98o številka. V Ljubljani, dne 23. septembra 1916 III. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K l-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 8, prvo nadstr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Gospodarski razvol Sr bodočnost orssnezacij. Naijvesieleji pojav v sedanjem grozovitem vojnem času je vsekakor triumf organizacijske misli in ohranitev solidarnosti. Nikar se ne čudimo, da pošiljajo vojaki iz strelskih zakopov najsrčneje pozdrave organizaciji, kjer so sami priče prav resnim dogodkom, ki kažejo, kako slaboten je posameznik in kako velikega pomena je medsebojna pomoč. Ti pozdravi nas tudi navdaflaijo z nado v najboljšo bodočnost. Ljubezen in naklonjenost do strokovnih organizacij na bojiščih nam jamči, da bomo utegnili naše strokovne organizacije kaj kmalu dvigniti, čim nastopijo normalne razmere, do one veličine in moči, ki so jo imele pred vojno. Ne le to, še več nam bo miogoče! Sedaj pač govore, da ni strank, da moramo biti med vojno vsi le državljani Ta trditev pa ne tiče bodočnosti, in kdor misli, da se strankarski boji ne bodo obnovili, se silno moti. Vzroki strankarstva ne politiškega ne gospodarskega se iz naravnih razlogov v sedanji človeški družbi ne dajo mahoma odpraviti. Zato ostanejo po vojni strokovne organizacije pač bolj potrebne; saj se sedaj med vojno organizira tudi kapital v velikanske skupine. Naše strokovne organizacije so mai-stale iz naravne obrambne potrebe na pritisk kapitalizma, da ne more izvesti svojih namenov, da varujejo proletariat pred prevelikim izkoriščanjem. Naj izgine ogrožanje proletariata, naj se opusti izkoriščanje in da delavcu popolna vrednost dela (kair pomeni toliko kot odstranitev profita), in1 smoter strokovnih organizacij, ki so služile vedno le kot sredstvo za dosego tega smotra, je dosežen. Žele potem bi strokovne organizacije ne imele več pravice do obstoja. Do takrat — saj vemo, da bi bilo to nadomestilo socialistična družba namesto sedanje kapi-talistiške — do takrat pa ostanejo strokovne organizacije prav tako potrebne in nepogrešljive kakor doslej. To, da je vlada posegla v produkcijo in razdelitev blaga in oboje vsaj' deloma uredila, ne sme nikogar motiti. Odredbe so bile v interesu države potrebne, bile so v marsikaterem pogledu koristne, a spremenile vendar niso načina produkcije, niti niso zasebnim kapitalistom predpisavale po-tnočke ali jim celo odvzele dobiček, ki bi bil služil splošnosti. Odredbe so postavile meje izkoriščanju, temelja kaipitalisti-škega gospodarstva se pa niso dotaknile. Zato pa tudi predpogoji za strokovne organizacije niso nič manjši kakor so bili. Gospodarski razvoj pa tudi ob vojnem času ne miruje. Vojna vpliva politi-ško in gospodarsko na okrepitev kapitalizma. To čitamo lahko vsak dan v borznih časnikih. Združujejo se tovarne, osredotočajo in povečavajo se delniške družbe, vse se združuje v okrilju bank. Male obrti propadajo. V teku vojne se je naku-pičilo ogromno imetje, ki ga bodo* hoteli lastniki obrestovati: snovali bod'o indu- strijo, in ne motimo se, če pravimo, d^ bo ta novi kapital zlasti kremenito po1-segel v gospodarski razvoj. Imeli bomo pa še druge težkoče. Izseljevanje v inozemstvo bo po vojni mnogo težjle nego je bilo prej; delavske množice bodo ostale bolj doma. Vojna doba je pa tudi zbudila mnogo novih sil in nove orientacije kapitalizma. Naša naloga je, da vse to uvažujemo in se zavemo, kako potrebne so strokovne organizacije za našo bodočnost. Naš boj ima 'pravzaprav dve smeri: socialno politiko zunaj in izboljšanje mezdnih in delovnih razmer v obratih. Kije je le majhno jamstvo; da po vojni ne bomo imeli teh dveh bojev. Le slabo poučeni ali v mišljenju malomarni delavci utegnejo kaj talkega verovati. Vsi drugi pa vedo prav dobro, da gospodarski boji ne bodo prenehali. Gospodarski razvoj med vojno nras uči, da bodo imele strokovne organizacije po vojni težke, hude boje, zakaj vojna je, da rabimo besede iz nemškega državnega zbora, bogataše še bolj obogatila, siromake še bolj osiromašila. Strokovne organizacije bodo imele torej po vojni hujše obrambne boje in te-žavneje naloge. Tega se zavedajmo in okrepimo svoje strokovne organizacije! Varstvo pravic članov bratovskih sfcladnic. ; Glede pravic članov bratovskih | skladnic je izšla posebna naredba po § 14., j ki ugotavlja pravice članov, poklicanih v vojaško službo. Dosedaj so bile, pravice LISTEK. Zdravstvo v starem veku. Vojna poročila starih pisateljev le redko in jako malo poročajo o zdravstvu v starem veku. Vendar so imele vojske starih Grkov in Rimljanov zdravstvene uredbe, čeprav so bile večinoma silno ne-dostatne. Zdravljenje ranjencev je bilo seveda v teh davnih časih kaj preprosto. Pri ranitvi s pušico so najprej izrezali pušico iz rane potem so izsesavali curljajočo kri ali pa izprali rano z mlačno vodo, da so jo očistili in obvarovali pred za^-strupitvijo krvi, omrtvičnim krčem ali prisadom. Nato so pokladali na rane bolečine hladeče pomočke, da se je rana ce- I lila in so lajšale bolečine. Imenujejo mazilo za rane (balzam), različne zdravilna zelišča in grenke, kri mireče korenine, ki jih pa danes ne moremo več z gotovostjo dognati. Končno so položili na rano obliž ali jo obvezali. Razen poklicnih zdravnikov so imeli že takrat zdravniške pomočnike; ustanavljali so namreč zdravniške tečaje, ki so v njih izobraževali gojence za zdravstveno službo. Take tečaje so osnovali že Homerjevi zdravniki na Grškem. Med njimi imenujejo tudi junaka Ahila in Patrokla kot zdravstvena veščakai. Ce se je zdravstvo že početkoma grške zgodovine tako pomembno razvito, tedaj so bile razmere v cvetoči dobi Grčije, zlasti v Aleksandrinski dobi še mnogo bolje. V Ksenofontovi Anabasis o-menja pisatelj osem ranocelnikov, ki so ■ z vnemo zdravili mnogo ranjencev po I sovražnih vaseh. Omenja tudi zdravnike v Sparti. Epaininonda, zmagovalec pri Miaintineji, mii pustil, da bi mu zdravniki izrezali pušico, dokler ni bila gotova zmaga njegove vojske. Rimljani so se nedvomno učili zdravilstva od Grkov; zakaj rimske vojske so spremljali najprej zdravniki iz Hipokratove šole in drugi, pozneje tudi egipčanski in židovski zdravniki. Ti so tudi izobraževali rimljansko sanitetno vojaštvo-. Za časa druge Punske vojne je bilo zdravstvo še silno slabo urejeno. Z grozno sumnjo nas navdaja Livijevo poročilo o ježi Hanibalovi po bojišču pri Kaneji, ki govori o plenu in pokopavanju mrličev, nikjer pa ne omenja niti z besedico pomoči ranjencem. Naj-brže so vsaj težke ranjence po dolgem mučnem trpljenju pomorili. O Rimljanih še poročajo, d)a je mnogo ranjencev, ki so pribežali iz bitke v mali tabor, ijomrlo za članov bratovskih skladnic, v kolikor niso posamezne bratovske skladnice prostovoljno dovoljevale večje ugodnosti, o-mejene po določbah § 9 zakona o bratovskih skladnicah. Določbe, ki veljajo od 28. julija 1889, so bile namenjene le za normalne razmere, in seveda niso mogle biti napravljene za take izredne razmere kakršne imamo danes. V zmislu naredbe se nudijo v vojno klicanim elanom bratovskih skladnic naslednje ugodhosti, ki niso bile v dosedanjem zakonu glede bratovskih skladnic: vračunan je vojaške službe v čakalno dobo1, ki jo določajo pravila; ohranitev pravice do provizije ne da bi doplačevali prispevke za čas prekinitve in ne da bi se zvišal prispevek, če član vsaj po preteku štirih mesecev, odkar je izstopil iz vojaške službe, zopet vstopi v preijišnjO' bratovsko skladnico; vračunanje vojaške službe pri odmeri bodočih prispevkov in pravic do provizije, če vstopi iz vojaške službe izstopivši član bratovske skladnice v kako drugo bratovsko skladnico v navedenem roku; dovolitev provizije vojnim invalidom, vdovam in sirotam v vojni padlih ali v vojski umrlih članov, čeprav ne bi bili dosegli čakalne dobe. Vojaške preskrbne pristojbine se od teh provizij ne smejo odtegniti. Obremenitev bratovskih skladnic po teh rentah bodo morala pokriti rudniška podjetja sama; pokritje se razdeli na letne prispevke, ki smejo teči največ 25 let. Določbe naredbe veljajo od 25. julija, 1914 dalje, ter se morajo izvesti, ne da bi bito treba spremeniti pravila bratovskih skladnic. Ugodnosti veljajo tudi za člane bratovskih skladnic, ki v tej: vojni opravljajo v Nemčiji neposredno vojaško, sanitetno ali podobno službo. Svetovna volna- Čim bolj se bližamo zimi, tem Ijutej-še divjajo boji na vseh glavnih bojiščih. Še mesec dni, pa bo jelo ovirati zimsko vreme vojno. In kdor le more, skuša še sedaj pokazati uspehe svoje moči in zmagovalne volje. Italijani so pričeli svojo veliko ofenzivo ob soški fronti. Sedma bitka je to, ki se vrši že teden dni ob dolenji Soči za kraško planoto. Zlasti divjajo boji od Plav (pri Sveti Gori) preko Komna pa skoro tja do Nabrežine. V teh bojih se je posebno odlikoval spodnještajerski polk št. 87 in hrvaški polk št. 96, kakor poroča vojno poveljstvo. Italijani so pričeli na tem prostoru svojo ofenzivo, da bi prodrli do Trsta najprej ob Vipavščici in potem s kraške planote dalje, ker je pot ob morju preveč nevarna zainje. Vrše se pa ■anami. Cesto sploh ni bilo nobenega cdravnika na mestu, in vsak se je zdravil cakor je vedel in znal, dokler ni prišel s to ali ono veliko mesto, kjer je utegnil iobiti grškega zdravnika. O numidskem cralju Masinisi verno, da: je v tisti dobi ia begu v skriti duplini zdravil svoje v >oju prejete rane z zelišči. Mnogo boljša je bila zdravstvena služba v rimljanski vojski proti koncu re-jubličanske in za cesarske dobe. V Cerarjevi vojski so imeli že zanesljivo popolnoma urejeno sanitetno službo, čeprav nam Cezar o njlej prav malo poroča. £ bojišča so spravljali ranjence in bolnice najprej v tabor in so jih oskrbovali v šotorih, kakor nam pripoveduje Cezair v evoji šesti knjigi o Galski vojni, ali pa so jih nastanili po sosednih vaseh. Častni napis, ki ga nalm podaja Cezair tudi v svoji šesti knjigi svojemu najstarejšemu stotniku Bakulu, ki je, čeprav bolan in boji tudi ob srednji Soči tja do Bovca! in nekaj tudi na Tirolskem. Kljub ogromnemu navalu z artiljeri-jo in neštevilnimi napadi; na avstrijske postojanke, ni Italijane nič približalo cilju. Pot v Trst je še vedno dobro zavarovana. Avstrijske postojanke na Komenski planoti so še trdne; to planoto smatrajo Italijani sedaj za ključ do Trsta. Tudi v tej bitki imajo Italijani ogromne izgube, ki nikakor ne bodo odtehtale uspehov. Zdi se, da bo ta bitka zopet le krvava kopelj zia napadalca, ki si razbija glavo ob kraške skale. Sedanaj! fronta je štiri do pet kilometrov za prejšnjo, ki so jo držali Avstrijci štirinajst mesecev. Po zavzetju Gorice so hoteli Italijani pri Sv. Marku prodreti. A sedaj gre bojmal črta na tem bojišču od Svete Gore preko Sv. Gabrijela, Sv. Marka ob Št. Petru in Vrtojbici, na desni breg Vrtojbice, v južni smeri čez višine izhodne Doliai zaipadno Lokvice in Opatjega sela. Dalje proti jugu čez Debeli vrh in z južnega obronka do morja. To ofenzivo so pričeli Italijani na zahtevo entente. Zavzeli so Italijani Mirenski grad ob. Vipavščici. Ruski navali v Voliniji, Galiciji in Karpatih so zadnjič nekoliko ponehali, a so se čez nekaj dni zopet obnovili. Smeri glavnih sunkov so vedno enake. Kovel, Levov in izhodna ogrska nižava, tja bi Rusi radi prodrli. Sunki proti Kovlu so bili zavrnjeni, v okolici Stanislavova so s« vršili ljuti obrambni boji. V Galiciji Rusi niso nikjer napredovali. V južnem delu Bukovine so jeli Rusi z Runiuni skupaj operirati. Rumuni skušajo razbremeniti levo krilo ruske vojske v Bukovini. V Karpatih se vrše trajno najhujši boji, a tudi tod niso imeli uspehov, 'in zadnja poročila poročajo, da so bile ruske čete z velikim uspehom zavrnjene. Ofenziva bo ostala za Ruse brez odločilnega vpliva na potek vojne to jesen. Rumunske čete so zasedle res že nekaj Sedmograške. Avstrijske čete so se uprle prodiranju blizu Hatsegai ter so zajele 7 rumunskih topov in 5 strojnih pušk. Blizu Fogaraša pa so se čete umaknile v pozicije zahodno od kraja Reks, kjer je bila rumunska vojska v veliki; premoči. Avstrijske čete pričenjajo s protinapadi. Balkansko bojišče se postopoma razvija. Pri Oršovi Rumunci ne napadajo več. V Macedonijli so imeli Bulgari z Italijani in Srbi pri Florini večje boje in ob Strumici z Angleži n Francozi. Sarrail v Solunu te dni napovedane ofenzive še najbrže ni pričel, dasi napada v posameznih oddelkih bulgarske pozicije. Bulgari, Nemci in Turki so dosegli v ! Dobrudži velik uspeh s tem, da so pog- osilabel, posezal krepko v boj proti Germanom ter so ga potem hudo ranjenega iz rok v roke spravili na varno v ozadje, nam jasno pove, kakšna je bila sanitetna služba pri spravljanju ranjencev iz boja. Rane starih bojevalcev niso bile tako različne kakor so sedaj v moderni vojni, a vendar često prav hude in komplicirane. Bojniki so ranili sovražnika s sulicami, meči, pušicami, kameni, s svičenirni kepami, često tudi zlasti pri obleganjih s težkimi metali kakor katapulti, balisti, škorpjoni itd. Zdravljenje ran je bilo domala enako kakor v Homerjevi dobi. Očistili so rano, potem so obkladali rane s pomočiti, ki mire kri in hlade bolečine, i ter jih ob veza vali. Med te pom očke spada1. olje in vino, ki ju je rabil tudi usmi-' ijeni Samaritanec. Kot hladilo za bolečino so pa rabili največ opij. n ali Ruse in Rumunce v beg. Rusko-ru-munska bojna črta bo sedaj ob železnici, ki veže Dunav pri Ccrni vodi s Črnim morjem pri Konstanci. A zavezniki so jo že udrli na par mestih. Črta meri okolo 67 kilometrov. Ob Dunavti, ki meji na Bulgari jo, ni nikakršnih bojev. Prebivalstvo je v Rumuniji baje silno nezadovoljno z vojno. Nekaj socialistov so zaprli. Na Grškem je postal ministrski predsednik' Kalegoropulos, Njegova politika se ujema s politiko prejšnjega predsednika. Ni prijatelj Italije, toda zahtevam entente se ne bo upiral; to novo ministrstvo sc smatra le kot prehodno ministrstvo. Italijani pošiljatjb nove čete na Balkan. Na Grškem skuša ententa napraviti revolucijo, in priporoča Venizelosu, ki je postal bolj hladen dio entente zaradi udeležbe Italije na Balkanu, da naj sodeluje bolj aktivno. V Atenah so proglasili delavski sindikati splošno stavko. Francosko bojišče je še vedno pozo-rišče velike bitke, ki divja še vedno zlasti ob Someji. Z jako močno artiljerijo je angleška in francoska vojska v nekaterih postojankah prisila Nemce, da so se umaknili po par kilometrov, tod!al vsi ljuti boji niso bili kos, da bi bili predrli nemško bojno črto. Zaradi slabega vremena boji niso več tako ljuti, a pričakovati je, da se zopet obnove. Doma£i pregled« Pritožbe glede mestnih aprovizačnih zadev sprejema na magistratu v Ljubljani poseben uradnik vsak dan od 3. do 5. popoldne. Ker je za preskrbo prebival-štvai z živili nujno potreben najlepši red, naj se vsakdo, ki ima resne pritožbe in jih lahko s pričami dokaže, tamkaj zglasi. Občinske takse in veselični davek. Ljubljanski občinski svet jc sklenil uvesti poseben davek zai občinske posle in veselice s L oktobrom 1916 na podlagi deželnega zakona z dne 4. maja 1914, in sicer; za sprejem v občinsko zvezo 200 kron; za podelitev meščanstva 50 do 100 K; za poročni zgliaisilni list 20 K; za javno razobešene razglase 2 K; za prostovoljne licitacije 10 K; za dovoljenje za parcelačne načrte 100 K; za staivbna dovoljen jia 50, oziroma 30, 20 in 10 K; za domovinski list 40 vin.; za poselsko knjižico 40 vin.; za dostavljanje 50 vin.; za napravo spričeval 1 K; za prireditev plesnih zabav 5 K; za podaljšanje policijske ure 1 K; za tekmovalne vožnje 20 K; za prireditev baikljade ali drugega obhoda 10 K; za postavitev glasbenih avtomatov letno 40 K; za gledališke predstave 10 K; za menažerije, strelišča itd. 6 K; za živinske potne liste 40 vin. Veselični davek se bo uvedel po tozadevni uvedbi v Gradcu. Pristojbine bodo znašale na vstopnice od 20 od 40 vin. 1 vinar, od 40 do 60 vin. 2 vinarja, od 60 vin. do 1 K 4 vin., od vstopnice čez 1 K 6 vinarjev. — Te pristojbine veljajo n. pr. za sprejem v občinsko zvezo le za one, ki še ne bivajo deset let v mestu; veselični davek pa ne velja za izrečno dobrodelne in pa-trijotične priredbe. Ljubljanska vojna kuhinja je razdelila od srede julija do 15. septembra 33.996 porcij. Podružnica kovinarjev na Jesenicah je imela v nedeljo 17. septembra pri .Jelenu tiai Savi svoj redni mesečni shod, ki je bil povoljno obiskan. K prvi točki dnevnega reda je podal blagajnik siodr. Toff blaigajnično poročilo podružnice, ki je bilo za sedanje razmere zadovoljivo. Imetje podružnice se veča, prav tako tudi stalno narašča število članov. Odbor je v tekočem letu prav lep izpopolnil društ-i veno knjižnico, ki jo člani prav pridno obiskujejo. Gibanijie članov je bilo sledeče: 10 članov jie odšlo v vojaško službovanje, 27 članov je pristopilo, 5 jih je odstopilo, 1 član je pa umrl. Stanje članov koncern avgusta znašal 100. Predsednik sodrug Gabrijel proč a nadalje o sklepu odborove seej, da se v kratkem prične z agitacijo za pridobivanje mladostnih delavcev in delavk za organizacijo. Utemeljuje ta sklep odbora zlasti s tem, da je z ozirom na nastale razmere nujno potrebno, da se organizacijo krepko ojači, ker bo le na ta način mogoče, izvršiti delo, ki je vsled mizernega stanja tovarniških delavcev potrebno. Priporoča nadalje uvedbo zaupnikov, ki naj bi izvrševali podrobno društveno delo, ki ga odbor kot tak, izvrševati brez zaupnikov ne more. O poročilu predsednika se je vnela živahna debata, katere so se udeležiii stodrugi: More, Nagode, Toff, Šlibar, Legat in Zugwitz. V svojih izvajanjih so se vsi govorniki gorko ogrevali za pridobitev ženskih in mladostnih delavcev k organizaciji. Sodrug Toff in More sta poudarjala, da bi bilo umestno preskrbeti društvu privaten lokal, ker bi se s tem prihranilo članom nepotrebne izdatke. Sodrug Zore je nato resumiral izvajanja predgovornikov, in zadal nekaj pojasnil glede taktike in agitacije, ter toplo priporočal takojšnjo uvedbo zaupnikov. Nato se je sklenilo', da se takoj, čim bo prilika, skliče shod mladostnega in ženskega delavstva. Ko so se rešila še nekatera notranjla društvena vprašanja, je sodr. Gabrijel s polivom na vztrajno in skupno delo vseh članov, zaključil lepo uspelo zborovanje. O uravnavi prometa s sirovo mastjo, z izdelki iz masti in z jedilnim oljem je ravnokar izšel ukaz deželnega predsednika, ki določa občine, v katerih se stnejo ta živila oddajati proti uradnim izkaznicam. Poslanec sodrug Daszynsky, ki se je bil odpovedal državnozborskemu mandatu, se je uklonil sklepu izvrševalnega odbora] poljske socialne demokracije in je preklical svoijlo odpoved. Klub socialno-demokratiških poslancev in strankinega vodstva je imel sejo na Dunaju, na kateri je sprejel tri resolucije glede preživljanja prebivalstva, o razmerah v vojnih delavnicah in glede mirovnega vprašanja. Sprejel se je tudi predlog, da naj se skliče širša državna konferenca. Sodrug Jože Srebrnič je v ruskem ujetništvu. Njegov naslov: J. Sr., Kazan-Cistopolj, Rusija. Premogokop Št. Janž. Tvrdka Fil. Kusch usnjarna in jermenarija v Celovcu, je 16. t. m. kot edini ponudnik kupila na javni dražbi na 1,858.275 K 52 vin. cenjeni premogokop v Št. Janžu za 620.000 kron. Pri trboveljskem rudniku je ponesrečil ruski ujetnik dne 11. t. in. Zlomila se je opora in ubila ujetnika, ki je bil dne 14. pokopan na trboveljskem, pokopališču: Ponesrečenec Ivan Ivariv je bil 22 let star. Čisti dohodek praške železarske družbe za lansko leto znaša 15,767.348 K (prejšnje leto 9,812.913 K). Dividenda bo 38%, to je 190 K zal akcijo. Pač lep zaslužek. Tržaški vodovod uničen. Vladni komisar v Trstu Krekič-Strassoldo je izdal na someščane oklic, v katerem naznanja, da je sovražnik razdelati brojenski vodovod (Aurisina), ki preskrbuje Trst z vodo. Mesto in okolica razpolagata približno s 400 vodnjaki in izvirki. Ker pa ti v zdravstvenem oziru niso neoporečni, preti nevarnost kužnih bolezni, zato treba vodlo prekuhati pred vporabo. Oblasti hočejo postaviti aparate za destiliranje vo- de, cesarski komisar je naročil sedem takih aparatov, trije so že na razpolaganje. Nadalje se dajobčinstvu na razpolaganje večje količine klorificirane vode. V to svrho treba sodov, zato se poživljajo vsi lastniki sodov, da naznanijo število in velikost sodov VII. sekciji na magistratu. Enotni tip in enotna, cena obedov in večerij v Trstu. Izkušnje., ki si jih je pridobila tekom sedmih tednov, odkar delujejo prve tri javne kuhinje, so prepričale aprovizacijsko kmisijo o potrebi, da se uvede enoten tip in enotna ccna za hrano v javnih kuhinjah. Z dosedanjim sistemom dvojinega tipa in dvojne cene (po 60 vin. in 20 vin.) se ne more nadaljevati radi financijalnih težkoč, ki bi postajale vedno večje, čim več kuhinj bi se otvoriloi. Da ostane torej financijelna izguba, ki jo ima aprovizacijskai komisija z javnimi kuhinjami, v tistih mejah, da jo komisija lahko prenaša in kakor je bila nanjo tudi pripravljena od vsega začetka, je potrebno, da se cena obedov poviša od 20 na 40 vin. in cena večerji od 20 na 30 vin. in da se obenem izenači tip hrane. V tem smislu se bodo s 25. septembrom odpravili obedi po 60 vin., kakor so se razdeljevali dosedaj v kuhinji na Trgu Sv. Ivana. Vse kuhinje bodo torej' 25. septembra dalje razdeljevale enoten in enak — četudi različen po sestavi — tip hrane, in sicer obede po 40 vin. in večerje po 30. vin. Javne vojne kuhinje. Na Dunaju so otvorili doslej- 20 javnih vojnih kuhinj. Karl Krunert, načelnik centralnega društva tiskarjev na Češkem, je umrl. Sodrug Krunert je bil skoro 27 let načelnik te velike organizacije in je tudi v glavnem njegova zasluga, da ni prišlo v društvu do separatističnega razkola. Kasacijski dvor o § 14. Kasacijski dvor je 13. t. m. razpravljal o ničnosti pritožbe, ki sta jo vložila posestnik Franc Gruber in njegova nezakonska hči Ema Marti proti razsodbi izjemnega sodišča v Inomostu, s katero sta bila. obsojena oče zaradi umora sorodnika in zapeljavanja v krvosramnost na smrt na vešailih hči pa zaradi detomora na šest let.. Ničnostna pritožba je trdila, diai izjemno sodišče ni bilo opravičeno razpravljati in in soditi o tej stvari, ker ni sestavljeno po § 11 državnega osnovnega zakona, marveč bi bila stvar morala priti pred porotno sodišče. Kasacijski dvor je ničnostno pritožbo zavrnil, češ, da sicer izjemno sodišče po členu 11. državnega osnovnega zakona res ni pristojno za razpravljanje o tem slučaju, da pa kasacijski dvor ne more preiskovati, če je suspendiranje porotnih sodišč nepostavno. Čim izda skupno ministrstvo naredbe po § 14., dobe te provizorično veljavo zakona, a o veljavnosti postav ne more kasacijski dvor izrekati mnenj. Svetovni saragied. 1kruh na Poljskem. »Kuryer Wars-zavski« javlja: Letošnja žetev na Poljskem je sijajna. Cene so znatno padle. Peki pečejo bel kruh in kifelčke. Krompir velja 10 K 100 kilogramov. Sočivja in sadja je vse polno. Zračna pošta med Nemčijo in Arne- | rio? Iz Chicaga poročajo, da je videl ne- ! ki ameriški trgovec, ki se je vrnil iz Ber- 1 lina, dva orjaška »Zeppelina« z imeni »Deutschlaind« in »Amerika«, ki lahko vzameta s seboj 60 ton ter bosta prenašala pošto med Ameriko in Nemčijo. Zračni boji na zahodni bojni črti meseca avgusta 1916. Angleški in francoski letalci so izgubili avgusta 78 letal; med njimi so jih naši zaplenili 49, in sicer 31 angleških in 18 francoskih; dognalo se je brezdvomno, da smo sestrelili onstran sovražnih črt 28 letal; eno pai prisili, da se je moralo onstran črt izkrcati. Nemci so izgubili istočasno pred in za sovražno bojno črto 17 letal. Zbor grške vojske gost Nemčije. V grški Makedoniji se je vdal grški zbor. okolo 12.000 mož Nemcem. Sarrail jim je prikinil vsakršno zve