POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 8000032 OSREDNJA» Muzejski trg 1 a '’’Mii. ■ ’1 .... " ■ -* ì J&fifer. /-• '■^Sp i ■ , ’ Iz Predsednik zakladnice 'Ja H dr. Danilo naše ^ 7r Türk poudaril doline :■ 1. / pomen lokalnih * - '.**■ ■ -if* medijev STRAN 12 « STRAN 10 jjflTv F t 1 NN!! ' 1 1 IF 1 I, : ! ! j§ ,^1 r - ■ m 9"7 703 5 1 'l8 1 40 1 4 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.0.0.. Attemsov trg 3, Gornji Grad Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Damjan Novak s.p., Okonina 1,3333 Ljubno ob Savinji tel. 03/838-10-70, fax. 03/838-10-71 GSM: 041/783-661 www.vulco.si NAJMOČNEJŠI ČLEN TAKOJ ZA OVINKOM HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT. Na zalogi tudi alu in jeklena platišča. KtfULDA ^Kormoran GOOO/VEAR Zadruga mozirje 03$2CD30äSlfiB 0&cc^iiDq7 da e 1]o> CXSraHu£2KEXLD cMbE0aiD0[Da sftuEßfl gOeoGsosM See ŽIVILSKE TRGOVINE - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica 583-51 -35 -Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-42 - SP Ljubno, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno 584-10-35 - SP Luče, Luče 105, Luče 839-43-10 - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 TRGOVINE - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje \ / - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad - Železnina GornjfGrad, Attemsov trg 8 - Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno -Železnina Luče, Luče 34 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 584-30-36 839-44-20 838- 80-03 584-10-20 584-12-41 584-40-24 Zagotovite si AKCIJSKO CENO pesnih rezancev, ugodno tudi pšenična krmilna moka in koruza v rinfuzi. *'■ www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE V SREDO POPOLDAN 12. novembra in 17. decembra NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ordinira: Stanko OVNIĆ dr.med. spec, ortoped Tutela^ KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno Ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali O.31 359 O69 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Velika Izbira motornih žag (Husqvatm Jonsered, Stihi) Že od 205 € dalje Igrača -traktor samo 105 C Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Z njimi se lahko oskrbite tudi v KT Šmartno ob Paki in v TPC Šoštanj. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA knjižnica CELJE___ Tretja stranJ Smrt - najbolj logična stvar na svetu »Šla sem v zelo reven dom. Oseba je imela raka črevesa, ni imela več kot 40 kilogramov in umirala je v težkih mukah. Mirno sem se usedla poleg nje, jo pobožala in rekla: Skupaj nama bo laže. Poskušala sem jo spomniti na lepe trenutke njenega življenja. Počasi je pozabila na bolečine. Lepo je umrla. Nato sem v kliničnem centru spremljala drugo osebo. Imela je ogromen tumor, videti je bila, kot bi bila v zadnjih mesecih nosečnosti. Ko sem jo vprašala, kdaj se je najlepše počutila, je odvrnila, da v vodi, ker je takrat skoraj breztežna. Ko je odhajala, sem jo spominjala, kako je ležati v kadi, biti lahek... Nato sem jo vodila v meditacijo -potovanje v vesolje. Umrla je z mirnim in lepim obrazom.« Tako je svoje doživljanje smrti v nedavnem intervjuju v reviji Ona opisala publicistka dr. Manca Košir, ki kljub svojim šestdesetim letom kar prekipeva od življenjske energije. Kot je dejala, je biti prostovoljec Hospica, društva za pomoč umirajočim, velika milost in velika izkušnja. Smrt predstavlja za ljudi veliko neznanko, zato se je bojimo. Dvomim, da se smrti v stanju polnega zavedanja kdo ne boji. Nekateri se je bojijo bolj, drugi manj. Večja razlika je v tem, da nekateri niti slišati nočejo o smrti, drugi pa jo jemljejo kot sestavni del življenja na Zemlji, prav tako kotrojstvo, le daje smrt na nasprotni strani življenjske daljice. Najbrž ni prav veliko stvari na svetu, ki bi ljudstva glede na njihovo prepričanje bolj delile kot prav smrt. Kar spomnimo se turških voj akov, ki so v srednjem veku osvajali Evropo, japonskih pilotov kamikaz med drugo svetovno vojno in nenazadnje samomorilskih napadalcev z Bližnjega Vzhoda, ki v sodobnem času za ceno svojega življenja povzročajo ogromno materialno škodo in številne človeške žrtve. Če ti ljudje ne bi verjeli, da jih po smrti čaka lepše večno življenje v neskončnosti, zagotovo ne bi počeli takšnih stvari. Menite, da bi se vedli enako, če bi vedeli, da bodo morali za vse gorje, kar ga nekomu povzročijo, nekega dne plačati na ta način, da bodo sami žrtve nasilja? Dan spomina na mrtve je dan za razmislek o smrti, o njenem dejanskem pomenu. »Rada bi, da se moji poslovijo od mene z obredom veselja,« je v že omenjenem intervjuju izjavila Manca Košir. Če dobro razmislim, si tudi sam želim enako. IZ VSEBINE: Osebni stečaj: Možnost za nov začetek tudi fizičnim osebam.................6 Kokarje: Složnost krajanov proti razdiralnim nalivom............7 Mozirje: Bogatejši za otroško igrišče in skate park.7 Intervju: Vesna Juvan ...........%........8 Občina Luče: Cesto asfaltirali z evropskim denarjem.10 Dr. Weiss o Trubarju: Njegov in naš čas..............16 Miro Maksimovič: Masaža dobrodošla tako športnikom kot kmetom....... 18 Osnovna šola Nazarje: Kratek stik na električni napeljavi povzročil požar.............19 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 44,31. oktober 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Orobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KAKO SPREJEMAMO STAROST IN SMRT? Pogovor o smrti je še vedno tabu tema Slavica Avberšek, patronažna sestra in dolgoletna prostovoljka Hospica: »Pogovor o smrti je še vedno tabu, z molkom pa dostikrat duševno stisko prizadetih le še povečamo. Prostovoljci, ki so ustrezno izobraženi, lahko veliko pripomorejo že s samo prisotnostjo ob umirajočem. Prostovoljci območnega odbora Velenje smo dosegljivi vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v velenjskem zdravstvenem domu. V novembru nameravamo izvesti delavnico za žalujoče, radi pa bi organizirali tudi stalno skupino za samopomoč. Naša skupina je med najsfarejšimi v Sloveniji, saj obstajamo že enajst let in imamo dvanajst prostovoljcev. V ustrezna izobraževanja se jih vpiše sicer več, vendarto nikogar ne obvezuje, če spozna, da taki pomoči ne bo kos.« Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »Iz osnovnih demografskih podatkov lahko ugotovimo, da je delež starejših po vseh občinah Zgornje Savinjske doline, razen občine Nazarje, nad slovenskim povprečjem. V Sloveniji je ta delež v letu 2007 znašal 16 odstotkov. Na območju našega centra so odstotki takile: Solčava 18,8, Gornji Grad 18,7, Ljubno 17,5, Luče 17,05, Rečica 17,01, Mozirje 16,2 in Nazarje 15,09 starejših v celotni populaciji. Tako stanje in relativno visoka stopnja brezposelnosti glede na slovensko povprečje v znatni meri vplivata na obseg našega dela. Upoštevati pa je treba tudi teritorialno velikost terena. Po velikosti spadamo na enajsto mesto v državi.« vseh osnovnih življenjskih potreb. Center o tej pravici odloča na osnovi mnenja komisije. Vlogo poda invalidna oseba sama, ta tudi izbere osebo, kiji bo nudila pomoč. V letu 2007 je prišlo do spremembe zakonodaje, ki je uvedla doplačilo k tej pravici. Plačilu je zavezan sam upravičenec (prispeva dodatek za pomoč in postrežbo, delno doplačilo), lahko pa tudi upravičenčevi zavezanci, to so otroci, prevzemniki kmetije... okolju in tam ob skrbi osebja tudi v miru umrli,« sta povedali. Smrt pa ni preizkušnja samo za umirajočega in njegove bližnje, temveč tudi za osebje ustanove. Dostikrat so negovalke, sestre, socialna delavka, direktorica na stanovalce čustveno navezane, še posebej če ti v centru bivajo že dalj časa. Ne-prenehne ločitve, ki so nujnost, lahko povzročijo pri njih čustvene težave in izgorevanje. Potrebna je velika mera samodis- Sprememba zakonodaje je povzročila znaten upad upravičencev. Konec leta 2006 so na mozirskem centru beležili 37 oseb, ki so koristile to možnost, po spremembi zakona konec leta 2007 pa jih je bilo le še 19. UMIRANJE V INSTITUCIJI Kljub naštetim pomočem se čestokrat ni mogoče izogniti odhodu starejše ali bolne osebe v dom ali center za varstvo odraslih. Za večino je tak odhod huda preizkušnja, saj za sabo puščajo vse, kar so v toku let ustvarili. Neizbežnoje, da vtakih ustanovah tudi umirajo. O tem smo se pogovarjali s socialno delavko Kasimo Medano in glavno sestro Jožico Kos v Centu starejših Gornji Grad. »Velikokrat s e zgodi, da imamo težave s svojci umirajočih. Ti želijo premestitev v bolnišnico v prepričanju, da bi umirajočemu tam vendarle še lahko kako pomagali. Nasprotno pa bi umirajoči, sploh tisti, ki so v centru že dalj časa, radi ostali v znanem Čeprav je smrti zapisano vsako živo bitje, se zahodna civilizacija tem o smrti in starosti izogiba. Vendar pa je ravno starost in smrt obdobje, ko človek velikokrat potrebuje pomoč sočloveka. V zadnjem času sta tako država kot civilna družba poskrbeli, da tisti najpotrebnejši dobijo pomoč. Medtem ko jo civilna družba zagotavlja brezplačno s prostovoljci, ima oskrba na domu od občine do občine različne cene. na o socialnem varstvu določila novo pravico, to je pravico do izbire družinskega pomočnika. Vodenje postopka za uveljavljanje te pravice je naložila centrom za socialno delo. Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvojuali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju POMOČ NADOMU Zakon o socialnem varstvu za osebe starejše od 65 let in za težko bolne ter invalidne osebe predpisuje program pomoči na domu kot socialna oskrba za razliko od medicinske oskrbe. Socialna oskrba na domu omogoča, da lahko osebe, ki jo koristijo, dalj časa ostajajo v domačem okolju in jim ni treba v domove za oskrbovance. Predvidene so štiri ure take pomoči na teden. V Zgornji Savinjski dolini te storitve izvaja Center za socialno delo Mozirje, in sicer od leta 1993. Program so do leta 1997 izvajali le v okviru javnih del. Brezposelna oseba je bila v programu javnih del lahko le eno leto, zato je bila fluktuacija velika in temu primerna tudi raven oskrbe. Od leta 1998 sodi program pomoči na domu med redno dejavnost centra, od leta 2004 pa ga izvajajo samo v okviru rednih zaposlitev. V ta namen je na centru zaposlenih pet oseb, ki morajo predhodno pridobiti certifikat za socialnega oskrbovalca na socialni zbornici. Stanovalci Centra starejših Gornji Grad se radi družijo v avli Dokler so pomoč na domu zagotavljali izjavnih del,je bila ta skoraj brezplačna in jo je koristilo okoli 60 oseb. Sedaj plača polovico cene občina, uporabnika pa stane ura oskrbe okoli šest evrov. Tako imajo trenutno na seznamu koristnikov te pomoči 36 oseb iz vseh občin naše doline. Enajst od njih je moških, 25 je žensk. DRUŽINSKI POMOČNIK V letu 2004 je sprememba Zako- cipline za premagovanje takih stresov. Veliko je treba delati na sebi in na stroki. Zato se udeležujejo različnih izobraževanj tudi vtej smeri, pomagajo pa tudi izmenjava izkušenj in neformalni pogovori med zaposlenimi. SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC Hospicje nevladna humanitarna prostovoljna organizacija. Njen namen je pomoč umirajočim. Tako pomoč opravljajo osebe, ki za to opravijo potrebna izobraževanja. Večinoma so to ženske. »Zavezani smo prepričanju, naj ne bi nihče umiral sam in v strahu pred hudim trpljenjem,« pravijo. Vsakdo ima v zadnjih urah pravico in možnost do udobja, ki ga omogoča ustrezna oskrba in do učinkovitega lajšanja bolečin, so zapisali v svoji brošuri. Predvsem pa je važno, da njihovi prostovoljci umirajočemu prisluhnejo in kdaj pa kdaj zamenjajo domače, ki sicer skrbijo za umirajočega, saj je to tudi zanje zelo naporno. Druga dejavnost Hospica je obravnava žalujo- čih potem, ko so izgubili koga od svojih dragih. Žalovanje je proces, ki ga često spremlja (večinoma) neupravičen občutek krivde, da za svojca nismo storili dovolj. Marsikdo si življenja brez pokojnika sploh ne zna predstavljati. Tudi taki svojci najdejo pomoč v Hospicu. Za našo dolino je območni odbor društva v Velenju. Informacije najdete tudi na spletni strani. Zelo pa bo dobrodošel vsakdo, ki bi želel postati njihov prostovoljec. Besedilo in fotografije: Marija Lebar ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE, KO MOZIRJE Spomin na žrtve za «eno slovenstva Stanislava Borovšak se je spomnila na tisoče žrtev druge svetovne vojne, ki so v smrt odhajale z dvignjenimi glavami (foto: Benjamin Kanjir) V počastitev 1. novembra se je v Mozirju pred staro občinsko stavbo, ob osrednjem občinskem spomeniku padlim za domovino 26. oktobra zbrala množica ljudi. Osrednja govornica Stanislava Borovšak se je dotaknila dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej ter poudarila, da slednji ne bodo zbledeli. Osrednjo občinsko prireditev ob tem prazniku so pričeli člani Godbe na pihala Zgornje Savinjske doline, ki jo vodi Tomaž Guček. Borovšakova se je kritično ozrla na dogodke, ki so se zgodili v letih okupacije in po njej. Spomnila seje na tisoče žrtev, ki so vsmrt odhajale z dvignjenimi glavami. Obudila je spomin na premnoge duhovnike, ki so bili izgnani takoj ob prihodu okupatorjev. In njihovih teženj, da Slovenijo spremeni v potujčeno Spodnjo Štajersko. Obsodila je tudi dogodke, ki so se zgodili po koncu te vojne in dodala, da krivdo zanje ne gre pripisovati imenom, zapisanim na spomenikih širom Slovenije in Evrope. V nadaljevanju programa so zapeli člani moške- ga pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Petek. Z nizom deklamacij so se jim pridružili mozirski osnovnošolci. V pesmih so obljubili, da spomin na žrtve tistega časa ne bo zbledel, daje vreden ohranitve in izkazanih časti. Prav tako kot spomin na dogodke in posameznike, ki so se za slovenstvo borile pod vodstvom generala Rudolfa Maistra in nenazadnje tudi padlih v osamosvojitveni vojni leta 1991. Benjamin Kanjir OB J. NOVEMBRU Spomin na padle borce še živi Otroci so ob spomeniku padlih borcev nastopili z recitacijami in slovensko pesmijo (foto: Tatiana Golob) V Nazarjah je že dolgoletna tradicija, da se otroci in vsi, ki čutijo hvaležnost do žrtev v drugi svetovni vojni, ob dnevu mrtvih poklonijo ob spomeniku padlih borcev poleg doma kulture. Ob tej priložnosti otroci prižgejo svečke, katerih plamen še več dni greje spomin na težke vojne čase. Tudi ob letošnji komemoraciji so se zbrali šolarji Osnovne šole Nazarje in člani krajevnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V spomin na številne padle domačine so otroci pripravili krajši kulturni program z recitacijami in slovensko pesmijo. Njihovemu poklonu so se pridružili tudi člani borčevske organizacije. Ob tej priložnosti so izrazili upanje, da bodo današnje generacije otrok še naprej odraščale v varni deželi brez strahu pred vojnimi grozotami. Ob koncu komemoracije so številni otroci ob spomeniku prižgali svečke in s tem pokazali, da spomin še živi. TG OSEBNI STEČAJ Možnost za nov začetek tudi fizičnim osebam Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uvaja nov pravni institut, ki ga doslej vslov-enskem pravu še nismo poznali. Gre za postopek osebnega stečaja. Večina določb zakona se je začela uporabljati z oktobrom. Postopek osebnega stečaja bo veljal za fizično osebo in fizično osebo samostojnega podjetnika. To je bistvena sprememba veljavne ureditve, ki je stečaj podjetnika in pravne osebe v načelu izenačevala. V slovenski pravni red so tako uvedli institut osebnega stečaja, ki ga že nekaj časa poznajo tako zakonodaje Nemčije, Avstrije, Združenih držav Amerike, Francije kot tudi uredba Evropske unije. Sam postopek se lahko deli na postopek stečaja z unovčljivostjo dolžnikovega premoženja in sorazmerno poplačilo upnikov, kar je namen vsakega stečajnega postopka in razbremenitev dela odgovornosti v obsegu neplačanih terjatev. Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, tako za podjetnika kot za zasebnika in potrošnika. V skladu z zakonom bo postopek osebnega stečaja lahko predlagal tako sam prezadolženi dolžnik kottudi upniki. Stečajnega dolžnika pri vseh poslih, ki so potrebni za izvedbo postopkov osebnega stečaja, bo zastopal upravitelj. Po besedah predsednika Društva upraviteljev Slovenije Tomaža Kosa je postopek osebnega stečaja namenjen navadnim fizičnim osebam, odvetnikom in samostojnim podjetnikom. Torej vsem, ki imajo dvomesečno zamudo pri izpolnitvi obveznosti, ki presega trikratnik njihove plače. Pri nezaposlenih je pogoj, da so obveznosti visoke vsaj tisoč evrov. Postopek se uporablja enako, če ima posameznik več obveznosti kot premoženja - je prezadolžen. V postopku se vnovči celotno premoženje dolžnika in iz tega se poplačajo obveznosti. Predsednik Društva upraviteljev Slovenije Tomaž Kos Za obveznosti, ki se v postopku ne morejo poplačati, se lahko vloži predlog za odpust, kije najbolj radikalna novost v stečajnem postopku. Z od- pustom se lahko doseže razbremen-itevdolžnika in nadaljnje človeka dostojno življenje. S tem se dolžnik razbremeni starih dolgov in se v preizkusni dobi dokaže stem, da sedem let živi od eksistenčnega minimuma. V tem obdobju dolžnik dela večinoma za upnike inje pod njihovim budnim očesom. Z določbami zakona se ne strinjajo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, saj menijo, da osebni stečaj samostojnega podjetnika ni dobra rešitev. Samostojni podjetnik je pogostokrat na pragu stečaja ne po svoji krivdi, temveč zaradi plačilne nediscipline. Osebni stečaj takega podjetnika bi povzročil prenehanje podjetniške dejavnosti. Podjetnik bi moral poplačati upnike tudi iz svojega osebnega premoženja oziroma poiskati delo, da jih poplača, kar bi mu preprečilo udejanjanje poslovne ideje. Roman Mežnar Naša anketa Je osebni bankrot nova socialna varnost? Največje število zadolžitev fizičnih oseb temelji na nepoznavanju zakonitosti poslovanja z denarjem. Nepoznavanje ni nujno povezano le s podjetništvom; lahko gre tudi za neznanje glede zakonitosti potrošniškega zadolževanja. Do sedaj jih je vsak reševal po svojih najboljših močeh, od 1. oktobra pa je to urejeno tudi z zakonom. Ta omogoča osebni bankrot oziroma stečaj. Osebni stečaj omogoča, da posameznik po končanem stečajnem postopku znova začne graditi svojo socialno varnost. Je to priložnost za nov začetek ali goljufanje? Vlasta Pavlica, Rečica ob Savinji Stroški uvedbe postopka so zelo visoki in ne verjamem, da bi si lahko tisti, ki je že sedaj tako zadolžen, da ne more plačevati dolga, sploh privoščil uvedbo postopka. No, tisti, ki so že do sedaj iskali »luknje« v zakonu, ga bodo verjetno lahko s pridom izkoristili. Vida Orlovič, Spodnja Rečica Zakona ne poznam. Kljub temu se sama ne bi nikoli upala toliko zadolžiti, da ne bi mogla svojih obveznosti poravnati. V današnjih kriznih časih tudi dvomim, da bi samostojni podjetniki poskušali to izkoriščati. Enkrat v življenju moraš dolg vrniti Lilijana Robnik, Solčava O tem sem že veliko slišala iz medijev. A sem prepričana, da bo marsikdo to poskušal s pridom izkoristiti in izigrati zakon. H Tisti, ki so že toliko zadolženi, da ne vidijo izhoda iz svoje krize, pa dvomim, da to stvar sploh poznajo. Če bi bila sama zelo zadolžena, te možnosti ne bi izkoristila, temveč bi svojo zadolženost poskušala rešiti na vse mogoče načine. Kondi Marovt, Bočna Slišal sem že za to možnost. Vendarje potrebno kar krepko razmisliti, kaj to vse potegne za sabo. Je sicer pozitivno, ker človek lahko zaide v tako finančno stisko nehote in je ne more drugače rešiti. Po drugi strani pa je to velika priložnost za špekulante. Ti bodo po mojem na tak način lahko tudi izigrali zakon, Jože Pustoslemšek, Nova Štifta Že v startu moraš vedeti, koliko lahko zapraviš in kakšne so tvoje zmožnosti vračanja različnih posojil. V primeru, da pride do nepredvidenih situacij, kot so smrt partnerja, izguba službe, dolgotrajna bolezen in drago zdravljenje, bi se mogoče tudi meni lahko zgodilo, da bi potreboval osebni stečaj. Špekulantom in goljufom pa bi morali že na začetku preprečiti, da bi lahko ta zakon zlorabljali. Bert Savodnik, Mozirje Zakona ne poznam in o tem, kako se bo lahko izvajal, ne razmišljam. Upam, da ga ne bodo zlorabljali. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo V KOKARJAH PREDALI NAMENU ASFALTIRANO CESTO DO MARIJINE ROMARSKE CERKVE Složnost krajanov proti razdiralnim nalivom Kokarčani so bili to poletje podjetni na področju urejanja cest, saj so v partnerstvu z Občino Nazarje v septembru in oktobru predali namenu kar dve asfaltni cestišči. Prvo proti Čreti in drugo iz Kokarij do tamkajšnje cerkve. Na otvoritvi v petek, 24. oktobra, se je zbralo nekaj deset kra- janov, rečiški župnik Ferdinand Luknar, predstavniki izvajalca gradbenih del VOC Celje Zoran Celinšek in nazorski župan Ivan Purnat. Ob otvoritvi je spregovoril predsednik sveta KS Kokarje Stanko Flere, ki je med drugim poudaril pomen sodelovanja krajanov in občine ter kratek rok od odločitve za gradnjo do končane izvedbe. Cesta je bila nujno potrebna modernizacije, saj so strmo makadamsko cestišče vedno znova razdirali nalivi in onemogočali varen ter normalen dostop ljudem. Flere seje zahvalil članom gradbenega odbora, katerega je vodil ter drugim sokrajanom za prizadevno delo. Po njegovih besedah je vrednost opravljenih del (priprava ustroja cestišča), ki so jih izvedli krajani s prostovoljnim delom in v sodelovanju s cerkvijo, okrog 7.000 evrov, preostali del, 16.000 evrov za asfaltno prevleko pa je zagotovila občina. Župan Ivan Purnat je ob otvoritvi dejal, da se veseli složnega sodelovanja krajanov in s tem partnerstva z občino, saj je v teh časih izredno pomembno združiti vse možnosti ter tako razreševati potrebe krajanov. Ferdinand Luknar se je zahvalil domačinom, ki so brez zadržkov omogočili gradnjo ceste med njihovimi zemljišči, hkrati pa je menil, da je na videz majhna akcija za tako mali kraj velikega pomena tudi zaradi združevanja in povezovanja. Blagoslov ceste je opravil v nedeljo popoldne župnik Krizostom Komar in ob tem dejal, da bodo to cesto bolj varno uporabljali tako domačini kot tudi verniki ob obisku cerkvenih obredov. Jože Miklavc Ob otvoritvi ceste v Kokarjah so rezali trak vsi, ki so pomembno pripomogli k njeni modernizaciji (foto: Jože Miklavc) MOZIRJE Bogatejši za otroško igrišče in skate park Otroci in mladina v Mozirju imajo od 24. oktobra še več možnosti za igranje in športno udejstvovanje. Župan Ivan Suhoveršnikje namreč uradno predal namenu otroško igrišče in skate park, ki sta zrasla v sklopu športnega parka. Ideja o osrednjem otroškem igrišču je bila izražena večkrat na različnih srečanjih, ki so se jih udeleževali starši z otroci. Nasprotno od te, je želja po postavitvi skate parka vzniknila šele letos spomladi, ko so se mladi najprej obrnili na direktorico Zavoda za TKŠM Mozirje (Zavod) Biserko Povše Tašič. Slednja je želje mladih in njihovih staršev prenesla županu, ki seje z občinsko upravo naloge lotil načrtno. Prostor za igrišče so našli ob Savinji, med nogometnim in igriščem za odbojko na mivki. Občina je s sredstvi občinskega proračuna primerno uredila prostor. Sponzorslvoza objekte za skate park je prevzel Gradis GPC d.d., finance za nakup otroških igral pa je prispevalo podjetje Probit programska oprema d.o.o. iz Slovenskih Konjic. To podjetje naj bi prihodnje leto financiralo večstanovanjske objekte na prostoru nad trgovskim centrom Tuš. Za ograjo okoli igrišč je Zavod na razpisu Fundacije za šport pridobil nekaj sredstev, manjkajoča pa je dodala občina iz svojega proračuna. Otvoritve so se najbolj razveselili uporabniki novih igrišč. Najmlajši so z veseljem preizkusili nove tobogane, gugalnice, peskovnik in še kaj. Na drugi strani so mladi s skati izvajali na betonskih objektih proizvajalca Variš Lendava d.d. prave vragolije. Pridružili so se jim še kolesarji z bmx kolesi, ki so pokazali svoje spretnosti. Po zadnjem dogovoru bosta upravljavca športnega parka odslej Športno društvo Mozirje in Nogometno drušlvo Mozirje. Člani obeh društev bodo skrbeli za izgled in uporabo zaupanih objektov, ki jih dnevno uporablja tudi po več sto Mozirjanov in okolišanov. Benjamin Kanjir Intervju VESNA JUVAN »Življenje je preveč zanimivo in zabavno, da bi tvegala. « Vesna Juvan Zgornjesavinjčani veljamo za prave popotnike, kar nekaj ljudi iz naše doline pa si je nov dom poiskalo v kakšni drugi državi, nekateri celo na drugih celinah. Tudi nekdanja Nazarčan-ka Vesna Franko, poročena Juvan, je ena izmed ljudi, ki se ne pustijo omejevati krajevno, predvsem pa ne duhovno. Kar je Vesno zanimalo, to je Vesna preizkusila. In nazadnje zašla celo v Avstralijo, ki je tako postala njen drugi dom. - Kdor te vsaj malo pozna, ve, da te zanima veliko stvari. Šport je gotovo ena izmed njih. Kako se je to zanimanje začelo, s katerimi športi se najbolj ukvarjaš, kaj ti takšen način življenja pravzaprav pomeni? Hm, šport me je privlačil že od nekdaj, od kar pomnim pravzaprav. Nikoli se sicer z nobenim nisem ukvarjala na tekmovalni ravni, ker se mi zdi smešno, da bi zato, da osrečiš zmagovalca, morali biti razočarani vsi ostali. Za mene je šport bolj igra. - Včasih tudi adrenalinska igra? Z adrenalinskimi športi sem najbrž začela še pred šolo, ko sem odraščala na Rožniku v Mozirju. Tam smo imeli kar nekaj "hudih" hribov, po katerih je zemlja polzela vsakič, ko si stopil tja. Ker smo imeli s prijateljema Sašo in Jocom vsi tudi vsaj malo raziskovalne žilice, nam kakšen mali zemeljski plaz seveda ni preprečil, da se tam ne bi igrali. In tako seje začelo. Naučili smo se manevrirati med smrekami, ob tem uporabljati naša telesa in možgane, da ocenimo, kako daleč lahko gremo. - Koliko različnih športnih panog si sploh preizkusila? V šoli sem se ukvarjala predvsem z gimnastiko, nekaj malega tudi odbojko in tekom na dolge proge, v srednji šoli sem pričela intenzivno plesati pri Plesnem forumu in si pri akrobatiki poškodovala obe koleni. Zdravniki so rekli, da naj se od športa poslovim, ker ne bom mogla nikoli več biti res aktivna. S tem se nisem mogla sprijazniti in po kolegičinem nasvetu sem si nato kolena popolnoma pozdravila z obkladki s surovim zeljem. Na univerzi sem se potem poleg plesa ukvarjala še zjogo in aerobiko. Nekje vmes sva se s sestrično Mihelo, ki je bila moja sostanovalka, odločili, da preizkusiva vse. Najprej sva začeli aktivno plezati. Kmalu sva dokončali alpinistično šolo pri Akademskem planinskem društvu Kozjak Maribor in večino vikendov preživeli v hribih. Potem sva šli doživet adrenalinski teden v Bovec in se tam preizkusili v plezanju, kajaku, kanjoningu, gorskem kolesarjenju in seveda bungee jumpingu, ki še sedaj ostaja najbolj grozljiva stvar, ki sem jo v življenju naredila. - Nekje med vsem tem pa si spoznala svojega bodočega moža... Tako je, na plezanju sem spoznala Saša in se preusmerila bolj v športno plezanje. Počasi sva skoraj opustila alpinizem, čeprav se še vedno rada podava v hribe. Saša je bil v tistem času novinar na RTV Slovenija in koje pripravljal prispevek o padalskem tekmovanju, sva čisto po naključju skupaj skočila v tandemu in se tako navdušila, da sva se takoj prešolala iz šole za pilote športnih letal, ki sva jo ravno začenjala, v šolo skydivinga. V Avstraliji sedaj še vedno skačeva, plezava in dosti planinariva, po malo nižjih gorah seveda. Saša je pričel tudi s paraglidingom, ki se meni zdi totalno zahteven in raje letim kar z njim v tandemu. O tem, da bi postala samostojna pilotka, sploh ne razmišljam. - Precej adrenalinskih športov. To verjetno pomeni, da rada tvegata? Mislim, da kljub temu, da se oba ukvarjava z adrenalinskimi športi, vedno premisliva, koliko sva pripravljena tvegati. Pri tem vedno poskrbi- va, daje tveganje minimalno. Življenje se nama zdi preveč zanimivo in zabavno, da bi tvegala. To se bo verjetno večini ljudi zdelo nesmiselno, saj je nekako zakoreninjeno prepričanje, da sta plezanje in skydiving zelo nevarna športa. Jaz pa dejansko mislim, daje vožnja z avtom dosti bolj nevarna. - Tudi potovanja po svetu ti niso tuja. Kam si potovala? Si tipična turistka ali od potovanj v tuje dežele pričakuješ kaj več? Hm, začela sem kot tipična turistka, bi rekla. Na fakulteti smo šli s kolegi malo po evropskih mestih in s kolegicami v Egipt. Nič posebnega. Sem pa vedno z zanimanjem spremljala prave popotnike in brala potopise. Proti koncu faksa je nekaj mojih prijateljev pričelo z malo bolj avanturističn- »Seveda nisva imela denarja za avtodom in niti nisva vedela, če je Himalaja na predelu, ki bi ga midva rada prečkala, sploh prehodna za avtomobile. Počasi sva začela zbirati informacije in še vedno ignorirala dejstvo, da nimava denarja za avtodom.« imi podvigi v eksotičnih državah, kamor sama zaradi prekratkega dopusta nikoli nisem odšla, čeprav me je vedno vleklo. Potem pa sva se s Sašom odločila migrirati v Avstralijo in sva bila torej prvič v življenju oba srečno brezposelna. Misliti si ne morete, kak'je b'lo to »fajn«! - Kar tako? V Avstralijo z avtodomom? Najino potovanje z avtodomom proti Avstraliji se je začelo kot smešna »tora«. Sva rekla, če sva že oba brezposelna, narediva nekaj odbitega. Greva do Avstralije z avtodomom. Seveda nisva imela denarja za avtodom in niti nisva vedela, če je Himalaja na predelu, ki bi ga midva rada prečkala, sploh prehodna za avtomobile. Počasi sva začela zbirati informacije in še vedno ignorirala dejstvo, da nimava denarja za avtodom. Nekako sva računala na sponzorskega (he, he, he). Seveda ga nisva dobila, čeprav sva imela za potovanje napisan centimetrski poslovni načrt. Na koncu sva kupila 25 let staro poceni »kišto«, ki sva si jo edino lahko privoščila in jo poimenovala Piki ter odšla na pot. Piki seje izkazal kot dobra naložba, saj je bil dovolj star, da so ga mehaniki v vseh državah sproti uspešno popravljali. - Lahko našim bralcem na kratko opišeš pot, nekako »s prstom po zemljevidu«? Na pot sva se odpravila preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore v Albanijo, kjer sva se prvič srečala s čisto pravo »azijsko« svinjarijo in mentaliteto, vendar sva se oba zaljubila v njene naravne lepote. Od tam sva jo mahnila čez Grčijo vTurčijo, natovlran in Pakistan ter končno v očarljivo Indijo. Od tam sva Pikija z ladjo poslala v Avstralijo, midva pa sva jo mahnila še v Singapur in Malezijo. Avstralije še nisva cele obdelala, jo imava pa v planu. - Pa vendar sta imela s Sašom v planu tudi projekt promoviranja Evrope... Ja, projekt je bil sicer res zastavljen v smislu promoviranje Evrope, žal seje kasneje izkazal za čisto polomijo in sva ga morala spremeniti. Namreč, ko sva predstavitveno zgoščenko Turistične zveze Slovenije pokazala v Iranu, jih je skoraj po tleh vrglo. Videli so ženske brez pokrival, oblečene v kopalke, ležeče na masažnih mizah. To je za njihovo kulturo nesprejemljivo in tako je seveda promocijski material, ki sva ga imela, odpadel. Poleg tega sva ugotovila, da tam že odrasli ljudje niso sposobni skoncentrirano poslušati več kot štiri minute, otroci pa še manj, ne glede na to, kako zanimivo je. Če ste kdaj videli kakšen film iz Bol-lywooda, vam je sedaj najbrž jasno, zakaj imajo v štiri ure dolgem filmu približno 30 vrstic teksta, vse ostalo pa je glasba in ples. - Zelo drugačna kultura, kajne? Da, enostavno drugačna kultura in drug način razmišljanja in delovanja. Torej je tudi predavanje o življenju v Evropi odpadlo. Pa še nekaj je botrovalo najini odločitvi. Otroci v šolah, kjer sva predavala, so bili tako revni, da niso imeli kaj drugega koten par ponošenih oblačil, bili so bosi in niso imeli sredstev, da bi si kupili svinčnik ter zvezek, kaj šele knjigo. Večina jih ni imela niti šole. Sedeli »Ko sva predstavitveno zgoščenko Turistične zveze Slovenije pokazala v Iranu, jih je skoraj po tleh vrglo. Videli so ženske brez pokrival, oblečene v kopalke, ležeče na masažnih mizah.« so pod drevesom in pisali s kredo na tablice. Kaj naj jim sploh poveva? Da mečemo hrano in vse ostalo, kar je možno kupiti, stran, ker imamo toliko, da ne moremo porabiti? Da imamo supermoderne zgradbe z umetnim hlajenjem in da naša vlada dejansko deluje? Nisva imela srca, da bi jim sploh kaj takšnega pripovedovala. - Kaj sta torej storila? Obupala in šla dalje? Ne, seveda ne. Sva pa spremenila prvoten načrt in jih navdušila, da pričnejo razmišljati o tem, kaj bi radi postali, ko odrastejo. Kaj jih privlači, kajjim prižge iskrico v očeh? To jih je navdušilo inje bilo tudi v skladu z imenom, ki sva ga izbrala za projekt: Narišimo si prihodnost. Otroci so si predstav- ljali, da bodo zdravniki, medicinske sestre, učitelji, policisti, tibetanski otroci celo poklicni borci za svobodo. Vsi otroci imajo podobne sanje, ne glede na to, koliko so uresničljive. Odrasli pa potem odločamo, kdo bo imel privilegij, da jih bo lahko tudi uresničil. Ko sva nazadnje prišla v Avstralijo, sva nekega prijatelja s projektom tako navdušila, daje ustanovil neprofitno organizacijo imenovano Aliamos in pričel sfinanciranjem in izvajanjem projektov v najrevnejših predelih Azije, Afrike in Južne Amerike. - Tako, pa smo v Avstraliji. Povej kaj več o vajinem življenju »tam doli«. Kje živita, kaj tam počneta za preživljanje? Ko sva prišla v Avstralijo, sem si jaz južno od Sydneyja takoj uspela zlomiti ključnico, tako da sva morala nekaj časa ostati tam. Saša je bil tako deček za vse na največjem padalskem »drop »Zakaj ravno Avstralija? Ker so ljudje tukaj prijazni in izredno navdušeni nad vsako novo idejo in ker je dejansko življenje izredno lahko.« zoneju« (letališču) in je dobival plačilo v brezplačnih skokih, jaz pa sem delala na manifestu. Potem sva prispela v Brisbane in začela obnavljati hiše. Po šestih mesecih sva sklenila, daje to pretežko delo. Avstralsko sonce je namreč bolj primerno za posedanje v senčki, kot pa za trdo delo na terenu. Potem sva odprla svoje podjetje za čiščenje hiš, kadar se ljudje selijo, kar je v Avstraliji kar naprej. To imava še sedaj. Nekaj delava Vse redkeje je danes moč slišati narodne napeve in pesmi, ki sojih prepevali naši dedki in babice. Za ohranjanje ljudskega izročila so se odločili tudi pevci vokalne skupine Fantje treh vasi, ki delujejo v okviru bočkega kulturnega društva. Petjih je, ki že peto leto s svojim nastopom popestrijo številne prireditve v naši dolini pa tudi širše. Svoj jubilej bodo obeležili v nedeljo, 9. novembra, ob 15. uri v dvorani kulturnega doma Bočna. Idejni vodja in prvi basist ter dolgoletni pevec Kondi Marovtje k sodelovanju privabil prvega tenorista Stanka Flereta, drugega tenorista Alojza Pečnika in drugega basista Jožeta Pustoslemška. Ta je prevzel tudi naloge umetniškega vodje. Z vajami so pričeli kot kvartet. Po dveh letih prepevanja sejim je pridružil drugi basist Dominik Slapnik. Danes so kvintet, ki združuje fante iz treh vasi Bočne, Brdega in Nove Štifte. Njihov repertoar obsega prirejene narodne in ponarodele pesmi, saj so prepričani, da domača pesem ne sme zamreti. sama, najemava pa tudi pogodbene delavce. Saša trenutno ureja vso potrebno dokumentacijo, da pričneva paragliding tandem operacijo iz Brisbaneja, saj se trenutno tukaj s tem nihče ne ukvarja, povpraševanja pa je veliko. Istočasno razvijava skupaj z Queensland University of Technology tudi projekt bralnih kotičkov na javnih površinah in fitnes naprav na javnih površinah ter razvijava idejo o proizvodnji ekskluzivnega pohištva, ki bo vključevalo aboriginske "dreamtime" zgodbe (zgodbe za lahko noč, op. TG), oblike in poslikave. Upava, da bova lahko projekt speljala skupaj s šolo aboriginske umetnosti. - In zakaj pravzaprav ravno Avstralija? Zakaj ravno Avstralija? Kerje mene v Sloveniji šest mesecev na leto zelo zeblo ves dan, ostalih šest pa po nekaj ur dnevno. Oba sva tudi navdušena nad športi, ki zahtevajo lepo vreme in Brisbane je odlično mesto za to, saj padejo pozimi v nočnem času temperature na okoli 10 °C, podnevi pa med 15 in 25 °C. Tudi zato, kerje pretepanje in zafrkavanje med otroci nedopustno. Ker so ljudje tukaj prijazni in izredno navdušeni nad vsako novo idejo in kerje dejansko življenje izredno lahko. Jaz sem Avstralijo že vzljubila, ko sem po končanem četrtem letniku fakultete na University of New South Wales vSydneyju delala obvezno prakso. Saša pa se je nad tujino navdušil, ko je v Nemčiji študiral klasično glasbo. Ko sem predlagala Avstralijo, je preko interneta preveril vreme in sprejel odločitev: Avstralija, prihajava! Potem je trajalo približno dve leti, da sva si uredila stalni vizi in letos maja sva postala tudi uradno Avstralca. Seveda se najinemu slovenskemu državljanstvu nisva odpovedala. Pogovarjala se je Tatiana Golob Tudi koncert, ki ga pripravljajo drugo novembrsko nedeljo v Bočni, bo obarvan predvsem s slovensko narodno pesmijo. Poleg slavljencev, ki jim bo v pomoč ansambel Katzenwienkel, bodo nastopile ljudske pevke Lipa Kulturnega društva Šmartno ob Dreti. Nekaj drugačnosti bo dodala vokalna skupina Cantemus iz Žalca z a capello stilom. Vse skupaj bo v celoto s kančkom humorja povezal Jože Ramšak-Zotler. Marija Šukalo Ko nežni prsti glasbe potrkajo na vrata naših čustev, obudijo spomine, ki so dolgo ležali v globinah preteklosti. Kahlil Gibran V______________________________________________J 5-OBLETNICA DELOVANJA VOKALNE SKUPINE EANTJE TREH VASI Jubilej bodo obeležili s koncertom OBČINA LUČE Cesto asfaltirali z evropskim denarjem Župan Ciril Rose (tretji z leve) ni skrival zadovoljstva ob predaji namenu ceste, ki so jo posodobili z denarjem Evropske unije (foto: Franjo Atelšek) V občini Luče so minuli petekže drugič vslabem tednu dni svojemu namenu predali nov odsek z asfaltno prevleko posodobljene ceste. Odpiranje kar štiri in polkilometrskega odseka ceste se v lučki občini ne dogaja ravno pogosto, zato so bili obrazi domačinov iz zaselkov Raduha in Strmec na otvoritvi še toliko bolj nasmejani. Tudi domači župan Ciril Rose ni skrival zadovoljstva, koje predstavil potek pridobivanja evropskih sredstev za realizacijo tega projekta. Poudaril je, daje posodobljena cesta prvi konkretni primer evropske denarne pomoči v občini Luče, brez katerih tako obsežnega dela ne bi zmogli. Ni namreč mačji kašelj zgraditi skoraj pet kilometrov asfaltirane ceste, kije sploh najdaljši odprt posamezni odsek doslej v tej občini. Uspešne pridobitve finančne pomoči iz Evrope so bili vsekakor najbolj veseli ljudje, ki živijo na raztresenih kmetijah ob cesti, kije nekakšna »lučka panoramska cesta«. Gospodar Miklavčeve domačije, kjer je potekala slovesnost, seje v njihovem imenu zahvalil županu in svetnikom, da jim je s pridobitvijo evropskih sredstev uspelo to, česar sami z lastnimi nikakor ne bi zmogli. Po zaslugi občinskega vodstva so namreč njihove kmetije večvredne, pa tudi kakšna nevesta bo raje in lažje prišla na njihove kmetije pod strmim pobočjem Raduhe, kot seje slikovito izrazil. Srečno in varno pot po asfaltirani cesti je prisotnim zaželel tudi domači kaplan Viki Kosec, kije obnovljeno cesto blagoslovil. Franjo Atelšek 11. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE Predsednik države poudaril pomen lokalnih medijev Letošnje srečanje predstavnikov in sodelavcev slovenskih lokalnih časopisov v Slovenski Bistrici, kije potekalo 17. oktobra,je ponovno potrdilo, da so tudi majhni mediji za prebivalstvo v slovenskih regijah in občinah pomembni za prebivalstvo. O tem seje pozitivno izrazil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, kije spregovoril okrog 70 navzočim urednikom in sodelavcem lokalnih časopisov iz 28 uredništev iz vseh krajev Slovenije. Srečanje seje pričelo z nagovorom osrednjega organizatorja srečanja Bojana Siniča, glavnega urednika gostiteljskega časopisa Panorama iz Slovenske Bistrice. Nato so stekla predavanja in pogovori o aktualnih temah. Novinarka dr. Sonja Merljak Zdovc je spregovorila o literarnem, objek- tivnem in senzacionalističnem poročanju ter odzivih bralcev na različne žanre pisanja in opremljanja časopisnih člankov. Namestnik urednika Financ Uroš Urbas, urednica glasila občine Makole Helena Kolar, novinarka Radia Slovenija Nevenka Dobljekar in Bojan Sinič so za tem vodili okroglo mizo o vlogi lokalnega časopisa in profesionalnosti v medijskem prostoru. O organizaciji novinarskega dela v lokalnem časopisu,ki so seje udeležilivglavnem uredniki,reklamni posredniki tertehnično osebje priprave in tiska časopisov, je vodila razpravo Jana Jeglič- Rie, prisotni pa so živahno razpravljali in primerjali svoje izkušnje, možnosti, pogoje ter potrebe pri uslvarjanju kakovostnega in ekonomsko sprejemljivega časopisa. Dr. Danilo Türk je izrazil zadovoljstvo nad kontinuiteto strokovnih srečanj predstavnikov in sodelavcev lokalnih Časopisov (foto: Jože Miklavc) Pred zaključkom srečanja je novinarje nagovoril dr. Danilo Türk in v pozdravnem nagovoru menil, da so tudi lokalni mediji izjemnega pomena za uresničevanje potreb državljanov, ker ravno ti poročajo o razmerah ter življenju malih ljudi in večine prebivalstva v lokalnem okolju. Türkje izrazil zadovoljstvo nad kontinuiteto strokovnih srečanj predstavnikov in sodelavcev lokalnih časopisov, organizatorjem pa je izrazil priznanje za dober potek 11. srečanja. V Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica je Bojan Sinič (stoji) sprejel predstavnike lokalnih medijev iz 28 uredništev (foto: Jože Miklavc) Jože Miklavc SREČANJE V BOČNI Obujanje spominov na guljenje šolskih klopi Konec oktobra se je v Bočni zbralo 23 »učencev«, prva povojna generacija, ki je leta 1945 obiskovala 1. razred v bočki šoli. Poleg tega je večina bivših učencev rojenih leta 1938 in tako so proslavili tudi sedem desetletij življenja. Pester popoldan so začeli ob skupnem kosilu in srečanje obeležili z obujanjem spominov na šolska leta. Da je to potekalo bolj pristno, so obiskali svojo učiteljico Faniko Poznič, kije hkrati tudi najstarejša Bočanka. Pozdravili sojo s pesmijo Stoji učilna zidana, zaradi katere je marsikomu po licu spolzela solza. Izročili soji simbolno darilo in skupaj obujali več kot pol stoletja stare zgodbe iz šolskih klopi. Za bolj žive spomine na guljenje šolskih klopi so obiskali šolo v Bočni, kjer jih je prijetno sprejela ravnateljica Lilijana Bele. Ker seje šola spremenila, odkar so jo obiskovali, so si ogledali učilnice in telovadnico, v dar pa so dobili knjigo Edija Mavriča - Savinjčana Šolska sh/amost pod gornjegrajskim zvonom. Ogled šole so popestrili s spominjanjem dogodkov iz časov šolanja, med šolskimi zidovi pa je zadonela tudi pesem. Bližnja cerkevje bila za bočke šolarje pomemb- Učiteljica Fanika Poznič (v predzadnji vrsti) med svojimi učenci (foto: Erika Jamnik) na in še vedno je. V ta namen so v božjem hramu Kulturni popoldan je bil tako zaključen, čemur zapeli nekaj Marijinih pesmi in tako podoživeli je sledilo družabno srečanje. marsikateri spomin. Erika Jamnik ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Za se večjo medsebojno povezanost Antonu za 40. rojstni dan Tvoj rojstni dan v občutju sreče naj žari, in le tisto, kar si sam želiš, naj se ti zgodi. Tvoji Daša, Tom in mami To so želje botrce Nataše z Borutom, Tomaža, Olge in Marjana Članice in člani mozirske župnijske Karitas so se odpravili na vsakoletno romanje. Tokrat so obiskali predel Štajerske in Pohorje, s seboj pa so povabili tudi podporne člane. Zbralo se jih je več kot trideset. Vsakoletni načrt, ki ga ne spreminjajo dosti, saj menijo, da je dovolj uspešen, predvideva tudi jesensko romanje. To je po številnih spomladanskih dejavnostih in poletnih počitniških delavnicah za otroke - te zahtevajo precejšnjo zavzetost - priložnost za druženje vseh članic in članov. Omogoča jim, da se posvetijo sebi, ne le drugim, in jih medsebojno povezuje. Na tokratnem romanju so obiskali starodavno Žičko kartuzijo, kjer so v skoraj dve uri trajajočem ogledu obiskali znameniti zeliščni vrt in se sprehodili skozi zgodovino v sami kartuziji. Od tod so krenili na Pohorje in obiskali tamkajšnjo cerkev sv. Martina, kjer so imeli tudi mašo. Na kosilu so se zadržali v Slovenski Bistrici. Duhovno obogateni in polni lepih vtisov so se vračali domov. Hkrati so že začeli načrtovati jesenske dejavnosti, največja med njimi je gotovo dobrodelni koncert. Marija Lebar Na tokratnem romanju so članice in člani mozirske župnijske Karitas obiskali starodavno Žičko kartuzijo (foto: arhiv Karitas) Manca Beričnik Feucht 29.10.2008 2. rojstni dan slaviš, zato iz srca želimo vsi ti zdravja, veselja in brezskrbnih otroških dni. Kadar sonček sveti, skušaj ga posneti, kadar sončka ni, sonček bodi ti. Zakladnica v Radmirju je nedvomno eden od najbolj dragocenih, znanih in obiskanih spomenikov kulturne dediščine v naši dolini. Vsako leto jo obiščejo številni obiskovalci z vseh vetrov Slovenije pa tudi tujcev ne manjka. »Zaklad« se skriva v cerkvi svetega Frančiška Ksaverija v Radmirju. Sestavlja ga zbirka 27 dragocenih mašnih plaščev iz sredine 18. stoletja, ki sojih v tistem času znani in priljubljeni romarski cerkvi poklonile številne plemiške družine najvišje veljave, nekatere so imele v svojih rokah tudi vladarska žezla. Najbolj znan je plašč, ki ga je darovala - in kot pravijo viri, tudi sama izdelala ter izvezla iz svoje poročne obleke - cesarica Marija Terezija. Nenazadnje tudi zato, ker je gospa v naših krajih zelo znana. Zanimivi, lepi in dragoceni pa so prav vsi plašči. Krasi jih bogata likovna izraznost, umetelnost izdelave in dragoceni materiali, iz katerih so izdelani. V njih so kilometri in kilogrami zlatih in srebrnih niti, s katerimi so pomembne vladarske Radmirska zakladnica dame oblikovale realistične ali fantazijske motive in vzorce. Zbirko plaščev dopolnjujejo dragoceni pripomočki za maševanje, dva keliha in mon-štranca. To je le del vseh dragocenosti, ki jih je radmirska cerkev dobila v dar, ki so se kasneje skozi zgodovino časa porazgubile. ka Ksaverija mati cerkva, posvečenih temu svetniku pri nas. Živel je v prvi polovici 16. stoletja, bil je soustanovitelj jezuitskega redu, sodelavec Ignacija Lojolskega, misijonar v Indiji, Indoneziji in na Japonskem. Jezuiti so delovali na kraljevskih dvorih in razumljivoje, da so na »svojih« dvorih širili Zanimivo je, kako je glas o majhni cerkvi vtako majhnem kraju, kot je Radmirje, segel do evropskih dvorov, da so le-ti kar tekmovali, kdo ji bo podaril večjo dragocenost. V začetku 18. stoletja, je bila vteh krajih gospodarska kriza in podjetni gornjegrajski dekan Ahacij Stržinar je v tedanjo cerkev, kije bila posvečena sv. Barbari, postavil sliko sv. Frančišča Ksaverija in začel pospeševati romanja na njegov god. Pripisovali so mu številne čudeže, kot svetnik je postal zelo priljubljen in romanje k cerkvi je postalo vse bolj popularno ter seveda začelo prinašati dohodke. Kmalu so namesto stare cerkve zgradili novo, večjo in jo poimenovali po tem svetniku. Nekateri viri navajajo, da je radmirska cerkev sv. Frančiš- slavo cerkve, ki sije nadela ime enega od njihovih velikih mož. Radmirska cerkev je bila v svojih najboljših časih, pred verskimi reformami Jožefa II, romarsko središče evropskega pomena. Že sam obisk cerkvice, ki stoji na vzpetini nad Radmirjem, je koristno dejanje za telo in dušo, seveda, če seji od svojega doma približamo na lastni pogon, torej s kolesom ali peš. Zlasti ob lepem, jasnem vremenu bomo za svoj trud nagrajeni s prelepim razgledom po bližnji in širši okolici. In če obiščemo še zakladnico in cerkev, bomo v poučni ter prijetni urici deležni potepa skozi zgodovino, umetnost in obrt. Za sam obisk zakladnice seje treba seveda predhodno dogovoriti. Marijan Denša mm Zaradi urejanja trga v Mozirju je bilo zadnje leto med ljudmi izrečenih precej hudih besed. Med najbolj glasnimi so bili predvsem lastniki jeklenih konjičkov, ki so bili vajeni udobnega parkiranja v centru kraja, kar so jim razkopane ceste v onemogočale. Spremenjen prometni režim je voznike spodbujal k bolj redni uporabi parkirišč poleg knjižnice, kar so nekateri vozniki dodobra izkoristili in parkirali tudi tam, kjer parkirišč ni. V času preurejanja trga je bilo to deloma razumljivo. Niso pa razumljiva dejanja voznikov, ki tudi sedaj, ko se mozirski trg že kaže v novi, lepši podobi, parkirajo pač tam, kjer se jim zazdi. Da je, kot kaže zgornji primer, ob tem popolnoma neprevozna cesta, ki vodi iz parkirišča za knjižnico, očitno ni pomembno. Pomembna je le čim krajša pot od parkiranega avtomobila do cilja, ki ga želi voznik doseči peš, TG Dogajalo se je o bučah ... Piše: Aleksander Videčnik Kraj je bil zaradi slabih cestnih povezav dolgo odrezan od spodnjega dela doline. Ni torej naključje. da so se Lučani bolj povezovali s Koroško, kot z drugimi kraji nižje Luč. Da so kmalu dokazali voljo po napredku v kmetijstvu, priča prvi živinski sejem, ki so ga pripravili že davnega leta 1888 inje bil prvi te vrste v Lučah. Zapisi povedo, daje bila množica kupcev na sejmu, celo s Tirolske dežele so prišli. Ponudba, tako poročevalec v časopisu, ni bila skromna. Kar 200 parov goveje živine so prignali in kakih 600 glav drobnice je bilo na prodaj. Poročevalec je posebej poudaril, da bi lahko bila prodaja uspešnejša, če bi bile Luče bolj povezane s prometnicami. Pisec na koncu sestavka zapiše: »Smo pač zapuščeni ...« ŽUPNIK FRANC LEKŠE V Lučah je tedaj župnikoval Franc Lekše, gospodarsko zelo razgledan človek. Ne le daje bil znan jezikoslovec, tudi napredku kraja seje posvetil z vso svojo voljo. Zavedal se je, da je napredek v kmetijstvu možen predvsem z umno živinorejo. Na njegovo prizadevanje so leta 1895 ustanovili pašniško-bikorejsko zadrugo. Lekše je veliko potoval, tudi v Švici sije ogledal živinorejske organizacije, zato je bila novoustanovljena lučka zadruga po švicarskem vzoru. Lekše je živel za kraj, saj je kmalu pričel snovati denarno zadrugo, ki bi omogočila ljudem varčevanje in poceni posojila. V tistih časih je bilo med Slovenci že močno gibanje za ustanavljanje hranilnic, ki bi razpolagale s slovenskim kapitalom, saj so bili tedaj denarni zavodi v glavnem nemški in Slovencem nenaklonjeni. Potujčevalna politika avstrijskih nacionalcev.je prav prek nemškega kapitala izkoriščala nastajajoče slovensko rokodelstvo v narodnostnem in ekonomskem pogledu. Leta 1907 so v Lučah ustanovili hranilnico in posojilnico. Koje Lekše leta 1913 želel ustanoviti še lučko elektrarno, namera je bila v Pernečem postaviti zadružno žago in elektrarno, mu to žal ni uspelo zaradi nasprotovanja nekaterih prebivalcev,tako je zapisal v svojih zapisih Bogomir Supin. KJE SO POSLOVALI? Hranilnica in zadruga sta delovali v nekdanji občinski hiši, po domače "pajnof" ali "občina". Stavba je stala na mestu, kjer je sedaj stanovanjski blok. Trgovino je vodil Robnik-Metulj, hranilnico pa Ivan Rop, tedanji občinski tajnik. Dobro je, da omenimo nekdanje hranilničarje. V prvem načelstvu hranilnice so bili: Franc Lekše, Miloš Šmid, Ivan Kaker, Gregor Plesnik, Janez Krivec, Jakob Plaznik in Martin Vršnik. Naj ob tem omenimo, da so hranilnico ustanovili tako za Luče kot tudi za Solčavo. ŠIRJENJE ZADRUŽNIŠTVA Zadružna misel je prodirala med ljudi. Že leta 1928 so ustanovili Lesno zadrugo Luče, da bi preprečevali izkoriščanje lastnikov gozdov po tedanjih trgovcih z lesom. Kaj več o tem ni napisanega. Potem je prišlo obdobje, ko so povsod ustanavljali pašniško in gozdne zadruge. V Lučah sojo ustanovili leta 1931. V načelstvu so bili: Maks Plešec, Anton Ajnik, in Jože Štiglic. Tudi tu ni podatkov, da bi lahko kaj več zapisali o delovanju te zadruge. DOBRO POSLOVANJE ZADRUGE Zadruga je med obema vojnama zelo dobro poslovala, kmetje so v njej čutili zaščitnico pred raznimi izkoriščevalci. Že kmalu so razmišljali o zadružni hiši, v kateri bi potem poslovale vse dejavnosti zadruge. Zadružni dom je bil gotov leta 1938, v njem je bila trgovina, gostilna in seveda ostale dejavnosti v -okviru zadruge. Kot najzaslužnejšega za vse narejeno, štejejo Jakoba Plaznika - Riherja. Našteti velja še nekatere zaslužne zadružnike tistega časa: Ivan Voler - Podvejnik, Jakob Žibot -Osojnik, Vinko Jezernik - Hočevar, Cene Rihar - Matk, Ivan Strmčnik -Tabakar, Ignac Zamernik - Parbej, Anton Breznik - Remše, Peter Jež, st. - Stoglej, Fran Rebernik - Ložekar, Janez Plesnik - Koklej. Kot dolgoletnega predsednika zadruge med obema vojnama naj še omenimo Jožeta Moličnika - Preka. ZGRADILI SO MALO ELEKTRARNO Leta 1936 je nastala elektrarna za 50 žarnic in sicer pri Juvanovi žagi. To gradnjo je vodil MajdetovAnza, vključenih pa je bilo sedem solastnikov. Ta mala elektrarna ni pokrila potrebe vseh prebivalcev, zato je bila oskrba z elektriko še vedno veliko vprašanje, ki so si ga prizadevali kmalu rešiti. SRENJSKA ZEMLJA Morda še drobna zanimivost. V sren-jski rabi je bil tedaj gozd Kačjek in tudi Veški breg je bil srenjska zemlja. Ljudje so pripovedovali, kako je še pred prvo svetovno vojno vaški kozar vodil na pašo koze, teh je bilo tedaj preko 70. Še po drugi vojni so imeli ponekod koze. Zadnji vaški kozar v Lučah je bil Matija Kladnik - Jerče. Luče so nekoč delili na "spodnjo in zgornjo ves". Slednja je potekala od cerkve do "občine" ali "konzuma". Ta del je bil tedaj še travnik in je bil levo in desno ob poti ograjen. Ljudje so to pot imenovali v koroškem narečju "uvea" (ulica). PO LETU 1945 Obdobje po drugi svetovni vojni je bilo vzačetku težko, saj je bilo kar nekaj vojne škode. Zato so leta 1945 ustanovili obnovitveno zadrugo. Že leta 1947 so ustanovili živinorejsko zadrugo, ki naj bi nadaljevala delo nekdanje bikorejske zadruge. Splošno kmetijsko zadrugo so ustanovili leta 1948, prvi predsednik je bil Anton Breznik -Remše, prvi tajnik pa Peter Jež - Stoglej. Po letu 1951 je postalo poslovanje zadruge uspešno, tako je zadruga postala pomemben dejavnik v kraju. Zadruga je bila pobudnica za splošno elektrifikacijo kraja, ustanovili so elektrifikacijski odbor, ki ga je sprva vodil Albin Roze, pozneje pa Franc Berginc. Elektrika je zagorela leta 1965, seveda še ne povsod. Iz zadružnih zapisnikov razberemo, daje kmetijska zadruga štela leta 1960 že 269 članov, zaposlenih pa je bilo 19 ljudi. Prvi začetki kmečkega turizma so bili prav v Lučah. Tu si je veliko prizadeval Peter Jež, ki je na svoji kmetiji tudi prvi uvedel to dejavnost. Danes je to pomembna veja kmetijstva in se uspešno razvija v naši celotni dolini. 3ščemo slare fotografije DAMJAN JEVŠNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Mozirje postaja vse bolj mesto in vse manj le umirjen podeželski kraj. Večina Mozirjanov danes živi po urniku, ki ga narekuje delovno mesto. Prostega časa je še največ ob popoldnevih in koncu tedna. Takrat se veliko ljudi poda na sprehod, morda nabirat kostanj ali pa se zapelješ kolesom po okoliških cestah. Gozdovi s svojo zeleno kuliso IESECA ICIMOZI Corintie McCarthy, Cesta Fantek in njegov oče sestradana in razcapana tavata po cesti. Vse njuno premoženjeje shranjeno v nakupovalnem vozičku, ki ga potiskata pred seboj. Najnujnejše za preživetje imata v nahrbtnikih. In imata drug drugega. Cesta vodi proti jugu, tam je njun cilj in njuno upanje. Oče in sin nista običajna brezdomca. Okrog njiju ne vrvi običajno življenje ljudi, ki bijim bilo življenje bolj naklonjeno. Pokrajina je mrtva: mrzla in opustela, pokopana v sloje pepela, domovi so zapuščeni in izropani. Redki preživeli so nevarni in razčlovečeni nasprotniki v boju za staro zarjavelo konzervo... Mojstrsko napisan roman s pretresljivo zgodbo o najboljšem in najslabšem, kar je človek sposoben narediti. Zanimivi gozdovi okrog Mozirja in mirom blagodejno vplivajo na zdravje in počutje. Ljudje se pomena rekreacije in zdravega načina življenja zavedajo kot še nikoli doslej ter vse bolj izkoriščajo ugodno lego Mozirja sredi narave. DVOJNI POMEN GOZDOV Opozoriti bi želel na dvojni pomen gozdov v bližini naselij ter na različne interese lastnikov gozdov in obiskovalcev. Na eni strani je interes lastnika po neoviranem pridobivanju dohodka iz gozda in skrb za lastnino. Na drugi strani so pričakovanja obiskovalcev o gozdu kot prostoru sprostitve, o gozdu z urejenimi potmi za sprehode. V gozdarskem načrtovanju imajo gozdovi okrog Mozirja poseben položaj. Na kartah so vrisana območja rekreacijske vloge gozda, območja gozdov pomembnih za turizem, območja, kjer gozdovi čistijo zrak ob mestu, območja vodnih virov, estetska vloga nekaterih gozdnih robov ... Načrti predvidevajo številne ukrepe za izboljševanje teh vlog. Nekateri ukrepi so del gospodarjenja z gozdovi, na primer skrb za gozdne robove. Drugi ukrepi so lahko: urejanje in vzdrževanje zanimivih točk, ohranjanje zanimiv dreves ob poteh, informativne table... PRAVILA OBNAŠANJA VEUAJO TUDI V GOZDU Lastniki gozdov večinoma razumevajoče gledajo na kulturne sprehajalce, ki v gozdovih ne delajo škode. Ni pojim vseeno, kadar v svojem gozdu srečujejo vozila, ki se vozijo izven gozdnih cest (slovenska zakonodaja prepoveduje vožnjo z vsemi vozili izven gozdnih cest, to je po vlakah, poteh in brezpotjih). Lastnike zelo moti, če si v njihovem gozdu vsako leto več deset krajanov »nabere« novoletno smrečico ali ob poteh po sončnem vikendu pobirajo embalažo malic in pločevinke od pijače. Tudi jim ni vseeno, kadar lakomni nabiralci poberejo ves kostanj v njihovem gozdu, še posebej ko poberejo še kostanj pri kmetiji, kjer ga ponavadi nabirajo zase ... V teh primerih je razumljivo, da začnejo lastniki gozda razmišljati o zaprtju dostopov do njihovega gozda in konflikti so na pragu. Gozd je torej vrednota, ki omogoča dohodek lastniku, ob tem pa sprostitev in rekreacijo številnim obiskovalcem, predvsem v bližini naselij in v nekaterih turističnih območjih. PRIVILEGIJ SLOVENCEV Slovenska zakonodaja omogoča prost dostop v vse gozdove, karje poseben privilegij Slovencev. V mnogih državah je dostop v gozdove namreč omejen, zato bi morali biti obiskovalci gozda v Sloveniji zadovoljni in bi se morali spoštljivo obnašati tako do narave kot do lastnika gozda. Lastniki gozda pa bi morali imeti v zavesti dejstvo, da je gozd dobrina javnega pomena, ki opravlja tudi številne neproizvodne vloge. Zaradi teh so lastniki gozdov v bližini naselij včasih nekoliko bolj na očeh javnosti. Trenutno edino nadomestilo za poudarjene vloge gozda so nekoliko višje spodbude za negovalna dela v mladem gozdu. V gozdovih v bližini naselij oziroma tam, kjer poteka rekreacija v gozdu, je potrebno ohranjati prehodne in urejene poti ter izvajati gozdni red, kot ga nalagajo odločbe Zavoda za gozdove Slovenije za vsak primer posebej. Potrebno je odstranjevati nagnjeno ali poškodovano drevje, urejati odvodnjavanje gozdnih prometnic in pri sečnji ter spravilu poskrbeti za varnost in označiti delovišče. Zaželeno je ohranjanje zanimivih dreves in cvetočih drevesnih tergrmovnih vrst zlasti vgozdnem robu. Nekateri kmetje v bližini mest s pridom izkoriščajo svojo lokacijo za prodajo svojih proizvodov meščanom, nekateri pa so ponosni na svoj urejen gozd in na to, da je njihov gozd všeč tudi drugim. Včasih vseeno pride do nesoglasij, takrat predlagamo uporabo pogovora namesto grabelj. Lipa na Brdcah SLOVENSKO ŽENSKO DRUŠTVO ZA MIR V SVETU Varovanje in ščitenje dostojanstva ženske in otrok skrb celotne družbe Slovensko žensko društvo za mir v svetu je sredi oktobra pripravilo tridnevno konferenco pod naslovom Dostojanstvo ženske v današnji družbi. Dogodek, ki je potekal v Celju, Mariboru in Ljubljani, je del mednarodnega projekta pod okriljem Mednarodne ženske federacije za mir v svetu. Gostji srečanja Ingrid Lindmann in Christine Sato iz Nemčije sta kot glavni iniciatorki omenjenega projekta predstavili različne teme. Sato, ki ob tem poudarja, da je dostojanstvo osnovna človekova pravica inje nedotakljivo. OBSODILI PORNOGRAFIJO V Mariboru in Ljubljani sta se Lind-mannova in Sato srečali s pred- Ingrid Lindmann (desno) in Christine Sato sta v Celju spregovorili o tem, kako najti svojo notranjo vrednost kot ženska v današnji družbi (foto: Marija Šukalo) DOSTOJANSTVO NEDOTAKUIVA PRAVICA V Celju sta spregovorili o tem, kako najti svojo notranjo vrednost kotžen-ska v današnji družbi. Lindmanno-va je med drugim izpostavila, da se je zavest o ženskem dostojanstvu skozi zgodovino izgubila, sedaj pa ponovno pridobiva na veljavi. K temu so v prvi vrsti pripomogla različna ženska gibanja. Ta poudarjajo, da ženska ni ustvarjena le zato, da bi poskrbela za udobje moškega. A če ženske resnično želijo, da njihovi partnerji priznajo njihovo dostojanstvo, ga morajo same ovrednotiti znotraj sebe in se zavedati svojih ženskih kvalitet. Ko se jih bodo začele zavedati, bodo okrepile svoje samospoštovanje. Seveda pa morajo sprejeti sebe in svoje življenje. »Svobodna ženska znotraj nas, ki živi svoje notranje dostojanstvo, je ženska, kije odločilna. Ko jo bomo začutile, bomo odkrile nove sfere znotraj sebe. Potem bosta radost, ko delamo in radost v času počitka, v našem vsakdanjem življenju v ravnovesju,« je prepričana Christine stavniki različnih institucij. Tam je tekla beseda o zaščiti otrok in mladostnikov pred škodljivimi medijskimi in drugimi vsebinami na področju omejevanja pornografskih diskriminacij žensk ter nasilja v družini. Dotaknili so se seksualno obarvanega oglaševanja, kjer je ženska le objekt za promocijo določenega izdelka. Obsodili so predvajanje in distribuiranje pornografskih vsebin vjavnih prostorih, ker so na tak način dostopni tudi mladoletnim osebam. Dostopni naj bodo le v za to specializiranih prodajalnah. Dana je bila tudi pobuda o ustanovitvi civilne iniciative, ki bo poskušala doseči prepoved določenih aktivnosti, ki so povezane s spolnim izkoriščanjem žensk, z nasiljem in zlorabo otrok. Udeleženci srečanja so bili enolnega mnenja, da mora biti varovanje in ščitenje dostojanslva žensk ter otrok skrb vsakega posameznika in celotne družbe. Ženska mora imeti možnost, da v vsakodnevnemu življenju prispeva krazvoju družbe in se vanjo vključuje po svojih sposobnostih. Predavateljici sta si po konferenci vzeli čas in si ogledali nekatere kraje Slovenije. Tako sta se mudili tudi v Mozirju. Očarani nad pokrajino sta zatrdili, da se še vrneta tudi kot turistki. Marija Šukalo GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nas bo presenetila še kakšna katastrofa? Tudi naša dolina se zadnja leta sooča z naravnimi in drugimi nesrečami, ki so povsem nepredvidene in se je nanje težko pripraviti. Zato bi se morali zavedati, da načrti zaščite in reševanja, ki jih imajo občine, ne zadoščajo. Župani bi se morali bolj osredotočiti na izobraževanje štabov civilne zaščite (CZ) in ustreznih služb. Tako meni predsednik zgornje-savinjske gasilske zveze Janko Žuntar, ki ima tudi sam dolgoletne izkušnje v vodenju štaba CZ. »Verjamem, da imajo naše občine načrte zaščite in reševanja, ki jih predpisuje zakon, zgledno urejene. Gotovo je z njimi zadovoljen tudi inšpektor ob pregledu dokument- Janko Žuntar: »Tako za štabe civilne zaščite kot za gasilce in ostale službe je potrebno stalno izobraževanje.« (foto: Marija Lebar) acije. Vendar so ti načrti dostikrat tipski, narejeni po istem vzorcu in celo neživljenjski. To se je pokazalo tudi ob nedavnih neurjih, ko niso delovale radijske zveze in telefonski signali, tako da so si prostovoljni gasilci, ki so sicer podrejeni štabom CZ, morali sami vzpostaviti povezavo oziroma prvo obveščanje. Povsem nepričakovan je bil tudi že malo bolj odmaknjen dogodek, ko seje na Golteh ustavila gondolska žičnica s starejšimi potniki. Ali pa gašenje požara visoko v planinah, ki ga je zanetila strela, in bi bilo delo brez gorskih reševalcev nemogoče. Kot kaže, bomo v prihodnje tudi zaradi podnebnih sprememb priča številnim nepredvidljivim dogod- kom. Edina pot, da se jim bomo lahko ustrezno postavili po robu oziroma, da bomo dovolj usposobljeni za reševanje in odpravljanje poledic, je izobraževanje in praktične vaje tako štabov in članov CZ kot gasilcev, še meni Žuntar. Poleg izobraževanja je po njegovem mnenju pomembno tudi povezovanje na ravni zgornje-savinjskih občin. Funkcijo koordinatorja ob nesrečah sicer opravlja Center Uprave RS za zaščito in reševanje v Celju, vendar lokalni gasilci in člani CZ ter ostale službe v sklopu le-teh, kot so jamarji, reševalci in drugi, le sami najbolje poznajo svoj teren in razmere na njem. Marija Lebar SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV IZ GORNJEGA GRADA Vsakoletna popestritev Preteklo soboto so imeli starejši krajani v gornjegrajskem kulturnem domu vsakoletno oktobrsko srečanje. Letos je bilo povabljenih kar 181 starostnikov nad 70 let, srečanja se jih je udeležilo približno 130. Snidenje starostnikov na vsakoletnem srečanju je bilo za marsikoga popestritev vsakdana (foto: Erika Jamnik) Nekaj je v zraku je naslov pesmi Toneta Pavčka, s katero je navzoče pozdravila Vika Venišnik. Prav poseben pozdrav je namenila novim članom »druščine«, in sicertistim, ki so se rodili leta 1938. V mislih so se zbrani spomnili tudi tistih, ki so bili povabljeni, a zaradi bolezni niso mogli priti. Srečanje so omogočili domača občina, Rdeči križ, Karitas in kulturno društvo, katerim seje predsednica KO RK Gornji Grad Minka Rifelj lepo zahvalila. Prva tako je bila zahvala namenjena gospodinjam, ki so s pecivom poskrbele za sladko druženje. Velik pomen in vlogo organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas je poudaril župan Stanko Ogradi, saj meni, da tovrstne organizacije s tem, ko nudijo občanom prehrambene pakete in ostalo pomoč, pripomorejo k boljšemu življenju leteti. Direktorica centra starejših Francka Voler je bila žal odsotna, zato je njene misli navzočim posredovala Vika Venišnik, kije poudarila, da je ravno druženje generacij eden izmed vodilnih ciljev, za katerim stremijo v centru. Srečanje so glasbeno popestrili člani ansambla Čar z bogatim repertoarjem. Sobotno druženje je za marsikatere ostarele pomenilo osvoboditev okov in popestritev enoličnega vsakdanjika. Obenem takšno druženje omogoča sproščenost, klepet, srečanje z znanci in nenazadnje obujanje spominov. Da si bodo vsi zbrani zapomnili to srečanje, so prejeli simbolno darilo, s katerim bodo na cesti bolj vidni. Erika Jamnik PREDAVANJE DR. WEISSA 0 TRUBARJU V MOZIRJU Njegov in noš čas Sobotni večer, 15. oktobra, je bil v Slomškovi dvorani v Mozirju delček v nizu prireditev, posvečenih 500-letnici rojstva moža, ki je dal Slovencem prvo knjigo. Na povabilo Društvo katoliških pedagogov Mozirje je dr. Peter Weiss osvetlil reformacijo, Trubarja in njegove sodobnike. Primož Trubarje bil vsestransko razgledan duhovnik, na mnogih področjih je zaoral ledino. Tako je utemeljil slovenski jezik in književnost, prvi je slovensko deželo omenil kot eno deželo. Manj je zna- no njegovo obsežno, čeprav ne izvirno glasbeno delo. Zato so za uvod v interpretaciji Mojce Marš zazveneli napevi, ki jih je Trubar priredil po starih nemških duhovnih pesmih. Dr. Weiss je nato orisal, kaj vse je zaznamovalo nemirno obdobje na Slovenskem od 1508, ko seje rodil začetnik slovenske književnosti, do 1550, koje izšla prva slovenska knjiga Katekizem. Trubarje zaslužen tudi za razmah ustvarjalnosti tistega obdobja. Slovenski protestanti so ustanavljali šole, dali na svetlo več kot petdeset knjig, med njimi sta še zlasti pomembni dve: prevod Biblije Jurija Dalmatina in Cerkovna ordn-inga - zaradi nje je bil Trubar drugič in dokončno izgnan na tuje. Posebne pozornosti je bil deležen potopisec in pričevalec razmer v Evropi ok. 1530, Benedikt Kuripečič iz Gornjega Grada. In kako Trubarja beremo? Dr. Weiss je pojasnil, da težko, a ne samo zaradi ostre in oglate gotice; to je v 16. stoletju kmalu zamenjala bohoričica, latinična pisava, ki sojo protestanti razvili za knjižni jezik. VTrubarjevem času seje slovenščina prvič pisala (ne le občasno beležila), tiskala in brala, danes je razen redkim bralcem bistvo večine protestantskih knjig zastrto, ker se ne berejo, torej ne opravljajo svojega poslanstva. Takšno srečanje ob knjigi, kot je bilo sobotno z dr. Petrom Weissom, je kljub vsemu znamenje, da bosta slovenski jezik in kultura »stala inu obstala«. Andreja Gumzej PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE Več druženja kot tekmovalnosti Na zadnjo oktobrsko soboto so se na vadbenem in prireditvenem prostoru grušoveljskih prostovoljnih gasilcev zbrali člani vseh gasilskih društev rečiške občine. Ob mesecu požarne varnosti so se gasilske desetine pomerile med sabo, družabnost pa so postavili pred tekmovalnost. Gasilke so se urno zapodile po poligonu (foto: Benjamin Kanjir) Gasilke in gasilci grušoveljskega, pobreškega in rečiškega društva so se med sabo pomerili v dveh vajah. Veterani so izvedli vajo raznoterosti, članice in člani pa hitro mokro vajo, katere cilj je bil pripeljati vodo do konca tekmovalne proge in s stojala zbiti na njem postavljen lonček. Veterani se niso dali, vsaka izvedena vaja pa je bila hitrejša od prejšnje. Vsaka desetina je imela na voljo dva poskusa, za tekmovanje je štel najhitrejši. Še več energije so pokazali mlajši tekmovalci. Kot prve kar domače gasilke, ki so se urno zapodile po poligonu. Vsaka je dobro poznala svoje naloge in dva curka sta v dobri minuti in pol zbila lončka. Še hitrejši so bili moški kolegi, ki so hoteli pokazati, da kljub dolgi tekmovalni sezoni še niso porabili vseh moči. Med veterani so zmago odnesli Rečičani, med članicami A Rečičanke, članicami B Grušov-Ijčanke, med člani A so bili najhitrejši Grušovljčani in med člani B še enkrat Rečičani. Benjamin Kanjir B«ntl*y JJEKS 11 PEl smcürt Nazarski osnovnošolci so si privoščili dišeče pečene kostanje Stanko, sinova Izidor in Luka ter vsi Vršnikovi Tadeji za 40. rojstni dan Ob tvojem lepem jubileju ti želimo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Nad kostanje v naravo Ko zadiši po kostanju, je najlepše, če si pečene rjave gozdne sadeže lahko privoščimo nekje v naravi. To vedo tudi nazarski osnovnošolci, ki so se na lep četrtkov popoldan podali na krajši pohod in si za zaključek dneva privoščili dišeče pečene kostanje. Lepo popoldne bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu Pohod na Laze nad Kokarjah sta kotvsako leto organizirali mentorici planinskega in taborniškega krožka osnovne šole Nazarje, Vanja Hof-bauer in Zvonka Zakrajšek. Udeležilo se ga je okoli 30 otrok, učencev od 1. do 6. razreda, pridružili pa so se jim tudi vodniki taborniki. Med čakanjem na prve pečene kostanje so se otroci poigrali v naravi, po pravi jesenski malici pa so bile na vrsti vodene igre, ki sta jim jih pripravili njihovi mentorici. Lepega popoldneva je bilo še prekmalu konec, živahnim planincem in tabornikom pa bo njihov prvi pohod v letošnjem šolskem letu zagotovo ostal v lepem spominu. TG odelo; Automotive Signal Lights GOOD odelo; Automotive sigoa! ughts je novo ime skupine luči družbe Schefenacker, ki se je v letu 2008 preimenovala in se sedaj s tem imenom predstavlja na svetovni ravni. V Sloveniji ga predstavlja podjetje SAPS d.o.o., ki bo v bližnji prihodnosti prav tako prevzelo ime odelo. Podjetje SAPS d.o.o., je dobavitelj luči za najprestižnejše avtomobilske znamke kot so BMW, May Bach, Ferrari, Rollse Royce, DaimlerChrysler, Opel, Smart, VW, Audi in še mnogih drugih. V Preboldu poteka poleg montaže, tudi tlačno brizganje plastičnih mas za ohišja in stekla avtomobilskih luči. Dolgoletne izkušnje so nam zagotovile tehnološko vodilno mesto na področju proizvodnje avtomobilskih zadnjih luči. Naša podjetja v Nemčiji in v Sloveniji s pomočjo najmodernejše tehnologije zagotavljajo nenehno doseganje visokih pričakovanj do naših izdelkov, kar zadeva kakovost, varnost, dizajn in učinkovitost. Visoka kvaliteta naših izdelkov in brezhibne storitve so le del razlogov, da se vodilni nemški avtomobilski proizvajalci vedno znova odločajo za nas. Zaradi rasti našega podjetja v Preboldu, in pridobivanja novih projektov in izdelkov bomo zaposlili: VEČ STROKOVNJAKOV IZ ELEKTRO, KOVINARSKE IN STROJNIŠKE STROKE • orodjarje • strokovnjake za brizganje plastike • nastavljavce strojev za brizganje plastike • nastavljavce strojev za varjenje plastike (montaža) • vzdrževalce strojev in naprav • ključavničarje •elektronike • elektrike • mehatronike • strojnike • tehnologe Delo bo dinamično in samostojno, omogočalo vam bo strokovno izpopolnjevanje ter strokovno in osebnostno napredovanje v urejenem in ustvarjalnem mednarodnem delovnem okolju. Vabimo sposobne, samostojne, motivirane in strokovnjake. Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje: • III, IV, V. stopnja izobrazbe strojne smeri, • zaželene izkušnje z delom na področju avtomobilske industrije ali na področju plastike • zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika Vaš naslednji korak je: Pošljite vlogo z vašimi podatki na naš naslov po pošti ali po elektronski pošti, ali se oglasite v kadrovsko službo podjetja v Prebold. Vse želene informacije pa dobite tudi po telefonu: Tel.: 03 703 45 10,03 703 45 12 (Leonida Bončina, Špela Nakov) Fax.: Mobi.: e-mail: 03 7034600 041400615 zaposlitev@odelo.s SAPS d.o.o., Tovarniška cesta 12, SI-3312 Prebold ■■■■Hi www.odelo.de MIRO MAKSIMOVIČ, FIZIOTERAPEVT Masaža dobrodošla tako športnikom kot kmetom Miro Maksimovič iz Topolšice je že v otroštvu rad opazoval svojega očeta, ki je masiral in zdravil ljudi. Pozneje je huda poškodba kolena, bil je namreč strasten nogometaš, botrovala odločitvi, da se tudi sam poda po njegovih stopinjah. Tako je v svoji dolgoletni karieri fizioterapevta srečal številne znane športnike in jim pomagal na treningih in tekmovanjih. Njegovi varovanci so bili rokometaši slovenske reprezentance, rokometnih klubov Gorenje in Celje Pivovarna Laško. moral skrbeti za številno ekipo, zamenjal za delo v svojem masažnem salonu v Topolšici. Tu se individualno posveča eni stranki in nudi navadno in športno masažo, nego telesa, kiropraktiko, kot novost je dodal tudi anticelulitno masažo. Miro Maksimovič pri svojem delu uporablja le kreme in olja, ki jih sam pripravi (foto: Marija Šukalo) Več kot 180 tekem je »bdel« nad športniki in poskušal sanirati poškodbe, ki so nastale. Oskrbel je Jolando Čeplak, Ano Drev, pevko Colonio... Seznama ljudi, kijim je do zdravega in boljšega počutja pomagal z masažo, niti ne dela. Danes je Maksimovič dneve, koje Miri, kot ga kličejo prijatelji, pri svojem delu uporablja le kreme in olja, kijih sam pripravi. Je namreč strasten zeliščar in rad pripravlja različne zdravilne zvarke. »To me je naučila stara mama in mi zaupala tudi svoje recepte,« se razgovori Maksimovič, ki rad poudarja zdravilne učinke Miro je več kot 180 tekem »bdel« nad športniki (foto: Marija Šukalo) zelišč, ki jih najdemo na različnih območjih naše doline. Sam prisega na gabezovo mazilo, kije narejeno iz šestnajstih zdravilnih zelišč, zdravi pa številne poškodbe in bolezni. Dobrodošlo je pri artritisu. Delo maserja terja nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje. Pri tem mu je bil v veliko oporo prijatelj dr. Rudi Čajevec. Svoje znanje je znani fizioterapevt nadgradil tudi z znanjem kiropraktike. »Kiropraktikje poklic v zdravstvu, ki skrbi za diagnostiko, terapijo in preventivo mehanskih nepravilnosti mišično-kost-nega aparata ter njihovega vpliva na delovanje živčnega sistema in zdravje nasploh. Poudarek je na manualni oziroma ročni terapiji, ki vključuje manipulacijo oziroma namestitev hrbtenice,« pove maser, pri tem pa poudarja, da tovrstno storitev potrebujejo tako športniki kot tudi kmetje, saj si pri težkih kmečkih opravilih ali prisilni drži na traktorju pogosto poškodujejo hrbtenico. Miro Maksimovič pa je zaljubljen je tudi v Zgornjo Savinjsko dolino, zato ni naključje, da ga je njegovo delo pripeljalo tudi k nam. Osebno prijateljevanje z Edijem Jurjevcem iz Juvanja je rodilo poslovno sodelovanje. Sedaj ga vsi tisti, ki si želijo sprostitve ali potrebujejo pomoč pri sanaciji poškodbe, najdejo v Šport centru Prodnik. Marija Šukalo 4* GRAFIČNE STORITVE ^unigraf «Ss, Na trgu 51, Mozirje POSLOVNA DARILA 25. oktobra so 4 svečke zasorele Niku Drofeniku vse najboljše zaželele V srčku tvojem naj sreča domuje, v dolgih nočeh naj te angel varuje, v očke tvoje drobnih biserov nasuje, nasmeh na licu naj kraljuje. Še tisoč želja zate imamo vsi, ki te radi imamo. OBDARITE SVOJE POSLOVNE PARTNERJE, KUPCE, PRIJATELJE... Velika izbira koledarjev, pisal, rokovnikov, kalkulatorjev, poslovnih torb, vinskih setov, denarnic, vžigalnikov, obeskov... Pokličite: 040/766-803 OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Kratek stik na električni napeljavi povzročil požar Zadnji četrtek pred krompirjevi počitnicami je zagorelo v nazorski osnovni šoli. Vzrok za požar je bila napaka na električni napeljavi. Takoj po alarmu je ravnatelj sprožil evakuacijo otrok na nižji in višji stopnji. Otroci so se z učitelji v pičlih dveh minutah umaknili po varni poti v atrij šole. To ni uspelo enemu od učencev nižje stopnje, tovrstno smolo pa so imeli tudi petošolci skupaj z učiteljico, ki so ostali v zgornjem nadstropju. Požarje vtem času namreč zajel stopnišče in preprečil varen izhod. Osnovnošolci so se lahko skusili v gašenju Nazarski prostovoljni gasilci so uspešno izvedli reševanje učencev iz šole (foto: Marija Šukalo) požara (foto: Marija Šukalo) Na mesto požara so prihiteli člani Prostovoljnega gasilskega drušlva Nazarje in reševalci. Steklo je reševanje nezavestnega fanta, ki se je zastrupil z dimom, ter petošolcev, ki so tokrat šoio zapustili skozi okno po drsni ponjavi. Ob tem so gasilci krotili rdečega petelina. K sreči je bila to le vaja, s katero so tako gasilci kot osnovna šola preizkušali, v kolikšnem času lahko otroci zapustijo šolo, če pride do takšne ali podobne situacije. Ocene o reševanju in evakuaciji so bile po besedah ravnatelja Jožeta Kavtičnika več kot zadovoljive. Besede pohvale je izrekel tudi poveljnik nazorskih gasilcev Boštjan Cigale. Otroci od prvega do tretjega razreda so pred vajo spoznavali delo gasilcev, reševalcev in policije ter spoznali, kaj pomeni številka 112. Veliko zanimanje so seveda požela vozila že omenjenih organizacij, ki rešujejo življenja ob različnih naravnih in drugih nesrečah. Marija Šukalo GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Izlet »zajčkov« v Vodno mesto Atlantis Po zasluženih počitnicah ter s pričetkom novega šolskega leta je v Gornjesavinjskem smučarskem klubu Mozirje znova postala aktivna tudi tretja selekcija oziroma tako imenovana ekipa Mali športni zajčki. V njej dvakrat tedensko pridno vadi skoraj trideset otrok med četrtim in sedmim letom starosti. V klubu si prizadevamo za vsakodnevno zdravo športno življenje in kvaliteten razvoj otrok ter njihovo aktivno preživljanje prostega časa skozi gibanje in igro. Namen vadbje, da otroci osvojijo gibanje in ukvarjanje s športom kot navado. Navade je namreč potrebno priučiti zgodaj, v obdobju, ko otrok preko sveta iger na varen in njemu privlačen način spoznava svojo okolico ter njene mehanizme. Vsoboto, 18. oktobra, smo se tako v okviru letne vadbe podali na izlet. Za naše prvo sobotno druženje smo obiskali Vodno mesto Atlantis in ugodili vsem otrokom, ki so si želeli aktivnega dopoldneva na bazenu. Plavanje je namreč eno izmed gibanj, kijih otrok ne pridobi z vsakodnevnimi gibalnimi izkušnjami, kot so tek, poskoki, plazenje, plezanje ... Najbolj učinkovito prilagajanje na vodo je zagotovo igra v vodi, ka- tere smo se poslužili tudi mi. Elementarne igre v vodi, skoki v vodo, obisk podvodne jame, tobogani in različna igrala (vodni topovi, igra s kačo in ježkom...) so bila sredstva, s katero smo »zajčki« spoznali, daje voda mokra, prijetna in zanimiva. Brezskrbnost, veselje in smeh na obrazu otrok so pritegnili marsikateri pogled obiskovalcev Vodnega mesta ter nam bili v potrditev uspešnosti dosedanjega dela. Vsi zadovoljni in bogati z novo dogodivščino smo za zaključek nasitili še naše želodčke in naredili plan za naslednji izlet. Na koncu velja zahvala vsem otrokom, ki so se udeležili izleta, staršem in spremljevalni ekipi (Petri, Mojci, Damjani, Jaku ter Mitju), ki so poskrbeli, da je izlet uspel. Janja Mlakar NOVA FIESTA Pri Fordu navdušili s spretnimi oblikovalskimi prijemi Če se ozremo nazaj lahko pri Fordu ugotovimo ie napredek. Dolgčas pri oblikovanju je pričel izginjati z tako imenovanim New Edge Designom par let nazaj. Sedaj prihaja nova doba kinetičnega oblikovanja, kamor seje po prodajnih številkah uspešno zavihtel ford s-max in novi mondeo, da o pozitivnih kritikah o novem SUV modelu pod imenom kuga ne izgubljamo besed. Ampak čaka nas še novo malo presenečenje v podobi nove fieste, ki že krasi prodajne salone na avstrijskem tržišču. Na skoraj štiri metre dolžine, 395 cm, če smo natančni, je Fordovemu oblikovalskem oddelku uspelo stišati prekrasen izdelek. Naj bo nova fiesta opremljena s tremi ali petimi vrati, vedno je osupljivo lepa. Močan sprednji del z velikim sprednjim odbijačem krasi velika odprtina za zajem zraka, kamor so zarezana velika stekla sprednjih žarometov, ki kar izzivajo - kdo si upa reči, da nisem lepa?! Bočna linija je izrazita, v oči pa padejo visoki boki in relativno temu primerno nizka stranska okna, kar je bila do sedaj značilnost audija. Preko zapeljivih bokov in visokih zadnjih luči se konča vsa zgodba v lepem zadku z izrazitim spojlerjem, ki obljublja RS model z veliko konjiči. Veliko konjev pod motornim pokrovom bo namenjeno hitremu preganjanju po podeželskih krivinah. Ford je vedno slovel po odlično vzmetenih avtomobilih, ki jih krasi tudi odlična vodljivost, in ta adut bo obdržala tudi nova fiesta. Za odlično vodljivost je zaslužen tudi popolno- ma nov električni volanski mehanizem, ki zagotavlja natančen občutek o tem, kaj se dogaja z avtomobilom. Fiestina notranjost je prenovljena v dveh pogledih. Prvič so se Fordovi oblikovalci v notranjosti izogibali monotoni sivi in črni barvi, drugič je oblikovanje razgibano in sveže, namenjeno mladim in ljubiteljem telefonov, saj so tipke prilagojene prav njim. Tako naj bi se mladež v fiesti počutila popolnoma domače. Motorna paleta se prične pri štirih bencinskih motorjih in dveh dizelskih. Bencinski se preko 1.25 litra in 44 kW zavrtijo vse do 1.6 litra in 120 KM, kar krasi model sport. Dizla sta zaenkrat dva 1.4 litra z 68 KM in 1.6 litra z 90 KM. Verjamemo, da bo s časom fiesta dobila še kakšen agregat z več konjiči in še kakšnega z več ekološkega pridiha, saj bi naj eco motor na sto prevoženih kilometrov iz izpuha spustil manj kot 100 g/C02. Skratka, v času recesije ali krize, kar vam je ljubše, so mali in varčni avtomobili čedalje bolj priljubljeni in nova fiesta je gotovo v ožjem izboru. Igor Pečnik OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Med najboljšimi v logiki V soboto, 18. oktobra, je na 22 osnovnih šolah po Sloveniji potekalo državno tekmovanje iz logike. Med šolami gostiteljicami, ki so v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije in Društvom filozofov pripravili tovrstno druženje, je bila letos bila tudi Osnovna šola Nazarje. V kraju ob reki Dreti je znanje preizkušalo več kot petdeset tekmovalcev Savinjske regije. Tekmovalci so se uvodoma sprostili ob zanimivem kulturnem programu, pozdravila sta jih ravnatelj Jože Kavtičnik in župan Ivan Purnat. Nato so uro in pol napenjali svoje sive celice in reševali različne naloge. Namen tekmovanja iz logike je, po besedah ravnatelja Kavtičnika, da bi otroke in mladino vzpodbujali ter učili logičnega razmišljanja, ki postaja ena najbolj pomembnih sposobnosti in veščin sodobnega človeka ter pomeni temelj slehernega delovanja. Najboljši način za urjenje logičnega mišljenja je vsekakor reševanje logičnih nalog in problemov. Te so zelo dobro rešili osmošolka ljubenske osnovne šole Špela Zagožen, ki ji je pri pripravah na tekmovanje pomagala mentorica Maja Benedek in devetošolka Osnovne šole Nazarje Neja Srčič, kijije ob strani stala mentorica Jožica Brezovnik. Obe Zgornjesavinjčanki sta pri reševanju nalog dosegli več kot 75 odstotkov točk in osvojili zlato priznanje. Nazorska devetošolka Mojca Bitenc pa je dosegla 66 odstotkov vseh točk in srebrno priznanje. Tudi njej je pri pripravah na tekmovanje pomagala mentorica Bezovnikova. Marija Sukalo SMUČARSKI SKOKI Uspešna poletna sezona Primoža Pikla Za nami je poletni ciklus nastopov smučarjev skakalcev v sezoni 2008/2009, kije najuspešnejšega ljubenskega orla Primoža Pikla še utrdil v A reprezentančni vrsti in nenazadnje v evropski in svetovni eliti. Primož je z uspešnimi nastopi v celinskem pokalu, kjer je Sloveniji priskakal še dodatno kvoto v svetovnem zimskem pokalu, ter z najboljšo bero točk na veliki poletni nagradi Grand Prix zasluženo osvojil naslov naj slovenskega skakalca poletne sezone. Čeprav tega ni potrdil na nedavnem državnem prvenstvu v Kranju, kjer so usodo krojili predvsem neregularni vremenski pogoji in že vsem dobro znana »gorenjska kuhinja«, je lahko z doseženim to poletje več kot zadovoljen. Da bo takšno formo ob- držal tudi v nadaljevanju, je sedaj zanj najpomembnejše, da se kar najbolj v miru in neobremenjen pripravi na zimsko periodo svetovnega pokala. Po izjavah glavnega trenerja Matjaža Zupana sodeč, da bodo letos dobili nekaj več priložnosti tudi mladi skakalci in naj bi se začel tako imenovani proces pomlajevanja ekipe, seje v reprezentančni igri znašel še en talent smučarskih skokov z Ljubnega ob Savinji, Sašo Tadič. Njegovo 12. mesto na nedavnem državnem prvenstvu to še kako dokazuje in samo vprašanje časa je, kdaj bo še en predstavnik SSK Ljubno BTC postal stalni član slovenske izbrane vrste. Kapo dol Ijuben-skemu klubu za strokovno delo pri vzgoji svojega kadra. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zmaga v zadnjih sekundah Po visokem porazu v 1. krogu na Vranskem je nazorskim košarkarjem tokrat doma le uspelo premagati drugo ekipo Šenčurja, kije gostovala tudi prejšnjo soboto in vžireh prepričljivo zmagala. Daje bila tekma zelo napeta, priča rezultat, ki je bil vseskozi zelo izenačen in sta se moštvi čestokrat zamenjali v vodstvu. Domačini so vodili največ za štiri, Šenčur pa za pet točk in sicertudi še v predzadnji minuti tekme, V teh kritičnih trenutkih tekme so z navijanjem oživeli tudi gledalci in ustvarili ozračje, kije prav gotovo prispevalo k zmagi domačih. Žal tudi na tej tekmi Nazarčani niso imeli razpoloženega strelca. Imeli pa so kolektivni duh, borbenost in za razliko od gostov več igralcev s sicer kratkimi, a vendar zelo dobrimi obdobji svoje igre. Tako je tekmo odlično začel Marko Janko s petimi točkami, a si je na žalost zgodaj nabral tri osebne napake, zato gaje trener Finkšt kmalu potegnil iz igre. Ob ponovnem vstopu na koncu tretje četrtine pa je navdušil s trojko v zadnji sekundi z razdalje kakih osmih metrov. Stabilno in konstantno dobro igro z uspešnimi skoki je pokazal Jure Plaskan. Nemirvobrambo gostov je v drugi in zlasti tretji četrtini vnašal mladi in perspektivni Luko Krivec. Da poje zmaga ostala doma, sta po A David Zadravec je z mirno roko pri izvajanju prostih metov ob koncu tekme odločil zmagovalca (foto: Osvald Šverc) rezultatu 48:53 v predzadnji minuti tekme odločila najbolj izkušena igralca domačih. Najprej je štiri točke za približanje dosegel kapetan Dejan Valenčak, v zadnjih sekundah tekme pa je nato z obe- ma zadetima prostima metoma David Zadravec prevesil tehtnico v končno in zasluženo zmago domačinov. V prihajajočem prvem novembrskem vikendu košarkarskih tekem nazorskih ekip ne bo. Pionirji do 12 let so pravkar končali s svojim prvenstvom, pionirji do 14 let pa imajo v novembru še dve tekmi. Ravno tako s prvenslvom, vendar do spomladi, nadaljujeta tudi kadet- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje ska in mladinska ekipa. Seveda tudi članska, ki 8. novembra gostuje v Kranjski gori. Tomaž Križnik Nazarje : Šenčur CPK Mladi 54:53 (11:12, 17:15, 16:15, 10:11) Nazarje. Športno dvorana Nazarje. Gledalcev 40. Sodnika: Andrej Cokan in Rok Močnik (oba Celje). Tehnični komisar: Bojan Jevšnik (Velenje). Nazaije: M. Janko 8 (2T, 0-2)), P. Polčnik, Bitenc, Ž. Plesnik, Zadravec 8 (2-4), Vodončnik 5 (IT), Gelb 2, Ilič 1 (1-2), Plaskan 8 (2-2), Marčinko, Krivec 10 (2-2), Valenčak 12(4-7). Šenčur CPK mladi: Jovanovič 6 (4-6), Popovič 2, Kranjec, Beranič 7 ( 1 -2), Biševac 11 (1-4), Čebulj 9 (3-6), Loc, Žura 7 (1-3), Novak, Golob, Makarič, Ponjavič 11 (7-9). Rezultati 2. kroga 3. SKL - center: Nazarje : Šenčur CPK mladi 54:53, Utrip Trzin : Žiri 99:81, Gorenja vas : Ivančna Gorica 68:89, Vrani Vransko : Kranjska gora 78:54. Krvavec Meteor prost. Lestvica po 2. krogu: 1. Vrani Vransko 4,2. Ivančna Gorica 4,3. Šenčur CPK mladi 3,4. Gorenja vas 3,5. Nazarje 3,6. Utrip Trzin (-1 ) 2,7. Žiri 2,8. Kranjska gora 2,9. Krvavec Meteor (-1) 1. 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 4. KROG Polom »graščakov« na Ptuju Po dokaj solidni predstavi »graščakov« pred tednom dni v slovenskem pokalu proti trenutno vodeči ekipi elitne lige iz Tolmina, so v derbi srečanju četrtega kroga rednega dela druge lige doživeli pravi polom. Na Ptuju jih je novinec v ligi dobesedno osramotil, poraz z osmimi goli razlike pa je sploh največja zaušnica ekipi Nazarje Glin v zadnjih letih nastopanja v slovenskem futsalu. Začetek tekme na Ptuju je po pričakovanju pripadel do tedaj še neporaženim Zgornjesavinjčanom, ki so kmalu povedli in si v prvem delu priigrali še niz priložnosti. Če ne daš, dobiš, seje še enkrat več izkazalo ob koncu polčasa, ko so domačini izenačili, prav to pa je v nadaljevanju tudi ključno vplivalo na končni razplet. Nazarčani so hoteli v drugem delu preveč na silo stvari kar najhitreje spet postaviti na svoje mesto, to pa je bila očitno voda na mlin gostiteljem, ki so s strpno taktiko in učinkovito igro polnili gol tokrat nerazpoloženega in nemočnega Supina. Še bolj nemočno je na klopi deloval trener Pezič, ki je kar nekajkrat ostal brez idej, njegova nemoč in slaba igra njegovih varovancev pa bo nedvomno glavna tema temeljite analize visokega poraza, ki sledi s stroko in upravo kluba v prihodnjih dneh. Časa za bistvene spremembe ne bo na pretek, saj že v petek, 31. oktobra, gostijo četrto uvrščeno ekipo FSK Kebelj iz Slovenske Bistrice, kjer bo še posebno zanimiv obračun med najboljšima strelcema prvenstva Metuljem in Klincem. Franjo Pukart KMN Ptuj ABA Suš : KMN Nazarje Glin 9:1 (1:1) Športna dvorana Ruj. Gledalcev 250. Sodnika: Bernard Avramovič in Miro Vuk. Delegat: Rok Pogačnik. Strelci: 0:1 J.Šemenc(l), 1:1 Kupčič (19), 2:1 Kupčič (22), 3:1 Miklošič (29), 4:1 Miklošič (30), 5:1 Lovrenčič (31), 6:1 Lovrenčič (32), 7:1 Pernat (34), 8:1 Gajser (38), 9:1 Lovrenčič (38). KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Oblak, Urtelj, Funtek, Bezovšek, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: Pernat (Ptuj ABA Saš), Funtek, K. Šemenc, Hren (Nazarje Glin). Rezultati 4. kroga Ruj : Nazarje Glin 9:1 Bioterme Mala Nedelja : Tomaž 3:4 Marinci: Branik Maribor preloženo FSK Kebelj : Slovenske Gorice 5:6 Cerkvenjak : Duplek 7:3 Lestvica: 1. Ruj 10 2. Tomaž 10,3. Nazarje Glin 9,4, FSK Kebelj 7,5. Slovenske Gorice 6,6. Branik Maribor 4,7. Cerkvenjak 4,8. Marinci 3,9. Duplek 1,10. Bioterme Mala Nedelja 0. Strelci: 7 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 6 Jure Klinc (FSK Kebelj), 5 Ervin Mori (Duplek)... r iO /efa ... VARNOST CESTNEGA PROMETA Alkohol ubija - največkrat nedolžne TRIDESET LET SAVINJSKIH NOVIC Od prvih številk, ki so služile predvsem informiranju o dogodkih v takratnih gospodarskih subjektih in družbenopolitičnih organizacijah, so Savinjske novice prerasle v časopis, brez katerega si je težko zamisliti medijsko pokritost Zgornje Savinjske doline. Zavedamo se, živimo pač v eri računalništva, da že postajamo »zastareli«, zato vuredništvu resno razmišljamo o tedniku. Organizacijsko in kadrovsko precejšen zalogaj, gotovo pa je, da se bo potrebno prilagajati razmeram in prvenstveno vsem, ki jim Savinjske novice dajejo informacijsko razsežnost, ki je sicer ne prinaša noben drug časopis. 20 /e2i ... PREDSTAVITEV MOZIRSKEGA GOSPODARSTVA V ČAJETINI Zadnjih nekaj let smo priča poizkusom, da bi spodbudili gospodarsko sodelovanje med pobratenima občinama Mozirje in Čajetina v SR Srbiji. Nekaj tega sodelovanja je že vzpostavljenega, gotovo pa obstaja še dovolj priložnosti za sodelovanje, ki bi obema stranema prineslo koristi. Zadnji večji korak v tej smeri je bil storjen v sredini septembra, ko se je naše gospodarstvo predstavilo na razstavi, ki je bila postavljena na Zlatiboru. Wvect30 ... POVPRAŠEVANJE PO OVCAH SPET VELIKO Nekoč je bila solčavska ovca znana daleč preko meja Slovenije. Solčavski okoliš je bil najboljši vzrejni center, zato je razumljivo, da je bilo povpraševanje po ovcah iz Solčave veliko. No, to se spet ponavlja. Zadruga je pripravila odkup teh živali za nadaljnjo vzrejo na Ljubnem, v Lučah in v Solčavi. Prodali bi najmanj 150 plemenskih ovac, če bi jih bilo! Žal so pripeljali na prodajna mesta le kakih 40 živali, pa še od teh je bilo sposobnih za pleme le 24. Treba bo torej upoštevati izredne vzrejne pogoje v naši občini in bolj smelo pristopiti k ovčereji. Pripravila Tatiana Golob V_________________________________J Vlada Republike Slovenije je decembra 2007 s sklepom potrdila obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2008 in 2009. V načrtu so navedene preventivne akcije. Tako bo med 5. in 12. novembrom ter 1. in 31. decembrom na območju celotne države potekala preventivna akcija Alkohol ubija - največkrat nedolžne. NAMEN AKCIJE... ...je spodbujanje celovitega pristopa k problemu zlorabe alkohola, ki se šele v zaključni fazi kaže z vidika varnosti cestnega prometa. V zadnjih letih se število vinjenih voznikov med povzročitelji prometnih nesreč povečuje. Prav tako tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot drugotni dejavnik prisoten alkohol. Najpogosteje je alkohol sovzrok skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Skrb vzbujajoče je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je več kot tretjina pod vplivom alkohola. Med vsemi obdobji so najbolj problematični konci tedna in martinovanje ter prednovoletni čas. Najbolj problematični med vinjenimi vozniki so zlasti povratniki, tako imenovani kronični pivci. K celovitemu pristopu spada predvsem sprejem dveletnega akcijskega načrta na področju alkohola, širša javna razprava o alkoholni politiki, večplastne medijske kampanje, razdeljevanje obstoječih preventivnih gradiv, poostrene aktivnosti pristojnih inšpekcijskih služb in nenazadnje poostren nadzor s strani policije. CILJ AKCIJE... ... je zmanjšati uporabo oziroma zlorabo alkohola v povezavi z varnostjo v cestnem prometu. Akcija bo potekala v kritičnih obdobjih (martinovanje ter predbožični oziroma prednovoletni čas), pomeni pa poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Zlasti bodo poostrili nadzor v bližini gostinskih lokalov, diskotek in nočnih klubov. Redna in naključna preverjanja alkoholiziranosti voznikov, odvzem vozniškega dovoljenja ob morebitni alkoholiziranosti ter obsežne kampanje, ki so namenjene informiranju, ozaveščanju in izobraževanju splošne populacije so praviloma visoko učinkovite, kar potrjujejo številne raziskave in študije. Roman Mežnar ČRNA KRONIKA • NI PLAČAL GORIVA Gornji Grad: 21. oktobra je v Gornjem Gradu na bencinskem servisu neznanec, ki seje sicer uslužbencem predstavil z imenom in priimkom, natočil gorivo in se odpeljal, ne da bi plačal gorivo. Policisti sostorilca kasneje izsledili, ga zaslišali, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo. • POVZROČITEU NESREČE POBEGNIL Šentjanž: 21. oktobra je prišlo v Šentjanžu do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma. Povzročitelj je z osebnim vozilom s kraja pobegnil. Policisti so z ogledom ugotovili, daje prometno nesrečo povzročila oseba, kije malo pred tem v Gornjem Gradu pobegnila z bencinskega servisa in ni plačala goriva. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. • KRADLA VSE POVSOD Nazarje: 24. oktobra je v Nazarjah na bencinskem servisu neznanec natočil gorivo in servis zapustil, ne da bi gorivo plačal. Policisti so storilca kasneje izsledili in ga zaslišali. Ugotovili so, daje skupaj s pajdašem izvršil še nekaj drugih tatvin po različnih trgovinah v Nazarjah. Zoper oba bodo policisti podali kazenski ovadbi. OPOZORILO OBČANOM Pred prihajajočimi prazniki (dan reformacije in dan spomina na mrtve) policisti pričakujejo povečan promet na pokopališčih in drugih krajih, kjer bodo potekale žalne slovesnosti. Poleg tega je pričakovati povečan promet na cestah v Republiki Sloveniji in na mejnih prehodih. Glede na to, da lahko posamezniki te okoliščine izkoristijo za različna deviantna ravnanja (storitve kaznivih dejanj, kršitve javnega reda in miru), opozarjajo občane na previdnost in samozaščitno obnašanje. Zaradi tega občane opozarjajo, da ob zapustitvi vozila le-tega zaklenejo in v vozilih na vidnem mestu ne puščajo vrednejših stvari (torbice, denarnice, mobilni telefoni...), saj s tem zmanjšajo možnost, da bodo postali žrtev kaznivih dejanj. Voznike opozarjajo, da v tem času vozijo strpno in upoštevajo cestno prometne predpise. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprej-šnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. AKCIJA BODI PREVIDEN NA LJUBNEM Delili kresničke Milan Maranšek (levo) in Franček Štiglic sta odsevna sredstva med drugimi izročila tudi družini Gluk (foto: Marija Lebar) Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Ljubno sodijo med zelo dejavne. Tudi letos sodelujejo v stalni akciji Bodi viden - bodi previden. Mimoidočim so že razdelili odsevne predmete za večjo varnost pešcev. V tej občini so akcijo opravili dvakrat, in sicer nočno ter dnevno in v več različnih krajih. V tem času so pripravili v sodelovanju s šolo tudi različne projekte za učence. »Razdeljenih je bilo 48 kresničk in 37 odsevnih trakov. Ugotavljamo, da občani sicer imajo odsevna telesa, vendarjih ne uporabljajo dovolj injih namesto, da bi jih nosili, hranijo doma,« je povedal Milan Maranšek iz ljubenskega SPV. V omenjeni vseslovenski akciji sodelujejo razen ministrslva za promet še številne vladne in civilne organizacije ter mediji. Umeščenost akcije v poznojesenski termin ni naključje, saj se v tem času zaradi teme še bolj poveča ogroženost nekaterih skupin udeležencev v prometu, kot so otroci in starejši od 65 let. Marija Lebar Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in stare mame Veronike ČEPLAK (11.1.1923 - 20.10.2008) se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje in besede tolažbe, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, pevcem, bočkim gasilcem, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Marku Potočniku za poslovilne besede ter pogrebni službi Morana. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Sin Jože z družino Vsak tiho zori, počasi in z leti, 1> X c a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. 'fr A (T. Pavček) V SPOMIN Stanislavu KORENJAKU (29.10.2006 - 29.10.2008) Njegovi t0QRBBNE STOR/t% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Kako je prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 30. oktobra mineva leto dni, odkar nas je zapustila Marija IRNAR Martinova Micka (19-8.1935 - 30.10.2007) Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ZAČARAN KROG Srečata se dva duhca. Prvi reče drugemu: “Imam dobro in slabo novico.” “Povej obe." “Saj bom, če me ne boš prekinjal. Dobra je, da v svetu duhov prihaja do velikih sprememb in da kmalu ne bova več tavala v temi.” “Ne bova več duhca! Ne bova več duhca!” se veseli drugi duhec. “Počakaj, imam še slabo novico. Ne greva v nebesa, pač pa se bova reinkarnirala.” “V koga?” “Ti boš moj vodja marketinga, jaz pa lastnik neke hrvaške revije.” SLAB IZGOVOR Direktorje pogrešal svojega uslužbenca: “Zakaj te ni bilo v petek v službo?” “Ker sem vraževeren, v petek pa smo bili trinajstega.” “Spet samo iščeš izgovore. Nič nisi vraževeren. Ekonomisti trdijo, da je nižanje cen nafte slab znak, ti pa jo vseeno kupuješ.” POTUHNIL SE JE Prejeli smo pismo razmišljujočega bralca. Takole piše: - Za duhove sem skoraj prepričan, da jih ni. V nasprotju od mojega brata, ki ima izkušnje z njimi. Spomnim se, da me je neke noči v otroštvu vprašal: “Ali spiš?” Ker me je zbudil, sem jasno da rekel, da: “Ne.” Z vznemirjenim glasom je rekel: “Mislim, da sem videl duha...” “Spim, spim!!” NI JIM LAHKO V Nazarjah sta dva nepridiprava kradla kot srake. Enega in drugega so zaradi objestnosti drugega dobili. Takoj se vidi, da je tudi lopovom dandanes težko najti poštenega pajdaša. BLIZU JE SEKALO Gašper gleda oddajo Trenutki pred katastrofo in vpraša bratranca: “Kaj najbolj strašnega se je tebi zgodilo v življenju?” “Vpričo mene je mojega tasta zadela kap.” “Aje bil že v letih?” “Ja.” “Potem pa to ni tako strašno. Vsi prej ali slej umremo.” “Že, toda, kaj če bi kap zgrešila in zadela mene?!” Zakaj si vsak duh lasti svoj lasten grad? Da ne bi umirali od strahu, ko bi se srečevali. V:- __I_________ KRALJEVI OBISK Slovenci nismo dobri trgovci. Britanska kraljica Elizabeta II. na obisku v Sloveniji ni rekla: “Kraljestvo dam za konja!”, toda konja smo ji vseeno dali. Kraljica pa bi lahko podarila kakšen mašni plašč za radmirsko zakladnico. Takšna je bila pred leti na evropskih dvorih navada. Kakor Marija Terezija bi ga lahko izvezla sama. Recimo na svojih letih okoli sveta. V Radmirju bi že zamižali na eno oko, če bi potem na etiketi pisalo Made in China. 24 V.___/ KAKO DO LEPIH FOTOTAPET Helena Kotnik, vodja trženja Savinjskih novic: »Poslikave stropa Viteške dvorane gradu v Slovenski Bistrici so mi tako všeč, da jih moram fotografirati.« Marija Lebar, sodelavka Savinjskih novic: »Tudi jaz včasih fotografiram kaj, kar mije všeč, da imam potem doma v miru čas, da si stvar ogledam in premislim, ali bi jo kupila. Ali nameravaš doma prepleskati strop v baročnem stilu?« RDEČA AL’ ZELENA, SAM’ DA JE S TRUDOM PRIDOBLJENA Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje (desno): »Jabolka in razstava so nam letos ponovno dobro uspela.« Franc Finkšt, član taistega društva: »To drži, ampak še vedno imam v spominu, da so najslajša tista jabolka, ki sijih sam prislužiš.« Alojz: »Z delom na kmetiji?« Franc: »Ne, z rabutanjem.« Cvetke fo koprive VS POVEJ Ml, KAKŠEN ČASOPIS DELAŠ, IN POVEM Tl, KDO Sl Jože Miklavc, sodelavec Savinjskih novic (v ospredju): »Na srečanju urednikov in sodelavcev lokalnih časopisov je že tako, da si najprej pogledamo v časopis, šele potem v oči in nato podamo roke.« Križanka, Oglasi V_____________________________________________________________________________________________1________/ VELIK RJAV MEDVED IZ SEVERNE AMERIKE SLOVENSKI SMUČAR- PETER GRŠKI KIPAR S PAROSA (OK. 420 PR. N. Š.) ZVRST NOVINARSKE- GA DELA RAJ, PARADIŽ STAR SLOVAN DEL KOLESARSKE DIRKE GOSTIJA. SVATOVAN- JE, PIROVANJE ZLI DUH PRI STARIH SLOVANIH DUBROVNIŠ- KI PESNIK- ANTUN BRATOSALJIĆ ŠOLSKA NALOGA, TEST (POG.) OKRASNA RASTLINA, DEŽEN, BrŠČ LETOVIŠČE ŠVICI BEDAK, BUTEC (SLABŠ.) GORATA GRŠKA POKRAJINA UPODOBITEV MARIJE NA PRESTOLU PIJAČA OB KONCU DELA (POG.) BRAMOR (REDKO) SKANDINAVS. M. IME PESNIŠKA FIGURA PLOŠČA ZA RAZSTAVNE PREDMETE LEO HASSLER NEKO, BELGU. ATLET-GASTON ČLAN TABORNIKOM PODOB. ORGANIZ AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) MOČAN UDAREC PRI TENISU KRMA ZA KONJE VNETNI MEHURČEK NA JEZIKU EGIPČANSKI BOG SONCA AMATER, NESTROKOV- NJAK MAJHEN TEKMOVALNI AVTOMOBIL VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA TONOVSKI NAČIN BRKATI OREL KRAJ PRI POREČU HRVAŠKI KOŠARKAŠ- VLADE TRDNA SNOV NA CESTAH TUJA IN NAŠA ČRKA HRVAŠKI PESNIK, ESEJIST- TIN NRAVOSLOV- JE, NAUK O MORALI VeČ RASTLIN, RASTLINJE LOVEC NA RAKE Portal Savinjske doline BBM MINI SLOVARČEK: ROELANTS- nekdanji belgijski atlet- Gaston SKOPAS- grški kipar s Parosa ARIMAN- zli duh pri starih perzijcih AROSA- letovišče v Švici NK FLOSAR p.p. 19 3333 UUBNO OB SAVINJI VABILO NK Ljubno vabi na sestanek zbora članov kluba, kije predviđen za soboto, dne 8.11.2008, s pričetkom ob 18.00 uri v sejni sobi gostišča Prodnik v Juvanju. Vljudno vabljeni! WWW. ~\ Napovednik dogodkov • Petek (31. oktober), ob 16.30. Slomškova dvor. v župnišču Mozirje Predavanje dr. Marijana Šefa: Odpuščanje - sad ljubezni • Petek (31. oktober), ob 19.30. Titov trg Velenje Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve_________________ • Sobota (1. november), ob 8.30. Trg na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve_________________ • Sreda (5. november), ob 17.30. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Bi se gnetli na tej metli? Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM Prodam 7 mesecev staro žrebico, pra-mo, z liso na glavi, pasme norik-"shl"; tel. 584-51-42 ali 040/742-149. Prodam telico simentalko, brejo, staro leto in pol, pašno; prodam tudi meso - polovico teleta; gsm 041 /683-765. Prodam kozla in 2 kozi frizijke; GSM 040/512-111. Prodam teličko limuzin, težko 140 kg; gsm 041/875-401. Prodam bikca limuzin, 170 kg, za nadaljnjo rejo; tel. 03/584-11-18. Prodam bikca simentalca za nadaljnjo rejo (po 15. novembru);tel. 583-51-47. Prodam teličko sivko, staro 1 teden; gsm 041/818-350. Prodam teličko limuzin in bikca čb, stara 7 dni; tel. 584-17-85. Prodam prašiča za zakol, cca 170 kg; tel. 572-47-06 ali gsm 031/481-473. Prodam 3 psičke mešančke, stare 2 meseca, po simbolični ceni; gsm 031/749-670. Ugodno prodam pse pasme pitbul terier; gsm 040/709-308 ali 040/ 222-756. DRUGO - PRODAM Prodam tračno žago (selekt) za razrez železa (do ti 170 mm), hlajenje z emulzijo, odlično ohranjena in vzdrževana, gsm 041/364-292. Prodam otroški nadstropni postelji z jogijem + otr. kolo za 80 eur; gsm 051/273-91T___________ Prodam otroški voziček peg perego at3 - trikolesni, rdeč; gsm 031/642-058 Katarina. Ugodno prodam pianino; gsm 031/ 844-455. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termopan stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč.... pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. JEJMO Z GLAVO - HUJŠAJMO ZDRAVO! Spodbudite svojo prebavo in presnovo z uporabo naravnih dodatkov k prehrani. Svetovanje: 031/642-353 in jutro.mar@siol.net Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. PRODAJA KOKOŠI nesnice - grahaste, rjave in črne prodajamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Prodam rumeno korenje, 10 litrov ocvirkov, fižol; gsm 031 /371 -223. Prodam kocke suhega sena (800 kom); gsm 041 /537-589. Prodam telefon sagem 400 x, brez sim kartice; gsm 031 /831-421. Prodam 4 zim. gume fulda 195/60/ R15 z jeki. platišči ter strešni nosilec oboje za toyoto corolo; gsm 031 / 307-945. Prodam 4 zimske gume sava 185/65 R14 z jeklenimi platišči za mazdo; gsm 031/829-273. DRUGO-KUPIM Kupim rabljene neonske luči in pocinkane hlevske rešetke 120 x 80 cm; gsm 031/387-183. DRUGO-PODARIM Podarim skoraj nov wc stol za odrasle; tel. 583-16-58. VOZILA -PRODAM Prodam opel astro 1.7 diesel, letnik 2002, srebrn, cena 5.900 eur; gsm 041/387-171. Prodam golf II, cl diesel, letnik 1992, cena 1.400 eur; gsm 040/ 723-865. NEPREMIČNINE Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Pevka skupine Katalena Vesna Zornik Sicer pa je slovenska etno skupina Katalena 1. julija praznovala sedmo obletnico svojega obstoja. Od izdaje četrtega albuma z naslovom Cvik cvak! ima Katalena za seboj že kar nekaj uspešnih nastopov. Album je v celoti posvečen rezijanskemu glasbenemu izročilu, njegovi peklenski repetitivnosti, ki je fascinirala in združila Kataleno ter producenta Alda Ivančiča. Ko imate slab dan, ko ste razočarani nad svojim šefom ali prijateljem, ostane le še ena rešitev. Atomik Harmonik ji v svojem novem singlu pravijo Choco-la, kar pomeni čokolada. Malce neobičajen začetek skladbe, ki nas popelje v dekliško sobico iz 50-ih, je le uvod v nalezljiv plesni ritem nove, nekoliko drugačne skladbe, kotsmojih vajeni od Atomikov. Posebno presenečenje v skladbi je brez dvoma repanje Špele in Tejči, ki sta se razgovorili o tej, ženskam zelo znani razvadi, in lahko jima popolnoma verjamemo, saj obe prisegata na čokolado. Alenka V četrtek, 23. oktobra, je Katalena prvič nastopila v ljubljanski Cvetličarni. Koncert je bil organiziran v sklopu serije koncertov pod skupnim imenom Limited Edition The Best Of. PICE IN JEOI Z ŽARA pimenta, V začetku septembra 2008 je v vaši soseski na Polzeli odprla vrata Pizzeria Veng Tour. Smo mlada, a izkušena ekipa in dobro vemo, da je v vsakdanjem vrvežu potrebno loviti drobne trenutke za druženje s prijatelji ob kavici, pijači ali prigrizku. V treh ločenih notranjih prostorih ter pod dvema zunanjima ogrevanima nadstreškoma vam postrežemo z željeno pijačo ali napitkom, luknje v želodcu pa krpamo s slastnimi picami in jedmi z žara. Najdete nas ob cesti iz centra Polzele proti Braslovčam, naše značilne "Rozike" prav gotovo ne morete zgrešiti. V veselje in delovno vnemo nam bo, če boste odšli z nasmeškom na obrazu in znova prihajali v našo družbo. RADI BI VAS SPOZNALI - OGLASITE SE! Takole smo septembra prenovljenemu objektu na otvoritvi dali novo dušo. Bilo je veselol Hvala, da ste prispevali k vzdušju in povedali prijateljeml Celje - skladišče D-Per ALU-LES ALU Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! MODRA ŠTEVILKA (((•080 10 27 ) www.simer.si Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki tel.: 03/891-50-61, tax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO h LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adrfatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažiUe, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil) RITVE»INIBRi™ilV/GR/ÄDIENIS« VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), YOKOHAMA, DUNLOP, FULDA, GOOD YEAR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG Na zalogi tudi terenski in dostavni program, UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA tovorna in osebna vozila YOKOHAMAl GOOD,-YEAR III 111 III nm i um 5000022014,44