Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejeraan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. ¿¿O. 7 Ljubljani, v soboto (j. februvarija 1892. Ujetnilc XX. Plener ostane. Že več tednov se je v poslaniških krogih govorilo, da dr. pl. Plener, vodja združene nemške levice, zapusti politični oder ter prevzame predsed-ništvo skupnega najvišjega računskega dvora. Siabi jeïiki namreč trdijo, da nemški vodja živi le od milosti svojega očeta, ki dobiva veliko pokojnino. Ker je parlamentarno življenje drago, posebno pa za imenitnega moža, kakor je vodja mogočne stranke, in dnevnice poslancev komaj zadoščajo za smodke in jednske manjše potrebe, potem nikakor ni čudno, da je pl. Plenerja skominalo po visoki službi, ki je združena z mastno plačo. Obravnave so se vršile več časa. Ker pa po nagodbi z Ogersko uradniki skupnih uradov ne morejo biti Člani avstrijskega ali ogerskega parlamenta, moral se je Plener odločiti ali za dobro plačano službo ali za čast in trud političnega voditelja nemško-liberalui stranki v državnem zboru. Ze pred Božičem je „Fremdenblatt" naznanil, da gré v pokoj g. pl. Totb, sedanji načelnik najvišjemu računskemu dvoru. Minoli teden je neki dunajski list poročal, da je stvar o novem načelniku med avstrijsko in ogersko vlado dognana. Pl. Plener je molčal ves čas na ta časnikarska ugibauja, kajti težko se mu je bilo odločiti za prvo in drugo. „N. Fr. Presse" je sicer skušala za vse slučaje pripraviti občinstvo, češ, da je Plener že potreben počitka. Toda tega bi svet ne mogel verjeti, da je primeroma tako mlad mož brez posebnih vzrokov tako nagloma in neslavno mogel končati politično svojo delavnost. Pristaši njegovi so bili zadnje dni v velikem strahu zaradi negotovosti, kaj stori Plener. Znano je namreč, da ima združena nemška levica v svoji sredi najrazličnejše elemente, katere druži le državni centralizem ter sovraštvo proti nenemškim narodom in cerkvi. Nasprotja med posameznimi levičarskimi veljaki so tolika, da more le železna Plenerjeva roka krotiti radikalnejše elemente in bi levica v svoji sredi ne dobila Plenerju Vrednega naslednika. Naravno je torej veselje v nemško - liberalnem 3 Q Kardinal A. Ledčchovski. Rim, 3. februvarija. 1892. Komu se ne raduje srce, kadar vidi svojega sorodnika odlikovanega? V naši naravi je globoko vkoreninjena neizbrisna lastnost, da skupno uživamo veselje z vsakim, kdorkoli je naše krvi, našega rodu, kakor se pravi „naše gore list". Ce je po-vzdignjen o n na visoko stopinjo, na kateri ga občuduje svet, takrat se nam zdi, da smo ž njim pr-vzdignjeni i mi! Te dni nas je razveselila laskava čast, da je ud velike slovanske rodovine dospel do stopinje, na kateri je stalo le malo cerkvenih knezov, ki ne imenujejo Italije svoje domovine; — Slovan, kolikor je meni znano, pa še doslej ni dospel nobeden na njo. Mož, kateremu je bila božja milost in previdnost toliko naklonjena, je kardinal Miečislav Ledo-hovski, iz stare, imenitne poljske rodovine. taboru, ko je Plener dne 3. t. m. v klubu združtne nemške levice naznanil, da z o žirom na sedanji politični položaj in najnovejše zamotane češke razmere ostane še v državnem in češkem deželnem zboru. Ob jednem je priznal, da mu je bilo ponudeno mesto načelnika najvišjemu računskemu dvoru in so se o tem vršile obravnave. Naposled je imenoval kot neresnično poročilo, da bi bil od svojih somišljenikov dobil častno darilo. Levičarski časniki so v dolgih člankih proslavljali ta dogodek kot zmago svoje stranke in s kadilnicami v rokah hvalisali požrtvovalnost in značajnost Plenerjevo; bolj sramožljivo so jim pritrjevali vladni listi. Te tirade in dolgi slavo-spevi pa ravno dokazujejo, da se je nemškim liberalcem težak kamen odvalil od srca, ko je Plener izjavil, da še ostane poslanec. Vsekako je važna Plenerjeva izjava, da ostane še v zbornici. Nič manj pomenljivi pa morajo biti tudi uzroki, ki so vplivali na to in naposled odločili. Toda pravega uzroka ne povedo ni liberaln', ni vladni listi. Liberalni listi nekako soglasno trdijo, da so Plenerju hoteli takorekoč vsiliti državno službo, da bi ga izrinili iz zbornice. In to bi bil mogel storiti le grof Taaflfe. Zato pa se je vladna „Presse" takoj oglasila, češ, da se bode takoj odkrila bajka o ponudbi visoke službe, ko se bode zvedelo, kdo jo je Plenerju ponujal. Tudi s temi besedami ni nič pojasnjenega. Sicer pa je pl. Plener trdil, da ga je k temu prisilil sedanji politični položaj. Čudno! Notranji politični položaj je že več tednov veduo jednak, in ne vemo, da bi se bilo zgodilo javno ali za kulisami kaj takega, kar bi Plenerja priklenilo ta krmilu nemško-liberalne ladije. Tudi rr/.mere na Češkem, v katerih se je bil pričel razgovor o češko-nemški spravi, so se že davnaj izpremenile. Plener je v svoji izjavi tudi omenil, da so se obravnave vršile pod gotovimi pogoji. In kateri so ti pogoji? Morda Plener ni zadovoljen, daje nemška levica dobila samo svojega zaupnika v ministerstvu in je vlado hotel prisiliti do novih koncesij? Po tem ta- kem pa se je Plener varal in ž njim njegovi tova, riši, vlada pa pokazala, da še ni levičarska. Bodi kakorkoli, Plener ostane na političnem konju, in to veseli njegove somišljenike. Mi te izjave nismo veseli, najmanj pa se morejo radovati Čehi, kajti ravno Plener je mož, ki odkrito kaže svoje suvraštvo do Čehov in ovira spravo v kraljevini češki. Vprašanje pa še vedno ostane: Ali pa bode mogel Plener trajno brzdati terorizem nekaterih vplivnih fronderjev v nemškem liberalnem klubu? Celo „N. Fr. Pr." je maloverna in pravi, da je voditelj sicer ohranjen stranki, a te dolžnost je, da se ohrani voditelju. Dr. Plener, slavni državnik, vendar ne bode vojskovodja brez armade? Trtna nš št II. Govor poslanca Viljema Pfeiferja v drž. zboru dne 22. januarija 1892. Visoka zbornica! Večina te visoke zbornice je vsprejela pogodbo z Italijo z nesrečno določbo o vinski carini vred, če tudi so odločno ugovarjali zastopniki vinorodnih krajev. Naloga poklicanih krogov bode po moči pomanjšati v smislu današnje resolucije slabe nasledke, ki bi utegnili izvirati za naše vinogradarje od uvažanja cenih italijanskih vin. Da bode gospod poljedelski minister, ki kaže vedno naklonjenost in zanimanje za kmetijske koristi, pripravljen stiskanemu prebivalstvu priteči na pomoč, ni dvombe. Moral bode pa svojega zapetega tovariša, gospoda finančnega ministra, pripraviti, da bode dal izdatne podpore, kajti po mojem mnenju visoka zbornica, pomenja carina 3 gld. 20 kr. za uvoz italijanskih vin v Avstro-Ogersko za naše vin-stvo trtno uš št. II. Ker redko pozneje kaj boljšega pride in je navadno to slabše, kar pozneje pride, je tudi trtna uš št. II. hujša, nego je trtna uš št. I. (Veselost. — Jako dobro ! na desnici.) Proti naravni trtni uši, namreč št. I., imamo pomoč v ameriških trtah. Da rabim pregovor, rekel bi: Hudiča bomo ugnali, ali sedaj pošljejo diplo-matje nam Belcebuba (Veselost na desnici), kate- Sv. Oče Leon XIII. so ga imeuovali prefektom kon-gregacije „de propaganda fide". Mesto to je tako pomenljivo, da Rimljaui tacega prefekta navadno le „rudečega papeža" imenujejo; in gotovo je najvišje mesto, na katero more sploh v sedanjih, že več stoletij obstoječih razmerah Neitalijan v duhovni časti dospeti. Leonu XIII. se mnogi ne morejo dovolj načuditi, kako modro in srečno pri svojih imenovanjih postopa. Da je i za to prečastno mesto izbral povsem ¡zbornega moža, je pri njegovi previdnosti samo ob sebi umevno. In res — Ledo-chovski je oseba, vredna takega odlikovanja. Iz kratkega životopisa sodi čitatelj sam. M. Ledochovski se je rodil 29. oktobra 1822 pri malem mestu Gorki v Galiciji. Stariši njegovi, grofovskega rodu, so se odlikovali, kakor sploh poljski plemenitaši, po navdušenem katoliškem prepričanju. Znak temu je i to, da so svojega sina posvetili duhovskemu stanu. Po prejetih redovih je šel vneti mladi duhovnik svoje študije nadaljevat T Rim v slavnoznano „Academia dei Nobili", na kateri je tudi Leon XIII. svoje študije dovršil. Iz-sfopivši iz „akademije" je bil Ledochovski imenovan „uditorjem" pri papeževem poslanstvu v Južni Ameriki. V tej težavni službi je prehodil mnogo sveta — a nabral si tudi dovolj izkušenj, ki mu bodo sedaj, ko ima veliko opraviti s katoliškimi misijonarji po vsem svetu, mnogo koristile. Pozneje je bil papežev poslanik v Bruselju, katero službo je tudi nekdaj pred njim Leon XIII. opravljal. L. 1863. je pa bil imenovan nadškofom poz-nanjskim in kot tak je bil — pri m as poljski. Dika, vzor cerkvenih knezov, je sedel na prestolu slovanskem, od katerega so prejeli naši bratje na severu večinoma luč sv. vere. A kruti časi se pričnejo kmalu za Ledochovskega. Na Nemškem je jel besneti znani kulturni boj, v katerem je „vse-gamogočen" Bismarck kar strele metal na katoliške škofe. Med žrtvami, ki so pale v njegovem nenasitnem sovraštvu, je bil i Led6chovski. Ker sa je .predrzuil" oporekati Falkovim in Bismarckovim postavam, je bil obsojen v zapor. Dnč 2. februvarija 1873, ua svečnični dan, spremili so ga orožniki v temno ječo. Akoravno je bil doslej „persona gratissima" ua nemškem dvoru in oseben prijatelj cesarja Viljema, moral je vendar — ker Bismarck le ni odjenjal — 2 leti vživati tužuo, tužno jetniško življenje. V ječi je bil imenovan remu nas izroče brez usmiljenja in milosti za celih dvanajst let. (Odobravauje na desnici.) Kaj označilno in čudno je, da se baš za vinstvo državni organi toliko ne brigajo, kakor za drugo kmetijstvo. Prav v novejšem času so se davčni organi s svojo birokratično pedauterijo glave belili, so li posestniki poškodovani po trtni uši, katerim sta pcleg tega mraz in toča poškodovala tudi druge pridelke, zares v taki gospodarski bedi, da bi se jim moral odpisati zemljiški davek zaradi škode, ki jo je napravila trtna uš. (Čujte! na desnici.) Obnovljenju vinogradov z ameriškimi trtami so se leta in leta na vso moč upirali v pisarnah kmetijskega mini-sterstva. Menda so gospodje kar zaljubljeni v trtno uš (veselost na desnici) in jo zaradi tega tako skrbno varujejo, da se jej kaj hudega ne pripeti. Prepotovali so Francijo, samo da nabero dokazov za svoj birokratičen pesimizem in spravijo ob dobro ime edini način, po katerem je mogoče pokončati trtno uš. . S tem se je doseglo, da so minola leta brez vspeha in so v celih pokrajinah vinogradi uničeui in je vsled tega prebivalstvo prišlo v veliko revščino. Še le potem so spoznali, da se le tako more vin-stvo rešiti. Menda so hoteli s tem dokazati, da je Avstrije zgodovinski poklic „biti zadaj za jedno idejo in jedno stoletje". (Tako je! na desnici.) Sedaj pa pride še drugi, še hujši udarec za naše vinstvo. Ta udarec so dali diplomatje, naša lastna vlada milijonom svojih državljanov, ki so zadovoljni živeli od vinstva, katero je sedaj v resni nevarnosti. (Prav res! na desnici.) Na deželni blaginji, na vsakdanjem kruhu narodov birokratizmu ni nič ležeče ; njegove muhe morajo se uresničiti, naj se pri tem tudi izkrvave narodi. Še tega ne pomisli, da škoduje tudi sam sebi, ker maši bogat davčen vir, iz katerega zajemajo država in po prikladah tudi dežela, okraj in občina. (Prav res! na desnici.) Gospoda moja! Kako drugače pa skrbi Francija za vinstvo svoje. Tako ostane n. pr. pri svoji varstveni carini proti Španiji in Italiji, ker jej je samoobramba najvišja zapoved, vsakdanji kruh pa prvi življenjski pogoj. Tako dela oua Francija, ki je 1871. leta vzlic politični osamljenosti 5 milijard vkupe spravila, da je Nemčiji plačala vojno odškodnino. V Franciji parlament sam določi, kako visoka n;>j bode carina. Pri nas pa tudi kje drugod še so parlamenti le za to, da k dovršenemu delu diplomatov poreko amen. Na ta način se ponižujejo parlamenti in spravljajo ob veljavo. Nehotč se spomnim na senat rimskega cesarja Kaligule, ki je imenoval konje svoje za senatorje (živahna veselost), ker senatorjem ni treba znati druzega, kakor prikimati, in to znajo njegovi konji tudi. Ce se že ne more dopustiti, da bi državne pogodbe sklepal parlament, in če ni umestno, da bi se pogodbene podrobnosti na drobno razpravljale, vendar bi se lahko vlada pred pogajanjem in mej pogajanjem posvetovala s kako parlamentarno komisijo ad hoc, informirala se z enketo in popra-šala poklicane korporacije — trgovske in obrtniške zbornice in kmetijske družbe — znamenitejše obrtnike in kmetovalce, kako da mislijo. To bi vladi pojasniio stvar in dajalo jej zaslombo. Interesenti bi pa imeli pomirljivo prepričanje, da Be je vse storilo kardinalom in kmalu pozneje izpuščen, a z odločnim opominom: naj se več ne prikaže ua Pruskem! Tako je postopal Bismarck s plemenitim nadškofom, Moj Bog — in sedaj je Bismarck potrt — a Le-dochovski na vrhuncu svoje slave! Kaj ne — kako se pač vse izpreminja! . . . Preko Prage se je potem Ledochovski odpeljal v Rim, kjer je postal tajnik v kongregaciji „Bre-vium", a te dni prefekt v propagandi. Že Pij IX. ga je čislal visoko zaradi izvanrednih sposobnostij, ki ga dičijo ; Leonu XIII. pa je bil že od začetka poseben ljubljenec. Visoka, krasna postava in ganljiva prijaznost njegova pridobi koj vse spoštovanje vsakega, kdor koli ga vidi. Kar je pa najlepši biser na njem, to je njegova občudovanja, še bolj pa posnemanja vredna pobožnost. Kdor ga pozna, vsakdo pravi: to je svet mož. To ga dela „prijetnega Bogu in ljude m". Ni dvoma, da mu ljubi Bog to že na tem svetu plačuje, ko ga je povzdignil tako visoko v svoji cerkvi. Bodi mu, o Bog, še v bodoče milostljiv, da bo to čast dolgo vžival v blagor vseh onih, ki so mu v varstvo iz-izročeni! A. M. Goričljdn. za producentp, kar je bilo mogoče, in se neso prezirali. kakor se je sedaj zgodilo. Na zanesljive vse.-transke informacije in mnenja, v kolikor se je za-nie vprašalo, se ni oziralo, temveč se je vse birokratično zavilo v najglobokejšo skrivnost in stvar se je še le razkrila, ko je že vse bilo dovršeno in se ni vtč dalo premeniti, temveč se je moralo kar vsprejeti. Ta skrivanje utegnilo bi državi postati nič manj osodepolno, kakor je bil 1866. leta tajni načrt naših vojskovodij. Tedanje skrivnosti posledica je bil poraz našega orožia in posledica sedanjih skrivnostij pa utegne biti pogin našega vinstva. Te trgovinske pogodbe, gospSda moja, so posledica političnih zvez. Te zveze silijo zaveznike, oboroževati se od nog do glave. Italija že omaguje zaradi troškov za oboroževanje in zatorej jej mora Avstrija priteči na pomoč in kupovati njena vina. Kaj je pač na tem ležeče, če pri tem propade tudi domače vinstvo. Zaveznike krepimo, sebe pa slabimo gospodarski, financijelno in vojaški; gospodarski z uničenjem pridobitnega vira, vinstva, fiuancijelno z zgubo davkov, in vojaški s pomanjšanjem vojne sile, kateri daje stan vinogradarjev svoje sinove, če viuo-gradarjev ne bode več, tudi ne bode več njihovih sinov. Lakota v Rusiji je prirodni dogodek; bedo, ki preti našim vinogradsrjem, je pa zakrivila vlada. Rusi bede niso sami zakrivili, pri nas jo bodemo pa sami. (Tako je! na desnici.) Mi varujemo kmetijstvu koristne ptice z zakoni, Lah pa poželjivo lou gozdne ptice, katere mi varujemo, in uničuje varovalce naših dreves. Še ni dosti, da mi v škodo domačim delavcem kralju italijanskemu vsako leto živimo 100.000 njegovih ljudij kot zidarje, izdelovalce opeke itd., in njih rodbine vzdržujemo z zaslužkom, poleg tega pa še velik del italijanskih delavcev na svoje troške pošljemo z odgonom domov, in da ima pri tem italijanski fiskus še dobiček, kajti dobi od vsakega potnega lista liro za kolek; ni še dosti, da smo italijanskim ribičem v naših morjih dovolili predpravice v škodo našim in dalmatinskim ribičem, da sedaj love po našem morju, temveč žrtvujemo Italiji še naše vinstvo, da bode italijansko prospevalo. Plačilo za vse to je pa i r r e d e n t i z e m. Povsod je domačin prvi, le pri nas v Avstriji je tujec. Ponižanje carine za uvoz italijanskih vin od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. je za Italijo nepreračun-ljiv dobiček. Le pomislimo, da je Italija 1887. leta v Francijo izvoz;la 2'/2 milijona hektolitrov vina, in ta izvoz se je 1890. leta ponižal na 20.000 hektolitrov, ker je Francija povišala carino na 20 frankov. (Čujte!) Italija prideluje osem- do desetkrat toliko vina, kakor mi. Obdelovanje vinogradov stane v Italiji jedva 30 gld. za oralo, pri nas pa po 70—150 gld., ter velja hektoliter vina v Italiji zaradi nedragega in obilnega pridelavanja 3—6 gld; torej bode veljal, če prištejemo carino in prevaževalne troške v Ljubljano, Gorico, Celovec, Zagreb itd., 10—20 gld. Za to ceno pa mi naših vin ne moremo dati. Dolenjska vina so se dosedaj prodajala na Koroško, Gorenjsko, in mnogo se jih je pa spečalo dom&. Ceno italijansko vino bodo pa izpodrinilo naša vina iz dosedanjih trgovišč, katerih najbrž ne bodemo mogli zopet pridobiti. Se pri nas domii, kjer vino pridelujemo, bodo italijanska vina izpodrinila naša, ker ž njimi ne bodo mogla konkurirati. To bode močno ponižalo ceno našim vinom, pomanjšalo vrednost našim vinogradom in obnovljeuje naših po trtni uši uničenih vinogradov odrinilo za jako, jako dolgo, kajti tudi premožen posestnik se bode premišljal, predno bode 800 gld. žrtvoval za vsako oralo za obnovljenje vinograda, ki bode jako dvomljive vrednosti. (Tako je! na desnici.) V ostalem — da se izognem ponavljanju — se pa pridružujem težkim skrbem, katere so izrazili zastopniki našega vinstva v tej debati, presrčno že-leč, da bi naša vinoreja težavno izkušnjo srečno prestala in se ne razbila ob nevarni pečini nesrečne vinske carine. (Dobro! Dobro 1 — Odobravanje.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. februvarija. Ji »ar »adežele. Državni zbor. Kakor se govori, razide se zbornica poslancev že 20. t. m., da bodo potem zborovali deželni zbori. Po Veliki noči se baje državni zbor zopet snide in se bode posvetoval o nekaterih predlogah, ki se tičejo velikega Dunaja in vrejenja valute. — Dr. Kopp je baje že izdelal poročilo o splošnem delu novega kazenskega zakona. Ker pa posvetovanje o načrtu zakona zahteva več časa, kolikor ga ima odsek še na razpolago mej počitnicami, se je sprožila zopet misel, da bi se odsek proglasil za permanenten. Ce zbornica temu pritrdi, bode odsek do jeseni že dovrfil ves načrt in svoje poročilo zbornici predložil. Reforma kazenskega zakona se že v Avstriji vleče SO let ali še sedaj se ni nič posebnega dognalo. Razne vlade so že predložile več načrtov, ali nobeden ni postal zakon. Vselej se je pokazalo, da so razne stranke v tej stvari kaj različnih nazorov. Levica hoče pre-ustrojiti kazenski zakon po nemškem vzoreu, ali konservativci pa mislijo, naj bi se oziralo v prvi vrsti na avstrijske potrebe. JPlener. Nemci se silno veseli, da Plener ostane v zbornici poslancev in to v prvi vrsti češki Nemci. Nekatera nemška mesta na Češkem so ga že imenovala za častnega meščana, društva pa za častnega člana. Hebska trgovska zbornica, katero zastopa v državnem zboru, mu je izrekla zahvalo za njegovo nesebično požrtvovalnost. Češko. Nemci so vendar dosegli polovičen vspeh proti učitelju Fuksu. Češki oddelek deželnega šolskega sveta je sklenil sicer preklicati suspenza-cijo, katero je ukrenil magistrat v Liberci, vendar ga je prestavil v Češki Brod, da tamošnji okr. šol. svet nadaljuje disciplinarno preiskavo protiinjemu. Za premeščenje so glasovali deželni šolski nadzorniki in vsi od vlade zavisni člani. Omeniti moramo, da obsodba zaradi prestopka policijskega zakona še ni bila stopila v veljavo, ko se je sklenilo Fuksa prestaviti. Liberški nemški magistrat sedaj pač ne bode prizanesljivejši češkim učiteljem, ko vidi, da je deloma zmagal. Ogersko. Volitve na Ogerskem so končane. Danes se je volil le še jeden poslanec. Liberalna stranka ima baje 12 poslancev manj, nego jih je. imela v prejšnjem državnem zboru. Vmasajo držav©. Avstrija in Bolgarija. Ogerski deželno-brambeni minister je te dni bil s svojo soprogo v Sofiji. Obiskal jo svojo hčer, katera je pred dvema mesecema vzela avstrijskega generalnega konzula v Sofiji, viteza Buriana. Ministra so v Sofiji mero-dajni krogi kaj prijazno vsprejeli. Knez ga je vspre-jel v avdijenci in povabil njega in soprogo k obedu. Obiskal je minister tudi Stambulova iu druge bolgarske ministre. Častniki so priredili banket njemu na čast. Pri banketu se je naudušeno napivalo ministru in Avstro-Ogerski. Srbija, Predsednik radikalnega kluba, pop Milan Gjurič, je v finančnem Odseku predlagal, da naj skupščina za časa skrbi za oboroženje in organizacijo vojske. Vsa Evropa se oborožuje in pričakovati je, da se bodo v kratkem reševala važna vprašanja na Balkanu, mej drugim tudi srbsko. Ta predlog pa mnogim radikalcem nikakor prav ne ugaja. Že dolgo zahtevajo pomanjšanje vojnih stroškov, ali sedaj naj se stroški še povekšajo. Gjuric je najbrž svoj predlog stavil na željo vojnega minister-stva. Vojni minister si ne upa za tak predlog dobiti večine, zato je pa naprosil predsednika radikalnega kluba, morda se to njemu posreči, ker ima pri poslancih več vpliva. Rusija in Francija. Največji ruski mesečnik „Vjestnik Jevropi" je priobčil obširen ali jako pomenljiv članek o ruskofrancoskih odnošajih. Ker pri tem listu sodelujejo prvi ruski razumniki, je naravno, da so njegove izjave večjega pomena, nego članki kacega dnevnika. Ta list pravi, da Francozi nikakor neso več tako naudušeni za Rusijo, kakor so bili pred pol leta. Jedva so minole slavnosti v Kronstadtu, že so se pokazale v Rusiji žalostne razmere, ki so onemogočile kako aktivno udeležbo Rusije pri mejnarodnih podjetjih v bližnji bodočnosti. Kaj o nepravem času so se pokazale notranje skrbi za prijatelje francoske zveze in za ljubitelje vnanje politike sploh. Slab utis je na Francoze napravilo že to, da je Rusija takoj po kron-stadtskih dogodkih v Franciji iskala denarja na posodo, kakor bi francoske simpatije hotela si izkoristiti, da dobi denar z ugodnimi pogoji. Subskripcija za novo posojilo brž po kronstadtskih dogodkih in malo poprej, nego se je izvedelo za slabo letino, je morala naudušenje Francozov za Rusijo pomanjšati. Rusija bi že naprej bila morala vedeti, da francosko naudušenje ne bode dolgo trajalo. Francozi so se motili v svojih nadah. Približali so se Rusiji, ker so mislili, da Rusi lahko milijone vojakov pošljejo proti Nemčiji v varstvo francoskih pravic iu interesov, sedaj pa vidijo, da Rusija ima dovolj notranjih skrbij in se ne more dosti brigati za vnanje stvari. Sedaj ruska zveza za Francoze uema več prave vrednosti. Ruski list svetuje francoskim prijateljem, da naj se odpovedo misli, da bi jim Rusija pomagala pridobiti Alzacijo in Lotaringijo, kajti slaba letina 1891. leta bode imela slabe nasledke. Kar je sedaj v Rusiji, ni navadna slaba letina in začasni glad, temveč propad gospodarskega blagostanja vsega naroda, ki se je že dolgo pripravljal. Začelo je razpadati rusko kmetijstvo, kar prihaja od nere- (Dalje v prilogi.) Priloga 29. štev. „Slovenca" dné 6 . februvarija 1892. dov vsega ruskega javnega življenja. Navadno se trdi, da je vse dobro, ali vsak korak kaže, da ni tako. Naloga države bi bila, da odpravi uzroke na- i rodnogospodarskega propada in zboljša pogoje go- i spodarskega obstanka. Dokler sg notranje nezgode ne odpravijo, ni misliti na nobeno vnauje podjetje. Vse, tudi vojne vspehe, uniči v Rusiji nepripravljenost za umestne in odločne naredbe, pomanjkauje doslednosti in jednakosti v naredbah, napake in zlorabe izvršujočih osob. Pomanjkljivosti pri intendanei in vojni upravi so 1878. leta prisilile, da je Rusija morala za vsako ceno, kakor hitro mogoče skleniti mir. Letošnja slaba letina dokazuje, da se stare napake še neso izkoreninile. Zaradi tega pa letošnji glad ni le elementarna gospodarska nadloga, temveč političen dogodek prve vrste. Francija. Te dni je sodišče v Montdidieru končno rešilo pravno vprašanje o zapuščini mark-ize Plessis Belliere. Ta je papeža postavila za univerzalnega dediča. Sodišče je razsodilo, da je papež vzlic dogodkov 1870. leta še veduo vladar in kakor drugi vladarji lahko podeduje v Franciji. Belgija. Te dni je v Belgiji v zbornici prišla na vrsto prememba ustave. Vlada je naznanila točke, ki se imajo premeniti, potem se je pa stvar izročila sekcijam. Ako se vsprejme novi volilni red, katerega je izdelala vlada, se število voliltfev pomnoži od 184.000 na milijon. Liberalcem pa ta volilni red ne ugaja, ker bi se po njem posebno pomnožilo število volilcev po kmetih, kjer je večina konservativna. Volilni red zahteva, da mora vsak volilec imeti svoje stanovanje kot lastnina ali pav najemu. Zmerni liberalci pa zahtevajo, da se d4 volilna pravica vsem, ki plačujejo neko svoto davkov in znajo brati in pisati. Radikalci so za občno volilno pravico. Kako se ustava premeni, o tem pa nema odločevati zbornica, temveč posebni ustavni zbor. Ko bode zbornica sklenila z dvema tretjinama, da je revizija ustave potrebna, volil se bode dotičui ustavni zbor. Nemčija. Poveljnik 12. voja, princ Jurij Saksonski, je izdal neki ukaz proti grdemu ravnanju z vojaki. V tem ukazu se omenjajo nekateri slučaji, kako grdo ravnajo častniki z vojaki. Ta ukaz je vzbudil veliko pozornost, vsi listi bavijo se ž njim. Sprva so nekateri vladni listi skušali ukaz utajiti, ali to se ni dalo. Stvar je prišla v razgovor tudi v budgetni komisiji nemškega državnega zbora. Vsi udje komisije so bili tega mnenja, da surovo ; ravnanje 7 vojaki nemški vojski ni v čast. Precej bi se pa zboljšalo v tem oziru, ko bi vojaško kazensko postopanje bilo bolj javno in ko bi se tako vredilo, da bi se vojaki ložje mogli pritožiti. Komisija je vsprejela resolucijo v tem zmislu. Pri budgetni debati v državnem zboru pride gotovo tudi ta stvar na vrsto in pričakovati je še marsikake ostre besede. Kitaj. Vlada je odstavila vse mandarine, kateri so kaj kompromitirani pri poslednjih dogodkih v Kitaju. Kitajska vlada je že vredila vse odškodninske zahteve. Izvirni dopisi. Z Dobrove, 5. feb. Živimo, dejal bi, v dobi zmedenosti v pojmih. Kolikokrat se po liberalnih časnikih vedoma trdi, da je to ali ono pristpa resnica, kar pa ni druzega, nego prava pravcata laž. Noben pojem pa se v zadnjem času tolikokrat ne zlorabi, kakor beseda „svet." Recimo, zida se prav potratno kako gledališče. Davkoplačevalec in revež pomenljivo zmajujeta z glavo, rekoč: čemu ta potrata? Hitro se jima zakliče: Molčita! Tu se gre za sveto narodno stvar. Koliko se jih ježe posvetilo v gledališču? Vse meje pa že presega, kar sem te dni čital v nekem listu. Naznanja te ondi, da bode imelo neko društvo svoj veliki ples. Začetek še-le ob 10. uri zvečer. Za ples se delajo velikanske priprave. Poslušajte, kako se dela reklama za ta ples! „Ker je to izvestno najpotrebnejše narodno društvo v T. in trdna naša z»slomba, je vsakemu rodoljubu sveta narodna dolžnost udeležiti se veselice tega društva." Kaj je ples, to je vsakemu znano. Škodljiv je v telesnem in moralnem oziru. Slab vzduh radi obilne monžice; po vrtenju razdražena kri in vročica, kako to vse slabo vpliva na organizem človeški. Koliko si jih je na plesiščih že pokvarilo ljubo zdravje, zapravilo tako najdražji blagor našega življenja! Zato najdemo skoro v vsaki makrobiotiki tudi svarilo: ogibaj se plesišča! In tako pogubno dejanje se priporoča pod krinko svete narodne dolžnosti! Kaj še-le, če privzamemo moralno stran, moralni izgubiček pri tacih veselicah? Dostikrat je nenado-mesten. Nota bene, da se v tem slučaju vabi na ples na soboto tako pozno v noč, ko je razvidno, da z redko izjemo naslednji praznik uikdo udeležencev ne bode spolnil nedeljske dolžnosti. Zguba na duši, zguba na telesu po tacih plesih je vendar dosti očividna. In glejte, vse to se priporoča kot „sveta narodna dolžnost." Pa vzemimo, da bi bilo vsaj v ¡drugem oziru opravičevano na ta način delati reklamo za ples, da bi bil namreč gmotni vspeh bolj sijajen. Toda kdo ne ve, kako malo lačnih je bilo še nasitenih, kako malo žejnih napojenih po plesalcih in plesalkah! Večkrat sem že bral o vspehu tacih zabav ua pr.: Dohodkov pri zadnji veselici 400 gld. razni stroški 350, čisti ostanek 50 gld. posebno, če so bile priprave „velikanske". Prašam, kje pa ostane tú krščanski ideal pri dajanju milodarov? Koliko dobrodelnih naprav je samo v Ljubljani, ko se ni zanje ni enkrat plesalo. Koliko gladnih družin podpira in preživi družba sv. Vincencija brez plesa! Pa o tem bi se dalo veliko pisati, kar pa ni bil moj namen. Hotel sem le opomniti, koliko se greši v liberalnih časnikih na potrpežljivost bralcev. Pojma „svet" íh „narodna dolžnost" pa naj Vam ostaneta zares — sveta. Iz Trsta, 4. februvarija. V ponedeljek je bila v mestnem zboru našem zopet burna seja. Že prej so naznanjali časniki, da v tej seji pride na vrsto stvar, tičoča se škofijskega ordinarijata. Zato se je naletelo na galerijo vse polno pobalinov, barab in svojati, kakoršne bi zamdn iskal kje drugje v Avstriji. Seja je bila v začetku mirna, ko pa se je jelo pretresov&ti v zadevah knezoškofijskega ordinarijata, postajal je vedno večji nemir. Prečitala se je nastopna resolucija: „Mestni svet, uvažajoč, da je naloga škofijskega ordinarijata ogromnej laškej večini mesta dati priliko, da sliši besedo božjo v laškem jeziku; uvažajoč, da je občina popolnoma zadostila potrebam cerkva, da je pa vendar v očigled mnogim žrtvam in velikitn troškom laška narodnost prikrajšana v primeri s slovensko, — protestuje proti škofijskega ordinarijata postopanju v škodo veri, narodnosti in moralnemu čutu dežele, in nalaga predsedništvu (mestnega zbora), da naj se ta protest naznani cerkveni oblasti." Temu je sledila burna pohvala z galerij. Svetovalec Alber poprime na to besedo in pravi, naj se stvar, ker je tolike važnosti, dá pisana v roke svetovalcem, da jo morejo korenito premisliti. Toda njegov predlog se ne vsprejme, pač pa mu slede psovke, sikanje itd. z galerij. Župan hoče večkrat napraviti mir in preti, da bo dal izprazniti galerije, ali za to nima niti volje, niti srčnosti. Svetovalec Pahor vsled krika težko govori, a še to se mu ponesreči. Ko pa zopet zloglasni dr. D' Angeli povzdigne svoj glas in pravi, da je občina, ne pa ordinarijat patrón mestnih cerkva, sledi mu burna pohvala. Konec vsemu temu je, da se odpošlje škofijskemu ordinarijatu ona resolucija, o katerej naj se zagovarja. Vrabci na strehi že čivkajo, da imajo Lahi v Trstu za svoje potrebe še preveč prilike, slišati „la parola di Dio", pa se zánjo ubogo malo zmenijo. Tudi mi dobro vómo, da je onim gospodom, ki sedé v mestni dvorani, toliko mar za božjo besedo, kakor za lanski sneg. Gre jim le za to, da rujejo proti škofu in cerkvi. Tu jim pa sevéda vselej pride na misel, češ, mi plačujemo za cerkve, ho-| čemo pa tudi, da se nam ustreže. Ali pa ne veste, gospodje mestni očetje, da so v mestu tudi Slovenci, ki plačujejo davke in visoke priklade, s katerimi vi plačujete troške za cerkve? In ti Slovenci res prav pridno hodijo v cerkve poslušat besedo božjo, v desetkrat večjem številu, nego Lahi. In prav prazen je izgovor, da Lahi nimajo dovolj propovedij v svojem jeziku. Ako bi se uvedlo kaj več propovedij v laškem jeziku, ne bo li govornik govoril skoro le stenam? Namesto da se „patres conscripti" vtikate v cerkvene zadeve, vredili bi rajši dolgove in zamašili silne praznote v mestnih blagajnicah! Vedite, da bo ljudám edenkrat tudi že zadosti peska v očoh in da bodo začeli proti vam drugače postopati. Bodite prepričani, da se po cerkvah v mestu stori za laško narodnost prav zadosti in da se jej ne krajša najmanjša pravica. Kadar pa bode pre-častni ordinarijat tako prepričan o potrebi laškega jezika v cerkvi, kakor je sedaj prepričan o nepo-j trebnosti njegovi, gotovo bo hitro ustregel želji laškega prebivalstva v Trstu. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. februvarija. (Cesaričinja - vdova Štefanija) odpotuje, kakor se poroča z Reke, v Sicilijo, in sicer z ladijo „Hertha", ki je lastnina kneza Liechtensteina. „Hertha" je zasidrana na Reki, ujen poveljnik je Medanic. (Osebne vesti.) Imenovani so dežel, sodišča svetovalci: Ervin S m a r d a , okr. sodnik v Čresu, za okrožno sodišče v Gorici; Avgust J a k o p i č, okr. sodnik v Kopru, za okrožno sodišče v Rovinju; Karol vitez Defacis, drž. pravdnika namestnik v Trstu, za deželno sodišče v Trstu. — Premeščen je dež. sodišča svetovalec Ambrož P 1 e g a r iz Rovinja v Gorico. Avskultant Hans baron Falke pl. Li-lienstein je imenovan okr. sodišča pristavom v Ložu. — G. Jakob O a u č i g pl. Krasnodolski, c. in kr. major pri 97. pešpolku, pride za poveljnika v Gorico. — Č. g. Blaž Madon, župnik v Šem-pasu, je šel v pokoj in se preselil v Gorico. (Podučili in zabavni vešer) „Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani bode jutri v nedeljo, dnč 7. februvarija 1892 ob 5. uri zvečer v dvorani hiše „Katol. rokodelskih pomočnikov" Poljske ulice, I. nadstropje. Vspored: 1. Govor „O podobah iz socijalnega življenja". 2. Zabava. K obilni udeležbi vabi vse svoje častite gg. ude najuljudneje ODBOR. (Afriški potovalec Westmark) bode prihodnji četrtek dne 11. t. m. ob 1/i8. uri zvečer v veliki dvorani pri Maliču predaval o svojem potovanju v Afriki in o Stanleyu. (Pridni turisti.) Z Razdrtega se nam poroča: Zadnjega januvarija so došli na Razdrto prvi Trža-čani, ki so jo v novem letu odrinili na Nanos. Pot o tem času, vzlasti brez zanesljivega vodnika, je še jako nevarna, kei se lahko zaide v žamete, in potem gorje tistemu, kogar noč prehiti v snegu. — Raz-drci so upali in pričakovali nove železnice, pa v državnem zboru še govora ni bilo o nji. Denarja manjka! (Slovensko bralno društvo) se snuje v Škofji Loki. Osnovalni zbor bode jutri dn6 7. t. m. ob 5. uri zvečer pri g. Fr. Sušniku. Dnevni red: 1. Vsprejem udov. 2. Volitev odbora. 3. Slučajni predlogi. K zboru najuljudneje vabi osnovalni odbor. (Občinske volitve na Koroškem.) Piše se nam : Prav žalostno včst moram Vam danes poročati. Slo-vensko-narodna stranka je podlegla po hudi borbi v drugem in tretjem volilnem razredu v Št. Janžu v Rožni dolini. Že iz početka volilnega gibanja nesmo imeli dosti upanja do slovenske zmage, ker le predobro smo vedeli, s kakimi sredstvi in na kak način se pripravlja nasprotna stranka na volitve. Vsakega volilca, ki je le količkaj odvisen od bistriških fužin ali drugih „liberalnih" prvakov, so na najgrši način terorizirali. Vsakemu so zapretili, ako voli s Slovenci, da takoj zgubi vsak zaslužek pri fužinah, vso pravico do pašnikov itd. Pretili so tudi, da nihče, kdor potegne z našinci, ne sme več hoditi ali voziti po fužinskih potih. S takim res turškim terorizmom, ki bije v obraz vsej prosti volji človeški, posrečilo se je združeni „liberalni" (!!) kliki Maha, Ilošiča in Tobeitza zmagati v tretjem in drugem volilnem razredu. V prvem razredu so zmagali našinci in izvoljen je tudi dosedanji vrli župan g. Martin Štih, katerega so nasprotniki z vso silo hoteli izbacniti iz občinskega zastopa, tako da 6e je le s skrajno previdnostjo posrečilo ohraniti v odboru tega vrlega narodnjaka. O tej volitvi še nesmo izpregovorili zadnje besede, in v kratkem hočemo še na obširno poročati, kako se je v St. Janžu vršila po postavi „prosta" volitev. — V Doberli Vasi je zmagala, kakor ste že poročali, slovensko-narodna stranka. Da je bila zmaga res sijajna, priča to-le razmerje glasov: V tretjem razredu so dobili našinci po 78, nasprotniki 25—30 glasov; v 2. razredu našinci do 40 glasov, nasprotniki 10—15. Zlasti so se izkazali vrli volilci iz Kazaz, ki so stali trdni kakor naše gore in kot eden mož oddali glasove za slov. odbornike. V vasi Metlovo je 80 volilcev in izmed teh je le eden radi bolezni in starosti doma ostal. In še ta je rekel pred volitvijo svojemu dušnemu pastirju: „Gospod! Rad bi tudi jaz šel, pa saj vidite, da ne morem!" Gromovita slava takim možem in njih vzornim voditeljem! V prvem razredu so izvoljeni nasprotniki, med njimi znani „ljubljenec" Slovencev, dež. posl. Plaveč. — Deželna vlada je potrdila občinsko volitev v Klobas-nici, kjer so bili sijajno zmagali Slovenci, ter ni ustregla tamošnji peščici nemškutarjev, ki so po svojem voditelju, učitelju Cenklu, vložili priziv. — V sredo se je izvolil na novo dosedanji vrli in neustrašeni župan Janez Jekel j! Ziviol (Zadružni zbor črevljarske zadruge) dne 31. pr. m. je bil dobro obiskan, četudi je bilo gledé na mnogobrojno število zadružnikov, pričakovati živah-uejše udeležbe. Predsedoval je temu zboru zadružni načelnik g. Jernej Žitnik. Imenovani je pozdravil zastopnika obrtnega oblastva g, Ivana Ješeka, istega predstavil zadružnemu zboru ter otvoril zborovanje. V svojem nagovoru je povdarjal predsednik koristi, ki izvirajo iz pristojno zastopanih zadrug, ter kazal na potrebo solidarnega postopanja zadružnikov pa tudi zadrug sploh. Da ne postanejo zadruge iluzo-rične, treba složnosti in neumornega delovanj». V prvi vrsti se mora potezati za skupne obrtne koristi, hrauiti iu povzdigovati stanovsko čast mej člani ter gojiti čut obrtniške skupnosti zadružno starašinstvo, vsled česar je v prvi vrsti na čelo zadruge izvolili moža, ki ima v to potrebne zmožnosti, vrh tega pa mora biti tudi delaven in požrtovaleu. Ker je letos voliti novega načelnika, opozarja govornik zadružnike na dolžnost v tem zmislu oddati glasove pri dotičui volitvi. Iz letnega poročila, katero je prej imenovani prečital, je povzeti, da ima zadruga 90 članov. Učencev se je zglasilo na novo 20, 17 pa jih je bilo oproščenih. Kar se tiče važnejših dogodkov v zadrugi, navaja poročilo fakt, da še vedno ni zabranjena prodaja črevljarskih izdelkov po tukajšnjih trgovcih, vsled katere se obrtnikom godi velika krivica. Enako upravičena pritožba je tudi ' gledé prisilne delavnice, kjer je generalno zavetišče ' vseh onih stanovnikov ljubljanskih, ki niso vajeni bosonogi okolo hoditi. Skrajni čas bi bil, da se stori konec takim, po vsem upravičenim pritožbam. Poročilo oraenia tudi prošnjn na tukajšnjo krajevno komisijo, naj bi se pri odmerjevaoju črevljarski obrt zadeva|oč'h davkov zaslišavala dva zadružna člana, z naznanilom, da se je prošnji ugodilo. Nočrluištvo je gledalo strogo na to, da se |e črevljarski obrt samostoiuo le po opravičencih izvrševal. Iz računskega zaključka je slednjič povzeti, da je imela zadruga tekom preteklega leta 189 gld. 50 kr, dohodkov, troškov pa 90 gld.l kr, vsega premoženja pa vstevši dohodke preismih let 307 gld. 48 kr. (Ustanovitev šeste lekarne v Ljubljani) je, kakor smo svoiedobno poročali, deželna vlada kranjska z razpisom z dne 13 lauuvarija letos dovolila. Vsled tega je razpisal ljubijanski magistrat konkurz za oddajo te lekarne s pris avkom, da je določeno ti lekarni stajališče v onem delu mesta, ki leži na vzhodni strani cesar Jožefovega trga, Vodnikovih ulic in Resljeve ceste. Prošnje za podelitev te le ksrne je opremiti z dokazili o zakoniti sposobnosti, 0 rojstvu in domovinstvu, ter vložiti do 15. marca letos pri ljubljanskem magistratu. Prosilcem je tudi dokazati, da so zmožni slovenskega in nemškega lezika. („Rimski Katolik") je nastopil četrti tečaj, katerega I. zvezek za mesec januvarij in februvarij ima naslednjo vsebino: Magister Hus — redivivus! Kdo in kje je sv. mati katoliška cerkev? Glavne zmote Hu-ove v cerkvi. Nieaov demokratiški radika-lizem. Kako se izvršuje Husov program mej Slovani na jugu? Hrvatski „Obzor" — ali je res katoliški list in celó glasilo katoliškega škofa? — Slovenski roman. I. O romanu sploh. — Narodnost. Vvod. Kaj je narodnost? — O zlogu kot umetnosti. — Slovenskim dijakom. I. — Listek: Silvestrova noč v „Narodni tiskarni". — Slovstvo: Slovstveno kritični „quodlibet": Polemizovanje naših nasprotnikov. Li-tanije v čast dr Mahniču. Dalie. „Podstawy etyki 1 prava". — Dopisi: Častiti učitelji in „Učiteljski Tovariš". Res Goritienses. — Raznoterosti: Sprava Slovenskim nekonfesijenalnim pedagogom. Dr. Romih in „Popotuik". Ad perpetuam rei memoriam". Dvajset nalog za slovenske dijake. Zaupnica. V podporo mladim pisateliem. — Priloga. (V Trstu) je bil miuolo nedeljo občni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. C rila in Metoda. V načelništvo ženske podružnice so bile izvoljene: Gospa Natalija Truden, načelnica; od-bornice gospodičine Ljudmila Man koč, Marica Nadlišek, Josipina Delkin, M. Abram in g. Marija Šmidt. — V načelništvo moške podružnice: M. Mandič, načelnik; odborniki dr. Glaser.dr. Gregorin, L. Kriz, G. Bartoli, L.Purlani, revizora G. Jer. b n M Cotič. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode prvič predstavljala komična opereta slovečega hrvaškega skladatelja J. pl. Z a j c a , „M o r n a r j i na krov". Ta opereta se je z lepim vspehom predstavljala v Zagrebu, Pragi in na nemških odrih. — Pred opereto se bode igrala veseloigra „Ali r i g h t". (V Ameriko) je v sredo potovalo preko Prage 50 oseb z Reke. (Talija) C. kr. deželna vlada za Kranjsko je izplačala 26 gld. 25 kr. talije Francu Jagru, ki je dne 2. septembra 1891 rešil Antonijo Kobal iz Ljubljanice. (Umrl) je predvčerajšnjim bivši ravnatelj tržaške državne gimnazije, dr. J. Loser. fetalni. Dunaj, 5. februvarij a. Nuncij Galim-borti se odpelje v Ostrogon, kjer bo posvetil v nedel.jo novega ogerskega primasa, nadškofa Yaszary-ja. Dunaj, 6. februvarija. Trgovski minister jo predložil postavni načrt dunajskih prometnih naprav. Pravosodni minister je odgovoril na Hauckovo interpelacijo, naj se naznani vspelt preiskave proti „Wiener-Tag-blatt"-u zaradi dne 14. in 17. novembra objavljenih vznemirjajočih poročil o borzi. Preiskava je dognala: Prvič, da strah na borzi dne 14. nov. ni bil prouzročen še-lo po „Wiener Abendblatt-u", temveč je bil strah že dopoludne. Drugič: Dostavek „Wiener Abend blatta" je bil le posnetek tega, kar je Frischauer po svojem mnenju iz zanesljivega vira izvedel. Frischauer je imel torej dobro vero, objava pa je bila prenagljena, morda breztaktna, a nikakor ne kaznjiva. Trditev, da so nekateri borzijanci imeli dobiček, ni dokazana. Nekateri špeku-lantje so morda dobili, toda krivično,st bi se mogla trditi, ko bi se z zvijačo razširila ona govorica, da bi se varal j denarni trg. To pa se ne more dokazati, j temveč so došla poročila bržčas od zunaj. Budimpešta, 5. februvarija. Novoizvoljeni državni zbor se snide dne 20. t. m. Kairo, 5. februvarija. Iz Sudana se poroča, da so se sprli trije kalifi in so nastali resni nemiri. ¥remensk« »poročil». išče službe. Oženjen brez otrok, star 30 let. Službo takoj lahko nastopi. Več pove uredništvo tega lista. 78 3—2 IV «1 ni'Aflií - hiši v mestu, 1 hiša s krčmo, hišna lia. |H uuaj oprava> zrCala, glasovir._ V najem se oddá venu vrt. Kupi se mala hiša v mestu. Stanovanja se zvedó 3-1 v pisarni za posredovanje pri zasebnih opravilih A. IvaliÄ-a na Prešernovem trgu štev. 3. Duhoven, ki gré v pokoj, bi rad dobil primerno, kolikor mogoče stalno službo na Slovenskem, a zunaj Koroškega. Hoditi more samo po ravnem nekatere minute daleč; drugače je zdrav, čvrst in prijatelj delu. Pomaga lahko na prižnici, v šoli, spo-vednici iu pisaruici. Gré v farovž ali v podružnico. Več pové župnijstvo (farni urad) v Grorjali pri Zilski Bistrici (Feistritz an der Gail, Karnten), kateremu naj se blagovoli pisati. 85 3—1 J.eto ustanovljenja 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in prizn. diploma Dunaj 1873. Srednja temperatura —20°, za 1'4° nad normalora. Zalivala. Za premnoge dokaze srčnega sočutja, ki so mi došli od blizu in daleč, povodom prebritke izgube eed*i v Gospodu počivajo-čega preljubena, prečastitefa gosuoda knezoškofijskega duh. svetnika, dekana itd., izrekam nsjprisrčnejšo zahvalo, osobito še mil. g. proštu Urhu, visokočast. duhovščini, prehlagorodnemu g. c. kr. okr. glavarju vit. Frilnzl-u pl.Vesteneck-u in njegovi preblag. gospe j, blagorodnim gg. c. kr. uradnikom trebanjskim, slavnemu gasilnemu društvu, g. županu in odbornikom, pevcem, cerkvenim ključarjem, in sploh vsem ki so predragemu ranjkemu izkazali zadnjo čast. V TREBNJEM, dne 5. febr. 1892. Ivan Nagode, 89 1 kapelan. Priznano n a j c e n e j a prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev.i Največja izber najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reolna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18. mu St. Ulrich, Groden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela od losa, kakor: oltarje, leče, spo- vednice, krstne medenice , križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jaslice itd. po najnižjih cenah. £W Ceniki zastonj in f ranko. (1394) 4-4 Nie več kašlja ! Staro in preizkušeno tlo-mače zdravilo so pristni j» O***! ki nenadoma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. V zvežnjih a 20 in 40 kr. "WB Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkoczy, lekarnar L, Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnieah itd. (1399) 20-12 Ivan Kregar, p a s a r s>-« in izdelovatelj cerkvenega orodja opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno P as ar s&o dolalsiioo,. v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, léstence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cenó po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1092 (52—5) Malaga sekt 1876. 1. vel. steklenica 1 gld. 50 kr. inala stekl. gld. —'80. 46 4-2 Zdravilni malaga sekUfffi: gld. 2-50, mala gld. 1'30. Zlata malaga 2'gi?iT81"'- Znamka Spanjske veletrgovine. "3£tS V/iniirlnr P0'' ¡amstvom absolutne prist-VllldUUI nosti in dobrote dobi se pri Jos. Svobodi, lekarju v Ljubljani na Prešernovem trgu. „AVSTRIJA" vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente na Dunaju, Schottenring št. B v lastnej hiši. — meseca avgusta 1B60. Zavaruje na človeško življen je v vseh kombinacijah po na jnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno izplačujejo. Za bolne in zdrave ja najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s sprioali nnjtopleje priporočena Trnk6czy-j eva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Pri „Avstriji" zavarovanih jo že čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev. Izplačala je „Avstrija" dozdaj žo 7,444 milijonov goldinarjev. Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za ono, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so: I. Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača so, kadarkoli se smrt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri zakonskih. III. Zavarovanje na doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovancu pri poprej iloločeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl. IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem. V. Zavarovanje rent (penzije). VI. Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času. VII. Zavarovanje na dožitje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° „ obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek. Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarif.) brezplačno daje: (32) 12-2 Nadzorništvo ,Avstrije' v Ljubljani: Iff- Fisarna: Sv. Petra cesta štev. 73. Zavitek s 1/i kg. velja 30 kr. — pridejo zavitki 4 kg. Jako ceno Dobiva se po poštni »dresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthunnerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Kadetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6czy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Stajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnioah dišav, kupcih itd. (1 391) Prekupci imajo obilen rabat. (11) 3000 komadov v obratu. Najboljši vspeh zajamčen. Ph. Mayfarth & Co. Stroj za rezanje repe z nožnim stožcem, robkalnica za koruzo, mlini za pihanje in mečkanje. Specijalni mlini za izdelovanje moke prostega koruznega phanja za konjsko krmo. Stroji za mečkanje krompirja. Stroji za rezanje krme, ki se gonijo z roko, geplom in parom. Drobilnik oljenenih tropin (preše). Parnica za krmo itd. Mlatilnice, ki se gonijo z roko in drugo silo. čistilnica za žito. PH. MAVFARTH & Comp. Dunaj Taborstrasse 7<>. Ceniki zastonj in franko. — Zanesljivi zastopniki se Žale. 45 10—3 Žrebanje v petek. | ^ J, Št. 1163 ex 1892 [Hj praška loterija, ¡j Glavni dobitek Ji Srečke si 1 gld. Razpis lekarne. 86 3-1 priporoča 48 10-4 H S Visoka o. kr. deželna vlada ie z razpisom z dne 13. januvarija letos, št. 619, dovolila ustanovitev VI. lekarne v Ljubljani. Vsled tnga razpisuje podpisani magistrat konkurz za oddaio te lekarne s pristavkom, da je določeno ti lekarni stajališče v onem delu mesta, ki leži na vzhodui strani Cesar-Jož-fovega trga, Vodnikovih ulic in Resljeve ceste. Prošnje za podelitev te lekarne je opremeniti z dokazili o zakoniti sposobnosti, o rojstvu in domovinstvu ter vložiti O .1 <1 Z T? I [ Naznanili) in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospč A. Geba pod tvrdko J. €ieba \ Slonovili ulicah že mnogo let poslujoči urarski obit. . Ob tej priliki priporočam se v.obila najroila najraznovrstnejših ur in drugih v urarski obrt vštdvajočih se predmetov. Mnogoletno praktično zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovalcem po različnih nizkih cenah na razpolago. Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 7 (10-7) i Velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale dalmatike, in bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zametio, pOgravo in prenovljenje starega cerkvenega Orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštraube, svetilnice, križe, svečnike, kMihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. Velespoštovanjem (109) g Ana Hoibaucr v Ljubljani. ■". ; ' ? ' , S Krasni venci. s trakovi in napisom, vence la neveste, ispke ii svatevšcine in vmkovrštfii dobe se po najnižji ceni 90 1 Nizke cene. 1 nun. Šjntalske ttlifcfc. 3k£' Prodajalcem izjemno nizke cene. I > u a j 8 k a l> o Dne 6. februvarija. Papirna renta 5 16% davka .... 94 gld. 85 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 „ 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....112 „ 15 , Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 85 „ Akcije, avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1015 „ — „ Kred tne akcije, 100 gld........310 „ 10 . London, 10 funtov stri..............118 „ 15 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 39 . Cesarski cekini....................5 „ 60 „ Kemškili mark 100 ... . . . , . . 57 „ 87»/, , Dna 5. februvarija. Ogerska zlata renta 4% .... 1 . . 108 gld. Ogerska papirna renta 5%......102 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . H8 5 % dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. .... 182 Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred. banke 4 % 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41,% 100 Kreditne srečke, 100 gld.......184 St. Genois srečke, 40 gld.......61 25 kr. 70 ., 25 I is ;; 50 „ 25 „ !aP§|l- Ljubljanske srečke. 20 gld..............22 gld. 25 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 90 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 50 , Salmove srečke, 40 gld........61 „ 50 . \Vindischgraezove srečke, 20 gld..........57 . — . Akcije fcnglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 159 „ 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2876 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91 , 75 „ Papirni rubelj....................1 „ 15'/»„ Laških lir 100 .................45 „ 65 „ ..............—iw li*SSB goldinarjev se dobi z jedno zemljiščnokreditno promeso h 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje dne 15. februvarija. Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani. imenjarnicna delniška družba na Dunaju, I., WolJzeiie štev. 10. Niijkulantnej^e se kupujejo \jn prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BW Ruzlni naročila IzvrSč se naj toč noj c. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike propinacijske zadolžnice. 41/» % zastavna pisma peštansko ogerske komer- cijonalne banke. 4V,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* promijo. Na te papirje daje posojila avstro-ojerska banka in podružnice njeni. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeič. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik