Letnik 1918.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXXII. — Izdan in razposlan 4. dne julija 1918.
Vsebina: (Št. 240-244.) 240. Ukaz o izplačevanju kuponov osmega avstrijskega vojnega posojila po poštnih uradih. — 241. Razglas, da se popravlja pogrešek v ukazu ministrstva za notranje stvari z dne 31. maja 1018. L, s katerim se izpreminjH ukaz z dne 28. aprila 1910. 1. o izdaji varnostnih policijskih določil za obratovanje motornih vozil (avtomobilov, motornih vlakov in motornih koles). — 242. Ukaz, s katerim . se ustanavljajo najvišje cehe za sveža jabolka. 243. Ukaz, s katerim se ustanavljajo naj višje cene za sveže hruške. —- 244. Ukaz, s katerim sc ustanavljajo najvišje cene za sveže češplje in slive.
240.
Ukaz trgovinskega ministrstva v poraznimi s -finančnim ministrstvom z dne 5. junija 1918.1.
» izplačevanju kuponov osmega avstrijskega vojnega posojila po poštnih uradih.
1.	Kuponi osmega avstrijskega vojnega posojila, in sicer od kosov po 50 K, 100 K, 200 K, 1.000 K in 2.000 K davka prostega 5'/a %-nega razdolžnega državnega posojila 1er od kosov po 1.000 K davka prostih 5>/3 °/n-nih državnih zakladnih listov, se izplačujejo po poštnih uradih, ki so po točki 1 ukaza z dne 13. Septembra 1915. 1. (drž., zak. št. 274) upravičeni za izplačevanje kuponov vojnega posojila.
Pooblastitev državnih poštnih uradov in razrednih poštnih uradov, ki so v stojališču državnega poštnega urada, da smejo izjemoma izplačevali kupone, se razglasi z lepaki v doličnih poštnih uradih.
2.	Določila točk 2 do ti omenjenega ukaza veljajo tudi za izplačevanje kuponov osmega vojnega posojila.
Wieser s. r.
241.
Razglas ministrstva za notranje stvari v poraznimi s trgovinskim ministrstvom, ministrstvom za javna dela in finančnim ministrstvom z dne 26. junija 1918. 1.,
da se popravlja pogrešek v ukazu ministrstva za notranje stvari z dne 31. maja 1918. I. (drž. zak. št. 188), s katerim se izpreminja ukaz z dne 28. aprila 1910. I. (drž. zak. št. 81) o izdaji varnostnih policijskih določil za obratovanje motornih vozil (avtomobilov, motornih vlakov in motornih koles).
V drugi vrsti prvega odstavka § 1 v XGVI. kosu državnega zakonika pod št. 188 razglašenega ukaza ministrstva za notranje stvari z dne 31. maja 1918. 1. se mora namesto „Frakturen“ pravilno glasiti „Traktoren“.*)
Homanu s. r.	Wimmer s. r.
Wieser s. r.	(iayer s. r.
*) V slovenski izdaji drž. zak. je ta popravek že vpoštevan.
(HlMtnitolt,)
157
242.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 3. julija 1918. L,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveža jabelka.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. St. 307) se ukazuje:
(Vite pridelovalcev.
§ J-
Kadar prodaja pridelovalec jabelka tuzemskega pridelka v svežem stanju, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine- na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg, se ne smejo prese-
gati nastopne najvišje cene:
a)	Kadar se prodaja od mesta pridelovanja	.1.....................K GO'—
b)	kadar se dostavlja k skladišču
veletržca.......................... , GG'
Te najvišje cene se umevajo za 100 kg nesortiranega blaga (izvzemši odpalo sadje in sadje za mošt) brez omota.
§ S.
Kadar prodaja pridelovalec sortirano blago tuzemskega pridelka, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drolmo, to je porabniku v množinah izpod 5 kg, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
Kadar so -prodajajo	od mesta pridelo- vanja	od nakladno po- 1 stajo po j žolezniako-j uradno ; dognani ! toži, naloženo
	k r	o n
1. Fina namizna jabelka, to so z roko obrani sadovi brez hib listih vrst, ki jih i določi urad za prehranjevanje ljudi in objavijo politična okrajna oblastva, in sicer:	*	
«) kakovost 1 (večja jabelka brez hib)		90	95
b) kakovost II (manjša jabelka ' brez hib)		xo	85
Kadar se prodajajo	od mesta pridelo- vanja	od na- ; kladne postaje po j železniško-; uradno i dognani j ieži, na- 1 ložend J
	k r	. o n
2. Namizna jabelka, to so j z roko obrani sadovi brez hib 1 tistih vrst, ki jih določi urad ; za prehranjevanje ljudi in i objavijo politična okrajna ob-	55	GO
3. Gospodarska jabelka, to ! so z roko obrani sadovi vrst, 1 ne oznamenjenih pod 1 in 2, I vštevši navadna jabelka za j čežano, kompot in štruklje .	47	52
!			 	-		—	
4. Jabelka za mošt, to so vrste, ki se redno porabljajo : za izdelovanje jabolčnika . .	-25	28 !
Te cene se umevajo za za trg sposobnega blaga brez	100 kg omota.	zdravega Omot se
sme znračuniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
Ako se prodajajo sadovi pod 1 in 2 omenjenih vrst (finih in navadnih namiznih jabolk), ki niso brez hib, torej zelo obtisnjeni, črvivi, pokvečeni, krastavi sadovi, ki nišo zadosti dozoreli na drevesu, velja za gospodarska jabelka ustanovljena najvišja cena (točka 3).
Kadar prodaja pridelovalec sortirano blago na trgih, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg, ali podelovalcem ali kupčevalcem na drobno tudi izven trgov, veljajo v tj 4 ustanovljene najvišje cehe nd nakladne postaje.
Kos GXXT1. 342. Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 3. julija 1918.
I
Cene v trgovini na .debelo.
§ 4.
Kadar prodajajo veletržci jabelka tuzemskega pridelka, v svežem stanju, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
!	 - ' ■ . - 	 	 Kadar se prodajajo	.od nakladno postaje po Železniško-uradno dognani toži, naloženo	na trgih ali podeloval-cern ali trgovcem na drohrit» tudi izven trgov
	k r	0 11
' 1. Fina namizna jabelka (§ -2, točka 1):		
!	a) kakovost 1 , . . . .	100	112
b) kakovost 11 . . . . .	90	102 !
j 2. Navadna namizna jabelka (§ 2, točka 2)	....	r «r»	77 i
3. Gospodarska jabelka (g 2, točka 3) 		57	69 I
4. Jabolka za mošt (§ 2, točka 4) . '		33	40 i
		
Cene so umevajo za 1 OU kg zdravega za b'g sposobnega blaga, brez omota. Omot se sme Z:>raČuniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
V cenah so všteti stroški prevoza in dovoza "a trg ali do podelovalčevega obratovališea (pro-‘lajaltiieo trgovca na drobno).
Ako sc prodajajo sadovi pod I in 2 orne-ui*niih vrst (finih in navadnih namiznih jabolk), 1 hišo brez hib, torej zelo obtisujeni, črvivi, po-ločeni* krastavi sadovi, ki niso zadosti dozoreli r>a drevesu, volja za gospodarska jabelka uslanov-liena najvišja cena (točka 3).
.okoliša izjemoma dovoliti jirikladc k najvišjim cenam, ustanovljenim v § 4.
Sadje za luksus.
§ 6.
V tem ukazu ali na njegovi podstavi ustanovljene najvišje cene ne veljajo za takozvano sadje za luksus, to so izbrani posebno veliki sadovi brez omotani, kakor je v trgovini običajno (kabinetno blago, blago I. vrste v zabojih)'naslednjih vrst jabelk:
AnaTaas-renetka, janežka, Coxova pomerančna renetka (Goxove "pomeranče pepping), žlahtno češko, žlahtna renetka (srebrna renetka, zimska kraljica tirolka), žlahtnordeče, žolli bellefleur (Metzgerjev kalvil), rumeni Richard, blenheimska zlata renetka), gravensteinsko (cvetlični kalvil, gaslonska tirolka), kanadska renetka (pariška rambour-renetka). karmelitska -renetka (postrvnja renetka), preslastno (Zallingerjevo slastno), London Pepping, mautovansko (kalternsko češko), orleanska renetka (biserna renetka, sehönbrunska renetka), peasgoods brez primere, jabelka za punš, rdeča rožmarinka boskoopska lepotica (montfortska renetka), špičasti kosmač, wagensko jabelko, bela rožmarinka, beli zimski kalvil.
Ako se prodajajo sre-dnjeveliki sadovi teh vrst brez hib, ali ki imajo samo lepotne hibe (, lepo marogasto blago“) v trgovinskoobičajnih omotih (H. blago v zabojih), veljajo za 100 kg naslednje najvišje cene:
a)	od nakladue postaje, naloženo . K 118'
b)	na	trgih	ali,	ako	se	dostavlja
k prodajalnici trgovca na drobno , 130'—
Ako se prodajajo sadovi imenovanih vrst, ki imajo hibe, kakor da so zelo obtisujeni. črvivi, krastavi, pokvečeni, niso zadosti dozoreli na drevesu, veljajo nastopne najvišje cene za 100 kg-.
a)	od nakladne poslaje, naloženo . K 75'—-
b)	na	trgih	ali,	ako	se	dostavlja
k prodajalnici trgovca na drobno ,	87' -
Omot blaga se sme zaračuniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
S ö.
Z odobreujem urada za prehranjevanje ljudi nune politično deželno oblastvo z ozirom na oddaljenost kraja porabljanja od produkcijskega
Cene v trgovin! na drobno.
8 7-
Najvišje cene za prodajanje jabelk na drobno v svcžcin stanju naj določi politično deželno
r
oblastvo s pričetkom veljavnosti najkasneje 15. dne julija 1918.1. Za občine izpod 5.000 prebivalcev se morejo pooblastiti politična okrajna oblastva, da določijo cene za trgovino na drobno z istim pffcetkom veljavnosti.
Obča določila.
§ 8.
Pri kupnih in dobavnih pogodbah za sveža jabelka, ki so bila sklenjena, preden dobi ta ukaz moč, in v katerih je določeno plačilo po množini dobavljenega blaga, stopijo na mesto dogovorjenih cen, ako presegajo najvišje cene tega ukaza, te najvišje cene.
§ 9.
Kdor terja za sveža jabelka višje plačilo nego v tem ukazu ali na podstavi lega ukaza ustanovljene najvišje cene, ga dš sebi ali komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično okrajno oblastVo z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K.
Isti kazni kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
S 10.
Ob kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ali na določen čas.
Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ali njili izkupilo v prid državi.
Ako zasledovanje ali kaznovanje določene osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali njih izkupilo.
Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preskrbovanje prebivalstva.
8 11-
Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv.
Zavarovane reči more otujiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da
zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali nevarnost, da se izpridijo.
Sklepna določila. '
8 112.
*
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi.
Hkratu izgubi moč ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 4. decembra 1917.1. (drž. zak. št. 468), s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveža jabelka, ter cene za trgovino na drobno, ki so jih ustanovila politična deželna ali okrajna oblastva na podstavi tega ukaza.
Paul s. r.
243.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 3. julija 1918.1.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže hruške.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje:
Pene pridelovalcev.
I
8 1.
Kadar prodaja pridelovalec hruške tuzemskega pridelka v svežem stanju, se ue smejo presegati nastopne najvišje cene, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg:
a)	Kadar se prodaja od mesta pridelovanja  .......................K 55-—
b)	kadar se dostavlja k skladišču
veletržca...................... ,63-
Te najvišje cene se umevajo za 100 kg nesortiranega blaga (izvzemši odpalo sadje ali sadje za mošt) brez omota.
V
8 a.
Kadar prodaja pridelovalec sortirano blago tuzemskega pridelka, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg, se ne sinejo presegati nastopne najvišje cene:
' Kadar se prodajajo	ud mesta pridelo- vanja	o«l nakladne postaje po železnisko-uradno dognani teži, naloženo
	kron	
1. Fine namizne hruške, to so z roko obrani sadovi brez hib tistih vrst, ki jih določi urad za prehranjevanje ljudi in objavijo politična okrajna oblastva, in sicer: a)	kakovost I (večje hruške brez hib)	 b)	kakovost 11 (manjše hruške brez hib)		72 62	78 68
2. zgodnje hruške do vštetega 10. dne avgusta 1918.1.	> 66	74
3. gospodarske hruške, to so z roko obrani sadovi vštevši z roko obrane jele-novke in kožuharice . .	38	44
4. hruške za mošt ali čežano, hruške za kuhanje . . .	18	21
		
lie ne se umevajo za 100 kg zdravega za trg sposobnega blaga brez omota. Omot se sme zaračuniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
Ako se prodajajo sadovi pod 1 omenjenih vrst (finih namiznih) hrušk, ki niso brez hib, torej zelo obtisnjeni, črvivi, pokvečeni, krastavi sadovi, ki niso zadosti dozoreli na drevesu, se zniža za line namizne hruške ustanovljena cena za 20 odstotkov.
§ 3.
Kadar prodaja pridelovalec sortirano blago na trgih, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg, ali podelovalcem ali kupčevalcem na drobno
tudi izven trgov, veljajo v § 4 ustanovljene najvišje cene od nakladne postaje.
Cene v trgovini na debelo.
§ 4.
Kadar prodajajo velelržci hruške tuzemskega pridelka v svežem stanju, se ne smejo presegali nastopne najvišje cene:
Kadar se prodajajo *~y	od nakladne' poataje po železniško-uradno dognani teži, naloženo	na trgili i ali podeloval- , cem ali [ trgovcem 1 na drobno j tudi izvon j trgov
	k r	o n
1. Fine namizne hruške (§ 2,		
točka 1), in sicer:		
a) kakovost I		86	100
b) kakovost 11		76	90 1
		
2. zgodnje hruške do vštetega		
10. dne avgusta 1918. 1..	80	98 j
3. gospodarske hruške (g 2,		/
točka 3), vštevši z roko obrane jelenovkc in kožuharice 		50	62
4. hruške za mošt ali čežano,		
hruške za kuhanje . .	23	33 j
		
Gene se umevajo za 100% zdravega za trg sposobnega blaga, brez omota. Omot se sme zaračuniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
V cenah so všteti stroški prevoza in dovoza na trg ali do podelovalčevega obratovališča (pro-dajalnice trgovca na drobno).
Ako se prodajajo sadovi pod 1 omenjenih vrst (finih namiznih) hrušk, ki niso brez hib, torej [zelo obtisnjeni, črvivi, pokvečeni, krastavi sadovi, ki niso zadosti dozoreli na drevesu, sc zniža za fine namizne hruške ustanovljena cena za 20 odstoikov.
• - § '»•
Z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi more politično deželno oblastvo z ozirom na oddaljenost kraja porabljanja od produkcijskega okoliša izjemoma dovoliti priklade k naj višjim cenam, ustanovljenim v § t.
Sadje za luksus.
§ 6. •
V lem ukazu ali na njegovi podstavi ustanovljene najvišje cene ne veljajo za takozvano sadje za luksus, to so izbrani posebno veliki sadovi brez hib (kabinetni sadovi) naslednjih vrst:
Boscova bučnica ali grlinka (cesarska krona, cesar Aleksandrova hruška). Clairgean (loščenka), Clappova ljubljenka (Clappov Favorite), Dielova maslenka (velika cesarica), Dr. Jules Guyot, žlahtna krasana, Esperenova bergamotta, francoska virgouleuse (zimska citronka), zgodnja s Trévouxa, Gellertova maslenka (Hardyjeva maslenka), Harden-pontova zimska maslenka (cesarjevič Ferdinand), vojvodinja angoulêmska, zelo fina maslenka (dvojna cesarica), lesnobarvna maslenka, Joželina Mechelnska, Marguerite Marillat, Napoleonova maslenka (zelena milanka), Olivier de Serres prezident Mas, Sorbetto, St. Germain (Hermanova hruška), triumph de Vienne, društvena dekanka, bela jesenska maslenka (cesarica, poletna citronka, svetla hruška), Williamova kristjanka, zimska dekanka.
Za srednje velike dobre sadove teh vrst veljajo najvišje cene, ustanovljene za fine namizne hruške, kakovost 1	(§	2, točka 1, in § 4,
točka 1).
Za sadove teh vrst, ki imajo hibe, kakor da so zelo obtisnjeni, črvivi, pokvečeni, krastavi, niso zadosti dozoreli na drevesu, veljajo najvišje cene, ustanovljene za fine namizne hruške, kakovost II (§ 2, točka I, in § 4, točka ,1).
Omot blaga se sme zaračuniti h' po dokazni ceni lastnih stroškov.
Cene v trgovini na drobno.
S 7.
Najvišje, cene za prodajanje hrušk na drobno v svežem stanju naj določi politično deželno
oblastvo s pričetkom veljavnosti najkasneje là. due julija 1918.1. Za občine izpod 5.000 prebivalcev sc morejo pooblastiti politična okrajna oblastva, da določijo cene za trgovino na drobno z istim pričetkom veljavnosti.
Obča določila.
§ 8.
Pri kupnih in dobavnih pogodbah za sveže hruške, ki so bila sklenjena, preden dobi ta ukaz moč, in v katerih je določeno plačilo po množini dobavljenega blaga, stopijo na mesto dogovorjenih cen, ako presegajo najvišje cene tega ukaza, te najvišjo cene.
§ 9.
Kdor terja za sveže hruške višje plačilo nego v tem ukazu ali na podstavi tega ukaza ustanovljene uajvišje cene. ga dà sebi ali komu drugemu dati ali' obljubiti, tega kaznuje politično’ okrajno oblastvo z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi sc more naložiti denarna kazen do 10.000 K.
Isli kazni kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
§ 10.
Ob kaznovanju sc more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrli, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ah na določen čas.
Pravtako se more povodom kazenskega po* stopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ali njih izkupilo v -prid državi.
Ako zasledovanje ali kaznovanje določene osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsodili, da zapadejo reči ali njih izkupilo.
Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preskrbo vanje prebivalstvu.
§ 11.
Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za. zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv.
Zavarovane reči more utajiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali nevarnost, da se izpridijo.
Sklepna določila.
§ 12,
Ta ukaz dobi moč dne. katerega se razglasi.
Hkratu izgubi moč ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 10. julija 1017. 1. (drž. zak. Št. 2901, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže hruške, ter cene za trgovino na drobno, ki so jih ustanovila politična deželna ali okrajna oblastva 'ha podstavi lega ukaza.
Paul s. r..
244.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 3. julija 1918. L
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže češplje in slive.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje:
Cene pridelovalcev.
§ 1.
Kadar prodaja pridelovalec češplje ali slive tuzemskega pridelka v svežem stanju, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg. sc ne smejo presegati nastopne najvišje ceno:
Kadar se prodajajo	od mesta pridelovanja	od nakladno postajo po	j železniško-uradno dognuni teži, naloženo
	k	r o n
1. Češplje (domače slive):		
n) obrano fino namizno		
blag		60	65
j h) otreseno blago . . .	3r»	40
1 2. slive		05	70
I 3. slive kraljevke (reine-		
claudo)(zreleali nezrele)	70	75
) 1. mirahelke		»8	103
Gene se umevajo za 1 (JO kg zdravega za trg sposobnega blaga brez omota. Omot se sme zaračnniti le po dokazni ceni lastnih stroškov.
§ 2.
Kadar prodaja pridelovalec češplje ali slive tuzemskega pridelka na trgih, kolikor se ne prodaja v obliki trgovine na drobno, to je porabniku v množinah izpod 5 kg. ali podelovalcem ali kupčevalcem na drobno tudi izven trgov, veljajo v § .3 ustanovljene najvišje cene od nakladne postaje.	»
Cene v trgovini na debelo.
S 3.
Kadar prodajajo veletržci češplje ali slive tuzemskega pridelka v svežem stanju, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
Kadar se prodajajo	od nakladne postajo po Žolcznisko-uradno dognani leži, naloženo	na trgih aU podelovalcem ali trgovcem na drobno tudi izven trgov
	k	r o n
j 1. češplje (domače slive): j n) obrano fino namizno blago 		70	85
h) otreseno blago . . .	45	60
2. slive		75	90
3. slive kraljevke (reine-		
claude) (zrele ali nezrele)	80	<95
j 4. mirahelke . . . l.	108	123
Gene se umevajo za 100% zdravega za trg sposobnega blaga brez omota. Omot se sme zaračunifi le po dokazni ceni lastnih stroškov.
V cenah so všteti stroški prevoza in dovoza na trg ali do podelovalčevega oliratovališča (pro-dajalniee trgovca na drobno).
3 4.
Z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi more politično deželno oblastvo z ozirom na oddaljenost kraja porabljanja od produkcijskega okoliša izjemoma dovoliti priklade k najvišjim cenam, ustanovljenim v j* 3,
Ceiui v trgovini na drobno.
§ 5.
Najvišje cene za prodajanje češpelj in sliv na drobno v svežem stanju naj določi politično dpželno oblastvo s pričetkom veljavnosti najkasneje 15. dne julija 1918. 1. Za občine izpod 5.000 prebivalcev se morejo pooblastiti politična okrajna oblastva, da določijo cene za trgovino na drobno z istim pričetkom veljavnosti.
Obča določila.
§ 6.
Pri kupnih in dobavnih pogodbah za sveže češplje ali slive,'ki so bile sklenjene, preden dobi ta ukaz moč, in v katerih je določeno plačilo po množini dobavljenega blaga, stopijo na mesto dogovorjenih cen, ako presegajo najvišje cene tega ukaza, te najvišje cene.
§ 7.
Kdor terja za sveže češplje ali slive višje plačilo nego v tem ukazu ali na podstavi tega ukaza ustanovljene najvišje cene, ga da sebi ali komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K.
Isti kazni kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi.
8 8-
Ob kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravi.ee za vedno ali na določen čas.
Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje, ali njih izkupilo v prid državi.
Ako zasledovanje ali kaznovanje določene-osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali njih izkupilo.
Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preškrbovanje prebivalstva.
§ 9.
Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv.
Zavarovane reči more otujiti -za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali nevarnost, da se izpridijo.
•	V
Sklepna določila.
§ 10.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi.
Hkratu izgubi moč ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 22. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 304), s katerim se ustanavljajo najvišje cene za sveže češplje in slive, ter cene za trgovino na drobno, ki so jih ustanovila politična deželna ali okrajna oblastva na podstavi lega ukaza.
Paul s. r.
ii c. kr. dvorne in državne tiskarne. 44991