure Bessha trije žandarji z nabitimi puškami in bajoneti ter na surov način^ razgnali to množico manifestantov. K sreči so jo ta miroljuben narod lepo razšel, dasiravno je bilo veliko ogorčenje nad tem nastopom oblasti. In to glojte jo dalo povoda, da so so še istega večera morali zapreti vsi javni lokali, ukinile kinematografska predstavo L dr. Takoj je bila pojačana varnostna straža, katera je bila poklicana lz najbližjo okolice na pomoč. Tako so imeli oblastni organi popolno garancijo, da so
»zaduši vsaki nomirt. Nekoliko ljudi je bilo takoj odpeljanih v zapor. Drugi dan je bila izdana stroga naredba in sicer, da se morajo zapirati hišna vrata ob sedmih a nobenega Človeka no sme diveti varnostna straža po deveti uri brez opravičenega razloga na ulici, Bicer mu proti zapor. Nadalje jo strogo prepovedano širiti veiti, da jo bila. režimska stranka pri volitvah poražena — pretnja zapor. Sprehajanje dovoljeno v skupini največ treh oseb. Razumljivo je, da so bilo prepovedano do daljnjega vse zabave brez izjeme, tudi delo v društvu naj rlo preklica po osmi uri zvečer počiva. S tena je razvidno, kal ištio življenje se je pričelo. — Tako je podobno Djakovo kletki, v kateri živijo nkro-teni ptički, ki so pa obkoljeni s puškami i« bajoneti. Taka svobodo si j»vno nismo zamišljali po volitvah!
nevne novice.
—	Dve novi žrtvi. Gospodična učiteljica Iva Jagrova, ki že 17. leto deluj*) na šoli v Zagorju ob Savi, je prestavljena ns. -innraz-redno šolo v Turjak, okraj Laškf>. Vsa zs*«ror-ska okolica so zgraža nad tako grdim mr-nanjem z bolno in pošteno učit«'ji"i, !e brezsrčni ljudje kakor L. Jelei:^, ri nas litja jo ln uganjajo orgije pobesne!os<s' Ko'iko časa še bo svet mirno prenašal tako n»<*lo-veško tlranstvo! Zagorska okolica jo dOTi*-«!« tekom 2 dni trojo premeščanj: L mes^T M. Pelka za upravitelju v Toplicah je imenovan orjunaš Fr. Golob; 2. prestavljena jc gdč. Jagrova; 3. prestavljena je pa tudi gdč. Marija Hauptmanova, tudi definltivna učiteljica v Zagorju. Zakaj tudi ta? Ni ga vzroka. In kam so to poslali! K Sv. Miklavžu, visoko
v	hribe. Ubogo, slabotno revieo poženejo sedaj sredi zime brez vsakega povoda z domačega kraja v laško gričevje! Ali vas ni sram, krvopij}, da uničujeta ubogo učiteljico zato, ker ne trobi v vaš politični rog! Kje sta vi, plemeniti in viteški Sokoli G., ki gledate mirno take vnebovpijoča krivico! In
vi	stanovsko zavedni UJU-jevci, ali morete se trditi, da se je že kdaj tako grdo postopalo z učiteljskim stanom kakor so postopa sedaj, ko soodločuje o usodi posameznikov toliko hvalisana ln v nebo povzdigovana stanovska organizacija UJUt! Ali boste čakali, da se vam vžge pečat neizbrisno sramote! Ali se ne zavedate, da si spletate bič, ki se bo opletal prej ali slej okrog vaših občutljivih pleo. — Mi vas pomilujomo. — Tudi učiteljska imenovanja lz mariborsko oblasti eo presenetila marsikoga. Sicer odločuje tam B. Anton Hren, šolski npravitelj v Studencih pri Mariboru, ki je v tem pogledu vsekakor boljši kakor znani g. Luka na Kranjskem, vendar se je prizadejala nekomu kom-petentu, kojega ime za danes še zamolčimo, očividno vnebovpijoča krivica. Ljudjo, mož z 32 službenimi leti ter z družino ja podlegel pri kompotenci mladičem s 4 službenimi leti. Krasen zgled tovarišica obzirnosti! Le tako naprej, UJU!
—	Najvažnejše delo vseh naših organizacij v mesecu februarju. Do konca februarja jo treba obnoviti naročnino na Mohorjevo družbo, oziroma se na novo vpisati, kdor ee ni član. Kakor štejemo in primerjamo te dni glasove, ki jih je dobila v kakem kraju ta ali ona stranka, prav tako bi morala Vsa naša javnost vsako leto ugotoviti, katere župnije nazadujejo in katera napredujejo glede števila članov Mohorjeve družbo. Včasih je tudi res »Slovenec* vsako leto prinašal natančen pregled gibanja udov Mohorjevo družbe. V zadnjih lotih so po nekaterih župnijah intenzivao agitacijo za Mohorjevo družbo nekoliko opustili in posledica je tudi padanje števila udov Mohorjevo družbe, tako da smo letos padli celo za malenkost pod 40 tisoč. In vendar je štela Družba že nad 93 tisoč članov! — Sedaj imamo šc dobrih štirinajst dni časa za nabiranja udov. Čez štirinajst dni bodo tudi to drugo »volitve« končano, ki bodo ugotovile, v koliko smo letos napredovali na kulturnem polju. Da bi tudi to druge volitve sijajno Izpadle! Zato naj so vpraša to dni vsak prijatelj našoga naroda: Koliko je naša župnija napredovala, oz. nazadovala od 1. 1924. In od 1. 1919.? Razdeliti si je treba delo po posameznih vanoh, da ne bomo več nazadovali v tako važni stvari, kakor je baš Mohorjeva družba. Torej hitro na dolo, vsakega dne, zlasti pa vsako nedolje jo sedaj škoda, čo bi se ne napravilo ničosar za Mohorjevo dražbo.
—	Nagrada za kntohctc, učitelje na eks-karendnlh šolah. V Uradnem listu št. 12, z dno 5. t. m. je poziv od g. dr. Pestotnika, da naj katehetje in učitelji na aksknrendnih šolah kot tudi učiteljice ročnih del narode do 8. t. m. prijavo za nagrade za čas od 1. sopt. do 31. dec. 1921. — Prav! Samo to se ne da razumeti, kako naj bo prijava že do 8. t. m. v Ljubljani, ko je pa Uradni list došcl k nam 10. t, m. — Ali g. dr. Pestotnik ni upošteval, da podeželski ljudje nismo v Ljubljani. Nekateri pa pravijo, da nas je hotel zalotiti! Prijave treba poslati na računovodstvo delegacijo min. financ v Ljubljani.
—	Umrla je na Dolenjem Jezeru št. 37 pri Ccrknici v petek dopoldne hčerka ugledne družine Frančiška Kebž po kratki bolezni v 35. letu starosti. N. v p.l
—	Promocij«. Dne 4. t. m. je promovlral n* dunajski univerzi doktorjem filozofij«,
g. Anton Čepon, duhovnik IjaBTJasreke škofije, doma iz Horjula. Častitamo!
—	Poroka. (Bršljin pri Novesn mestu.) Poročila se jc v sredo 11. t. m. gdč. Mlci' Tur-kova, večletna požrtvovalna naielaica orlišlte-ga krožka v Novem mestu z g. M. Žagarjem, /»cestnikom in gostilničarjem v StopičaL —. Mnogo sreče I
—	Star naprednjak nam piše: Nekulturna klika povojnih afaristov po svojem časopisju sramoti rcsnier.a svobodomiselno ljudi, ki so imoli v sobi šo ea?rt in ponos, da se niso dali udinjati »Samostojni dem. stranki«. — Volitev jo po ustavi tajna. Nihčo no sme po zakonu izvrševati kakega terorja aad volivcem, česar skrinjica ja bila dovoljena, niti od njega zahtevati spričevalo, kam jo voliL Vsak ima pravico reči, da to nobenega nič ne briga. Zaupniki skrinjic so bili pri volitvah — teda ne v namen, da prisluškujojo, ali kombinirajo, kam jo posamezni volil — temveč, da so pri volitvi bo g-ode zlorabe na škodo to ali ona siranko. — Naš državni pravnik pa je po volitvah onemogel, ali pa popolnoma odpovedal, kajti siccr bi ne bilo mogoče, da »Jutro« prinaša vesti, ki so diametralno nasprotna kazenskemu zakonu ia ustavi, on pa — ne vidi nič, ne sliši nič. — Dobro! Čo ja njemu prav, je nam tudi, toda dnšnega našega življenja ne bo obvladala klika, ki ji jo postal v zadnjem času duševni vodja — g. Josip Tnrk. — Jaz stari liboralec in dolgoletni sotrudnik »Slov. Naroda« sem bil svojčas tudi v občinskem odboru in vem, kako sta šla pok. dr. Iv. Tavčar in Ivan Hribar temu možakarja na roko. — Elektrarna so jo sezidala na »Ledini« mesto ob tiru jarno železnic«, samo zato, da si jc ta g. Tnrk pridobil premoženje z dovozom premoga, namesto da bi v elektrarno vozil le industrijski tir. — Dobil jo vse mestno vožnje bodisi za odpaljavo smeti, snega, blata itd. Jaz mu to ia srca privoščim, protestiram pa odločno, da so drzno bodisi on, bodisi tinti, kterim je on vzor in dika, vrhunec intelaktnalnosti, staviti so z nami v eno vrsto. Vi ostanite lepo med seboj v svojem »kulturnem kroja«, ki mu načeljuje gospod Bolčcv Pepe, mi pa ostanemo v svojem krogu, kjer sa zbirajo prvi duševni delavci slovenskega naroda.
—	»Jntrev« privilegij nad trgovci!? —. »Jutro« dan za dnevom napada gospoda Je-lačina. V petkovi številki ga celo poziva, naa odloži poverjena mu mesta! — Na nobenem občnem zboru in volitvah pri zvezi gremijev, kakor Trgovski in obrtni zbornici ni bilo govora, kteri politični stranki mora pripadati načelnik »Zveze« ali odbornik zbornico itd. Kako pride stranka do praviee, da napada in zahteva odstop moža, kterega jo postavila soglasno stanovska organizacija na čololf — Roke proč od naših organizacij gospodje politikastri! Mi si bomo naša stanovske organizacijo žo sami urejevali brez Vas! — Ako pa kteremu izmed gospodov tovarišev okoli »Jutra« no da politična žilica miru, svetujemo mu, naj nikar na zanaša v stanovsko organizacijo politiko, ker bo to škodovalo le stanovski organizaeiji, kar pa odločno odklanjamo — trgovci z dežele!
—	Kura češkega jezika. V svrno namera-vsnega letošnjega izleta Jugoslovansko-češko-slovaSke lige v Ljubljani in Mariboru v Češkoslovaško republiko, kakor tudi v svrho obiskov raznih rodoljubnih društev Č5R, se bodo tudi letos vršili praktični kurzi čeikega jejška, kjer bode predaval lektor češkega jezika prof. ir. Vaclav Burian. Ti kurzi se bedo vršili v poslopju državne reaike Vegova ufica v raz* redu I. b, pritličje. Začetek pouka bode v torek dne 17. II. 1925 ob 18. uri. Ta pome je popolnoma brezplačen. Vsi prijatelji SeSkega Jezika, ki bi hoteli udeležiti se teh kurzov, se vabijo, da se dne 17. II. ob 13. uri prijavijo ca uvedeno mesto pri prof. dr. Burianu. Priporoča sc obilna ud:ležba.
—	Slovenski izdelki na razstavi v Cleve-l.andu. Od 29. jnn. do 6. februarj i t. i. je bila v Clevelandu velika razstava živil in sorodmh izdelkov. Prvič so se te razstave udeležili tudi slovenski obrtniki, in to J. Potokar s svojim« noopojnimi pijačami, ki vživsjo v Clcvclandn najboljši sloves.
—	Jugoslovanski narodni dom v Son Frančišku. Srbski, hrvatski in slavonski izseljenci v Kaliferniji so sklenili, da si zgrade v Saa Frančišku svoj skupni Narodni dom. V to svr-
ho »o priredili dno 18. Jan. t L t San Frančišku v Engles auditoriju Narodni dan s sodelovanjem vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih pevskih in glasbenih društev. Govorili so Slovenec šuklje, jugoslovanski konzul Slobodan Jovanovič, Srb dr. T. Negrič in mnogi drugi. Udeležencev je bilo več tisoč s celega Pacifika. Prireditev je sijajno uspela in je zgradba Narodnega doma zagotovljena.
—	Poneverba. Pri podjetniku Albertu Katiču v Bakra je bil uslužben do 10. febr. kot uradnik 30 letni Rudolf Kaupa doma iz Vitkovic na Moravskem. Mož pa j® grdo zlorabil zaupanje svojega gospodarja. Poneveril mu je namreč 10. febr. 20.000 Din in je neznano kam pobegnil. Mož je visoke, čedne postave, čedno oblečen in govori tudi več jezikov.
—	Velik vlom v Sombora. V noči na 12. febr. se je izvršU v Somboru predrzen vlom, in sicer pri trgovcu Ivanu Eremina. Vlomilec jo pobral samo razne dragocenosti in se ni brigal za drugo blago. Odnesel je ovratnico z dajamantom, 7 zlatih zapestnic, nekaj prstanov m uhanov, zlatih in srebrnih gumbov in zlatnik za 10 kron v skupni vrednosti do 40 tisoč dinarjev. Tat je moral domače razmere prav dobro poznati, da je našel vse te dragocenosti, vendar nimajo do sedaj o njem še nobene sledi.
—	2rter požara v Hrastju. Povodom po-lara v Hrastju, o katerem smo že včeraj poročali, je pustila 141etna Helena PodborSek, ki je čuvala dveletnega Tončka, sinčka svoje se-jstre Frančiške, ki hodi na delo v tovarno za klej v Ljubljano, fanta doma v vozičku in j« šla gedat požar. Otrok je spal. Medtem pa se je vnela za zapečkom otroška žimnica, kamor jo je dala dekle sušit. Zimnica se je vnela in Je nastal v mali sobici tak dim, da se je otrok zadušiL Ko je prišla mati domov, je našla dete mrtvo v vozičku. Dejanski stan je ugotovila včeraj policijska komisija iz Ljubljane pod vodstvom koneipista Polca, kateri je prisostvoval pol. zdravnik dr. Avramovič.
—	Za bližnji postni čas priporočamo iz samozaložbe Tiskovnega društva v Kranju: 1 »Sv. Križev pot« Sv. Leonarda P. M. (32 strani) v priročni obliki z razločnim velikim tiskom; en izvod stane 2.50 Din. Knjižica je broširana v trdem kartonu. — 2. »P a s i j o n ali trpljenje N. G. J. Kr.c, broširano s trdim kartonom. 1 ixv. stane 3 Din, na vsakih 10 izv. 1 izv. povrhu. Pri večjem odjemu (čez 100) poseben popust. Oboje je pripravno za razširjanje nabožnega čtiva v večjih množicah. Ima odobrenje Šk. ord. v Ljubljani 7. dne 4. II. 1925 št. 370. Naročite tjkoj pri Tiskovnem druSivu v Kranju.
—	IL književna tombola Jugoslovanske Mat!ce. S številkami 45, 90 in 4 so bile zadete vse ambe in terne. Dne 7. t. m. so bile i/.žrebane Jtevilke za kvaterne, in sicer: 63, 66, 9, 88, 65 in 48. Kljub velikemu številu izžrebanih številk pa niso bili zadeti še vsi dobitki za kvaterne. Zato je pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice izžrebal danes za kvaterne še sledeče številke: 25 in 38. S temi in prejšnjimi ševilkami pa bo bržkone zadetih več kvatern, kakor pa je še preostalih dobitkov. V tem primeru se bo vršilo med vsemi Pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice do 21. t. m. vposlanimi tablicami, ki so zadele kvaterno, podrobno žrebanje. Dne 22. t. m. pa bodo izžrebane številke za činkvin.
Mens saua in corpore sano — želi vsaka pametna mati svojim otrokom. V dosego tega mnogo pripomoro dnevno cn kozarec Radenske vode. Uvažujte presenetljivo analizo, vprašajto Vašega zdravnika!	5934
»Neosan« Krema Vam štedi na dveh straneh, prvi?, ker se Je zelo mat« porabi, drugi?, ker poreia trpežnost obutve. 874
!z štajarske.
s Krekova mladina, podružnica Store, priredi v celjskem Narodnem domu igro >l»on Fernando«. Prijatelji delavske mladine, vabljeni. Začetek točno ob 4. — Odbor.
š Pilšt&nj. (t Šolska upraviteljica gdč. Kristina Berthold.) Kdo je ni po/.nal? In kdo je ni visoko čislal? Še nasprotniki so Jo morali spoštovati. Čez 40 let je plodonosno delovala na naši šoli. Bila jc vedno vzor ufite-ljica-vzgojiteljica. Globoko izobražena, pa tudi globoko verna To pa ne samo skrito sam« zase, ampak tudi odločno povsod v javnosti. In tako je vzgajala tudi mladino. Lepše jih ja učila — svoje ljube šolarčke — kakor najbolj verna mati. Vsak dan je male vzela seboj v cerkev in je tam z njimi molila iu prepevala svete pesmi. Zato je pa tudi Bog tako bogato blagoslavljal njeno delo. Ob njeni smrti vidiS povaod solzne oči: to so solzo hvaležnih otrok. »Izgubili smo mater« — tako glasno vzdihujejo sirote. — Gdč. Kristina je pn bila vzgojiteljica tudi odraslim in to posebno s svejim lepim zgledom. Ni ee sramovala prva klečati pri obhajilni mizi: ni se ■ramovala v cerkvi peti in glasno moliti. Njena vztrajna molitev je razlivala blagoslov božji po celi župniji. — Tudi revežem je bila dobra mati — tako do je ostala sama uboga. Sama si je ptritrgala kruha, da ga je mogla vc.ij drobtinico dati svojim šolarčkom. Koliko revežev je pa nasitila na svojem domu! — Rpn m-rni-n nesmrtnega SlomŠcka ne same v b»*fdi ampak še bolj v dejanju. — ln zatisnila j« dtfbra mati gdč. Kristina svoje oči po kratki mučni bnlerni 9. svečana; v sredo pa položi-mi v domačo zemljo njeno telesno ostanke:
a v naših hvaležnih srcih bo vzor-vzgojiteljica in dobra mati imela ohranjen večen spomin.
š Iigoa. Iz policijskega okoliša mesta Maribor je izgnana za dobo deset let s prepovedjo povratka 40 letna šivilja Viktorija Kohnjec, doma iz Bovca, pristojna v Ljubljano. — Dalje je pregnan iz Maribora 28letni sedlarski pomočnik Albin Vavpotič, doma iz Dravograda in sicer tudi za dobo 10 let. — Oba sla izgnana kot nevarna ia nadležna tujca.
Iz Koroške.
k Slcvenfka deielna peslnnea r koroškem deželnem zbsru sa pravice slovenskega prebivalstva. O priliki »adnje proračunske razprave v koroškem deželnem »boru sta »petovano povzela besedo tudi slovenska poslanca župnik Poljanec in dr. Petek. Izjavila sta, d* tako dolgo ne moreta glasovati za proračun, dokler se ne izpolnijo doloSbe mirovne pogodbe o pravicah narodnih manjšin. Posl. Poljanec je najprej vprašal deželnega glavarja, zakaj še vedno niso nastavljeni železničarji, ki so bili po plebiscitu vsled narodnosti edelovljeni ? Vsled narodnosti ]• bilo toliko družin vrienih t bedo in izročenih gladu. V Svetni vaai je zadruga za preskrbo električno moči. Ko je sedaj rs« gotovo, pride ena svetilka proti vsem prejšnjim pogodbam na 640.000 K. Posestniki so brez vsakega zaslužka, ker ni snega, in posestvo pojde za posestvom, ako bode morali tako visoke račune plačati. Deželna vlada naj bi posegla vmes in obvarovala kmete prod najhujšim. Prijel je tudi g. šniaija. ker je na zborovanju v Pllberlcu rekel, naj gredo oni, ki se jim taka j ne depade, iz delete. Oo spedje se moHje, ie mislijo, da e.»i beda sa ta način pridobili: če nam bodo pravični, se besno v razmer« viiveli, drugače pa ne. VelikevRto okrajno glavarstvo je zahtevale načrte domačih mlinov, ki so biU zver,»al z velikimi izdati«. G. poslanec vprašuje zakaj se je te sahtevalo in za kaj se bo to rabile ? Če se peljemo z jutranjim vlakom v Celovec, vidimo na vseh postajah veliko Število otrok, ki pohajajo \ mestne ljudske in srednje tole. V Avstriji imamo že itak preveliko inteligence, ki v take mali drftavi ne dobi »hribe, vse jo prenapolnjeno. Prej je Slo lahko, ko so zasedli vse boljie službe nemSki uradniki na Čelkem, Poljskem, Slovenskem itd., a »daj je tega konee. Gledati je na to, da se prepreči LnteligeačBi proletariat. Konjereja se ne izplača več, ker so avtomobili konje skoro popolnoma izpodrinili. 'aH naj vlada poskrbi, da se bo bolj razvila govedoreja in mlekarstvo. Slovenci privoščimo Nemcem gospodinjske šole, vendar pa moramo zahtevati, da se ozira tudi na nas, da se podpira in dovoli gospodinjska šola v Št. Rupertu, ne pa otež-koča. Če pridemo enkrat de kmečkih zJiornic, zahtevamo seveda svoje sastoprtvo. G. dr. Petek je obravnaval politično vprašanje.
!z LJublJarce.
lj Umrla je včeraj 14. t. m. gdčna Jelica Dežmanova, hčerka glavnega poslovodje knjigoveznice K. T. D. Bolehala je dolgo čaea ter svoje hudo trpljenje udano prenašala. Bila je članica orliškega krožka pri Sv. Petru, kjer je zelo vneto delovala. Pogreb bo v pondeljek 16. t. m. ob 4. popoldne z Domobranske ceste. Rnjtiiei svetila večna luč. Žalujoči rodbini naše sožalje!
lj Umrl je včeraj v soboto g. Karol Hager uradnik Kranjske hranilnice v p. — Svetila mu večna luči
lj Hiat&n. Danes se je poročil tukajšnji magistratni arhitekt Mušič z gdč. učiteljico Vidmar. — Čestitamo!
lj Umrli so v Ljubljani: Milan Kohl, reje-nec, 10 mesecev. •— S. Genovefa Angela Ora-žem, usmiljenka, 19 let in pol. — Marija 2ohar, postrežflica, 33 let.
lj Enaka imena. Na demokratski kandidatni listi za ljubljanski občinski svet stoji mod drugim tudi ime g. Cirila Dolenca, ravnatelja bivše deželne prisilne delavnice v pokoju. Na več vprašanj, če je g. ravuatelj v p. Qiril Dolenc identičen z g. Cirilom Dolencem, ravnateljem ljubljanske obrtne banke, odgovarjamo, da ne gre za iste eeebo, ampak da sta te dva različna gospoda, ki imata slučajno enaki imeni.
lj Kajsrodnost in naprednust. V storili ljubljanskih časih je veljale ra »nobel« in za »napredno«, ee kdo v nedeljo ni šel k maši, ali pa če je že sel. da med povzdigovanjem ni pokleknil. Po maši pa je bile treba nekoliko po-zabavljati na »farje« in pevedaM v gostilni kakšno bolj mastno. Vprašanje o tej vrsti naprednosti so pa tekom let ljubljanske grče rešile tako, da naj ljudje le hodijo v cerkev, če hočejo, in d« naj se tam tudi dostojne obnašajo, če že grede noter, ali pa naj gredo kar naravnost v oštarijo, če jim maša «» diši. Pre-staško zabavljinjo čer, »farje« že zdavnaj ne velja pri Ljubljančanih za »naprednost«, ampak m surovost in za seotesanost. Kst r.nak napredka in naprednosti pa smatrajo Ljub-Ijančanje danes boj proti nasilju boj proti pritiskanju tiskovne svobode, proti prepovedim ali nasilnim motenjem javnih shodov in proti nastopom javnih varnostnih organov proti mirnim ljudem na višje povelje. Naprednost je boj za svobodo, umar.p.no nazadnja.stvo pa je žer-javovsko na3ilje. To dsr.es Ljirbljanfsnje vedo.-lj Cfignr jo pes? N« Martinovi cesti v LJubljani ss je priklatit k vesn posestnika in gostilničarja Matije .Teran«, h Verfčevefs i de 6 mesecev star lovsfci pes brc« ovratnika in
znamke. Tekel je za vozom do njegovega doma.
Kanditiatje »Ljubljanske samo-
upravne liste« za obč. volitve.
I. KANDIDATJE ZA OBČINSKE ODBORNIKE.
1. Dr. Ljudevit Perič, odvetnik. 2. dr. Ivan Stp.nevnik, odvetnik. 3. Ivan Deržič, železniški uradnik. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik. 5. Ing. Alojicrj Hočevar, inženir. 6. Dr. Josip Hacin, odvetnik. 7. Janko Nep. Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik. 8. Franc Orehek, poso-jilniški ravnatelj in posestnik. 9. Josip Pire, računski svetnik. 10. Albin Zajec, računski svetnik. 11. Ivan Kralj, trgovski poslovodja. 12. Franjo Rupnik, strojevodja v pokoju. 13. Jakob Brbnilr, inštalaler. 14. Mihael Koželj, posestnik. 15. Anton Lampret, trgovec. 16. Anton Rojins, mizar in posestnik, 17. Ivan Sre-bot, čevljar. 18. Franc Slovša, izvošček in posestnik. 19. Karel Urbančič, poštni kontrolor. 20. Dr, Alojzij Vrtačnik, odvetnik. 21. Josip Ruter, uslužbenec v tiskarni. 22. Evgen Jarc, profesor. 23. Franc Vidic, hranilnični ravnatelj. 24. Ivan Svetlin, posestnik. 25, Anton Malgaj, pleskar. 26. Franc Skulj, učitelj in Šolski upravitelj. 27. Josip Pfejfer, inštalater. 28. Dr. Josip Jerič, odvetnik. 29. Ivan Šalamun, ieler.ničar v pokoju. 30. Dr. CelestM Jelencc, odvetnik. 31. Franc Šalehar, poštni uradnik. 32. Dragotin Strucelj, ravnatelj. 33. Pavel Ker-šič, posestnik in mizar. 34. Karel Anton Kre-gar, posestnik in trgovec. 35. Dr. Anton Mila vec, komisar n. r. 36. Stanko Likar, tajnik delavske zavarovalnic«. 37. Vlado Pelan, knjigovodja. 38. Ivan Petrič, učitelj v pokoju. 39. Jostp Rajnar, železničar. 40. Jože Rozman, zasebni uradnik. 41. Matevž Gelob, knjigovez. 42. Albin Temec, pelir. 43. Anton Šlrcelj, či-novnik in železniški uradnik. 44. Franc Šimnic, mizarski pomočnik. 45. Jože Golmajer, strokovni tajnik. 46. Makso Sever, trgovec. 47. Leon 2orž, kovinski strugar. 48. Josip Stegelj, stavec. 49. Lovro Jakomin, čevljar.
D. KANDIDATJE ZA NAMESTNIKE OBČINSKIH ODBORNIKOV.
1. Valentin Vrhunec, trgovski poslovodja. 2. Martin Dolenc, čevljar. 3. Ivan Petek, višji železniški rcvident. 4. Dr. Emtl Stare, odvetnik. 5. Ivan Rsmžgar, posestnik. 6. Vido Bra-tovž, trgovski potnik. 7. Alfonz Valand, strugar. 8. Ing. Alojzij 2umer, državni uradnik. 9 Ivan Eiletz, nadsprevodnik. 10. Josip Marinko, sodnijski sluga. 11. Hinko Glavan, delavec. 12. Josip Fon, kretnik. 13. Vladimir Franke, trgovec. 14. Anton škrabar, posestnik. 15. Luka Kalan, čevljar. 16. Anton Kralj, zasebni uradnik. 17. Josip Cotič, gostilničar. 18. Ivan Selan, topile«. 19. Mirko Hafner, knjigovodja. 20. Anton Minkuš, policijski nadzornik ;r pokoj«. 21. Joeip Pečan, delovodja. 22. Peter Bergant, knjigovodja. 23. Ivan Bernik, mizar. 24. Alojzij Blatnik, pekovski pomočnik. 25. Janko BavdaS, bančni sluga. 26. Vojteh Vadjan, špedicijski ravnatelj. 27. Jernej Ser-jak, trgovski poslovodja in posestnik. 28. Andrej Dolinar, sluga. 29. Anton Jež, preddelavec crtopedast. 30. Jože Krapar, klepar. 31. Josip Poropat, briojavec. 32. Matija Trebar, trgovec : in posestnik. 33. Martin Ban, kr. poštni pod-uradnik. 34. Ivan Junkar, posestnik. 35, Dr. Lovro Sušnik, profesor. 36. Avgust Schley, strugar. 37. Franc Rifelj, računski oficijal. : 38. Riko Debelak, tovarniški ravnatelj. 39. Mi-' hael Krek, odvetniški koncipient. 40. Josip l Kam, usnjarski pomočnik. 41. Franc Poženel, računski revident. 42. Rudolf Schildenfeld, sodni kanclist. 43. Rudolf Podpac, železniški činovnik. 44. Franc Žužek, pravnik. 45. Ivan Bašlolc, mizar. 46. Dominik Bezenšek, knjigovodje. 47. Davorin Stopar, bančni uradnik. 45. Ciril Golmajer, knjigovodja. 49. Andrej Bradeško, mizar.
Oritški krefrek »Ljubljana sv. Peter« lia-«tnja, da je umrla 14. t. m. po dolgem mu-kepolnem trpljenju agilna in požrtvovalna članic« sestra Jelica Dežmanova. Članice se vabije, da se pogreba, ki se vrši v pondeljek ^ne 16. t ki. oh 4. popoldne, polnoštevilno udeleže.
Šeatyetersks prosvetne društvo priredi v pondeljek 16. t. m. ob 20. uri v svojem prostoru Župnijska ulica 1, predavanje. Predava prof. J. Mlakar: Met v triglavsko pogorje. Predavanje bode pojasnjevale slike. Člani in prijatelji vabljeni.
2enski sisek Krekove mladine priredi 15. t. m. tečaj ženskih ročnih del. Sprejemanje ndelešeak tečaja same še danes Jfi. t. m. Začetek točno ob 16. zjutraj t Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2, I. nadstr. — Odbor ženskega edseka Krekeve mladine.
*>ek»Ta mladina v I^abljani priredi 22. t. m. v Društvenem domu »a Viču burko »Babilon«, na kar občinstvo že vnaprej opor.nr-jamo. Kdor se hoče poštene nasmejati, naj pribiti med naše delavsko mladino. — Odbor.
Predavanje v Rokodelskem domu. V ponedeljek 16. t. m, bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, prof. dr. Valentin Roži č. Pričctek je točno ob ? uri z.veČT. Vstop proi.t.
Pevski zbor v Rokodelskem domn ima svefe reVso vaje danes eb 11. ur. dspeldne ▼ dvoreai. Ker be d*«es teden ebfčsijna pred-pustiia prireditev, pri kateri zber nastopi, naj
se današnje vaje zanesljivo udeleže vsi gg. pevci.
Društvo vpokojenfh Javnih nameščencev
za Slovenijo priredi v sredo dn« 18. t. m. ob osmih zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti družabni sestanek svojih članov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Orlovski odsek v Kropi priredi 15. svečana t. 1. ob pol treh popoldne proslavo 5 letnega obstoja z akademijo in prosto zabavo, na katero vljudno vabimo!
šiškarjf. Dramatični odsek Katoliškega Prosvetnega društva v Šiški priredi danes zvečer v samostanski dvorani gledališko predstavo »Srenja«. Začetek ob sedmih. Cenv običajne. — Vljudno vabi odbor.
Zgodovina slovanskih umetnosti. Deseto (zadnje) predavanje cikla umetnostno-zgodo-vinskega društva se vrši v ponedeljek, 16. februarja ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Prodava dr. F. Mesesnel: Češko slikarstvo. Vstopnice pri blagajni.
phalue »troje.
n F1MC BAR, lujubljana
J|	Čerikarjevo oadbreije štev. 5.	g
BaBHBMaiB!aiKajnBEB»agKEaBB«gBBBM«
Položaj ruski "beguncev.
Ko so po boljfevi^ki revoluciji v zapadno Evropo pribežali prvi ruski begunci, je papež Benedikt XV. takoj organiziral podporo za nje; sedanji sveti oče Pij XI. /, veliko vnemo nadaljuj« to plemenite delo. Po zgledu svetega ecetn tudi Ikofje ia drugi katoliški krogi po rasnih deželah r. veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo podpirajo Ruse. Posebno se odlikuje belgijeki kardinal Mercier, ki s cerkvenimi zbirkami vzdržuje 150 ruskih Visokošolcev in podpira tudi druge Ruse.
V	Vatikan v*ak dan prihajajo profojo ruskih beguncev. Za reševanje teh prošenj imaje posebni ruski odselc. Mnoga cerkvena poslopja v Rimu in v okolici so na razpolago ruskim beguncem. Rimska katoliška društva požrtvovalno podpirajo Ruse; društvo sv. Petra popolnoma vzdržuje večje število ruskih beguncev. Značaj katoliške akcije za ruske begunce je prav lepo označil praški apostolski nuncij z besedami: »Me smemo se strašiti nobenega truda in bremena, da našim bratom iz. Rusije podamo bratsko roko v pomoč, a roko, ki jih bo dvigala, ne pa poniževala.« Podpirajo se Rusi brez razlike vere. Podpora se vrši v imenu človekoljubnosti, v duhu krščanske usmiljenoeti in ljubezni. Podpora svetega očeta je tako velikodušna, da je rimski dopisnik ruskega dnevnika »Novoje Vremja« t ozirom na omejena vatikanska gmotna sredstva Izrazil obžalovanje, da so med podpira-nimi nekateri premalo krščanskega mišljenja.
Ker je Vatikan središče velike pomožne akcije za Ruse, zato je razumljivo, da so v Vatikanu dobro poučeni o položaju ruskih beguncev in o razmerah v boljševiški Rusiji. Po teh informacijah je po vsem svetu razkropljenih okoli tri milijone ruskih beguncev, ki po večini žive v veliki bedi. Po zanesljivih informacijah so razmero v Rusiji take, da se more le izjemoma kak ruski begunec vrniti v domovino. V ihisiji še vedno vlada tako krvavo nasilje da pošteni državljani niso varni življenja. Še bolj žalostna je moralna beda, ker boljčeviki posebno med mladino sistematično žirijo brezbožnost in nemoralnost. 0 žalostnem položaju se je papež Pij XI. jasno izrazil v nagovoru na kardinale ob otvoritvi svetega leta. Z ozirom na toliko bedo ruskega naroda priporoča sveti oče katoličanom vzdih: >Odreše-nik sveta, reši Rusijo 1« Sam sveti oče vsak dan ponavlja ta vzdih.
V	naši državi je vlada nekoliko poskrbela r.a ruske begunce kot v nekako odškodnino u\ denarno in drugo pomoč, kalero je Srbija nekdaj prejela iz Rusije. Nekateri Rusi so dobili nižje drž.avae službe. A vse to je tako malenkostno, da je tudi pri nas med Rusi mnogo bede in pomanjkanja.
Iz Ljubljane se je v zadnjih dveh letih vrnilo v Rusijo nekoliko izobražencev in nekoliko preprostih Rusov. Vsi so prej dobili dovoljenje in amnestijo boljSeviške vlade, a bivše vojake so kljub temu vrgli v ječo; izobraženci pa žive v toliki bedi in nevarnosti, da odsvetujejo vrnitev v Rusijo razeu v prav izjemnih slučajih.
Ljubljanski vladika dr. A. B. Jeglič je ruskim beguncem že večkrat pokazal veliko naklonjenost. Veliko moralno podporo in tolažilo pa jim je naklonil s tem. da jih je pred kratkim obiskal v siromašnih barakah pri glavnem kolodvoru. Visokega gosta je pozdravil ln potem spremljal po barakah ruski polkovnik Dimitrijev, sedaj komandant barak. Odbor ruskih invalidov, je ob lej priliki priredil slavnostno seje, pri kateri je škofa pozdravil polkovnik Seljaninov; izjavil je. d« škofa predstavlja kot predstavitelja svetega očeta, ki je posebni pokrovitelj ruskih beguncev. Presvetli si je ogledal bedna stanovanj« v starih barakah, ki ne dajejo zndostnega varstva niti proti dežju niti proti mrazu. V tesnih siromašnih stanovanjih stanujejo odlične ruske družine, nekoliko visokošoleev in Intelt-gentov; tukaj v veliki revščini žive ruske žene in vdeve. Rasni predstarltoltj ruske intolf-geace delajo »a*«dna tošfc« dela v ruski kuhinji. Vsi prebivalci ruskih barak so viaokea«
gosta pozdravljali i velikim veseljem in spoštovanjem, polni zaupanja, da jim bo ta obisk olajšal moralni in gmotni položaj.
Kes je tudi med našim domačim preblval-itvom mnogo bede. A beda ruskih boguncov je Se večja, ker si kot tujci težko najdejo zaslužka ln pomoči. Velika je tudi duševna potrtost, ker v tujini najdejo malo razumevanja
tn sočutja. Z Tenkega la narodnega stališča
je vredno, da bi se bolj zanimali aa nesrečno Rusijo in za ruske begunce.
Da se poživi zanimanje ta nesrečno Rastjo, se bo priredilo več predavanj o Rusiji. Prvo tako predavanje (o preganjanju krSčan-stva v Rusiji) bo v torek, dne 17. februarja t veliki dvorani hotela »Union«.
&
9t
Dom ln svel".
Uredila prof. Fr. Koblar ln dr. Fr. Stoli.
Letnik XXXVIL (1924).
Točno dna 1. marca t. 1. — tako smo ijredoll — izide prva številka XXXV1IL letnika Doma ln Sveta. Ko to vest prijateljem lista, katerih jo vkljub vsemu in vsemu vendarle še nekaj, sporočamo, čutimo dolžnost, da m n hip ozremo nazaj v zadnji letnik. Ko smo zadnjo številko že pred bo-ilčnlmt prtuuilki dobili na mizo, srno 9e najprej ra«veselili, a takoj ao nam je veselje zagrenilo, ko nismo nikjer našli običajnega vabila na novo naroobo. Vse je bilo lepo saključeno, kazalo čez ves letnik natančno Izdelano, toda urednika sta molčala, rekel bi, kakor dve sfingi: nista niti slovo jemala niti na novo naročbo vabila. Kaj naj ta grozni molk pomenit smo se spraševali. In bili smo reanieno žalostni. Ne bi radi počakali še kdaj tako zadnje številke. Pa kaj tiči morda v zaključnem letniku samem vzrok ali krivda, da bi ne gg. urednika morala morda sramovati! Poglejmo malo!
Blgnaturo letniku daje »Snsonea«, (»pital dr. Ivan Pregelj. Spis je po vsebini in po obliki velika novost naše slovstvo, i tndi sa pisatelja samega, ki je s tem delom k bujni raznolikosti svojih romanov, povesti, rapsodij, balad v prozi dodal nekaj povsem novega, za kar jaz ne bi vedel imena: nekak razvojni roman o Simonu Jenku, ki pa ne teče v ravni vrati, od detinstva preko Polanja ▼ javno delovanje do smrti, nmpak je sestavljen iz cele vrste kratkih prizorov (enkrat ras kar v dramatični obliki), ki nam kai«jo Jenka — na podlagi njegovih deloma ohranjenih dnevnikov, njegovih pesmi, poročil »Novice, ustnih izročil U Kranja, najbolj pa na podlagi pisateljeve ilvotvoroe pesniške divinacije — zdaj kot gentošolca v Novem mestu (1. 1852/53), zdaj kot ©smošolca v Ljubljani, ko s petorico so-golcev (Brila, Erjavca, Mandelca, Tuškn in Zarnika) ustanavlja v Mandelčevem stanovanja dijaški list »Vaje«, zdaj kot abitu-rienta v Pr.išah, kako se v smrtnih težavah bori zaradi »lemenata« z materjo, ki jo ljnbi, sdaj kot »Odiseja« v rodbini Relnlein na Du naju, zdaj kot »romarja« (poeta) v proza-jično trgovskem Kranju itd. itd, v slikah tolike plastike, toliko lepote, da se nnm sledovi pesnikove težke življenje poti neizbrisno vtisnejo v spomin. Ne vem, kje bi bilo Sorsko polje lepše opisano in opevano kakor ▼ .L poglavju »Smonce«, pol io, tako važno za razvoj Jenkove poezije. Sploh ne vem, kateremu !#mod pisane vrste prizorov in opisov bi prisodil prvenstvo: prizoru v osmi Soli pod kafehetom Olobočnikom? ustanavljanja »Vaj«! odpovedi fejaškemn življenju na Dunaj tu t idili pri starcu Mladiču v Kranju! Orafenaner nam na .16 straneh svoje Zgodovine slov. slovstva natančno, ob-žirno razlaga Jenkovo življenje in delo; Pregelj skuša priti do zadnjih vzrokov prav take Jenkove lirike (rojstni kraj, rod, značaj, uboštvo, nikotin, ponos, čtivo prvih gimnazijskih let, zlasti Tassovega »Osvobojen.ja Jeruzalema«, ki je pač prezgodaj budilo mlado fantazijo pesnikovo). Skoroda nas obhaja sveta groza., ko tako od blizu gledamo v srce S. Jenka, človeka in poeta. Toda pesnik »nima pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo roko odpre«. Te dnri nam je odprl, kolikor jih ni bil pesnik sam, zdaj naš genialni Ivan Pregelj. — S krajšo pripovedno prozo so zastopani v tem letniku: Fr. F i n ž g a r, ki skuša v črtici Tri črne žene nekoliko od-grniti zastor od skrivnosti, zakaj se tako množe samomori (črtica jo naletela na zelo različno presojanje!); v »Bedi« ln »Groteski« nam Fr. Bevk slika nravno propalost kot posledico uboštva, »Žensko« so humoristično poglavje o »kapricah«. Ks. Moško (»Jesen«) v par potoiah nariše mir starega samca; N. V e 1 i k o n j e »Nedolžnost« jo naturalistična slika ponočnega kavarniškega življenja; v Mirana Jarca »Razprožajočth se valovih« je lepa vzporednost med mirnim tekom Krke pod Novim mostom ter burnim valovanjem čustev dijaka, stopajočega v življonje. Cirila Jegliča »Obraze« človek vselej s prijetnim nasmeškom prebere. — 0 Jan. J a 1 e n a štiridejankl »Srenji« prinese prihodnji »Dom in Svet« obširno oceno; enodejanka »Klic iz tfrobnice« (Miran Jarc), stari baron KHngenfels, mož krivic, ki je zatiral siromaka, trpinčil ženo, je prespal novo dobo: sin Hnbat je v trpljenju izgnal iz sebo baronovsko čud očetovo ter postal delavec med delavci; stari baron, zapuščen od vseh. umre. Oblika (peterostopni jamb) se po mojem mnenju ne sklada s moderno vsebino. — Lirika »e je v letniku bogato glasila (Bevk Fr.. Debel jnk Tino, Jare Miran, Majcen St, Pretnar Mirko, Seliškar
Tone, Vodnik Anton); po daljšem Saše pa sme spet s veseljem čitali trt balade v klasičnem slogu (Ivan Robida). V znanstvenem dela je prinese! ta letnik zopet vrsto zauimivlh člankov: o Stritarjevem slogu (dr. A. Breznik), o umetnosti Pregljevi in Meškovi (Fr. Koblar), o kritiki (Pregelj, Puntar), o narodni pesmi (dr. Al. Res), o češkem kiparja Bilekn (Fr. Mesesnel), št 1 je bila še posebe namenjena razgovora e gledališču (razgovora so se udeležili kritiki ln tudi izvršujoči igralci). Za 100 letnico rojstva B. Smetane je dr. J. Mantnani napisal izčrpen članek.
Pa bodi dovolj! Tndi lanski »Dom ln Svet« torej j* - kakor 2e iz tega površnega pregleda vidb*"> — vestno spremljal vse naše duševno življenje in nstvaril na polju Lepote marsikaj, kar bo živelo in zasluži, da se zopet in zopet čita. Z zaupanjem sme pričakovati, da mn prijatelji zvesti ostanejo. Preštndirajmo vsako številko, ki Izide, prav po iskrenem naročilu starca Mladiča v »Smoncl« (str. 191): Stndieren, nur fleiBig studieren!«	J. Db.
Prosvetna zveza.
V. Prosvetni večer, ki se je vršil 13. t. m. ▼ Ljudskem demu, jc bil kljub slabemu vremenu sijajno obiskan. Oktet učiteljiščnikov je tzbemo podal: Sto čutiš Srbinc tužni? in pa Maroltovo skladbo: Oj ta soldaški boben. Obe pesmi sta bili podani z globokim občutkom in so segale vsem do srca. Ga. Pleničarjeva je z vso melodijoznostjo krasnega jezika in domo-rodno ljubeznijo podala: Škarica: Zaboravljeni kralj — zgodovino zadnjega bosanskega kralja. Mala pozabljena dežela in vendar ima bogato zgodovino za seboj. G. predavatelj prof. Mazovec je lepo orisal zgodovino, zemljepisno lego Bosne in Hercegovine. Politična zgodovina je bila precej burna in prav iz tega valovanja je vzšla ona nepremagljiva ideja samostojne oziroma avtonomistične Besne. Skiop-tične slike so pa odkrile dragocene bisere naravne lepote bosanske, ki so svetu še skrite in nepristopne. Predavanje je bilo zelo zabavna in poljudno, kar pač priča, da je g. prof. Mazovec izboren ljudski predavatelj.'
VH. Prosvetni večer v Tržiču se vrši v pondeljek ob osmih zvečer. Večer bo posvečen Mariji v umetnosti. Spored obsega: 1. Ave Marija: Živa slika in »oiospev s spremljeva-njens glasovirja. 2. Venček pesmic — igra tam-buraški zbor Marjanske kongregacije. 3. Marija v slikarski umetnosti, skioptično predavanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cerklje pri Krškem. Dne 15. t. m. bo skioptično predavanje o Rimu' 1. po rani maši; 2 po deseti maši; 3. po popoldanski službi božji.
Vsem društvom priporočamo, da se na-reče na krasno društveno glasilo: Naš Čolnič, ki ga izdaja Goriška prosvetna zveza. Narodna dolžnost je, da podpiramo brate onstran meje. List prinaša lepe leposlovne stvari, dalje za društva n. pr.: Narodna prosveta, Idealizem v društvih, Fantje oprimo oči, Dekliška greda, Dijaški vestnik, Petje, Telovadba itd. Naroča se pri upravi Vest^ika, Miklošičeva ccsta 7, Ljubljana. Stane 6 lir.
Pevski vestnik.
A v tis Učni odsek je pregledal in ocenil poslane skladbe. Prvo nagrado (500 Din) je prisodil pesmi: V. Vodopivcc: »Noč na Adriji«, peteroglasen mešani zbor, drugo (250 Din): P. H. Sattner: »K polnočnici«, za mešani zbor, tretjo (250 Din): H. O. Vogrič: »Izpreme-njeno srce«. — Veliko pesmi ni prišlo v po-štev, ker so jih skladatelji pisali lastnoročno in je bil njihov rokopis znan enemu ali drugemu članu odseka. Vse tri pesmi izidejo v prihodnjem »Pevcu«.
»Pevčeva« pcsmarica IV. je prišla in jo je dobiti broširano pri Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani po 12.50 Din. Pripomnimo, da imamo letos pesmarice Ie malo izvodov v zalogi, ker smo jc tiskali v znatno manjšem številu. Zbori, ne odlašajte z naročili, da vas ne prehiti zalogal
»Pevec« bo dotiskan koncem t. m. tn ga dobe naročniki še pred 1. marcem. Prosimo, da nam naročniki naročnino čimprej poravnajo, ker nam delajo zastanki veliko skrbi in ne-rtda. Obenem bomo razposlali starim naročnikom ovoj za lansk« priloge, ki zadnjič Se ni bil gotov.
Iz odborove seje P. Z. Širša odborova seja bo v četrtek 5. marca ob treh popoldne v posvetovalnici v Jugoslovanski tiskarni. Opozarjamo že sedaj vsa okrožja, da pripravijo snov v smislu zadnje okrožnice in pošljejo zanesljive zastopnike. Ce ne bi nikakor mogel priti zastopnik, naj gotovo pismeno sporoče svoje predloge.
Mariborsko pevsko okrožje. Dne 14. jan, je bilo ob številni udeležbi zastopnikov pevskih zborov (11) ustanovljeno pevsko okrožje za mariborsko okolico. Za predsednika je bil
izvoljen Inpnik ia skladatelj Fr. Ks. Spindlur, sa blagajnika g. pro!. dr. Bogovič, za pevov. g ravnatelj stolnega kora Trafenik Jože, za referenta pa g. vikar HrasteL Sestanka se jc udeležil za mariborsko Prosvetno zvezo g. J. Stabej, za Pevsko zvezo pa prof. M. Bajuk. Pozivljemo zbore r mariborski okolici, naj se pridružijo Pevskemu okrožju v Mariboru, vsil Tam, kjer so od Maribora preveč oddaljeni, naj se združijo r svoja okrožja. Pojasnila dobe
ali v Mariboru, ali v Ljubljani pri Pevski zvozi. • • •
Prvi simfonični koncert muzikc Dravske div. obl. v tej sezoni bo v ponedeljek 16. marca. Pri koncertu sodeluje tudi pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana:.
pr Nov glasbeni list. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani začne ob priliki dvajsetletnice svojega obstoja (1905—1925) izdajati mesečno revijo za zborovsko glasbo »Zbori«, kš bo prinašala na leto 12 zvezkov novih, Se necSjavljenih ženskih, moških in mešanih zborov a capella. List, ki ga bo urejeval Zorko Prelovec, bo v začetku z ozirora na ogromne stroške izdaje skromen. Imel bo obliko kvarta* pesmi bodo na trpežnem papirju lično in razločno fotografirane. NaročnHa za »Zbore« bo znašala 20 dinarjev na leto.
gledaje \
DRAMA:
Začetek ob S. uri rvelfer.
Nedelja, 15. febr. ob S. uri pop. »Pepeluh«, mladinska predstava. Izven. — Ob 8. uri zvečer »Rosmersholm«. Izven. Pondeljek, 16. febr.: »Magda«. Red B,
C^ERA:
Začetek ob pol 8. uri rvečer.
Nedelj«, 15. febr. ob 15. tiri pop. Smrtna ta-rontula in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri ziužanih cenah. Izven.
ROSMER SHOLM.
Dramska premiera 13. febr.
Naša drama je zepet storila pogumno dejanje; v času, ki se zdi za to najmanj primeren, jc uprizorila Ibsnovega Rosmersholma, dranro, v kateri je severni dramatik najjasnejše izpovedal svojo etično gorečnost. Rosmer je potomec stare in ugledne družine, mirna in plemenita narava, ki mnogo premišljuje ter išče izhoda iz svojih duševnih dvomov. Polagoma ga vodi miselni proces do osvoboditve od vseh vezi, pastorsko službo popusti, k.;r se ne strinja več z nauki vere. In potem stopi na tla novega življenja: plemenitost, ki izvira pri njem iz krvi in tradicije, hoče ucepiti svoji okolici ter tako doseči nov in boljši rod. Proces se vrši polagoma v njegovi notranjosti, skoraj sc ga življenje ne dotika. Doma v družini je sam, ker je žena bolna in sama konja življenje v mlinskem potoku. Prijateljica mu je Rebeka West, ki je bila opora rajnki ženi iu sedaj samostojno gospodinji. Tudi Rebeka mnogo misli sama zase in v njeni notranjosti sc vrši mnogo močnejši preobrat: iz aktivne, na-turno hrepeneče ženske postane umirjena, žlahtna prijateljica Rosmerjeva. A grehi njene preteklosti niso izbrisani; nova faza jc le skok preko njih in ko pričenja posegati ži.vljenje s svojimi odposlanci v tihi Rosmerjev dom, kjer jc vse staro in dobro, le Rebekinc rože so nove in svetle, pride ura obračuna tudi zanjo. Vez med Rosmerjem in Rebeko pa jc postula neopaženo življenjska. Tudi ta resnica ss objavi in tako končata skupaj, roko v roki, življenje v mlinskem potoku.
Nad vso dramo leži lih in prežeč mir, ki se takoj predrami, če le pade razločna beseda vanj. O današnji vrednosti Ibsnovih dramskih resnic bodo morali govoriti literarni zgodovinarji. Na našem odru je doživela igra močan uspeh, kar je v prvi vrsti zasluga uprizoritve.
Režija ge. Marije Vere je bila tenkočutna in vestna. S finim razumevanjem je bil povda-rek na notranjem razvoju drama obeh nosilcev, Rosmerja in Rebeke, dočirn so ostali nastopi rektorja, učitelja in žurnalista le disonančni glasovi iz zunanjega neharmoničnega življenja; Mirni, zastrti toni so vladali v obeh osebah »n ustvarjali ono grozno tišino, ki grabi za srca ter daje slutiti strašno resnico. Rebeko je igrala ga. M. Vera, Rosmerja g. Levar, — par, ki je z inteligenco in resničnim občutkom uresničil Ibsnovo zasnovo. Ga. M. Vera je bila prosta vsake laži-mistikc ali histerične prenapetosti; preprosta in naravna je ostala v najbolj pretresujočih scenah, edini krik se ji je izvil iz prs, ko ji zapolje kri pri Rosinerjevi snubitvi. In prav zaradi naravnosti je bilo v njeni igri in besedi toliko simbola. G. Levar je doumel svojo vlego na popolnoma lasten nečin; bil je impozantno miren mož, ki opravi vse boje sam s seboj in ima svojo trdnost v Irstni notranjščini, nobena grozna novica ga ne more zakolebati. Tih govor, mirne kretnje, o so bila njegova sredstva in vendar je bil ves oder pod njegovim utisom; ustvaril je atmosfero za dramo. Za to skrajno težavno vlo^o je bila njegova igra taka umetniška kreacija, da jo je treba glasno povdariti. K svojim ostalim uspehom je g. Levar priključil Rosmerja in stoji ž njim na višini umetnika, ki mu je treba nuditi najobsežnejšo možnost razmaha. Brein-dla je igral g. Putjata in srečno podal bokana, v čigar srcu se vrše krvavo resne stvari. Znal se je prilagoditi glavni drami in v tem tiči njegov uspeh. Drugače s Krolloin (g. Skrbin-
8ek), ki ni respektiral smeri igre la s netao^
tiviranimi kriki trgal izživljanje dejanja. G. Rogoz kot Mortensgard bi moral biti edini realni računar med ljudmi, ki se bavijo U sami s sabo. A nekdo bi mu moral pojasniti smisel besed, ki jih izgovarja brez povdarka in z napačnim patosom. Za kreacijo je treba študija, zmožnosti in — inteligence. Ga, Medvedova je podala gospodinjo diskretno m s razumevanjem.
Predstava »Rosmersholma« je bila oalt
drami v čast Težavna psihologi&na drama brez posebne akcije je gotovo močna preizkušnja za vsak oder; naše gledališče si je sedal lahko na jasnem, kje lahko računa na umet-' nost. Občinstvo je to občutilo ter »e glasno za-*, hvalilo g. Mariji Veri in g. Iranu LevarjtL.
M,
GLEDALIŠKI REPERTOARJI.
Slov. marijonetno gledališče.
V MLADIKI
Nedelja 15. t. m. oh S popoldne in ob 6 zvočen
»PROLOG-«. (Dr. Ivan Lah.) - »PRINC
ROŽEN CVET IN PRINCESA LILIJ A-
NAc. (Fr. Pocci.)
ftajtlno gledališče v Mariboru.
Mar^orska, opera. Zadnje čase je opažati
živahnejše življenje v mariborski operi. Prvovrstno pevske moči, posebno ix Zagreba, gostujejo večkrat na našem odru in nam nudijo vsaj nekaj pravega umetniškega uzitluu s katerim je naša opera navadno bolj skopa, V torek 10. febr. je gostoval v »Trubadurju«, prvi baritonist zagrebške opere g. H r i i č kot grof Luna. Njegov zveneč in poln glas ter njegova lepa igra sta potegnila že domače pevca iznnd povprečnosti. Tako burno še dolgo ni bil nihče aklamiran, in sicer kar na odprtem odru, kakor g. Hržič. Dalje ko smo ga posiušali, vedno bolj nas je očaral s svojim kakor žamet mehkim in zopet kakor grom silnim glasom in nas znova utrdil v prepričanju, da jo on res umetnik velikih zmožnosti. Leonoro je pela in igrala gdč. V ledini i rova z globokim čustvom in s pravim umetniškim razumevanjem. Po našem mnenja je gdč. Vladimirovn naša najboljša umetniška moč, ki ima izvrstno šolan glas in ki se z veliko ljubeznijo poglobi v evojo ulogo, ter jo sama doživlja. G. M i t r o v i č e v a Je podala a svojo temperamentno igro in s svojim obsežnim, v višinah močnim, pa skoraj preostrim glasom dokaj dobro cigansko Azuceno. Mislimo po, da ni popolnoma pogodila zlob-nosti in maščevalnosti te stare ciganke. Gosp Petrovski (Manrico) in g. Oksanski (Ferrando) »la naš in naš — strah. Glasovni material imata dober, samo, žal, še ne iz&olazj in neuglajen. V igri sta še v otroških povojih. G. Petrovski ne ve zakaj ima reke, povsod so mu napoti, g. Oksanski pa maha polovico preveč z rokami po zraku. Ko bi odstopil g. Oksanski nekaj svojega zvijanja g. Petrov-skemu, bi bilo za oba bolje. Priznati pa moramo, da se oba resno potrudita in — napredujeta. Gdč. Lubejeva (Ines) se bo pri, nekoliko več resnosti še mogoče razvila v precej dobro pevko in igralko. Opero je reži ral in dirigiral g. M i t r o v i č.
Ne trdimo preveč, ako pribijemo, da re moramo Mariborčani samo vztrajnosti in požrtvovalnosti tega moža zahvaliti, da morem« vsaj tu in tam uživati kako opero. Vsak drug operni ravnatelj bi bil v tako neznosnih razmerah, kakor vladajo na našem gledališču, posebno v gmotnem ozira, že davno obupal iu pobegnil. Pri »Trubadurju« jc sicer hladim^ krvnega dirigenta spravil malo iz ravnotežja zbor, Id se parkrat ni hotel pokoriti taktirki in Manrico, ki je skušal spočetka hoditi drug« pota ko orkester. Večje nesreče pa ni bilo. Orkester je pa med pripovedovanjem Fer-randa na vsak način premočen. To še moramo omeniti: skrajno netaktno je, ako dobi domača igralka vpričo gosta šopek, gost pe — nič. Smo pač kmetje!	e. L
Športni teden.
Pisali smo že, kako jih «krbi rimska olimpiada 1928. Francoski olimpijski odbor je bil ta to, da se vrši v Chamonis, kakor se je tudi že lanska olimpiada. Baron Coubertin pa ostro nastopa proti odboru in pravi, naj bo olimpiada n e d e l j e n a , naj se vrši to-| rej na Holandskem. Holandci sicer pravijo, | da je rte morejo aranžirati; pa morajo, sicer se jim odvzame tudi glavni del olimpiade, j Končno besedo bo spregovoril praški olimp-| ski kongres v letošnjem maju. — Se tri leta ! nas ločijo od amsterdamske olimpiade, pa se | jo že začel boj za olimpiado leta 1932. Morala ; bi se vršiti v ameriškem mestu Los Angeles, | pa bo predlagal ameriški olimpski odbor t Pragi, naj se ne vrši tam, temveč v Newyorku.
Južnoameriški nogomet je že na potu v Evropo. Uruguayski klub Nacional je odšel iz Montevidea 5. februarja; najprvo bo nastopil proti Parižauom. Brazilci se bodo dne 15. marca udarili i izbranim francoskim moštvom, nato s Parizom, Lille, Strassbourg itd,. Za Francozi pridejo na vreto Švicarji, Belgij c.i in drugi. Uruguayci so se izkazali tudi ko! izvrstni trgovci iu so v pogajanjih s Francozi zahtevali zase 70% brutodoliodkov; Francosf i j ai ttjja seveda ni*o mogli dovoliti in so se
radfcnfll slednjič na 70% netodohodko?. Brazilci »o kot ugleducjšega naroda sastopniki bolj skromni. Co hi pa kdo mislil, da jo ime Uniguay ve« evropski nogomet očaralo, bi se celo motil Holandski klub Zwaluwen na primer noč« o Uruguaycih nič slišati in pravi, da se na olimpiadi v Parizu niso obnašali kot pravi amaterji Ce na tifii tu notri strah pred Amerikanci?
N u r m i J o so panudm v Ameriki bajne vsoto, te bi hotel postati profeskmal; pa jo vse brez pomisleka odklonil, rekoč, da kot amater svoji domovini lahko *©č koristi kakor pa kot profesionaL To je športniki Sedaj Ima že spet pol tacata novih rekordov, nekaj Jih je pa nabral tudi njegov rojak R i t o 1 a. Omenimo samo i« zelo stari rekord slavnega Shrubba ua 4000 yardov, ki ga je zboljšal Nurcni na 1:58. — Italijan Friggerio pa v 'Ameriki nima sreče; premagal ga Je v hoji ameriški rekorder Plani Friggerio pravi d«
imel slabo vožnjo v Ameriko, da bo pa po prestanih posledicah dobil svojo staro formo nazaj. — Švedi se sa olimpiado 1928 že pridno pripravljajo. Vso državo so razdelili v pat okrajev, vsak okraj bo dobil posebnega učitelja. — V letih 1925 in 1927 so bodo vršile velika lahkoaflotske tekme mod Švedi in Fino, enkrat t švedskem glavnem mestu Stockholm, drugič pa v finskem Helsingforsn. Ra programu »o: H00 metrov, 200, 400, 800, B500, 5000, 10.000 m; 110 m staje, olimpska vrsta, met krogle, kopja, diska In kladiva, skok v višino tn daljavo, troekok, skok ■ pa. fieo. — Nemška organizacija lahke atletiko je razpisala nagrade za spine * Veku, skoku, metu, gimnastiki igrah itd. Hod« zanesti zanimanje za lahko atletiko mod najširšo sloje. Pisatelj ne sms biti podpisan. Sestavki so lahko strogo znanstveni ali pa tndi prosto pripovedovalci. Devet nagrad je razpisanih, prva snaša 800 zlatih mark.
Poljski rokoborec Stanislav Cfganie-vič bo prišel maja ali junija 2z Amerike v Evropo in bo pripeljal s eeboj 5e deset ameri-iJdh rokoborcev. Borba je prosta, takozvani eatch-aa-catch-can (primi kakor moreš prijeti), dočim je od nas večkrat omenjena roko-borba grško-rimska. — Rigoulot se je spet postavil: potegnil jo z desno roko 98.5 kg, je samo še za 1.25 kg za svetovnim Rondijevim rekordom. Francozi m povabili izborna nemška atleta Strassbergerja in Trappena, naj prideta v Pariz in se kosata z Rigoulotom. Ne vemo, če bo kaj; zlasti Strassberger ni sedaj prav nič treniral č« se bo boj vršil, ee bodo skusili gotovo le v petoboju. Kajti tedaj bi Nemca s teznim dvigom premoč Rigoulotovo jrsak nekoliko izravnala.
Nemški b o k s e r BreitenstrSter jo pre-f magal drugega za dragim izvrstna Francoza Niileea iu Jaquelina, oba z k. o. — Vesti o J boja Dempseya z Willsom In Gibbonsom so zmeraj bolj pogoste. Zadnjič je bokser Logan S)emp3eya podrl z k, o. Dempsevev kip je bil namreč v razstavnem oknu. Goreči Logan je prišel mimo, je gledal in gledal in je 3 strahovitim udarcem skoz debelo šipo zadal svo-tovnemu mojstru odločivni k- o. Sipo bo plačal in roka mu je vsa razrezana. — Italijanski bokser G. Spalla je šel v Berlin z neko damo v kavarno. Nasproti sedeči gospod ju je zijaL Spalla mu je pogled vrnil in gospod mu je poalal vizitko. Nato je zapisal Spalla svoje Sme na mizo, je udaril po njej, da sc je od-Itrhrifl cel kos, in je poslal to vizitko gospodu; kar prebledel je in je brž zginiL
Pisali smo, da bodo prišle ameriške plavalne veličine Weismueller, Kealoha, Bkelton in drugi letos v Evropo. Sedaj je pa prišla naenkrat iz Chicago vest, da jih ne bo. Pravijo, da se morajo trenirati za ameriško mojstrstvo, ki ee bo bojevalo letos v juliju v San Francisco. Drugi spet so pa mnenja, da \Yeissmuellerju L dr. ne diši letošnji junijski olimpslci kongres v Pragi ki se bo prav vestno pečal tudi z vprašanjem amateretva. Weiss-inueller na primer že dve leti ne dela drugega kakor da goji štiri mesece na leto plavanje.
Evropsko mojstrstvo v hitrostnem drsanju na ledu je dobil Dunajčan Pollaezek, umetnostno drsanje pa inžener W. B5ckl, tudi Dunajčan. Z zadnjič omenjeno gospo Jarosz-Szabo vred se pa Dunajčani res lahko postavijo.
NOGOMET V ORIENTU.
Dunajski zfcmistični klub Bakoah je gostoval v orientu. Pripoveduje nam zelo zanimive stvari Videli so veliko lepega, povsod oo jih kar cajprijazneje sprejeli. V Port Saldu se jim je dopadel v prvi vrsti angleški red, od velike bojne ladje do navadnega čolna vso lepo urejeno kakor na vrvici. Igrišče v Port Saidu je bilo brez trave in kamnito, torej tako, kakor so ga Dunajčani najmanj radi imeli. Smilili so se jim domačini ki morajo zmeraj na takih igriščih igrati- Nasprotno moštvo je bilo sestavljeno iz Grkov in Arabcev, igranje za dunajske pojme preostro. Dunajčani »o zmagali 5 :0, kakor so sploh skoraj zmeraj nasprotnike potolkli. Domačini nimajo nobene kombinacije, dočim se je klub Kakoah ravno v tem odlikovai
Popisujejo nam potem vožnjo čez Sueški prekop, večerjo ob robu puščave, vožnjo s palestinskim ekspresom; vagoni imajo zaradi puščavskega peska dvojna okna, pa so bili kljub temu zjutraj vsi pokriti s celo peščeno plastjo. Vzhod solnca v puščavi jih je kar omnmiL Videli so židovske kolonije, vrtove oranž, nasade evkaliptov, peljali so m v Haifo
fn od tam z avtomobili v svetopisemsko H-berijo. Tam so premagali izbrano vojaško moštvo prav lahko 4:2, Igrišče »pet brez trave in kamnito. Dva nasprotna goola je dodelil vojakom sodnik angleški major, prvi jo prišel off-side, drugi iz enajstmetrovka Igro je gledalo 8000 ljudi zelo veliko, med njimi angleški namestnik Sir Herbert Samuel —n>
Drugi dan v Jeruzalem. Med potjo so obiskali nove židovske kolonije in ao videli velikanska kleti angleškega barona Jamesa Rothschilda, ki pa njim seveda niso nič pomenila V novem židovskem mestu Tell-Aviv je gledalo Igro 12.000 ljudi nekaj Izrednega. Proti tamošnjemu židovskemu moštvu je uve-
ljavila Hakoah vso svojo premoč, rezultat 1 ji: 2. Gosti bo hoteli pokazati Palestincem nekaj prvovrstnega in pravijo,da so jim res. Domačini so rekli, da take igre še niso videli Zmaga popolna, polčas 6 :Q.
Hakoah jo zmagala tudi v Kairi, Aleksandri ji ittL, sloves dunajskega nogometa je prodrl v ves bližnji orienL Take turneje so
res nekaj dobrega.
• • •
S. K. Jtdrta priredi v nedeljo 15 fobra-»rja 1925 v gorenjih prostorih gostiln* pri »Rožic v Židovski ulici za svoje člane družabni večer. Prijatelji kluba dobrodošli! Začetek ob osmih zvečer.
Po
Rudniška nesreča v Dortmunriu.
Včeraj smo že kratko poročali o strahoviti nesreči ki se je 11. februarja dogodila v rudniku »Minster Stein« pri Dortmundu v Nemčiji Snoči smo prejeli telefonsko poročilo, da je zgubilo pri eksploziji 188 ljudi svoje življenja Ker je zgubilo toliko število ljudi svoje življenje, je to ena največjih nesreč, ki so se sploh dogodile v Porurju. V celi Nemčiji in v vseh sosednih državah vzbuja globoko sočutja Vse Porurje govori samo o tej nesreči Komunisti ostro napadajo kapitaliste, Id da so vsled izsesavanja delavstva premalo skrbeli za telesno varnost. Zahtevajo, da so rudniško ravnateljstvo aretira in zapre.
Kolikor Je bilo mogoče ugotoviti, je mnogo rudarjev doletela smrt na begu. Eksplozija jo nastala na dosedaj še nepojasnjen način najbrž blizu zračnega rova ob vhodu v nek rov. Na ta način se je učinek eksplozije razširil tudi v druge tri jame. Ds je katastrofa zavzela tak obseg, se splošno čudijo. Rudnik »Minister Steinc štejejo med vzorne obrata Bil je opremljen v modernimi prezračevalnim napravami
Lastnik tega rova je »Felaenkircheimer Bergwerks-A--G.«, ki spada med največja Stinnesova podjetja. — Soudeležene so tudi »Vereinigte Deutsch-Luxemburger Bergwerks imd Hutten-A.-Gx, dalje Siemensov koncem in bohumska družba.
Rudnik je le par kilometra-? oddaljen od Dortmunda. Ob rudniku so to odigravali strašni prizori. Otroci in matere so jokali za očeti in možmi
Državni kancler dr. Luther je v petek prispel v Dortmund in se podal takoj na kraj nesreče. Nemški državni zbor je imel žalno sejo. Sprejel je predlog socialnih demokratov, da pošlje v komisijo za preiskovanje te nesreče 4 člane. Dr. Luther je za olajšanje bednega stanja prizadetih rudarskih rodbin iz svojega dispozicljskega fonda nakazal 50 tisoč zL mark. Preiskavo vodi višja rudniška oblast
Dortmund, 14. febr. (Izv.) Doslej so spravili na dan okoli 121 trupel ponesrečenih rudarjev. Okoli 15 rudarjev še pogrešajo.
* » •
sv Velika poneverba v Genovi. V genovski >Cassa Generale c so odkrili veliko poneverbo v znesku 2 milijonov lir. Denar je tekom dveh let poneveril blagajnik Ettore Agnese. Agnese je pobegniL
sv Otroško delo v Združenih državah. Državni zakonodajni zbor v Ohiju je v seji dne 28. jan. t L s 85 proti 85 glasovom zavrgel amendment za odpravo otroškega dela. S tem je končnoveljavno poraženo vse prizadevanje za ureditev otroškega dela polom zveznih postav, ker je Ohio že 13. država, ki je zavrgla odnosni zakonski načrt, a zadostovalo bi v to 12 držav.
sv Fordova letala. Znani ameriški industrijalec Ford je začel izdelovali letala, ki bodo stala samo po 250 dolarjev.
sv Izgon patriarha iz Carigrada. Turki so zapodili ojkumenskega patriarha iz Carigrada. To je zelo zamotana stvar. Po smrti patriarha Gregorja VIL so zastopniki grške narodne cerkve v Turčiji postavili za kandidata nekega prelata, sedanjega patriarha Konstantina VL Turške oblasti so kandidaturi takoj ugovarjale, češ da prelat v Carigradu niti prebivati ne smo, ker živi tam šele par lei po dogovoru z Grško mora biti izmenjan, to se pravi mora iti iz Carigrada in iz Turčije sploh. Gotovo bi bilo bolj previdno, če bi v tem slučaju in pri tej občutljivosti volili. Grki koga drugega. S tem bi se bili ognili sporu s turškimi oblastmi. Vedeti so morali, da bodo Turki porabili najmanjšo okolnost ra odstra-njeiijo patriarha, prav tako, kakor so jo porabili v vprašanju kalifa. Prav za prav bi bilo za Grke in za patriarha itak boljše, če bi živel v kakšnem grškem mestu, recimo v Solunu, a Carigrad je Carigrad, tradicija je tradicija Patriarh v Carigradu je za Grke nekaj čisto drugega kakor patriarh v Solunu ali pa tudi v Atenah. Kritičen je položaj danes zato, ker je tretjina prebivalstva Grške doma v Mali Aziji ali Trakiji; Grčija jim še ni mogla pripraviti polnovredne domovine, ki bi jim nadomestovala ugrabljeno zemljo onstran Egejskega morja in severno od njega. Oni tiščijo v Carigrad, ki zanje ni pomenil samo sanjo, ampak resničnost. Edini izhod bi bila sprememba mirovnih določb v Lausanno. Za tako stvari ima pa Evropa gluha ušesa.
sv Ekspcdicija ra raziskovanje najbolj skmaMfaega morja. Največja dosedanja mor-
ska raziskovalna ekspedUdja je zapustila te
dni New York, da preišče skrivnosti morja Sargassa Ekspedicijo vodi znani ameriški biolog profesor William Belbe, nalašč zato napravljena ladja se imenuje Arcturnus. Morje Sargasso, med Kanarskimi otoki in Zahodno Indijo v Atlantskem oceanu ležečo, je pravzaprav ogromna okoli 400.000 km* broječa masa plavajočega morskega mahu, pry\ katerim se nahajajo v vodi eeli pragozdi velikanske morske trave; nekatere vrste so močneje kakor najbolj debela drevesa in do 150 metrov dolga Tudi živalstvo je še prav malo znano, in upajo, da bodo našli cele morske velikane tam, polipe, neznane ribe itd.
sv SiouograJski boj med Nemci Po prizadevanju pruskih stenografov Stolze-Schreye-vega sistema je nemSka vlada sklenila, da s 1. aprilom 1926 po vseh javnih šolah uvode pouk v »enotnem tesnopisuc (Einheitskurz-sehrift) in Izključi vsak drug sistem. Istotako se z navedenim dnem po vseh državnih uradih uvede enotni tesnopis po Stolze-Schreye-vem sistemu. Tudi v Avstriji se je že par ste-nografskih organizacij Izreklo za uvedbo enotne stenografije. V tem se pa oglašajo pristaši Gabelsbergerjevega sestava, ki označujejo »enotni tesnopis« kot malovredno potvorbo Gabelsbergerjevega sistema in krparija Celo mnogi Stolze-Schreyevci so odločni nasprotniki »enotnega tesnopisa«. V Avstriji nastopajo Gabelsbergerjevci krepko za to, da ohranijo veljavo svojemu sistemu.
Zanimivost!.
HLADNOKRVNOST.
V francoskem mestu Nancy bo obglavOi te dni Franca Salvadorja. Leta 1920. je bil pri posetu nemških strelskih jarkov umoril svojega tovariša Deladilla in je skril sledove umora s tem, da je napravil eksplozijo. Leto nato je umoril drugega tovariša, Roussela, ga jo oropal ln povzročil spet eksplozijo. Lani »o ga obsodili na smrt. Veliko se jih je potegovalo zanj, zlasti njegov prejšnji polkovnik, pod čigar poveljstvom ae je bil zelo odlikoval; a vse zastonj, predsednik republike je smrtno obsodbo potrdiL Salvador je šel v smrt prav hladne krvi Spal je vso noč; ko so ga poklicali se je skrbno oblekel, si jo na-žgal cigareto, je prebral bratovo pismo, je napisal dve pismi eno na brata, drago na zaročenko, se je spovedal, je šel k obhajilu in se je izročil rablju. Rekel jim je, naj hitijo, ker ga zebe. S trdnim korakom je stopil na mrtvaški oder in je objel duhovnika, ki mu je kot zadnje tolažilo povedal, da mu je oče odpustih
RAZISKOVANJE ZEMLJE.
Zedinjene države Severne Amerike hočejo izvršiti letos doslej najbolj dalokosežen načrt za znanstveno raziskovanje zemlje, posebno z ozirom na predzgodovinsko dobo. Organizirali bodo 14 velikih znanstvenih ekspe-dicij, ki bodo zasledovale antropološke, geološke, botaniške in zoološke cilje; njih torišče bodo puščave, džungle, neznane gorske pokrajine in zaledenela snežišča severa. V poštev pride visoka planota Bolivije in Peru-ja, zlasti okolica jezera Titicaca; bila je nekoč sedež prazgodovinskega kulturnega naroda, ki je živel tu gori že poldrugo tisočletje pred Inki, g03podujočimi ob času prihoda Špancev. Druga ekspedicija gre na otoko Madagaskar, ostala bo tam dve leti in bo iskala stare predmete hišne uporabe in kinča praprebivalcev, bo preiskovala jame in se bo pečala z narodoslovnimi študijami neštevilnih skupin in plemen otoka. Sedaj gospodujoče pleme Hovas je prišlo z azijskega otoka Sumatra; druga plemena so arabskega, malajskega in mongolskega izvora. Plemena na jugu pa sploh Se niso raziskana. Zoologična ekspedicija na Novo Fundlandijo bo iskala v prvi vrsti jelena Karibu, ekspedicija, potujoča v Brazilijo, pa neznane ptice v tropskih džunglah.
Ker bodo vse ekspedicije denarno izvrstno podprte, pričakujemo lahko najlepših zaključkov.
UREDITEV TOČENJA PIVA V KANADSKI REPUBLIKI.
Točiti ga smejo samo od desetih dopoldne do enajstih ponoči. Ženska postrežba in ples sta tam, kjer se toči pivo, prepovedana. Nastavljeni smejo biti samo angleški državljani, ki imajo v Kanadi voiivno pravico. Pivo sme smeti samo 4.5 % alkohola. Podaljšali se sme policijska ura v onih 23 volivnih okrajih, ki so se pri zadnjih volitvah izrekli oroli prepovedi alkohola.
Križem sveta.
V	Maribora je bflo 1. de«. 1024 28JTT9 prebivalcev, 13.178 moških in 15.201 žensk.
Trst je štel 3L decembra 1924 247.349 prebivalcev, samo za 2928 več kakor eno leto prej. Porok Je zmeraj manj, bilo jih je leta 1924 1379, leta 1923 pa 2229. Prirastek prebivalstva pride od dodeljevanja; leta 1923 se jo priselilo v Trst 7806 oseb, leta JflU pa 10JS33.
V	Benetkah bodo zgradili podzemsko železnico, kar se nam zelo čudno zdi ker so Benetke na kolih zgrajene. Železnica lepote Benetk ne bo smela motiti Vlaki bodo vozili a hitrostjo 80 kilometrov na uro, stroški bodo znašali 105 milijonov lir, gradbena doba pa pet let
Obnovitev Belgije je do malega končana;
od 100.000 razrušenih poslopij jih je na novo postavljenih 95.000.
Novo zvijačo goljufanja potnikov so ti is-mislili v Milanu. Nekdo Je preakrbel popotnika vozni listek v Trsi »1 Jo dal voznino izplačali in je zginil. Bila Je pa samo peronska karta.
Čuden pogreb so imeli zadnjič blizu Man tove v Italiji. Naročil si ga je bil čudak skopuh Dal Collo. Bilo je kakor pred pustom. Spredaj je šel nekak šaljivec, krsto so nosili štirje cestni pometači. Pred neko krčmo so se ustavili in so priredili pojedino, polne kozarce vina so metali na rakev. Do pokopališča je igrala godba vesele koračnice. Res čuden pogreb.
Motorna Jahta »CataUmia«, last Muha »Adriatico« v Trstu, je kot prva ladja dosegla
skrajno mejo plovnosti reke Nila.
Kakor znano, je letel lani francoski le tavee Pelletier d'Oisy iz Pariza v glavno japonsko mesto Tokia I^etos mu bodo trije Japonski letavei obisk vrnili in bodo leteli ix Tokia v Pariz, čez Sibirijo in Rusija Franc« je letel čez Turčijo, Indijo in Kitajska
Ameriške oblasti, ki se borijo proti vtiho-tapljanju alkohola, pravijo, da je kljub največjemu naporu tihotapstvo zmeraj uspešnejša »Na delu< je 307 angleških ladij, 10 norveških. 4 francoske itd.
Od 5. do 19. junija bo v Padovi prvi mednarodni velesejm, tičoč so vsega, kar vemo o plinu in votli
Na Kitajskem je v splošnem pridelovanje maka v svrho dobave opija prepovedano. A v nekaterih provincijah oblasti same zahtevajo t cd kmetov, da morajo mak pridelovati. 1500 krščanskih Id tajskih rodbin se je vladnemu pritisku uprlo in so dale oblasti 200 posebno trdovratnih kmetov obglaviti. To je vladal
Francija ima aktivno trgovsko bilanco xa leto 1924; to ae pravi: več so prodali kakor kupili
Znani profesor Voronov je sedaj v francoski Gvineji in poskuša na opicah zdravljenje raka in tuberkuloze. Ima veliko zbirko opic, pa skrbi tudi za neprestano pošiljanje opic na različne medicinske zavode v Evropi Otoki Jersey, Guernsey itd. ob francoski obali so že od srednjega veka sem angleški. Uradni jezik je francoski. Angleška vlada Je hotela vpeljati tudi angleščino kot francoščini enakopravno, pa je domača vlada naredbo kot protizakonito zavrnila. In pri tem bo ostalo.
Japonska vlada bo gradila rušilce in pod-mornike, ki bodo še enkrat tako močni kakor ameriški VVashingtonski dogovor ne pozna glede rušil cev in podmornikov nobene omejitve. Rušilci (večji torpedni čolni) bodo napravili lahko 2800 km dolgo pot brez obnovitve krniva, podmorniki pa 10.000 km, to je četrtino zemeljskega obsega.
Ribištvo v tržaškem pristanišču je prepovedano. Izjem je le malo.
Francoski letavec Sadi Lecointe je dobil novo letalo, s katerim hoče prekositi vse dosedanje hitrostne rekorde. Rekord na uro ima danes Francoz Bonnei 448 km, šestkrat ix Ljubljane v Trsi
V	Londonu so napravili poskuse z novim rešilnim' čolnom .ki nima vesel, temveč propeler in vzvode. Pravijo, da Je dosti boljši kakor vsi dosedanji.
Globine morja nič več ne merijo z utež mi, temveč potom odmeva. S »daj so tudi sa merjenje višine vpeljali isti način in se vrši merjenje stokrat točneje in hitrejše kakor prej.
V	mestu Sherborne na Angleškem je hodil mlad mož brez cilja okoli, ves zmeden. Zvedeli so, da Je igral nogomet in da mu je priletela žoga s tako silo nn glavo, da je zgubil spomin.
V	Biskajskem zalivu — med Francosko ln Špansko — je njel neki ribič na enem samem lovu 48 lososev v mrežo. Teža 500 kg, vrednost 200 angleških funtov, to je 58.400 dinarjev.
Kmet Aucber je pri Si Malo (severna Francija) ustrelil svojo b trga prihajajočo ženo, ker je bila prodala prešiča za ceno, ki se mu je zdela prenizka.
V	Krkonoših so postavili velikanski žaro met. da gojijo smučarji lahko tudi ponoči svoj šport.
Ženska organizacija na Angleškem zahteva od vlade, naj varuje ženske pri vožnji na železnici. V vsakem vlaku naj bo dosti oddelkov za ženske in tisti moški naj bo kaznovan, ki bi v tak oddelek stopil.
Na Angleškem so natisnili lani na no«ro 1?.706 knjig, za 327 več kakor lani in za 432 več kakor v zadnjem predvojnem letu 1913. Najmanj knjig je bilo natisnjenih v zadnjem Tojnem letu 1918, namreč 77161
d^spodarstvo.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 18. februarja 1924.
Les. Splošen položaj se zadnje dni ni nič izboljšal. Povpraševanje je sicer po vseh /rstali rezanega lesa zelo mnogo, vendar d« zaklju<j*ov ie malo pride, ker gmo ml vsled porasta dinarja najdražji. Pač bodo izvozniki prisiljeni, gotove količine starih zalog rezanega lesa na vsak način spomladi odprodati, tudi, če se eene ne bodo dvignile, ker bi drugače izgubili preveč na obrestih in bi se jim poleg tega še blago »kvarilo. Radi tega vidimo, da »e vendar še izvaža, ker se je začelo kljub neugodnim prilikam z odprodajo starih zalog, poleg tega je pa tudi dosti prisilnih prodaj vsled velikega, pomanjkanja denarja. Da bi se tuzemski trg ▼ spomladni sezoni znatno popravil, ni verjetno, ker ni nobenih izgledov, da bi Btavbena delavnost oživela. Industrija Je restringirala svoje obrate na minimum, ker si ne more nabaviti vsled visokih cen potrebne okroglevine in aa slučaj, da bi to bilo mogoče, je tudi z likvidnimi sredstvi najslabše preskrbljena, ker inoKemski odjemalci le rekdokdaj redno plačujejo.
Najbolj čudno je pa dejstvo, da pri sedanjem minimalnem izvozu čutimo veliko pomanjkanje vagonov in J® mogoče vagona dobiti fiele često po več tednih; mak, da se naše prometne razmere čimdalje bolj slabšajo, ker pokvarjenih strojev in vagonov sploh ne popravljamo ter z njimi le še oviramo promet, ker jih po stotine stoji n« posameraiih postajah, naše delavnice so pa nezaposlena, ker ni bilo v proračunu potrebnega kredita ta izboljšanja železniškega parka. Onih 104 milijonov kredita, katerega je dovolila glavna kontrola, ni v stanu odpraviti težke prometne krize in bo treba na vsak način v prihodnjem proračunu določiti znatno višjo vsoto in pričeti s temeljito remeduro v prometni politiki.
Z brzimi koraki se bližamo spomladanski sezoni in vendar še odnikoder trohice upanja, da bi se dezolatne razmere v lesni industriji in trgovini ublažile. Dolžnost vlade je, da ne izgubi iz vida resolucij, podanih ji na zadnji anketi ter začne nemudoma s potrebnimi ukrepi, ker vsako odlašanje lahko pomeni za našo največjo gospodarsko panogo naravnost katastrofo, ker opažamo, da se bije na raznih tržiščih med posameznimi skupinami produkcijskih dežela ljut boj za pridobitev novih tržišč tako, da je nevarnost, da izgubi naša lesna trgovina najlepše postojanke.
Zlasti se trudi Romunija, da se usidra na francoskem trgu in ker je Rusija stopila z znatnim poviškom cen na pozorižče in mi vsled znanih razmer ne moremo konkurirati, Je ista svoje eetie znatno dvignila m poleg tega še poostrila plačilne pogoje. Naletela je zaenkrat sicer na velik odpor pri francoskih veletvrokah, ki v svojih glasilih propagirajo karteliranje in boj proti producentom, ki stav-ijajo po njih mnenju pretirane in neupravičene zahteve, vendar je mnogo upanja, da v tem boju zmaga Romunija s svojimi zahtevami, ker severne izvozne države za južno Francijo s svojimi visokimi cenami ne pridejo resno v pošiev, rni pa kot najbližji ne moremo izvažati. Vsled ugodne zime je bilo Romuniji omogočeno svoja skladišča v Galacu znatno izprazniti, ker je napravila razen v Egiptu tudi še v Italiji velike sklepe.
V	Italiji je zanimanje po stavbenem lesu najživahnejše in vse kaže na to, da bo stavbeno gibanje v tekočem letu konziumralo velike količine raznih vrst stavbenega lesa. Agenti in prekupovalci so se razpršili po vseh produkcijskih deželah in se dan za dnom oglašajo z vprašanji tudi pri nas, na žalost pa ne pridemo d« nobenih večjih sklepov in iskati morajo blago v Avstriji, ki je v ugodnem položaju, da lahko skoraj vsakih 14 dni cene nekoliko zviša. Sicer so v Italiji mnenja, da vsled zadnjih poviškov v kratkem času ne more priti do znatnejšega porasta cen in smatrajo sedanje cene za stabilne. Plačilne razmere postajajo vedno slabše in zahtevajo že velike ter solidne uvozne tvrdke plačilo na 90 dni, kar še največ ovira kupčije v večjem obsegu v Avstriji. Cene za deske od 18 do 60 m:u L II. se sučejo franco meja okrog Lit 235 do največ Lit 245 in za III. od Lit 100 do 205. Morali 56 X 58 do 118 X 118 Lit 220, isti morali od 4-6 m Lit 285. Veliko je tudi povpraševanje po kratkih in podmorskih deskah.. Tesani lea se trži za okroglo Lit 145 do 150.
Grčija Ima še vedno zelo veliko porabo za stavbeni les, ker dela za obnovo in kolonizacijo še zdavnaj niso končana, Veliko je zlasti povpraševanje po moralih 5-10, 6-10 cm, dolžin od 3 do 6 m ter deskah 12, 18, 20 in 24 mm debeline, 4 m dolžine.
Velik interes vzbuja Nemčija, ki Je postala naenkrat eden najboljših konzumentov stavbenega leea, poleg tega najboljši in uaj-•olidnejši plačnik,
Tudi švicarski trg se je nekoliko oživel ter se zlasti zanima za razne vrste trdega lesa Jugoslovanske provenience.
Istotako je Anglija stopila Iz svoje dose-'ismje rezerviranosti in nastopila v raznih pra. lukrijsliih deželah kot resen kupec, akoravno sa sedaj še ne nudi dovolj povoljnih cen.
V	s« knie torej na to, da bo povpraševanj« tw> rajnih vrstah stavbenega lesa v spomladanski sezoni precejšnja in ker w *
nekaterih produkcijskih deželah zaloge istega le neznatne ali pa produkcijski stroški zelo visoki, je domneva, da se bodo cene ie precej popravile, na vsak način upravičena. Ne kaže torej prehiteti se z odprodajo razpoložljivega blaga, ako ni za to nujnih razlogov.
V	Rimu so se te dni končala pogajanja med zastopniki avstrijske in italijanske vlade glede znižanja tovornine za rezani les in celulozo z uspehom ter stopijo novi tarifi • 1. aprilom L 1. v veljavo.
Istotako je bila podpisana 6. t. m. trgovska pogodba med Avstrijo in Špansko, ki predvsem odpravlja prohibitivne taksne pri-bitke 80 odstot. ter uveljavlja za celo vrsto izdelkov tarifne ugodnosti.
Vidimo, kako nam druge države v tarifami, prometni in sploh gospodarski politiki prednačijo, da napravijo svojo industrijo konkurence zmožno, nam pa potem na raznih tržiščih izpodbijajo tla.
V	Benetkah se je baje sklenilo znižati tovornim) za Trst za 80 odstot (Jadranski tarif) ter bi bilo želeti, da se ista čimnajpreje uveljavi, da olajša kalkulacijo našim izvoznikom za bodočo sezijo.
Najnujnejše bi pač bilo, da pride naša lesna industrija do potrebnega večjega kredita in da se čimnajpreje uveljavijo znižane izvozne tarife ter znižane tarife za dovoz okroglega lesa do žag. Odlašanje bi postalo, kakor smo že uvodoma omenili, za našo industrijo lahko usodepolno.
Žito. Po najnovejših poročilih je začela cena pšenici na amerikanskih triiSffih zelo nazadovati. Na borzi v Nevrjrorku in Chieagn je nastala prava panika, blago se ponuja vse križem brez vsakih zaključkov. Cene se ne morajo ustaliti ter je pričakovati še nadalj-nega padca. Na naših tržiščih se eene niso do danes nič spremenile, ker MJOBtovBO ni blaga. Pšenica prihaja 1« v malih količinah na trg ter notira »a 460 Din ▼ Vojvodini. Mlini z velikimi kapacitetami še do danes niso prav niiS Bližali svojih cen z isjavami, da nimajo blaga. Vseeno je vendar pričakovati, da bo kakor vedno tudi sedaj ameriški kurz vplival na našega ter da se bodo cene moki znižale. Koruza je popustila v ceni za 5 do 15 para vsled visokega stanja dinarja, vendar ni pričakovati večjega nazadovanja, ker se inozemstvo še vedno zanima za našo koruzo. Po otrobih in krmilni moki še vedno ni nikakega povpraševanja, vsled česar so te cene kljuti dragi pšenici ostale neizpremerijene.
Semena. Po tem blagu še vedno ni nikakega povpraševanja, dasiravno se je v prejšnjih letih v tem času ž« začela razvijati tudi ta kupčij«. Današnje cene so za črno domačo deteljo Din 31—85, za lncento 28—30, za grahom Din 4 do 5.
Sladkor. Ta kupčija se razvija z ozirom na precejšno stabilnost dinarja še precej dobro, konsum raste z ozirom na nizke cene, kartelne cene bo se uveljavile po celi državi z malimi izjemami, kajti prejšnje zaloge so izčrpane. Današnja cena za domači sladkor fco vsaka postaja je približno Din 1350, za kristal ter Din 1500 za kocke za tono pri odjemu celega vagona.
Cer.e živine, telot in prašičev dne 13. februarja t Ljubljani. Voli rej eni za kg žive teže Din 10.50—11.25, voli za vprego 9—10, biki tožki rejeni 10.25—10.75, krave rejene 7.75—8.25, krave klobasarice 5.50—6.50, teleta težja debela ,15—16, teleta lažja 13.50 do 14, prašiči špeharji 16.50 do 17.75, prašiči peršutarji 13—14.50, prašiči zaklani (po kakovosti) 17—18.50, banaški špeharji (po kvaliteti) 21—22. — Cene se v preteklem tednu niso nič spremenile pri goveji živini, teletih in prašičih peršutarjih. Debeli prašiči špeharji pa so na ceni nekoliko pridobili, tako da se sedaj lahko prodajo in se zelo povprašuje po debelih težkih prašičih. Za bodoče ni pričakovati posebne izpremembe v cenah, ker je opazili na mesnem trgu bolj zaostajanje kakor primanjkovanje blaga.
Dunajski trg. Živinski trg: 10. t m. je bilo na trgu skupno 2337 kom. goveje živine. Uvozile so: Romunija 901 kom., Ogrska 399 kom., Češkoslovaška 95 kom., Jugoslavija 13 kom. Avstrija sama je postavila na trg 929 kom. Cene: Ia vprežni voli aK 19—23.000, voli Ia aK 17-19.000, biki aK 14—.18.000, krave 12—17.000, živina za klobase aK 8000 do 12.000. — Potek trga je bil miren. Cene se niso od preteklega tedna nič izpremenile.
Svinjski trg. 10. t m. je bilo na dunajskem trgu skupno 10064 kom. prašičev. Uvozile so: Poljska 7273 kom-, Romunska 1505 kom., Ogrska 912 kom., Jugoslavija 81 (S kom., Avstrija sama pa je postavila na trg 48 kom. Tendenca je bila posebno za mesnate prašiče precej živahna. Prodalo se je vse blago. Cene: Ia debele svinje aK 23—95.000, srednje debele svinje aK 22—28.000, stare debele svinje aK 21—22.500, težke svinje 23 do 24.000, lahke svinje aK 22—23.000, angleške mesnate aK 22.000. Cene so padle za ca aK 2000 pri kg.
Gaioše, pristne ruske
■• dobe odslej ▼ meh velikostih po skrajno nizkih ceaah pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — Ljubljana.
Svetovna letina 1924.
Po podatkih mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je bila produkcija žita v milijonih meterskih stotov:
Piani*««	ket.a »** 1*32 Povpredj«
rsenscsi (1M4-M) u»as-M) ltis-ia lota
Evropa (27 držav) . . . 292.7	340.7	286.4
Kanada in Unija . . . .811.4	34&9	313.0
Azija (5 držav) .... 109.5	112.6	101A
Se v. Afrika (4 drž.) . . 23.3	29.1	22.9
Argentinija...... 51.8	67.2	51.2
Avatr«lija ......38.1	34.2	27.5
Skupno (40 držav; . . . 825.8	9^6.7	802.5 Rži:
Evropa (23 drž.) .... 168.3	211.3	179.4
Kanada in Unija .... 19.8	21.9	24.2
Skupaj (£5 drž.) .... 183.0	233.2	203.fi Ječmena:
Evropa (26 drž.) .... 114.3	138.3	118.2
Kanada in Unija . . . 59.2	59.9	54.8
Azija (4 drž.)..... 24.0	23.2	28.0
Sev. Afrika i,4 drž.) . . 17.8	23.0	17.9
Skupaj (36 drž.) .... 215.3	244.3	218.9 Ovsa:
Evropa (26 držav) . . . 227.3	248.2	"07.0
Kanada in Unija . . . 288.7	575.6	369.0
Aalja la Afrika (4 drž.) 3.0 4 8	3 4
Skupaj (32 drž.) .... 519.0	528£	409.4~ TnrSčice:
Evropa (8 držav) . . . 101.7	90.1	82.1
Kanada in Unija . . . 621.5	777.2	716.0
Azila in Afrika (4 drž.) 14.0	13.0	13.7
Skupaj (14 drž.) .... 737.2	8*0.3	812.4
C« primerjamo donos leta	1924 z	ostalimi leti, je snaiala zadnjeletna proizvodnja napram proizvodnjama
ieta 1923 povprečno 1918-1922
v •/.	▼ •/«
pSenic« .... 89.1	102.9
rži ......80.6	92.4
ječmena .... 88.1	98.3
ovsa......es.a	110.6
turščica .... 83.7	C0.7
Rusija v teh številkah ni všteta: produkcija 1.1924 je pa bila tamkaj, kasor cenijo, za 9•/« manjša *apram letu 1921.
Na podlagi teh števil lahko izračunamo sledeče:
Jugoslavija je productrala 1.1924:
^ t tiuffl, */o mtftki, •/• netim jniiriiij«, •/• *' l^t pSenic« . . 19.067.6 6.5	2.3	114.7
rži.....1.638.4 0.97	0.8	109.2
ječmena . . 3.333.0 2.91	1.54 108.8
ovsa .... 2.820.6 1.24	0.54 90.5
Za turščico lanska produkcija e ni znana, gotovo pa dosega produkcijo leta 1923 (21.535.700 4). kar bi značilo 2.92 •/» svetovne ali 21.07 •/• evropske proizvodnje.
e • •
g Izkaz Narodne banke z dne 8. februarja 1938. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaja razlika napram 31. januarju 1925.) Aktiva: kovinska podloga 457.3 (— 7.1), posojila na menice in vrednostne pnpirje 1.411.4 (-f-12.3), račun za odkup kronskih novčanie 1. 186.3, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 606.6 (-j- 54.8), skupaj 9,134.4; pasiva : glavnica in rezervni fond 81.3, bankovci v obtoku 5,895.8 (-f- 101.2), račun začasne zamenjave 368.0, drž. terjatve po raznih računih 2.5 ( -)-0.1), razne obveze 635.1 (— 51.2), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 63.7, skupaj 9133.4.
g Vpisi r trgovinski register. Vpisali sta se nastopni tvrdki: >Ilzu€, družba z o. z. sa izdelovanje in trgovino s predmeti usnjate galanterije t Ptuju; Prva jugoslovanska tovarna za podkovske žeblje, Jurca & Tamm v Ptuju.
g Občni zbor. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi 25. februarja.
g Likvidacija. Beltinska hranilnica za mestno okolico, d. d. v Beltincih — družba se je po sklepu delničarjev razšla in prešla v likvidacijo.
g Porast hranilnih vlog. Delegacija ministrstva financ v LJubljani objavlja izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri rezultativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1924. Iz tega izkaza je razvidno, da je bilo stanjo vlog početkom četrtletja 281.529.665 dinarjev. Vlogi na hranilne knjižice so znašali tekom četrtletja 38 milijonov 254.790 dinarjev, vlogi v tekočih računih tekom četrtletja pa 23.062.860 dinarjev. Dvigi tekom četrtletja so dosegli 40.991.043 dinarjev, tako da je bilo stanje vlog koncem četrtletja 301.856.278 dinarjev. Izmed 26 re-gulativnih hranilnic, ki jih obsega ta statistika, izkazujejo le tri neznatno padanje vlog, vseh ostalih 28 pa naraščanje. — Gibanje hranilnih vlog t teka leta 1924. Hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji so znašale: 31. decembra 1923 230.529.365 Din, 81. marca 1924 274.064.004 Din, 30. junija 1924 263.108.924 Din, 80. septembra 1924 281.529.665 Din in 31. decembra 1924 301 mi-milijonov 856.278 Din. Pred vojno pa so znašale hranilne vlogo pri istih zavodih 47 milijonov 420.000 kron (seveda v zlati, prevojni valuti). To je znnk za konsolidacijo naših gospodarskih razmer.
g Carinski dohodki. V tretji desetini meseca januarja t. 1. so znašali carinski dokodki S5.84O.ft70 diaarjev napram 44.824.148 dinar-iev v drugi desetini meseca Januarja t L Sle-
AVA
deče cartu-iraice so dale dohodkov: Ljubljana 3.962.680 dinarjev, Maribor 2.634.519 dinarjev, Jesenice 698.101 dinar in- Rakek 226.098 dinarjev. — V teku celega meseca januarja 19'25 so dosegli carinski dohodki višino 188 milijonov 50.440 dinarjev napram 155.778.529 dinarjev v mesecu decembru 1924. Od 1. aprila 1924 pa do 31. januarja 1925 je bilo carinskih dohodkov 1.438.238.955 dinarjev, napram 1.417.168.937 dinarjev v odgovarjajočem rair dobju 1923—1924.
g Državne trošarine v dceembrn 1924. Dohodki od državne trošarine v decembru
1924	so znašali 54.607.942 dinarjev napram 50.166.607 dinarjev, določenih v proračuna. V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1924«
1925	je bilo državne trošarine vplačano 512 milijonov 217.630 dinarjev t j. fi0.717.630 dinarjev več kakor je določal proračun. — Dr* žavni dohodki od taks do dosegli v decembru 1924 95.134.808 dinarjev (proračun le 80 milijonov dinarjev). V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1924—1925 je bilo na taksah vplačanih (tako v gotovini kakor v taksnih vrednotnicah) 863.373.245 dinarjev (proračun le 720.000.000 dinarjev.) V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1923—1924 so znašali dohodki od državne trošarino 457.855.331 di. narjev, od taks pa 510.504.775 dinarjev.
g Nabava bikov Ka Južno Srbijo. Poljedelsko ministrstvo je pred. kratkim nabavilo iz Slovenije večje število bikov simodolske pasme, ki jih bo razdelil poljedelcem v Južni Srbiji.
g Carinska konferenca v Ljubljeni. Trgov« ska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinika konferenca v torek dne 17. februarja L I« ob 5. uri popoldne v prostorih carinarnice.
Borze.
Dne 14. febr. 1925.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu notlraj« Italija 2.53 (2.5160—2.5460), London 293 (290.75 do 293.75), Newyork 61.25 (60.50-61.50), Pari« 3.2750, Praga 1.8125 (1.79—1.82), Dunaj 0.0866 (0.0853—0.0S625), Curih 11.825 (11.74-11.84).
Curih. Belgrad 8.475 (5.49), Berlin 1.235* Italija 21.325 (21.46), London 24.78 (24.795), Newyork 519.10 (518.80), Pariz 27.50 (27.65), Praga 15.375 (15.34), Dunaj 0.07315 (0.007915).
Praga. Lira 139.75, Zagreb 55.45, Paril 177.50. London 161.55, Newyork 33.80.
Newyork, 13. febr. Belgrad 164, London 477.50, Pariz 526.25, Rim 412.25, Curih 19.265.
VREDNOSTNI PAPIR.IL
Dunaj. Živnostenska banka 881.000, Ak pine 415.000, Greinitz 139.000, Trboveljska družba 466.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam 152.000, Gutmann 668.000, Sla-vex 190.000, Slavonija 64.000.
Novi Sad. Pšenico 450—460, koruza 198 do 300.
Newyork, 13. febr. Pšenica 203, koruza 132.375.
Chlcago, 13. febr. Pšenica za maj 183.23, za julij 156.75, za september 144.75; koruza za maj 129.125, za julij 129.50, za september 129.625.
Cerkveni vestnik.
c Vsem članom mestne moške Marijin* kongregacije pri sv. Jožefu se naznanja, da se vrši danes, dne 15. t. m. popoldne ob pol 5. uri skupni sestanek v »Rokodelskem domu« v pritličju, druga soba na desno. — Načelnik m. m. M. k.
Poravnajte naročnino!
Poizvedovanja.
Najden je bil zvezek malih kljufiev in en nožek na glavni cesti med Št. Vidom in Šiško. Lastnik jih dobi t Vižmarjih štev. 22 pri Fani Gestinčar.
Pogreša s t od 5. II črna listnica z imenom »Terrostahl« z legitimacijo na V. Š. in nekaterimi skicami ter nek spis od poštne direkcije. (tacajM« aa-j se i troti v naiera urri-niitrtt,

ZA POSTNO EN VELIKONOČNO DOTO
priporoča Jugoslovanska knjigarna
cerkvenim »borom sledeče skladbe«
Adamič, velikonočne pesmi za meiani zbor.
Part. Din 16, gl, po Din 6. Fais*. 10 cerkvenih pesmi za meiani zbor. —
Part. Din 20, gl. po Din 4. Foerster, 12 cerkvenih pesmi za meSani zbor. Part. Din 12.
Foerster, Lamentacije in Očitanja za meSani
zbor. Part. Din 8. Gram, velikonočne pesmi in Regina coeli za
mešani zbor. Part. Din 10. Hladnfk, velikonočne pesmi za meSani zber in Regina coeli. Part. Din 8.
Hladnih, Regina ooefi za meiani zbor. Din S.
Hribar p. A- Postni ia velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30, gl. po Din 10.
Kimavec, Rihar resatus, 21 pesmi za mešani zbor. Part. Din 24, gl po Din 8.
Lahamar, velikonočne pesmi z* mešani zbor, Part. Din 10.
Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor. Part, Din 12.
Sattner, postne pesmi za mešani zbor. (Par-titura razprodana), glasovi po Din 6.
SScherl-Prcmrl, velikonočne pesmi za meiani zbor. Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi, Gcr-bičevi in drugi napevi. Part, Din 30, gl. po Din 4.
ZA NASE ODRE. Borke in šal p vi prizori 18 burk in šalolger
enodejank za mešane vloge. 20 Din. Veseloigre in šaljivi prizori sa samo molke
in ženske vloge. 16 Din. Vse naše. Burka v enem dejanja. Spisal F. S.
Finžgar. 18 Din. Na krivih potih. Igra ▼ petih dejanjih m samo
ženske vloge. 12 Din. Nedeljske are na drnštvenfli odrih. Štiri igro-
kazi za samo ženske vloge. 16 Din. Martin Krpan, Dramatska pripovedka t potih dejanjih. Spisal Fr. Govekar. 26 Din. Voditeljem in režiserjem iger pa priporočamo:
DOetantski oder. Navodilo režiserjem. Spisal M. Skrbinžck. 16 Din.
Lepa BMrstr* Navodila m maskiren j«. Spis«! Navinšek. 6 Din.
Jugoslovanska knjigama ▼
Meteorologično poročilo.
Mnbliana 30S m a. in. vi A.
Vsaka drobna -vreltlc« Din 1'SO oU Tsska beseda »O par. Naj. nenjži & Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Dva vajsnea
ga čevljarsko obrt sprejme takoj Jakob Tcrkar, ViSctai-Ca 16, p. Gorje pri Bledu.
Čil/E-Ia žre šivat kot po-dm^a močnlca. Naslov » upravi Usta pod Stev. 936.
Deki~z cfažeSe
r starosti 16 do 22 let, se sprejme za vsakdanja hišna dela. - JE AN B. POLLAK, Erjavčeva cesta 12, 866
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA
Samskega, z večletno prakso t stroj, delavnicah, sprejmem » »iuwjO. Ponudbe £ naved-fco plače in prepisi izpričeval je poslati pod »Samostojen^ 940 na upravo ll?ta.
pRASčINA BO ŠT AN J ttče
k'i mera biti tudi dobra kn-horicu. Naštet? takoj. - Po-audbe mi AND. JAKIL — Karloirac (Hrvatsko). 921
UČENKA fi-e k boljši ši-
T3ji. - Ponudbe, ca upravo »Slovenca« pod Stev. 19.
jlRC ZSČE ta par dni v tedna dopoldne ali popoldne v bli-jini Tabora. - Naslov pove »prava lista pod Stev. 901.
izw
za vod, žago išče zet Mesec marec tvrdka SKRBEČ & BARTEL, Ljubljana — Miklošičeva cesta 8.	892
SEDMOSOLEC i 5 č e mesto inštruktorja proti plačilu oz. fcraui in stanovanju. Potik Vesten in točea. - Ponudbe fca poŠta! predal 129, Ljublj.
lišTšel3EKLE"
hli žena brez otrok, redoljubna oseba, Iti zna opravljati vse hšinc posle in cv. kuhati za rodbžao 3 članov. Mesečna plača 400 Din. — Ponudbe na Radarsko trgov. Hruštvo, Ruma-	913
SPREJME SE
pouk r tr;.'evino z mcJan. "blagom pridno in pcitcno DEKLE z dežele. Po-fcudbc na upravništvo lista pod Številko 914,
ŽANDAR. NAREDNIK
Elovcnec, aaraec, vešč slovenščine. nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi. IŠČE vsled izstope primemo službe pri kakem privatnem podjetju. Nastop 1. aprila 1935. — Naslov v npravi lista pod Stev. 907.
KNJIGOVODJA-
BILANC1ST
»lo"' - nem. - hrr. korespon-dent, išče službe. Ponudbe na upravo pod Dobra moč.
STROJEVODJA
Jugoslovan, Izučen ključavničar, zmož-sn vodstva pri stavbenih društvih, dobro l: poljan, IŠČE službo, tudi t druge kraje, — Ponudbe na upravo pod Strojevodja £03
POMOČI
Katera dobra duša bi pomagal* vdovi z V3oto 25.000.— Din za dolo 2 let z vknjižbo na pr/o mesto posestva? Natančna obvostie na upra. vo lista pod »M. M. 9« - 781
PERFEKTNA
STENOTIPISTTNJA
j;i j,- zaposlena že dalje časa v pisarni kot slenografinja .tfefepirka, žel! ?re!ns= siH sinite. Gre tndi Izven MoMjaae. — Penudbe na BjirsvefStvo »Slovenca« pod furtn »Poflena« Itov. 4121.
VINIČARJA
popolno veščega za Mmo> stojno upravljanje posestva v izmeri 35 oral v Zagorja, Iženjenega brez otrok, išče Jakob Spitzerc Kraplno.
SPREJMEJO SE
3
Moško KOLO naprodaj
v zelo dobrem stanju; cena 1700 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 939.
z ve?, delavskimi silami. — Poleg plačila depetat zemlje. Informacije pri oskrbni-5tvn veleposestva SCHER-BAUM - v EOCOZI pri Maribora. jL ,	878
DIJAK
se »prejme na slano* anje in hrano. Insirukcija v hi£i. Naslov pove uprava lista pod Številko 942.
UPRAVNI URADNIK
časopisa z dolgo prak.io — popolnoma samostojna moč t najbolj, spričevali, IŠČE primemo službe. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod žiiro! »Upravnik« Slev. 926.
Sloanoe s primerno Sol-UUcilclf gko naobrazbo se sprejme pri A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Trgov, pomočnik
dobro izvežban ŽELEZNI-NAR sc sprejme. - Pismena ponudbe upravi pod St. 731.
Pridna, 16-letaa DEKLICA bi sc rado
IZUČILA ▼ TRGOVINE
Ponudbe ca upravo lista pod Šifro »MARLJIVA« St. 852.
V SLUŽBO SE SPREJME v Savinjski dolini k graSčici VRTNAR ali VRTNARICA, DVA zanesljiva HLAPCA li konjem in KRAVAR, ki mora znati tudi molzti; slednji je lahko poročen. Dalje KUHARICA, ki bi kuhala za posle. — Samski imajo prednost —• Ponudbe z navedbo plače ca upravniStvo »Slovcnca« pod šifro »Stalna služba« štev. 796.
DOSLEJ se je naznanilo 63 oseb,
da so potom prve ali druge številke »Fortune«, časopisa za natečaje in posredovanje SLUŽB (uprava Osijek I.) dobili službe, ki so jih isV.ali. Brezplačnih listov na ogled ne pošiljamo. Povzetje izključeno, — Posamezno številke po 10 dinarjev, mesečno 35, četrtletno 100 Din.	451
Proda se dobro ohranjeno Seosko KOLO po ugodni cc-nL Naslov v upravi St. 937.
lepo stanovanje. -Kje, pove uprava pod št. 935
i psi
i;vT3tni čuvaji, 6 tednov stari, »o naprodaj. — JOSIP KOSLER - Šelenburgova 3.
Najugodnejši nakup vsakovrstnih spalnic in drugega pohištva po najnižjih cenah pri Mat. ANDLOVIC, Vidov-danska 6 - Komenskega 28.
Spalna so&a
o novim poli tirani m in solidnim mobiljera se proda po jako ugodni ceni. - Informacije pri upravi »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta št. 1.	876
li I
Preda se 36 bi prvovrstnega spodeještajerskega VINA n postajo Brežice. - Naslov v upravi lista pod itev. S6i.
300 Din nagrade,
kdor takoj posodi 3000 Din proti obrestim za dobo pet mesecev. Naslov v npr. .931
Jijj^o naprodaj z vrtom in
I illCU dvoriščem v Spod. Šiški. . Naslov pove nprava »Slovenca« pod šifro Ugodna prilika Stev. 909.
Morska trava
prima, dobavi NAJCENEJE »FRUCTUS«, Ljubljana -Tabor X	328
NAPRODAJ JE
v Kregarjevem pri Kamniku
lepo posestvo, na katerem se redi 14 glav živine; naprodaj je z vsem inventarjem in z vsem kmetskim orodjem; posestvo je v lepi legi. Cena po dogovora. — Ponudbe na Urban Bargar, Kregarjevo pri Kamniku.
sc KUPIJO. - Ponudbe pod »Srebrne krone« na upravo.
se ODDA s celo opremo proti soudeležbi na zelo prometni cesti v Ljubljani. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »LOKAL Z OPREMO 945.«
Dve dobro ohrecjenl
PISALNI MIZI
iz trdega ali mehkega lesa, se kupito. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »PISALNI MIZI. štev. 944.
Elektrotehn. podjetje
A. ARHAR In dmtf, Spod. 5i$ks, Jerneja ccsta St. 47.
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje manjših elektrarn ia inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. — Garancija! 898 Garancija!
Dirkalno KOLO
skoro novo, sc proda. Naslov v upravi pod Stev. 910.
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise »POSREDOVALEC«, Sv. Petra cesta 23.	323
dobro ohranjen ORLOVSKI KROJ. Naslov v podružnici »Slovenca« — CELJE, »Bali vol«.	930

Trgovci, pozor!
Po čudovito nizki ceni »e dobijo različni ČEVLJI v veletrgovini z usnjem JOH. JELENC — CELJE. 951
KDOR ŽELI
kupiti ali prodati
veleposestvo, graSčlno, posestvo, hišo, vilo, tovarno, trgovino, obrt itd., naj se obrne a« »GOSPODARSKO PISARNO«, d. « o. z, Ljubljana, Wollova ulica t/IL
MODERNI
lovski voz
t 8 sedeti — NAPRODAJ radi pomanjkanja prostora. LAMINGER, Maribor, Slovenska ulica 26.	879
Vsemogočni Gospodar jc poklical v Tečnost našo
učiteljico.
Pogreb bo v ponedeljek, 16, svečan a ob »tirih popoldne iz hiše žalosti ca Domobranski cesti li. 5 ca pokopališče Sv. Kri?..
Vse, ki ste rajnko poznali in videli njeno trpljenje, prosimo, molite zanjo.
Ljubljana, 14. febroarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALL
POZOR I	POZOR I
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikel Resi j«-Ta cesta 30, L nad, desao,
Zalivala.
Ob prebridki izgubi oaSega nadvse Ijubljc-Aega in skrbnega očeta ozir. starega očeta in strica, gospoda
Ausec Jožefa
Trvarja in posestnika
izrekamo vsem. ki so ga tolažili ob bolezni,
zlasti pa g. nrimariju dr, Gostiši, preč. g. kan. Fcrjančiču, dalje kat. drtištvu rokodeL pomočnikov za poklonienl venec ter petje in vsem, ki »o blagega pokojnika spremili na zadnji poti kakor tudi vsem, ki so nam izrazili ustmeno ali pismeno svoje sočutje — Bog plačaj! Novomesto, 14. februarja 1925.
Žalujoča rodbina AUSEC
in sorodniki.
OM •pcao-«•11»	Bar«. t mm	1'HUO. meter T O	f .turu u.. (liurvom » O	vetrovi	v lun
15./2. 21 b	729-2	0-4	0-6	det. J«.	
14./«. 7 h	781-6	M	&7	d ebl deš.	Ji-a
14./1. 14 b	783-3	M	M	dot. J«.	
jc za vsakega trgovca tn obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom ___po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi ▼
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
veliki ali pa tudi v priprosti
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj

znamke »Urania« v popolnoma dobrem stanju, naprodaj. Vprašanja pod St. 1117 »Stroj 929« na upravntštvo.
Državno koncesionirano,
ZASEBNO UČILIŠČE
GiTA PETAČ,
Ljubljana, Valvasorjev trg 6 (pritličje).	947
m
Potrti globok« ialosO naznanjamo, da nam ft daa«s umrl naš ljubi
Lojzek Pieter
družabnik tvrdke A Pinter — Slov. Bistrica
v 27. letu svoje mladosti, previden * tolažili svete vere, _ Pogreb
nepozabnega »e vrši v ponedeljek, 16. t. m. ob 4. popoldne Iz dom« v Slov. BistricL — Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, dn« 17. februarja ob 8. zjutraj v farni cerkvL Slov. Bistrica, dne 14. februarja 192&
Ana in Alojzij Pinter, starši — Ferdo Pinter ln »bliefj, »trle (Maribor), — Raža Pretnar in obitelj, teta (Konjice). — Dr. Maks Šnadeii
in obitelj, bratranec (Maribor). — Julčka KrtjJaik (Slov. Bistrica),
bratranka.
Ob prt rani izgubi naš« nepozabne, predobre mamice, gospe
Mafije Meplč
nam Je doSlo od sorodnikov, kakor tudi od mnogobrojnlli prijateljev in znancev mnogo prisrčnih izrazov sočutja, za katere se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Posebna zahvala bodi izrečena darovalcem prekrasnih vencev ln v dobrodelne namene poklonjene vsote. Slav. pevskemu društvu »Trnovo - Krekovo« za prekrasno, srce pre-tresujoče petje. — V veliko tolažbo nam |e bila izredno velika udeležba pri pogrebu. Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamico na njeni zadnji poti k preranemu grobu izrekamo našo vdano zahvalo. Ljubljana - Nov6 Staicci, dne 14. februarja 1923.
Rodbini; REPIČ —DR. SLECHTA.
mm
Ustanovljeno 1842.
Električni obrat'
Mi\m jim in Min n ? M§
prevzema pleskanje stavb, pohištva, [I {^Fli Q S f 11$ SPSt^VO na st«k!o, zid, piatno, centralnih peči, železnih konštrukcij itd. || -	- les, pločevino itd.
Brna Eieri nosi Monint, Čeme & Ceip., na z i. z.
Ljubljana, Igriška ulica št 6 (poleg dramskega gledališča).
Naročajte
»SLOVENCA"
ki jc edini slovenski dnevnik s tedensko ilustrirano prilogo!
Urarji
Zaradi smrti se odda t tujem lepo urejena delavnica na Bledu. Potočnik Angola.
HIŠA
t vpeljano STROJNO-KLJU-ČAVNIČAR5KO delavnico ia takoj prostim stanovanjem v industrijskem kraju
NAPRODAJ I
Ponudb« na opravo tista pod »Ugodni pogoji« St Sil.
PRODAM
tfve postelji, dva »podaja k 3 »gornja modrooa, saloni! aotn, 1 škatl|* u prodajo si niči« Ia (tekla ia gensko kolo. — Osojna pot 3/IIL
trboveljski, Hbojskl, eatsa črnomaljski,
drva, inozemni koks, oglje, Slez.jsk« brikete dobavlja
ILIRIJA Ljubljana
Kralja Petra trg, 8. teL 220 Pla,611e tn<U u obrek«.
čajno MASLO J« polno-mastea SIR — dobi pri Mlekarski ia »franki tm-drufi v DOL. LOGATCU.
Kmečko POSESTVO
•krog 50 oralov, z lepimi poslopji, vse v ravnini, malo od Kranja, se ceno proda skupno ali posamezno. — Trii« kmečki podi, dva večja, en manjši, takoj cono naprodaj. — Naprodaj tudi 2 gostilniški poslopji na Gorenjskem, eno v večjem industrij kraju, drugo blizu železa. postaj«, dalj« trgov, stelal«, polti tn godbeni avtomat — Ve« k« poizre pri L REBOLJ — KRANJ.
VOZ
lahek, aknra zon, PRODAM po ugodni ceni. IVAN KONČAN, Dravi)*, IL 62, 8t- Via o*d Ljubljano
BUKOVADRVA
suha, kupim, — Ponudbe nt, npravniStvo »Slovenca« pod iiiro: »Več vagonov« 863.
i. Sijepušin
Slsek
priporoča boljSe tamburioe, strun«, par ti ture i« vse trebSžl ia vsa glasbila
line
Spioš. kleparstvo
Ferdo Ferenz,
LJUBLJANA - Mirjc 2,
trvrinje v*a stavbena in galanterijska nova dela ia p»-pravila strokovno ia
Kože dlvjačin:
dhrjft, {c domačih zajcev, Msle, kun, dihurjev, polhov
itd., kupuje po najvišjih cenah PETER SEMKO, Ljubljana, KriževniSka ulica 7.
iščem stanovanje
▼ bližini Trnovega, naj bo podstrešna soba ali kletna s Itedilnikom. - Ponudbe na opravo lista pod »Delavec«.
WORTfflNGTON-
S E S A L K A
stara, rabljena, lahko tudi daiektna, za 15.000—17.000 litrov vod« na uro, g« kupi.
I« poslati o« upra-v* tega lista pod »Worth-kngton-resalka« Itev. 844.
OPEKO ia i&mot - MOKO (češko! priporoča F. HOČEVAR, Lfnbl|aii«, Dunajska cesta »L 36.	845
fJ JČfs » vrtom ali dvori-I1IOU i$em kupim; pro. dajalec lahko obdrži dosmrtno stanovanje. Ponudbe na opravo lista pod lifro: »Ljubjjan. predmestje« 863.
S takočlro vojkom za parketa In Itnolej
i« omngažena otročje lahko dalo.
LJUBLJANA JURČIČEV TRG
priporoča svofo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin modnega blag* ter perila, potrebščin za iivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno a obratno pošte

□ODO
Na zahtevo
mm® m m
m
B	Vam stavimo brezplačno proračun za
(M	črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
|	Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani
p	Kopitarjeva ulica 6. IL
Naročajte nedeljskega „SL0VENCA"!
NAJUGODNEJŠI NAKUP!
Radi selitve se proda HI8A, v kateri se nahaja __ s m«J. blagom po nadvse ugodni ceni. Hiš* se aahafc petčetrt ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob, kuhinje, shrambe, lepe veie in 1 trg. lokala. Krita je i opeka, Najnižja ccna bi bila x zalogo vred 55.000 Din. Proda m tudi brez zaloge. Naplačilo takoj 30.000 Dia, ostanek m dogovoru. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »Ra}> M. 17%.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja. U aodfjo popolno varstvo z vknjižbo is z zastave zalog blaga« J8*> IŠČEJO
posojila ozir. družabnike al! kupce.
Ponudb« sprejema m pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wotiova aL I/a
"S
S
S n B
o
xs
s
s»
■S
Pozor IsmetoiFtilcU tatijsIsB zadruge in ueletrgoBci!
Mod aajrainejla la naJuspefinejSa umetna gnojila štejemo dan«« branlvomno v vodi raitopljivi 16/18
Domala industrija: „DUNIC«.U d. d., Zagreb trdclu"-. v svojih k*. mlčnih tovarnah SUfB&FOSFAT najboljše itakatroeUi |n nudi hitela wo skrajni tovarniški eeni V.-an!:<b v«aka p<rv*aja Slovenija. Naročfla sprejema ia daje pojasnila iirlaps^t)
«l>an:ce" d. «3. w Ljubljani, Poljanski trv*g?> 43,
Veflk «»ps& jajnmcen. Izborno apcrabljhra ertdstn za umetne gnsjuija pelja, ___ travniku* In vinograda*! Prsli -usltsI
o
ta.
•Mr
3
DO
m.
a o
ST m

iS
i ■ ■ ■ ■ ■ a ■ a ■ ■ ■ a a a b a b ■ b ■ ■'■ "■ aa a am m mm m ■""■■ ■'■ ali
Pepeloma varno naložita denar v

r. z o* v LJubljani
Mestni trg itev* © iamsteena glavnica za vloge znaša že
ionov dinarjev
Lisičje KOŽE
in drugih divjačin k upe je
vedno D. ZDRAVIČ — trgovina usnja, LJUBLJANA, Sv. Florijana nlica itev. 9.
■e takoj sprejme za večje keramično podjetje. Neože-njeni imajo prednost - Ponudb* jc poslati pod Elektrotehnični obratovodja na upravo »Slovenca«.	918
iMDMUa
ea
V8©š?e	zelo ugodno, Srs sters
vloge, kE jih izplafule takoj, brez odpovedi po . .	87,
vloga z enomasečno odpovedjo po.....10%
vloge s trimesečno odpovedjo po......12%
visgs s šesimese&io odpovedjo po.....15%
Izven liubijanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice,
da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Posojilo daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na ^vknjižbo ali poroštvo. — Inkaso faktur in msnic. Trgovski krediti.
za Idejne načrte stanovanjske in trgovinske HIŠNE SKUPINE na Kralja Pet« trgu v
Maribora (osnutki v merilu 1 :200)
na dan 4. aprila 1925
za strokovnjake, ki so državljani kraljev. Srbovj Hrvatov in Slovencev.
Nagrade po 22.000, 16,300, 10.000 Db la trikrat po 4000 Din.
Pripomočki in natečajni pogoji so interesentom na razpolago pri podpisanem zavodu za znesek 50 Din.
t
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMESCENCK V LJUBLJANI — ALEKSANDROVA CESTA.
POZOR I	POZOR 1
V Valeča lastnem interesu Vas opozarjamo, da si M* bavite vse potrebne potrebščine pri znani tvrdki
8. Veseiinovič & Comp.
v MARIBORU, Gosposka jdica št. 26,
ker }e dokazano, da j« tvrdka solidna. Tamkaj dobit« dobro blago po znižanih ccnah, kajti uveden je nov princip: »majhen zaslužek — velik promet.« Na izbiro imate srajoe va moške, ovratnike, klobuke, čepice, kr*. vate, moSke in ienske nogavice, svilene in volnena ičitnik« (ierpe), volnene trikotaže, svilene' ia druga robe«, damsk« in moike gamaše iz klobučevine, palica itd. — Francoske pariumerije, Coty, Houbigant, Gibbs, 4711, Odol, »Luk*«, kemično milo, garantirano najboljio sredstvo za či&čenje raznih madežev, osobito oljnatih in od črnila ter masti. — Damske kožnate in svileno torbice in drugo raznovrstno blago.
•jaBaoaBii&bnabbh&ana a s Kisi a bbbbb b iiidqbbi bbbb
Pojasnilo.
Z ozirom na r*uu gtnoriet, ki se iroslfo po državi, javljame tem potom, da ni res, da Je pivovarna Union kupila naio tovarno šoirita in kvasa, temvei da
smo samo začasno prenehali izdelovati kvas, tovarna p* je bila prej kot slej naša last ter izdeluiemo v njej sredstva za pelo kruha: ,D1ASLAD", ,DJAMALT44 tu slatino moko „MALTUSIN".
Cenjenim odjemalcem se naj topleje vrioontc
Maks Zaiokar <$ sin, Ljubljana.
dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju* _	* Špecerijskim in kolonijalnim blagom,
deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, izveS-banemo trgovcu pod ugodnimi pogoji, — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladišče v hiii. — Prevzeti je celo zalogo po dnevnih cenah, proti takof-injemu plačilu. Zaloge je za okrog 150 do 200.000 Dta. — Po ponudbe je pisati na upravo tega lista pod lifro »SOLIDEN TRGOVEC«.
lli
Angleški spisal Jack London, preval J. M.
Potovala nta dan za dnevom in brez konca po mehkem, neutrtem snegu. Trdo, naporno hi enakomerno delo, brez vsakega razvedrila in razburjenja, je bil ta tek po trdi površini, trdovratno, neolajšano delo. ko jo bil sedaj eden v krpljab spredaj, sedaj drugi. Potlačiti je bilo treba cel jard prašnatega snega in široko spletena krplja se je pod težo moža pogroz-nila celih tncat palcev globoko v mehko površino. Za delo s krpljami v takih okoliščinah je bilo treba mišic, ki so bile drugačne kakor pri navadni hoji. Od stopinje do stopinje se dvigajoča noga se ni mogla premikati navzgor in poševno. Treba jo je bilo vzdigniti navpično. Kadar se je krplja pogreznila v sneg, je pred rilcem stala navpična dvanajst palcev visoka stena snega. Ako pa se je pri dviganju noga le količkaj premaknila poševno naprej, je rilec proniknil v ovirajočo steno in se nagnil nizdol tako, da je peta zadela ob nogo zadaj. Kadi tega je bilo treba vsakokrat in ves čas vzdigovati nogo dvanajst palcev naravnost kvišku, preden se je moglo začeli gibanje iz kolena naprej.
Po taki deloma utrjeni površini so sledili psi, možnk pri vodilnem drogu in sani. V najboljšem primeru niso prehodili več kot tri milje na uro, čeprav so se mučili, kakor se samo izbrani ljudje mučiti morejo. To pa je zopet povzročilo daljše ure potovanja in Daylight je liotlil dvanajst ur na dan, da vzdrži povprečno dnevno pot hi se zavaruje zoper nezgode. Ker so porabili tri ure za postavitev tabora zvečer in kuhanje fižola, za zajtrk zjutraj in razstavitev tabora, in za otajanjo fižola pri opoldanskem postoju, je preostalo devet ur za spanje in odpočinek, in od teh dove! ur niso niti psi niti možaka tratili dosti nuiuit.
V Selkirku, trgovski postojanki blizu reke Pelly, D*ylight svetoval Kami, naj ostane tam, da ae od-»oiii*, in se mu na peti iz Dyeae nazaj zopet pridruži. Heki Indijanec od jezera La Baree. ki ie zašel od
svojega rodu, je bil voljan prevzeti njegovo mesto; a Kama je bil trdovraten. Zagodrnjal je nekaj malce zamerljivo, in to je bilo vse. Vendar pse je Dajlight zamenjal, pustil izmučeno pctorico, da se odpočije do povratku, in ej nadaljeval pot a šestimi novimi psi.
V noči, ko so dospeli v Selkirk, so potovali do desetih zvečer, in ob šestih drugo jutro so odrinili na daljno tfivjo, skoraj pet sto milj dolgo pot proti Dyeai. Zopet je nastopil hud mraz, pa najsi je bilo mrzlo ali toplo, pot je bila neutrta. Ko je toplomer padel na petdeset stopinj pod ničlo, je bilo celo težje potovati, ker so bili tudi kristali iz sreža po trenju pod sanicami pri tej nizki temperaturi bolj podobni peščenim zrnom. Psi so morali vleči mnogo težje kakor po istem snegu pri dvajsetih ali tridesetih stopinjah pod ničlo. Daylight je podaljšal dnevno pot na trinajst ur. Skrbno je čuval dni, ki jih je bil pridobil, kajti videl je, da ga čakajo še hude dalje.
Ni še bilo povsem sredi zime, in nemirna reka Tifty Ni!e je njegovo sodbo opravičila. Na mnogih krajih je tekla na široko odprta, samo na obeh straneh jo je obrobljal obrežni led. Na številnih krajih, kjer se je voda zaganjala ob strme kleči, se obrežni led ni mogel narediti. Radi tega so se morali obračati in stikati; sedaj so prekoračili reko, sedaj se zopet vračali in so včasih naredili pol tucata poskusov, predno so našli pot preko posebno nevarne proge. Počasno delo je bilo to. Treba je bilo preskušati ledene mostove in tedaj je stopal ali Daylight ali Kama naprej s krpljami na nogah in z dolgim drogom počes v roki. Ako so se pri tem udrli, so so na ta način lahko rešili s palico, ki je mostila luknjo, ki jo je naredilo njihovo telo. Več takih dogodljajev se je primerilo obema. Pri petdesetih stopinjah pod ničlo do pasu premočenemu človeku ni mogoče potovati, ne da bi zmrzoval; vsaka tak« nezgoda je torej pome-njaia zakasnitev. Kakor hitro se je tako ponesrečeni rešil, je tekal sempatja, da vzdrži obtok krvi, suhi tovariš pa j« zanetil ogenj. Ob njegovi toploti je bilo mogoče preobleči se ia posušiti mokre »bloke za prihodnjo nezgodo.
Neprilike je poslabševala še okolnost, da se to nevarno potovanje po reki ni moglo vršiti v temi in je tako njihovo delo bilo omejeno na šest ur mraka. Vsak trenutek je bil dragocen in stremela sta za tem, da ga ne izgubita. Radi tega sta pri prvem znamenju nastopajočega sivega dne razstavila taborišče, naložila sani, vpregla s« in čakala pri ognju. Tudi se opoldne nista ustavila, da bi obedovala. Na tak način sta ostajala daleč za preračunanim redom in vsak dan jima je odjedel od onih milj, ki sta jih popreje več prevozila. Bili so dnevi, ko sta naredila petnajst milj, in zopet dnevi, ko sta prevozila samo tucat milj. Nekoč pa sta namerila na tako slabo progo, da sta tekom dveh dni prevozila celih devet milj, ker sta se morala trikrat obrniti od reke in znositi sani in opremo čez gorovje.
Naposled sta se ločila od strašne reke Tlfty Nlle in dospela do jezera La Barge. Tod ni bilo ne odprte vode ne razruvanega ledišča. Na daljavo dobrih trideset milj je sneg ležal ravno kakor na mizi, hkratu je bil debel tri čevlje in mehak kot moka. Tri milje na uro je bilo največ, kar so mogli prevoziti, a Day-light je praznoval mimohod mimo reke Tifty Nile s tem, da je potoval pozno. Ob enajstih dopoldne so dospeli do začetka jezera. Ob treh popoldne, ko se je pričela arktična noč, so privikrat uzrli drugi konec jezera in so ob prvih zvezdah ugotovili smer. Ob osmih zvečer so pustili jezero za seboj in stopili v ustje reke Levves. Tukaj so 6e ustavili za pol ure, si otajali kose zmrznjenega skuhanega fižola in dali psom poseben odmerek živeža. Nato pa so jo udarili po reki navzgor do ene po polnoči, ko 30 si naredili redni tabor.
Tisti dan so potovali šestnajst ur; psi so bili preveč utrujeni, da bi se borili meti seboj ali celo lajali, [n Kama je zadnje milje vidno šepal; vendar je bil Davlight drugo jutro ob šestih zopet na potu. Ob enajstih je bil ob vznožju gore \Vhite Korse in tiha noč ga je našla taborečejra onstran Rox Canon*, kjer je imel za seboj poslednja slabo ročno proge in vrsto jezer pred seboj.
Ljubljana
Popolnoma varno naloga svoj denar v
te
na) va$ja IpaeS*
JalHa tlgOTlEJL
v Jugoslaviji
• pUahiiml, rataa. «Lial Ia kopimiaM ftroji, i aimnoSirnU »Istri aparati, pUu-aiika opremo la • t, c uri toiidernha! potnbiCiaud.
UltiMT. I MM. Tilifaa M. IN
Wolf-Lanz no Ti ali popolno generalno popr*. vljenl in preizkušeni s tovarniškim Jamstvom ln montažo. -
Slrovoollni - Diesel - upoini plin - moteri
▼ Ljubljani, r. s .t o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«,
Hranilne vloge se obrestujejo
Pantovfiak 1 b.
Poglsdajie naSa veliko ikladlH«
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiže ln zemljišča. — Krediti ▼ tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva L i d. — Denar sc naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
O AH m mislite pridružiti VaSemn moža al e8et* «
•	Kanadi.
O Ali Imate sorodnike ell prijatelje v Kanadi, kateri«
*	»e hočete pridružiti.
p Ali želita potovati v Kanado, da «i nabavite farat,
Ako te zanimate za Kanado in rabite gornje ali dnige informacije o tej 2emlji, obrnite se nas
CA N A DIA N PACIFIC
Zastopnik u Slovenijo i
fOSIP ZIDAR, Dunafska cesta štev. 31
Svetovna tvrdka kratke robo, k! ima skoe dolga leta podružnico v Jugoslaviji, išče prvorazrednega
£ revizijskega zastopnika lz iste branše sa rajon jubljana in okolica. Isti mora dokazati, da je pri odjemalcih izvrstno upelian.
Gospodje, ki odgovarjajo gornjim pogojeni ia Imajo že druga zastopstva naj pošljejo svoje ponudbe
. ogiasnl zavod. Zagreb.
naznanja
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26
(dvorišče).
ZASTOPNIKA, prvorazredno moč, jako dobro uvedenega pri krojačih in šiviljah (modistinjah) IŠČE za takojšen nastop tekstilna tvrdka, ev. se mu poveri konsignacijsko skladišče. — Ponudbe pod »Dobri pogoji« na *OZMA«, cg!. zavodi Zagreb, Gunduličeva 5.	770
vse vrst e in vsa spadajoča pločevinasta dela ter popravila Btrokovno izvršim Specialna delavnica
ustanovljena Geta 1367
Ta najstarejša in največja, po vsej naSi kraljevini ter ie preko njenih mej najbolje vpeljana ia najtopleje priporočana zvonarna, ki jc bila odlikovana v največjih svetovnih mestih, kakor v Parijo, r.s Dunaju, v Trstn itd., prejema dan na dan najlaskavejše zahvale za svoje priznano
I-msd stotin in stotin priznanje priobčttje se na tem mestu ena rade jih;
Karlovae, 2.jll. 1925.
Zvono, koje ste ovcije postavili a teiiiu od 1247 kilogr., glas D, na 20 de-ecnibra 1024 vrlo .tas za-devoljava. Na/od je jako zailovoi/an, pa ie samo svih jed na željo; da čim prije dobijemo i drugo.
Svakom sam preporu-čao Vašu firma, pa čem to tinitt t u budtiče.
Vaša firma u svakom pogledu i lo zasfužuje.
U izraz odiilnog pošto-vonja jesam
P. Jurij Blucčtie l. r. gvardljan i župnik.
Flaeh Rund-Links-Links in Jaekard za rosni in strojni pogon :-:
za strojni ln nožni pogon
prodsja
!a čSeSi strojev m sisteme In
>: fiftOSC vedno na skladišču pri :-:
|	125 SLOVENSKO! PREMOGOVNIKOV	\
I	vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah	J
|	premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za	*
|	industrijska podjetja in razpečava na debelo	*
|	INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
I	vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno	j
j	prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in	i
|	domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in	1
|	brikete	J
f	Naslov: Prometni aavad ra premog d. dL	j
♦	V LJubljani, fillbloiilčava cesta štev. 15, II.	*
X	i
%U!HWl]9ke ulice Stev. 43).
SsttH zartepnik tt^nBks soslsmiitj a f»dustrijo stroje* za plctatij«
Felfx lederer, Wien
ii niiii 'iiHf m -u, ^w<rwnii ^»nHii^i.igiii^iiM——isil—f)
prvovrstne bronaste
jt "^HVii	Inhalt-ijstci avaraft na ia« manjkati
<»», > a i	t n o b o n i drnžini, nabaviti ši r«
tC! { HI eJK^^mbamk »ot» vsak poaameraik, ako »krbi sa »fiffl svoja edrarj*. — ,.AU GO l,A.TOK" ' ■.	edrnvi z najfi^nrnejMin uapabom %'eo
bolezni sapnikorganov, kakor; hlajonjo, IiažolJ, oslovski koiielj. aahuUa, gelUsist la bro&mjalEi katar, vrata« in pljučne bolezni, vnetja pl*n5ntjj. Sonlo, posledice inflnenoe, itatms itd. Itfi. — Prednosti aparata: sanblapnjo oljnat« ia vodene tekočine. Ni v nifc&fci zvezi s htujavo, torej ojjuja varon. Koinodno more se uporabljati tr.di t postelji. Takoj pc uporabi si paciienfc lahko poda na mrsli zrak, ter je popolnoma sa varovan pred ponovnim prehlajenjem. Preaaaetl.liv aEtaeti: takoj po uporabi. Cena popolcef;a ».parata „AT?aOr.ATOH1' 01 n 135'— Z&litevajto brezplačnih prospektov. — Generalno »setop. za S"H3
Jože Cebalj, agentura-komlslja
Jeoonico aa aoranjaksm
3 a k in vsa droga motenja govora.
ki ofctsžujejo življenje tudi najbolj Uiilrfliiill nadarjenim, se radikalno in za vedno I" | 1111111 odstranijo pri osebah vsake starosti W	W 'n ®tanu P° novo pre elani metodi
__' S '' prof. fleumanna, ki sc ooira na na-
rEvni ton,clj je2;kovnih zakonov Nad 500 zahval in priznalnic od oseb, ki so trpele na motenju govora ter od uglednih zdravnikov ir. strokovnjakov.
Radi novih prijav se stranke sprejemajo še od nedelje do četrtka 15-19. februarja od 10—1 in 3—5, v hotelu »Sioss«, 1. nadstr., soba št. 23,
nudi sledeče najnovejše zvezke:
D. Feigel; Domače živali, humorističen spis, 72 strani,	broS.' 10 Din, vez, 15 Din.
H. Murger: La Bohesne, roman, 402 strani.....bro5. 35 Dir., vez. 42 Din,
A. Remec; Magda, tragedija, 85 strani .,.,,..	bros. 14 Din, vez, 20 Din, Dr, F, Gosti, Misterij duš?, poljudni pregled psihijatrije,
276 strani.......... .	broš. 35 Din, vei. 42 Din,
Dr,_A, Gosar; Socialna ekoHomsja, 300 strani , , ,	bros. 85 Din, vez. 95 Din,
T. Zielinski: Antični in moderni svet, strani , ,	broš. 36 Din, vez. 45 Din.
Naročila sprejema:
5troškt pel uporabi benetna.
Šelanburgova 5,
(Basjirot! g!wre poŠte,)
a HI	»saior s paSeraf.
EAG-generalorjena,
Mil Z	ta nfarsnea
ki si ustvarjate svnj lastni dom, dobite za So potrebno
prodaja v ?saM &.oI;čIkS s s&ladkca tvornice v Tesl.ča
Ljubljana t Telefon 5*0 i	Bohoričeva ulica H.
Stroški pri »porabi oglja.
lepo izdelane in po zmernih cenah pri ifrffliiiU ofll pohištveno mizarstvo - LJUB-
ijitiga sin, LJANAr Sv. Petra CMta žt 17,
BoSlfovl^cva nS!ca 33
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Viktor CenCiž v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,